24.4.2012

Uradni list Evropske unije

L 112/6

SKLEP SVETA EVROPSKE UNIJE

z dne 5. decembra 2011

o sprejemu Republike Hrvaške v Evropsko unijo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 49 Pogodbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (1),

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta (2),

ker je Republika Hrvaška zaprosila za članstvo v Evropski uniji –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Edini člen

Svet sprejme to prošnjo za sprejem; pogoji sprejema in prilagoditve Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki so potrebne za ta sprejem, bodo določeni z dogovorom med državami članicami in Republiko Hrvaško.

V Bruslju, 5. decembra 2011

Za Svet

Predsednik

M. DOWGIELEWICZ

(1) Glej stran 3. tega Uradnem lista.

(2) Glej stran 5. tega Uradnem lista.

KAZALO

Pogodba med Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji

B.	Akt o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo

Prvi del:

Načela

Drugi del:

Prilagoditve pogodb

Naslov I:

Institucionalne določbe

Naslov II:

Druge prilagoditve

Tretji del:

Trajne določbe

Četrti del:

Začasne določbe

Naslov I:

Prehodni ukrepi

Naslov II:

Institucionalne določbe

Naslov III:

Finančne določbe

Naslov IV:

Druge določbe

Peti del:

Določbe o izvajanju tega akta

Naslov I:

Prilagoditve poslovnikov institucij ter pravil in poslovnikov odborov

Naslov II:

Uporaba aktov institucij

Naslov III:

Končne določbe

PRILOGE

PRILOGA I:

Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopi Republika Hrvaška ob pristopu (iz člena 3(4) Akta o pristopu)

PRILOGA II:

Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so za Republiko Hrvaško zavezujoči in se v njej uporabljajo od pristopa (iz člena 4(1) Akta o pristopu)

PRILOGA III:

Seznam iz člena 15 Akta o pristopu: prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije

1.	Svoboda opravljanja storitev

2.	Pravo intelektualne lastnine

I.	Blagovna znamka Skupnosti

II.	Dodatni varstveni certifikati

III.	Modeli Skupnosti

3.	Finančne storitve

4.	Kmetijstvo

Ribištvo

6.	Obdavčitev

7.	Regionalna politika in usklajevanje strukturnih instrumentov

Okolje

PRILOGA IV:

Seznam iz člena 16 Akta o pristopu: druge trajne določbe

1.	Pravo intelektualne lastnine

2.	Politika konkurence

3.	Kmetijstvo

Ribištvo

5.	Carinska unija

Dodatek k Prilogi IV

PRILOGA V:

Seznam iz člena 18 Akta o pristopu: prehodni ukrepi

1.	Prosti pretok blaga

2.	Prosto gibanje oseb

3.	Prosti pretok kapitala

4.	Kmetijstvo

I.	Prehodni ukrepi za Hrvaško

II.	Prehodna tarifna kvota za surovi trsni sladkor za prečiščevanje

III.	Začasni ukrepi neposrednih plačil za Hrvaško

5.	Varnost hrane, veterinarska in fitosanitarna politika

I.	Kokoši nesnice

II.	Obrati (meso, mleko, ribe in živalski stranski proizvodi)

III.	Trženje semen

IV.

Neum

Ribištvo

7.	Prometna politika

8.	Obdavčitev

9.	Svoboda, varnost in pravica

10.

Okolje

I.	Horizontalna zakonodaja

II.	Kakovost zraka

III.	Ravnanje z odpadki

IV.	Kakovost vode

V.	Celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja (IPPC)

VI.	Kemikalije

Dodatek k Prilogi V

PRILOGA VI:

Razvoj podeželja (iz člena 35(2) Akta o pristopu)

PRILOGA VII:

Posebne zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v pristopnih pogajanjih (iz drugega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)

PRILOGA VIII:

Zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v zvezi s prestrukturiranjem hrvaške ladjedelniške industrije (iz tretjega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)

PRILOGA IX:

Zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v zvezi s prestrukturiranjem jeklarskega sektorja (iz tretjega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)

PROTOKOL

Protokol o določenih dogovorih o morebitnem enkratnem prenosu enot dodeljenih količin, ki se izdajo Republiki Hrvaški v okviru Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, ter o ustreznem nadomestilu

SKLEPNA LISTINA

I.	Besedilo sklepne listine

II.

Izjave

A.	Skupne izjave sedanjih držav članic

Skupna izjava o celoviti uporabi določb schengenskega pravnega reda

B.	Skupna izjava nekaterih sedanjih držav članic

Skupna izjava Zvezne republike Nemčije in Republike Avstrije o prostem gibanju delavcev: Hrvaška

C.	Skupna izjava sedanjih držav članic in Republike Hrvaške

Skupna izjava o Evropskem razvojnem skladu

D.	Izjava Republike Hrvaške:

Izjava Republike Hrvaške o prehodni ureditvi glede liberalizacije hrvaškega trga kmetijskih zemljišč

III.	Izmenjava pisem med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o postopku obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom

POGODBA

MED

KRALJEVINO BELGIJO, REPUBLIKO BOLGARIJO, ČEŠKO REPUBLIKO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, REPUBLIKO ESTONIJO, IRSKO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, REPUBLIKO MADŽARSKO, REPUBLIKO MALTO, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, REPUBLIKO POLJSKO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, ROMUNIJO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO, REPUBLIKO FINSKO, KRALJEVINO ŠVEDSKO, ZDRUŽENIM KRALJESTVOM VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

(DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE)

TER

REPUBLIKO HRVAŠKO

O PRISTOPU REPUBLIKE HRVAŠKE K EVROPSKI UNIJI

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BOLGARIJE,

PREDSEDNIK ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNIK IRSKE,

PREDSEDNIK HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ŠPANIJE,

PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNIK REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNICA REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIK MALTE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE,

ZVEZNI PREDSEDNIK REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ROMUNIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIK SLOVAŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNICA REPUBLIKE FINSKE,

VLADA KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

ZDRUŽENI v želji prizadevati si za doseganje ciljev Evropske unije,

ODLOČENI nadaljevati proces oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope na že postavljenih temeljih,

KER člen 49 Pogodbe o Evropski uniji evropskim državam daje možnost, da postanejo članice Unije,

KER je Republika Hrvaška zaprosila za članstvo v Uniji,

KER se je Svet po pridobitvi mnenja Komisije in odobritvi Evropskega parlamenta izrekel za sprejem Republike Hrvaške,

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV,

Elio DI RUPO

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOLGARIJE,

Boyko BORISSOV

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,

Petr NECAS

predsednik vlade

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE,

Helle THORNING-SCHMIDT

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

dr. Angela MERKEL

kanclerka

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,

Andrus ANSIP

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA IRSKE,

Endo KENNY

Taoiseach (predsednik vlade)

ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,

Lucas PAPADEMOS

predsednik vlade

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA ŠPANIJE,

José Luis RODRIGUEZ ZAPATERO

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

Jean LEONETTI

minister za Evropo

ZA REPUBLIKO HRVAŠKO,

Ivo JOSIPOVIĆ,

predsednik

Jadranka KOSOR

predsednica vlade

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

sen. prof. Mario MONTI

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,

Demetris CHRISTOFIAS

predsednik

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE LATVIJE,

Valdis DOMBROVSKIS

predsednik vlade

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE LITVE,

Dalia GRYBAUSKAITĖ

predsednica

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA,

Jean-Claude JUNCKER

predsednik vlade, „ministre d'Etat“

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,

Viktor ORBÁN

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA MALTE,

Lawrence GONZI

predsednik vlade

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE,

Mark RUTTE

predsednik vlade, minister za splošne zadeve

ZA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,

Werner FAYMANN

zvezni kancler

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,

Donald TUSK

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,

Pedro PASSOS COELHO

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA ROMUNIJE,

Traian BĂSESCU

predsednik

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,

Borut PAHOR

predsednik vlade

ZA PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE,

Iveta RADICOVA

predsednica vlade

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE FINSKE,

Jyrki KATAINEN

predsednik vlade

ZA VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE,

Fredrik REINFELDT

predsednik vlade

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

Rt. Hon. David CAMERON

predsednik vlade

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1. Republika Hrvaška postane članica Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

2. Republika Hrvaška postane pogodbenica Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, kakor so bile spremenjene ali dopolnjene.

3. Pogoji sprejema in prilagoditve Pogodb iz odstavka 2, ki so potrebne zaradi takšnega sprejema, so navedeni v Aktu, ki je priložen tej pogodbi. Določbe navedenega akta so sestavni del te pogodbe.

Člen 2

V zvezi s to pogodbo se uporabljajo določbe o pravicah in obveznostih držav članic ter o pooblastilih in pristojnostih institucij Unije, kakor so navedene v Pogodbah, katerih pogodbenica postane Republika Hrvaška na podlagi člena 1(2).

Člen 3

1. Visoke pogodbenice ratificirajo to pogodbo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike do 30. junija 2013.

2. S tem, ko Republika Hrvaška ratificira to pogodbo, se šteje, da ratificira ali odobri tudi vse spremembe Pogodb iz člena 1(2), ki so takrat, ko Republika Hrvaška ratificira to pogodbo, na voljo državam članicam za ratifikacijo ali odobritev v skladu s členom 48 Pogodbe o Evropski uniji, in vse takrat in pred tem sprejete akte institucij, ki pa začnejo veljati šele po tem, ko jih odobrijo države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

3. Ta pogodba začne veljati 1. julija 2013 pod pogojem, da so vse listine o ratifikaciji deponirane pred tem datumom.

4. Ne glede na odstavek 3 lahko institucije Unije pred pristopom sprejmejo ukrepe iz člena 3(7), drugega pododstavka člena 6(2), drugega pododstavka člena 6(3), drugega in tretjega pododstavka člena 6(6), drugega pododstavka člena 6(7), tretjega pododstavka člena 6(8), člena 17, členov 29(1), 30(5), 31(5), 35(3) in (4), členov 38, 39, 41, 42, 43, 44, 49, 50 in 51 ter prilog od IV do VI Akta iz člena 1(3).

Ti ukrepi začnejo veljati samo če in ko začne veljati ta pogodba.

5. Ne glede na odstavek 3 se člen 36 Akta iz člena 1(3) uporablja od podpisa te pogodbe.

Člen 4

Ta pogodba, ki je sestavljena v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, švedskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih držav podpisnic.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to pogodbo.

Съставено в Брюксел на девети декември две хиляди и единадесета година.

Hecho en Bruselas, el nueve de diciembre de dos mil once.

V Bruselu dne devátého prosince dva tisíce jedenáct.

Udfærdiget i Bruxelles den niende december to tusind og elleve.

Geschehen zu Brüssel am neunten Dezember zweitausendelf.

Kahe tuhande üheteistkümnenda aasta detsembrikuu üheksandal päeval Brüsselis.

Έγινε στις Βρυξέλλες, στις εννέα Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες έντεκα.

Done at Brussels on the ninth day of December in the year two thousand and eleven.

Fait à Bruxelles, le neuf décembre deux mille onze.

Arna dhéanamh sa Bhruiséil, an naoú lá de mhí na Nollag an bhliain dhá mhíle agus a haon déag.

Sastavljeno u Bruxellesu dana devetog prosinca godine dvije tisuće jedanaeste.

Fatto a Bruxelles, addì nove dicembre duemilaundici.

Briselē, divtūkstoš vienpadsmitā gada devītajā decembrī.

Priimta du tūkstančiai vienuoliktų metų gruodžio devintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenegyedik év december havának kilencedik napján.

Magħmul fi Brussell, fid-disa jum ta’ Diċembru tas-sena elfejn u ħdax.

Gedaan te Brussel, de negende december tweeduizend elf.

Sporządzono w Brukseli dnia dziewiątego grudnia roku dwa tysiące jedenastego.

Feito em Bruxelas, em nove de Dezembro de dois mil e onze.

Întocmit la Bruxelles la nouă decembrie două mii unsprezece.

V Bruseli dňa deviateho decembra dvetisícjedenásť.

V Bruslju, dne devetega decembra leta dva tisoč enajst.

Tehty Brysselissä yhdeksäntenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattayksitoista.

Som skedde i Bryssel den nionde december tjugohundraelva.

Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen

Pour Sa Majesté le Roi des Belges

Für Seine Majestät den König der Belgier

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaams Gewest, het Waals Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

За Република България

Za prezidenta České republiky

For Hendes Majestæt Danmarks Dronning

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi Presidendi nimel

Thar ceann Uachtarán na hÉireann

For the President of Ireland

Για τον Пρόεδρο της Еλληνικής Δημοκρατίας

Por Su Majestad el Rey de España

Pour le Président de la République française

Za Republiku Hrvatsku

Per il Presidente della Repubblica italiana

Για τον Пρόεδρο της Кνπριαкής Δημοκρατίας

Latvijas Republikas Valsts prezidenta vārdā –

Lietuvos Respublikos Prezidentės vardu

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg

A Magyar Köztársaság Elnöke részéről

Għall-President ta' Malta

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden

Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich

Za Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej

Pelo Presidente da República Portuguesa

Pentru Președintele României

Za predsednika Republike Slovenije

Za prezidenta Slovenskej republiky

Suomen Tasavallan Presidentin puolesta

För Republiken Finlands President

För Konungariket Sveriges regering

For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

AKT

o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo

PRVI DEL

NAČELA

Člen 1

V tem aktu:

—

izraz „izvirne pogodbe“ pomeni:

(a)	Pogodbo o Evropski uniji (PEU) in Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU), kakor sta bili spremenjeni ali dopolnjeni s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred pristopom Republike Hrvaške;

(b)	Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Pogodba ESAE), kakor je bila spremenjena ali dopolnjena s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred pristopom Republike Hrvaške;

—

izraz „sedanje države članice“ pomeni Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska;

—	izraz „Unija“ pomeni Evropsko unijo, ki temelji na PEU in PDEU, in/ali v nekaterih primerih Evropsko skupnost za atomsko energijo;

—	izraz „institucije“ pomeni institucije, ustanovljene s PEU.

Člen 2

Od dne pristopa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije sprejele pred pristopom, za Hrvaško zavezujoče in se na Hrvaškem uporabljajo pod pogoji, ki jih določajo te pogodbe in ta akt.

Če se predstavniki vlad držav članic dogovorijo o spremembah izvirnih pogodb na podlagi člena 48(4) PEU po tem, ko Hrvaška ratificira Pogodbo o pristopu in te ne začnejo veljati do dne pristopa, Hrvaška te spremembe ratificira v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

Člen 3

1. Hrvaška pristopi k sklepom in sporazumom, ki so jih sprejeli voditelji držav ali vlad držav članic v okviru Evropskega sveta.

2. Hrvaška pristopi k sklepom in sporazumom, ki so jih sprejeli predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta.

3. Hrvaška je v zvezi z izjavami ali resolucijami ali drugimi stališči Evropskega sveta ali Sveta in v zvezi s tistimi, ki zadevajo Unijo in so jih države članice sprejele v medsebojnem soglasju, v enakem položaju kakor sedanje države članice. Hrvaška bo v skladu s tem spoštovala načela in smernice iz teh izjav, resolucij ali drugih stališč, ter sprejela ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja.

4. Hrvaška pristopi h konvencijam in protokolom, navedenim v Prilogi I. Te konvencije in protokoli začnejo za Hrvaško veljati na dan, ki ga določi Svet v sklepih iz odstavka 5.

5. Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme vse prilagoditve konvencij in protokolov iz odstavka 4, ki so potrebne zaradi pristopa, ter prilagojena besedila objavi v Uradnem listu Evropske unije.

6. Hrvaška se v zvezi s konvencijami in protokoli iz odstavka 4 zavezuje, da bo uvedla upravne in druge ukrepe, kot so jih do dne pristopa sprejele sedanje države članice ali Svet, in olajšala praktično sodelovanje med institucijami in organizacijami držav članic.

7. Svet lahko na predlog Komisije Prilogo I soglasno dopolni z ustreznimi konvencijami, sporazumi in protokoli, podpisanimi pred dnem pristopa.

Člen 4

1. Določbe schengenskega pravnega reda iz Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenega v okvir Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: schengenski protokol), ki je priložen PEU in PDEU, in akti, ki temeljijo na njem ali so z njim kako drugače povezani, navedeni v Prilogi II, ter vsi naslednji takšni akti, sprejeti pred dnem pristopa, so za Hrvaško zavezujoči in se na Hrvaškem uporabljajo od dne pristopa.

2. Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in akti, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani in v odstavku 1 niso omenjeni ter so za Hrvaško zavezujoči od dne pristopa, se na Hrvaškem uporabljajo šele na podlagi ustreznega sklepa Sveta, potem ko se v skladu z veljavnimi schengenskimi postopki evalvacije preveri, ali so na Hrvaškem izpolnjeni potrebni pogoji za uporabo vseh delov ustreznega pravnega reda, tudi za učinkovito uporabo vseh schengenskih pravil v skladu z dogovorjenimi skupnimi standardi in temeljnimi načeli. Svet sprejme ta sklep v skladu z veljavnimi schengenskimi postopki in ob upoštevanju poročila Komisije, ki potrjuje, da Hrvaška še naprej izpolnjuje zaveze, ki jih je prevzela v pristopnih pogajanjih v zvezi s schengenskim pravnim redom.

Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme ta sklep s soglasjem svojih članov, ki zastopajo vlade držav članic, za katere so določbe iz tega odstavka že začele veljati, in predstavnika vlade Republike Hrvaške. Člani Sveta, ki zastopajo vladi Irske ter Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, sodelujejo pri sprejemanju tega sklepa, če se ta nanaša na določbe schengenskega pravnega reda in na akte, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, pri katerih ti državi članici sodelujeta.

Člen 5

Hrvaška od dne pristopa sodeluje v ekonomski in monetarni uniji kot država članica z odstopanjem v smislu člena 139 PDEU.

Člen 6

1. Sporazumi, ki jih sklene ali začasno uporablja Unija z eno ali več tretjimi državami, mednarodno organizacijo ali državljanom tretje države, so pod pogoji iz izvirnih pogodb in tega akta za Hrvaško zavezujoči.

2. Hrvaška se zavezuje, da bo pod pogoji iz tega akta pristopila k sporazumom, ki so jih z eno ali več tretjimi državami ali mednarodno organizacijo sklenile ali podpisale sedanje države članice in Unija.

Razen če posamezni sporazumi iz prvega pododstavka ne določajo drugače, se pristop Hrvaške k takim sporazumom uredi s sklenitvijo protokolov k takim sporazumom med Svetom, ki odloča soglasno v imenu držav članic, in zadevno tretjo državo ali državami ali mednarodno organizacijo. O teh protokolih se v imenu držav članic na podlagi pogajalskih smernic, ki jih soglasno odobri Svet, in ob posvetovanju z odborom, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, pogaja Komisija ali, če se sporazum izključno ali v pretežnem delu nanaša na skupno zunanjo in varnostno politiko, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (visoki predstavnik). Komisija, ali po potrebi visoki predstavnik, Svetu predloži osnutek protokolov v sklenitev.

Ta postopek ne posega v izvajanje lastnih pristojnosti Unije in ne vpliva na razdelitev pristojnosti med Unijo in državami članicami glede prihodnjega sklepanja takih sporazumov ali glede katerih koli drugih sprememb, ki niso povezane s pristopom.

3. Hrvaška od dne pristopa in do začetka veljavnosti potrebnih protokolov iz drugega pododstavka odstavka 2 uporablja določbe sporazumov iz prvega pododstavka odstavka 2, ki so bili sklenjeni ali so se začasno uporabljali pred dnem pristopa, z izjemo Sporazuma med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi o prostem pretoku oseb (1).

Do začetka veljavnosti protokolov iz drugega pododstavka odstavka 2, Unija in države članice skupaj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ustrezne ukrepe.

4. Hrvaška pristopi k Sporazumu o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanem v Cotonouju 23. junija 2000 (2), in k sporazumoma o spremembi navedenega sporazuma, od katerih je bil prvi podpisan 25. junija 2005 (3) v Luxembourgu, drugi pa dan na voljo za podpis v Ouagadougouju 22. junija 2010 (4).

5. Hrvaška se zavezuje, da pod pogoji iz tega akta pristopi k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (5) v skladu s členom 128 navedenega sporazuma.

6. Hrvaška od dne pristopa uporablja dvostranske sporazume in dogovore o tekstilu, sklenjene med Unijo in tretjimi državami.

Količinske omejitve, ki jih Unija uporablja za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil, se prilagodijo tako, da se upošteva pristop Hrvaške k Uniji. V ta namen lahko Unija spremembo dvostranskih sporazumov in dogovorov o tekstilu iz prvega pododstavka doseže v pogajanjih z zadevnimi tretjimi državami pred dnem pristopa.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov o tekstilu ne bi začele veljati do dne pristopa, Unija sprejme potrebne prilagoditve svojih pravil za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil iz tretjih držav, tako da se upošteva pristop Hrvaške k Uniji.

7. Količinske omejitve, ki jih Unija uporablja pri uvozu jekla in izdelkov iz jekla, se prilagodijo na podlagi uvoza jekla in izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevnih držav dobaviteljic na Hrvaško v zadnjih letih.

V ta namen se pred dnem pristopa v pogajanjih dogovori o potrebnih spremembah dvostranskih sporazumov in dogovorov o jeklu, sklenjenih med Unijo in tretjimi državami.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov o jeklu ne začnejo veljati do dne pristopa, se uporabijo določbe prvega pododstavka.

8. Unija od dne pristopa upravlja sporazume o ribolovu, ki jih je Hrvaška sklenila s tretjimi državami pred dnem pristopa.

Pravice in obveznosti Hrvaške, ki izhajajo iz teh sporazumov, se v obdobju, v katerem se določbe teh sporazumov začasno ohranjajo, ne spreminjajo.

Čim prej, vsekakor pa pred prenehanjem veljavnosti sporazumov iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino za vsak posamezen primer ustrezno odloči o nadaljevanju ribolovnih dejavnosti, ki izhajajo iz teh sporazumov, vključno z možnostjo podaljšanja nekaterih sporazumov za obdobje največ enega leta.

9. Hrvaška odstopi od sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih s tretjimi državami, vključno s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini, kakor je bil spremenjen.

Kolikor sporazumi med Hrvaško na eni strani in eno ali več tretjimi državami na drugi niso združljivi z obveznostmi, ki izhajajo iz tega akta, Hrvaška ukrene vse potrebno, da odpravi ugotovljene neskladnosti. Če ima Hrvaška težave s prilagoditvijo sporazuma, ki ga je sklenila z eno ali več tretjimi državami, od takega sporazuma odstopi.

Hrvaška sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz tega odstavka od dne pristopa.

10. Hrvaška pod pogoji iz tega akta pristopi k notranjim sporazumom, ki so jih sedanje države članice sklenile za izvajanje sporazumov iz odstavkov 2 in 4.

11. Hrvaška po potrebi sprejme ustrezne ukrepe za prilagoditev svojega položaja v razmerju do mednarodnih organizacij in do tistih mednarodnih sporazumov, katerih pogodbenice so tudi Unija ali druge države članice, pravicam in obveznostim, ki izhajajo iz pristopa Hrvaške k Uniji.

Hrvaška zlasti odstopi od mednarodnih sporazumov o ribolovu in izstopi iz mednarodnih ribolovnih organizacij, katerih pogodbenica ali članica je tudi Unija, razen če se njeno članstvo ne nanaša na zadeve, ki niso povezane z ribolovom.

Hrvaška sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz tega odstavka od dne pristopa.

Člen 7

1. Če v tem aktu ni določeno drugače, se njegove določbe ne smejo začasno prenehati uporabljati, spremeniti ali razveljaviti drugače kakor po postopku, določenem v izvirnih pogodbah, ki omogoča spremembo teh pogodb.

2. Akti, ki so jih sprejele institucije in na katere se nanašajo prehodne določbe iz tega akta, ohranijo svojo pravno naravo; zlasti se še naprej uporabljajo postopki za spreminjanje teh aktov.

3. Določbe tega akta, katerih namen ali učinek je razveljaviti ali spremeniti akte, ki so jih sprejele institucije, razen če so takšne določbe prehodne narave, imajo enako pravno naravo kakor določbe, ki jih razveljavljajo ali spreminjajo, in zanje veljajo enaka pravila kakor za te določbe.

Člen 8

Pri uporabi izvirnih pogodb in aktov, ki so jih sprejele institucije, prehodno veljajo odstopanja, predvidena v tem aktu.

DRUGI DEL

PRILAGODITVE POGODB

NASLOV I

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 9

Protokol o Statutu Sodišča Evropske unije, ki je priložen PEU, PDEU in Pogodbi ESAE, se spremeni:

(1)	V členu 9 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: „Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se zamenja 14 sodnikov.“

(2)	Člen 48 se nadomesti z naslednjim: „Člen 48 Splošno sodišče ima 28 sodnikov.“

Člen 10

Protokol o Statutu Evropske investicijske banke, ki je priložen PEU in PDEU, se spremeni:

(1)

V prvem pododstavku člena 4(1):

(a)	se uvodni stavek nadomesti z naslednjim: „1. Kapital banke je 233 247 390 000 EUR, države članice pa so vpisale naslednje deleže:“;

(b)

med vnosa za Romunijo in Slovaško se vstavi naslednje:

„Hrvaška

854 400 000“.

(2)

Prvi, drugi in tretji pododstavek člena 9(2) se nadomestijo z naslednjim:

„2. Svet direktorjev sestavlja devetindvajset direktorjev in devetnajst namestnikov direktorjev.

Direktorje imenuje svet guvernerjev za pet let, po enega predlaga vsaka država članica in enega predlaga Komisija.

Namestnike direktorjev imenuje svet guvernerjev za pet let, kakor sledi:

—	dva namestnika predlaga Zvezna republika Nemčija,

—	dva namestnika predlaga Francoska republika,

—	dva namestnika predlaga Italijanska republika,

—	dva namestnika predlaga Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska,

—	enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagata Kraljevina Španija in Portugalska republika,

—	enega namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Belgija, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevina Nizozemska,

—	dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Kraljevina Danska, Helenska republika, Irska in Romunija,

—	dva namestnika v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Estonija, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Avstrija, Republika Finska in Kraljevina Švedska,

—	štiri namestnike v medsebojnem soglasju predlagajo Republika Bolgarija, Češka republika, Republika Hrvaška, Republika Ciper, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika,

—	enega namestnika predlaga Komisija.“

Člen 11

Prvi pododstavek člena 134(2) Pogodbe ESAE o sestavi Znanstveno-tehničnega odbora se nadomesti z naslednjim:

„2. Odbor ima dvainštirideset članov, ki jih Svet imenuje po posvetovanju s Komisijo.“

NASLOV II

DRUGE PRILAGODITVE

Člen 12

V členu 64(1) PDEU se doda naslednji stavek:

„Glede omejitev, ki veljajo v nacionalnem pravu na Hrvaškem, je ustrezni datum 31. december 2002.“

Člen 13

Člen 52(1) PEU se nadomesti z naslednjim:

„1. Pogodbi se uporabljata za Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Republiko Hrvaško, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.“

Člen 14

1. Člen 55(1) PEU se nadomesti z naslednjim:

„1. Ta pogodba, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, švedskem in španskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih držav podpisnic.“

2. Drugi odstavek člena 225 Pogodbe ESAE se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s pristopnimi pogodbami so verodostojne tudi različice te pogodbe v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, grškem, hrvaškem, irskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.“

TRETJI DEL

TRAJNE DOLOČBE

Člen 15

Akti, navedeni v Prilogi III, se prilagodijo, kakor je določeno v tej prilogi.

Člen 16

Ukrepi, navedeni v Prilogi IV, se uporabljajo pod pogoji, ki jih določa ta priloga.

Člen 17

Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme prilagoditve določb tega akta glede skupne kmetijske politike, ki bi se izkazale za potrebne zaradi spremembe pravil Unije.

ČETRTI DEL

ZAČASNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNI UKREPI

Člen 18

Ukrepi, navedeni v Prilogi V, se za Hrvaško uporabljajo pod pogoji, ki jih določa ta priloga.

NASLOV II

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 19

1. Z odstopanjem od člena 2 Protokola o prehodni ureditvi, ki je priložen PEU, PDEU in Pogodbi ESAE, in z odstopanjem od največjega možnega števila sedežev, določenega v prvem pododstavku člena 14(2) PEU, se zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške število članov Evropskega parlamenta poveča za 12 članov iz Hrvaške za obdobje od dne pristopa do konca mandata Evropskega parlamenta 2009–2014.

2. Z odstopanjem od člena 14(3) PEU Hrvaška pred dnem pristopa izvede ad hoc volitve v Evropski parlament s splošnim in neposrednim glasovanjem, na katerih je v skladu s pravnim redom Unije izvoljeno število članov, določeno v odstavku 1 tega člena. Vendar pa lahko v primeru, da je dan pristopa Hrvaške k EU manj kakor šest mesecev pred naslednjimi volitvami v Evropski parlament, člane Evropskega parlamenta, ki zastopajo državljane Hrvaške, imenuje nacionalni parlament Hrvaške iz svojih vrst, pod pogojem, da so bile te osebe izvoljene s splošnim in neposrednim glasovanjem.

Člen 20

Člen 3(3) Protokola o prehodni ureditvi, ki je priložen PEU, PDEU in Pogodbi ESAE, se nadomesti z naslednjim:

„3. Ne glede na drugi pododstavek člena 235(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije veljajo do 31. oktobra 2014 določbe, kakor so navedene v nadaljevanju.

Pri odločitvah Evropskega sveta in Sveta, za katere je potrebna kvalificirana večina se glasovi članov ponderirajo tako:

Belgija	12
Bolgarija	10
Češka	12
Danska	7
Nemčija	29
Estonija	4
Irska	7
Grčija	12
Španija	27
Francija	29
Hrvaška	7
Italija	29
Ciper	4
Latvija	4
Litva	7
Luksemburg	4
Madžarska	12
Malta	3
Nizozemska	13
Avstrija	10
Poljska	27
Portugalska	12
Romunija	14
Slovenija	4
Slovaška	7
Finska	7
Švedska	10
Združeno kraljestvo	29

Kadar Pogodbe določajo, da morajo biti odločitve sprejete na predlog Komisije, je za sprejetje odločitev potrebnih najmanj 260 glasov za, ki predstavljajo večino članov. V drugih primerih je za sprejetje odločitev potrebnih najmanj 260 glasov za, ki predstavljajo najmanj dve tretjini članov.

Član Evropskega sveta ali Sveta lahko zahteva, da se, kadar Evropski svet ali Svet sprejema akt s kvalificirano večino, preveri, ali države članice, ki tvorijo to kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da ta pogoj ni izpolnjen, se akt ne sprejme.“

Člen 21

1. V Komisijo se imenuje en državljan Hrvaške od dne pristopa do 31. oktobra 2014. Novega člana Komisije po posvetovanju z Evropskim parlamentom imenuje Svet s kvalificirano večino v skupnem soglasju s predsednikom Komisije, po posvetovanju z Evropskim parlamentom in v skladu z merili iz drugega pododstavka člena 17(3) PEU.

2. Mandat člana, imenovanega v skladu z odstavkom 1, poteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo v času pristopa.

Člen 22

1. Mandat sodnika Sodišča in sodnika Splošnega sodišča, ki sta ob pristopu imenovana iz Hrvaške v skladu s tretjim pododstavkom člena 19(2) PEU, poteče 6. oktobra 2015 oziroma 31. avgusta 2013.

2. Pri razsojanju zadev, ki so na dan pristopa v postopku, ki teče pred Sodiščem in Splošnim sodiščem, in za katere se je ustni postopek začel pred tem dnem, Sodišče in Splošno sodišče na občnih sejah ali njuni senati zasedajo v enaki sestavi kakor pred pristopom in uporabljajo poslovnik, veljaven na dan pred dnem pristopa.

Člen 23

1. Z odstopanjem od prvega odstavka člena 301 PDEU, ki določa največje možno število članov Ekonomsko-socialnega odbora, se člen 7 Protokola o prehodni ureditvi, ki je priložen PEU, PDEU in Pogodbi ESAE, nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Do začetka veljavnosti sklepa iz člena 301 Pogodbe o delovanju Evropske unije je razdelitev števila članov Ekonomsko-socialnega odbora naslednja:

Belgija	12
Bolgarija	12
Češka	12
Danska	9
Nemčija	24
Estonija	7
Irska	9
Grčija	12
Španija	21
Francija	24
Hrvaška	9
Italija	24
Ciper	6
Latvija	7
Litva	9
Luksemburg	6
Madžarska	12
Malta	5
Nizozemska	12
Avstrija	12
Poljska	21
Portugalska	12
Romunija	15
Slovenija	7
Slovaška	9
Finska	9
Švedska	12
Združeno kraljestvo	24“

2. Število članov Ekonomsko-socialnega odbora se zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške začasno poveča na 353 za obdobje od dne pristopa do konca mandata, med katerim Hrvaška pristopi k Uniji, ali do začetka veljavnosti sklepa iz drugega odstavka člena 301 PDEU, kar je prej.

3. Če je sklep iz drugega odstavka člena 301 PDEU sprejet do dne pristopa, se Hrvaški z odstopanjem od prvega odstavka člena 301 PDEU, ki določa največje možno število članov Ekonomsko-socialnega odbora, do konca mandata, med katerim Hrvaška pristopi k Uniji, začasno dodeli ustrezno število članov.

Člen 24

1. Z odstopanjem od prvega odstavka člena 305 PDEU, ki določa največje možno število članov Odbora regij, se člen 8 Protokola o prehodni ureditvi, ki je priložen PEU, PDEU in Pogodbi ESAE, nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Do začetka veljavnosti sklepa iz člena 305 Pogodbe o delovanju Evropske unije je razdelitev števila članov Odbora regij naslednja:

Belgija	12
Bolgarija	12
Češka	12
Danska	9
Nemčija	24
Estonija	7
Irska	9
Grčija	12
Španija	21
Francija	24
Hrvaška	9
Italija	24
Ciper	6
Latvija	7
Litva	9
Luksemburg	6
Madžarska	12
Malta	5
Nizozemska	12
Avstrija	12
Poljska	21
Portugalska	12
Romunija	15
Slovenija	7
Slovaška	9
Finska	9
Švedska	12
Združeno kraljestvo	24“

2. Število članov Odbora regij se zaradi upoštevanja pristopa Hrvaške začasno poveča na 353 za obdobje od dne pristopa do konca mandata, med katerim Hrvaška pristopi k Uniji, ali do začetka veljavnosti sklepa iz drugega odstavka člena 305 PDEU, kar je prej.

3. Če je sklep iz drugega odstavka člena 305 PDEU sprejet do dne pristopa, se Hrvaški z odstopanjem od prvega odstavka člena 305 PDEU, ki določa največje možno število članov Odbora regij, do konca mandata, med katerim Hrvaška pristopi k Uniji, začasno dodeli ustrezno število članov.

Člen 25

Mandat direktorja, ki ga Hrvaška predlaga v svet direktorjev Evropske investicijske banke in je imenovan ob pristopu, kakor je določeno v drugem pododstavku člena 9(2) Protokola o statutu Evropske investicijske banke, poteče ob koncu letnega srečanja sveta guvernerjev, na katerem se obravnava letno poročilo za proračunsko leto 2017.

Člen 26

1. Novi člani odborov, skupin, agencij ali drugih organov, ustanovljenih z izvirnimi pogodbami ali aktom institucij, se imenujejo pod pogoji in po postopkih, predvidenih za imenovanje članov teh odborov, skupin, agencij ali drugih organov. Mandat novo imenovanih članov poteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo v času pristopa.

2. Članstvo v odborih, skupinah, agencijah ali drugih organih, ustanovljenih z izvirnimi pogodbami ali aktom institucij, katerih število članov je določeno ne glede na število držav članic, se ob pristopu v celoti obnovi, razen če mandat tedanjih članov ne poteče v 12 mesecih od pristopa.

NASLOV III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 27

1. Od dne pristopa Hrvaška vplača naslednji znesek, ki ustreza njenemu deležu v kapitalu, vplačanim kot vpisani kapital, kakor je opredeljen v členu 4 Statuta Evropske investicijske banke:

Hrvaška

42 720 000 EUR

Ta prispevek se vplača v osmih enakih obrokih, ki zapadejo v plačilo 30. novembra 2013, 30. novembra 2014, 30. novembra 2015, 31. maja 2016, 30. novembra 2016, 31. maja 2017, 30. novembra 2017 in 31. maja 2018.

2. Hrvaška v osmih enakih obrokih, ki zapadejo v plačilo na datume, določene v odstavku 1, prispeva k rezervam in rezervacijam, enakovrednim rezervam ter tudi k znesku, ki bo šele odobren za rezerve in rezervacije, zajetem v saldu bilance uspeha na koncu meseca pred pristopom, kakor so prikazane v bilanci stanja Evropske investicijske banke, v zneskih, ki ustrezajo naslednjemu odstotku rezerv in rezervacij:

Hrvaška

0,368 %

3. Hrvaška vplača kapital in plačila, določena v odstavku 1 in 2, v gotovini v eurih, razen če svet guvernerjev soglasno ne odloči drugače.

4. Upravljavski organi Evropske investicijske banke lahko zneske za Hrvaško iz odstavka 1 in iz člena 10(1) prilagodijo s sklepom, sprejetim na podlagi najnovejših končnih podatkov o BDP, ki jih Eurostat objavi pred pristopom.

Člen 28

1. Hrvaška vplača naslednji znesek v Raziskovalni sklad za premog in jeklo iz Sklepa 2002/234/ESPJ predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. februarja 2002 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo (6):

(v EUR, po tekočih cenah)

Hrvaška

494 000

2. Prispevek v Raziskovalni sklad za premog in jeklo se nakaže v štirih obrokih z začetkom v letu 2015, na naslednji način in, vsakokrat na prvi delovni dan prvega meseca vsakega leta:

—	2015: 15 %,

—	2016: 20 %,

—	2017: 30 %,

—	2018: 35 %.

Člen 29

1. Javna naročila, dodeljevanje donacij in plačila za predpristopno finančno pomoč v okviru komponente pomoči pri prehodu in vzpostavljanju institucij ter komponente čezmejnega sodelovanja iz instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), vzpostavljenega z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 2006 (7), za sredstva, za katera so že prevzete obveznosti pred pristopom, z izjemo čezmejnih programov Hrvaška-Madžarska in Hrvaška-Slovenija, ter za pomoč v okviru prehodnega vira iz člena 30, od dne pristopa upravljajo hrvaške izvedbene agencije.

Komisija v skladu z merili in pogoji iz člena 56(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8), in člena 18 Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (9) v ta namen sprejme sklep o opustitvi predhodnega nadzora Komisije nad javnimi naročili in dodeljevanjem donacij, ko se prepriča o učinkovitem delovanju ustreznega sistema za upravljanje in nadzor.

Če sklep Komisije o opustitvi predhodnega nadzora ni sprejet pred dnem pristopa, pogodbe, podpisane med dnem pristopa in dnem sprejetja sklepa Komisije, niso upravičene do predpristopne finančne pomoči in prehodnega vira iz prvega pododstavka.

2. Za proračunske obveznosti, prevzete pred dnem pristopa v okviru predpristopne finančne pomoči in prehodnega vira iz odstavka 1, vključno s sklepanjem in vpisom poznejših posamičnih pravnih zavez in plačil, opravljenih po pristopu, se še naprej uporabljajo pravila, ki veljajo za predpristopne finančne instrumente, in se do zaključka posameznih programov in projektov pripišejo ustreznim proračunskim poglavjem.

3. Določbe o izvajanju proračunskih obveznosti iz sporazumov o financiranju, ki se nanašajo na predpristopno finančno pomoč iz prvega pododstavka odstavka 1 in na komponento razvoja podeželja iz IPA ter zadevajo odločitve o financiranju, sprejete pred pristopom, se uporabljajo tudi po dnevu pristopa. Zanje se uporabljajo pravila, ki veljajo za predpristopne finančne instrumente. Ne glede na to se postopki javnega naročanja, začeti po pristopu vodijo v skladu z ustreznimi direktivami Unije.

4. Za predpristopna sredstva za kritje odhodkov iz poslovanja iz člena 44 se obveznosti lahko prevzamejo v prvih dveh letih po pristopu. Za stroške revizije in vrednotenja se za predpristopna sredstva obveznosti lahko prevzamejo največ pet let po pristopu.

Člen 30

1. Prvo leto po pristopu Unija Hrvaški zagotavlja začasno finančno pomoč (v nadaljnjem besedilu: prehodni vir) za razvoj in okrepitev njene upravne in pravosodne zmogljivosti pri izvajanju in uveljavljanju prava Unije in za spodbujanje izmenjave najboljše prakse. S to pomočjo se financirajo projekti za vzpostavljanje institucij in z njimi povezane dodatne omejene manjše naložbe.

2. Pomoč je namenjena vedno potrebni krepitvi institucionalne usposobljenosti na nekaterih področjih z ukrepi, ki jih ni mogoče financirati iz strukturnih skladov ali skladov za razvoj podeželja.

3. Pri projektih tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med javnimi upravami za vzpostavitev institucij se še naprej uporablja postopek zbiranja ponudb prek mreže kontaktnih točk v državah članicah.

4. Odobrena proračunska sredstva za prevzem obveznosti za prehodni vir za Hrvaško v letu 2013 za nacionalne in horizontalne prednostne naloge znašajo skupaj 29 milijonov EUR po tekočih cenah.

5. Pomoč v okviru prehodnega vira se določi in izvede v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 ali na podlagi drugih tehničnih predpisov, potrebnih za delovanje prehodnega vira, ki jih sprejme Komisija.

6. Posebna pozornost se nameni zagotavljanju ustreznega dopolnjevanja s predvideno podporo iz Evropskega socialnega sklada za upravno reformo in vzpostavljanje institucionalne usposobljenosti.

Člen 31

1. Kot začasni instrument se uvede schengenski vir (v nadaljnjem besedilu: začasni schengenski vir) za pomoč Hrvaški med dnem pristopa in koncem leta 2014 za financiranje ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah.

2. Za obdobje od 1. julija 2013 do 31. decembra 2014 sta Hrvaški na voljo naslednja zneska (po tekočih cenah) kot pavšalni plačili iz začasnega schengenskega vira:

(v milijonih EUR, po tekočih cenah)
	2013	2014
Hrvaška	40	80

3. Letni znesek za leto 2013 se Hrvaški izplača 1. julija 2013, za leto 2014 pa je na voljo prvi delovni dan po 1. januarju 2014.

4. Pavšalna plačila se porabijo v treh letih od prvega izplačila. Najpozneje v šestih mesecih po izteku tega triletnega obdobja Hrvaška predloži izčrpno poročilo o končni porabi plačil v okviru začasnega schengenskega vira skupaj z obrazložitvijo porabe. Komisija zahteva vrnitev morebiti neporabljenih ali neupravičeno porabljenih sredstev.

5. Komisija lahko sprejme tehnične predpise, potrebne za delovanje začasnega schengenskega vira.

Člen 32

1. Kot začasni instrument se uvedejo sredstva za denarni tok (v nadaljnjem besedilu: začasna sredstva za denarni tok) za pomoč Hrvaški med dnem pristopa in koncem leta 2014 pri izboljšanju denarnega toka v državnem proračunu.

2. Za obdobje od 1. julija 2013 do 31. decembra 2014 sta Hrvaški na voljo naslednja zneska (po tekočih cenah) kot pavšalni plačili iz začasnih sredstev za denarni tok:

(v milijonih EUR, po tekočih cenah)
	2013	2014
Hrvaška	75	28,6

3. Vsak letni znesek se razdeli v enake mesečne obroke, izplačljive prvi delovni dan vsakega meseca.

Člen 33

1. Za Hrvaško se v strukturnih skladih in Kohezijskem skladu v letu 2013 pridrži znesek v višini 449,4 milijona EUR (po tekočih cenah) odobrenih proračunskih sredstev za prevzem obveznosti.

2. Ena tretjina zneska iz odstavka 1 se pridrži za Kohezijski sklad.

3. Za obdobje naslednjega finančnega okvira se zneski, ki se Hrvaški dajo na voljo kot odobrena proračunka sredstva za financiranje iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, izračunajo na podlagi takrat veljavnega pravnega reda Unije. Ti zneski se prilagodijo v skladu z naslednjim načrtom postopnega financiranja:

—	70 % leta 2014,

—	90 % leta 2015,

—	100 % od leta 2016.

4. Če to dopušča novi pravni red Unije, se s prilagoditvijo zagotovi 2,33-kratno povečanje sredstev za Hrvaško v letu 2014 v primerjavi z zneskom za leto 2013, v letu 2015 pa 3-kratno povečanje v primerjavi z zneskom za leto 2013.

Člen 34

1. Hrvaški se leta 2013 da na voljo celotni znesek iz Evropskega sklada za ribištvo v višini 8,7 milijona EUR (po tekočih cenah) odobrenih proračunskih sredstev za prevzem obveznosti.

2. Predfinanciranje iz Evropskega sklada za ribištvo znaša 25 % celotnega zneska iz odstavka 1 in se izplača v enem obroku.

3. Za obdobje naslednjega finančnega okvira se zneski, ki se Hrvaški dajo na voljo kot odobrena proračunska sredstva, izračunajo na podlagi takrat veljavnega pravnega reda Unije. Ti zneski se prilagodijo v skladu z naslednjim načrtom postopnega financiranja:

—	70 % leta 2014,

—	90 % leta 2015,

—	100 % od leta 2016.

Člen 35

1. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (10) se v celotnem programskem obdobju 2007–2013 za Hrvaško ne uporablja.

V letu 2013 se Hrvaški iz komponente razvoja podeželja iz člena 12 Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 dodeli 27,7 milijona EUR (po tekočih cenah).

2. Začasni dodatni ukrepi za razvoj podeželja za Hrvaško so navedeni v Prilogi VI.

3. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila, potrebna za uporabo Priloge VI. Te izvedbene akte se sprejme po postopku iz člena 90(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 v povezavi s členom 13(1)(b) Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (11), ali v skladu z ustreznim postopkom, ki je določen v veljavni zakonodaji.

4. Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom po potrebi prilagodi Prilogo VI, da zagotovi skladnost s predpisi o razvoju podeželja.

NASLOV IV

DRUGE DOLOČBE

Člen 36

1. Komisija pozorno spremlja vse zaveze, ki jih je Hrvaška prevzela v pristopnih pogajanjih, vključno s tistimi, ki morajo biti izpolnjene pred ali do dneva pristopa. Spremljanje, ki ga izvaja Komisija, zajema redno posodobljene preglednice o spremljanju, dialog v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Hrvaško na drugi strani (12) (v nadaljnjem besedilu: SPS), medsebojne strokovne preglede, predpristopni ekonomski program, uradna javnofinančna obvestila in po potrebi zgodnja opozorila hrvaškim oblastem. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu jeseni 2011 predloži poročilo o napredku. Jeseni 2012 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži izčrpno poročilo o spremljanju. Komisija se v celotnem procesu spremljanja opira tudi na prispevek držav članic in po potrebi upošteva prispevek mednarodnih organizacij in organizacij civilne družbe.

Komisija se pri spremljanju osredotoči zlasti na zaveze, ki jih je Hrvaška prevzela na področju pravosodja in temeljnih pravic (Priloga VII), vključno z nadaljnjim doseganjem napredka pri reformi in učinkovitosti pravosodja, nepristranski obravnavi vojnih zločinov in boju proti korupciji.

Poleg tega se Komisija pri spremljanju osredotoči tudi na območje svobode, varnosti in pravice, vključno z izvajanjem in uveljavljanjem zahtev EU v zvezi z upravljanjem zunanjih meja, policijskim sodelovanjem, bojem proti organiziranemu kriminalu ter pravosodnim sodelovanjem v civilnih in kazenskih zadevah, pa tudi na zaveze na področju politike konkurence, vključno s prestrukturiranjem ladjedelniške industrije (Priloga VIII) in jeklarskega sektorja (Priloga IX).

Komisija do pristopa Hrvaške kot sestavni del priprave rednih preglednic in poročil o spremljanju pripravlja polletne ocene izvajanja zavez Hrvaške na teh področjih.

2. Če so v procesu spremljanja ugotovljene težave, lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme vse ustrezne ukrepe. Ti ukrepi se ohranijo le dokler je to nujno potrebno in jih Svet v vsakem primeru po enakem postopku ukine, ko so te težave uspešno odpravljene.

Člen 37

1. Če se do konca obdobja največ treh let po pristopu na katerem koli gospodarskem področju nastanejo resne težave, ki bi utegnile trajati dalj časa ali bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju, lahko Hrvaška zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere popravila in to področje prilagodila gospodarstvu notranjega trga.

V enakih razmerah lahko vsaka sedanja država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov proti Hrvaški.

2. Na zaprosilo posamezne države Komisija po hitrem postopku določi zaščitne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni, ter podrobno opredeli pogoje in ukrepe za njihovo izvajanje.

Ob resnih gospodarskih težavah Komisija na izrecno zaprosilo posamezne države članice odloči v petih delovnih dneh po prejemu zaprosila s priloženimi ustreznimi podatki. Tako sprejeti ukrepi se začnejo uporabljati takoj, upoštevajo interese vseh vpletenih strani in nimajo za posledico kontrol na mejah.

3. Ukrepi, dovoljeni na podlagi tega člena, lahko vsebujejo odstopanja od pravil iz PEU, PDEU in tega akta v takšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev tega zaščitnega ukrepa. Prednost imajo ukrepi, ki najmanj ovirajo delovanje notranjega trga.

Člen 38

Če Hrvaška ne izpolni zavez, ki jih je prevzela v okviru pristopnih pogajanj, vključno z zavezami v kateri koli področni politiki, povezani z gospodarskimi dejavnostmi s čezmejnim učinkom, in zaradi tega huje ovira delovanje notranjega trga ali ogrozi finančne interese Unije ali če obstaja neposredna nevarnost takšnega oviranja ali ogrozitve, lahko Komisija do konca obdobja, ki traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno zaprosilo države članice ali na lastno pobudo sprejme ustrezne ukrepe.

Ti ukrepi so sorazmerni, pri čemer imajo prednost tisti, ki najmanj ovirajo delovanje notranjega trga, kadar je primerno, pa uporaba obstoječih področnih zaščitnih mehanizmov. Zaščitni ukrepi na podlagi tega člena se ne smejo uporabiti kot sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne določajo poznejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le dokler je to nujno potrebno in se v vsakem primeru ukinejo, ko je posamezna zaveza izpolnjena. Dokler posamezne zaveze niso izpolnjene, se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja iz prvega odstavka. Ob upoštevanju napredka Hrvaške pri izpolnjevanju zavez lahko Komisija ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v zvezi s tem.

Člen 39

Če na Hrvaškem obstajajo hujše pomanjkljivosti ali neposredna nevarnost takih pomanjkljivosti pri prenosu ali stanju izvajanja aktov, ki so jih institucije sprejele v skladu z naslovom V tretjega dela PDEU, in aktov, ki so jih institucije sprejele pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe v skladu z naslovom VI PEU ali v skladu z naslovom IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, lahko Komisija do konca obdobja, ki traja največ tri leta po pristopu, na utemeljeno zaprosilo države članice ali na lastno pobudo in po posvetovanju z državami članicami sprejme ustrezne ukrepe ter podrobno opredeli pogoje in ukrepe za njihovo izvajanje.

Brez poseganja v nadaljnje tesno pravosodno sodelovanje se lahko ti ukrepi sprejmejo kot začasno prenehanje uporabe ustreznih določb in sklepov v odnosih med Hrvaško in katero koli drugo državo članico ali državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom, sprejeti ukrepi pa začnejo veljati z dnem pristopa, razen če ne določajo poznejšega datuma. Ukrepi se ohranijo le dokler je to nujno potrebno in se v vsakem primeru ukinejo, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Dokler te pomanjkljivosti niso odpravljene, se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja iz prvega odstavka. Ob upoštevanju napredka Hrvaške pri odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti lahko Komisija po posvetovanju z državami članicami ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov Komisija pravočasno obvesti Svet in ustrezno upošteva morebitne pripombe Sveta v zvezi s tem.

Člen 40

Za nemoteno pravilno delovanje notranjega trga, posledica izvajanja nacionalnih predpisov Hrvaške v prehodnih obdobjih iz Priloge V ne sme biti kontrola na mejah med državami članicami.

Člen 41

Če so potrebni prehodni ukrepi za lažji prehod iz obstoječe ureditve na Hrvaškem v ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike pod pogoji iz tega akta, Komisija sprejme take ukrepe v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (13) v povezavi s členom 13(1)(b) Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ali v skladu z ustreznim postopkom, kakor je opredeljen v veljavni zakonodaji. Ti ukrepi se lahko sprejmejo v treh letih od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba. Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno podaljša to obdobje.

Prehodni ukrepi iz prvega odstavka se lahko po potrebi sprejmejo tudi pred dnem pristopa. Svet take ukrepe sprejme s kvalificirano večino na predlog Komisije ali pa jih sprejme Komisija, če vplivajo na instrumente, ki jih je prvotno sprejela Komisija po postopkih, potrebnih za sprejetje teh instrumentov.

Člen 42

Če so potrebni prehodni ukrepi za lažji prehod iz obstoječe ureditve na Hrvaškem v ureditev, ki izhaja iz uporabe veterinarskih in fitosanitarnih pravil Unije ter njenih pravil o varnosti hrane, Komisija sprejme take ukrepe po ustreznem postopku, kakor je opredeljen v veljavni zakonodaji. Ti ukrepi se sprejmejo v treh letih od dne pristopa, na to obdobje pa je omejena tudi njihova uporaba.

Člen 43

Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije opredeli pogoje, pod katerimi je:

(a)	mogoča oprostitev zahteve po izstopni skupni deklaraciji za izdelke iz člena 28(2) PDEU, ki zapustijo ozemlje Hrvaške zaradi prečkanja ozemlja Bosne in Hercegovine pri Neumu („neumski koridor“),

(b)	mogoča oprostitev zahteve po vstopni skupni deklaraciji za izdelke, ki spadajo v področje uporabe točke (a), ko ti izdelki po prečkanju ozemlja Bosne in Hercegovine pri Neumu ponovno vstopijo na ozemlje Hrvaške.

Člen 44

Komisija lahko sprejme vse ustrezne ukrepe, da se v obdobju največ 18 mesecev po pristopu zagotovi ohranitev potrebnih statutarnih uslužbencev na Hrvaškem. V tem obdobju uradniki ter začasni in pogodbeni uslužbenci, ki so bili na delovna mesta na Hrvaškem razporejeni pred pristopom in ki morajo po dnevu pristopa ostati v službi na Hrvaškem, delajo pod enakimi finančnimi in materialnimi pogoji, kakor so se uporabljali pred pristopom v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (15). Odhodki za poslovanje, vključno s plačami za druge potrebne uslužbence, se krijejo iz splošnega proračuna Evropske unije.

PETI DEL

DOLOČBE O IZVAJANJU TEGA AKTA

NASLOV I

PRILAGODITVE POSLOVNIKOV INSTITUCIJ TER PRAVIL IN POSLOVNIKOV ODBOROV

Člen 45

Institucije v skladu z ustreznimi postopki, določenimi v izvirnih pogodbah, zaradi pristopa prilagodijo svoje poslovnike.

Zaradi pristopa se pravila in poslovniki odborov, ustanovljenih z izvirnimi pogodbami, prilagodijo čim prej po pristopu.

NASLOV II

UPORABA AKTOV INSTITUCIJ

Člen 46

Šteje se, da so ob pristopu v skladu z izvirnimi pogodbami direktive in sklepi v smislu člena 288 PDEU naslovljeni na Hrvaško. Šteje se, da je bila Hrvaška o teh direktivah in sklepih uradno obveščena ob pristopu, razen o direktivah in sklepih, ki so začeli veljati v skladu s tretjim pododstavkom člena 297(1) in drugim pododstavkom člena 297(2) PDEU.

Člen 47

1. Hrvaška izvede potrebne ukrepe, da od dne pristopa ravna v skladu z določbami direktiv in sklepov v smislu člena 288 PDEU, razen če v tem aktu ni določen drugačen rok. O teh ukrepih obvesti Komisijo do dne pristopa, če je to pozneje, pa v roku, določenem v tem aktu.

2. Kolikor spremembe direktiv v smislu člena 288 PDEU, uvedene s tem aktom, zahtevajo prilagoditev zakonov in drugih predpisov sedanjih držav članic, sedanje države članice izvedejo potrebne ukrepe, da od dne pristopa Hrvaške ravnajo v skladu s spremenjenimi direktivami, razen če v tem aktu ni določen drugačen rok. O teh ukrepih obvestijo Komisijo do dne pristopa, če je to pozneje, pa v roku, določenem v tem aktu.

Člen 48

Hrvaška v skladu s členom 33 Pogodbe ESAE v treh mesecih od pristopa obvesti Komisijo o zakonodaji in drugih predpisih za zagotovitev varovanja zdravja delavcev in prebivalstva na ozemlju Hrvaške pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja.

Člen 49

Na ustrezno utemeljeno zaprosilo Hrvaške, predloženo Komisiji najpozneje na dan pristopa, lahko Svet na predlog Komisije ali Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme ukrepe, ki vsebujejo začasna odstopanja od aktov institucij, sprejetih med 1. julijem 2011 in dnem pristopa. Ukrepi se sprejmejo po pravilih glasovanja, ki urejajo sprejemanje akta, na katerega se nanaša zaprosilo za začasno odstopanje. Kadar so ta odstopanja sprejeta po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

Člen 50

Kadar je treba akte institucij, sprejete pred pristopom, zaradi pristopa prilagoditi, ta akt ali njegove priloge pa potrebnih prilagoditev ne predvidevajo, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino ali Komisija, če je sama sprejela izvirni akt, sprejme potrebne akte v ta namen. Kadar so ti akti sprejeti po pristopu, se lahko uporabljajo z dnem pristopa.

Člen 51

Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme potrebne ukrepe za izvajanje določb tega akta, razen če ta akt ne določa drugače.

Člen 52

Besedila aktov institucij, ki so sprejeta pred pristopom in so jih te institucije sestavile v hrvaškem jeziku, so od dne pristopa verodostojna pod enakimi pogoji kakor besedila, sestavljena v sedanjih uradnih jezikih. Besedila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, če so bila tako objavljena v sedanjih uradnih jezikih.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 53

Priloge od I do IX, njihovi dodatki in Protokol so sestavni del tega akta.

Člen 54

Vlada Italijanske republike pošlje vladi Republike Hrvaške overjen izvod Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter pogodb, ki jih spreminjajo ali dopolnjujejo, vključno s Pogodbo o pristopu Kraljevine Danske, Irske ter Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, Pogodbo o pristopu Helenske republike, Pogodbo o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike, Pogodbo o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske, Pogodbo o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike ter Pogodbo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku.

Besedila pogodb iz prvega odstavka, sestavljena v hrvaškem jeziku, se priložijo temu aktu. Ta besedila so verodostojna pod enakimi pogoji kakor besedila teh pogodb, sestavljena v sedanjih uradnih jezikih.

Člen 55

Generalni sekretar pošlje vladi Republike Hrvaške overjeno kopijo mednarodnih sporazumov, deponiranih v arhivu generalnega sekretariata Sveta.

(1) UL L 114, 30.4.2002, str. 6.

(2) UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

(3) UL L 209, 11.8.2005, str. 27, UL L 287, 28.10.2005, str. 49, in UL L 168M, 21.6.2006, str. 33.

(4) UL L 287, 4.11.2010, str. 3.

(5) UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

(6) UL L 79, 22.3.2002, str. 42.

(7) UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

(8) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(9) UL L 170, 29.6.2007, str. 1.

(10) UL L 277, 21.10.2005, str. 1, in UL L 286M, 4.11.2010, str. 26.

(11) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(12) UL L 26, 28.1.2005, str. 3.

(13) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(14) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(15) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

PRILOGA I

Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopi Republika Hrvaška ob pristopu (iz člena 3(4) Akta o pristopu)

Konvencija z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL L 225, 20.8.1990, str. 10)

—	Konvencija z dne 21. decembra 1995 o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske h Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 26, 31.1.1996, str. 1)

—	Protokol z dne 25. maja 1999 o spremembi Konvencije z dne 23. julija 1990 o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 202, 16.7.1999, str. 1)

—

Konvencija z dne 8. decembra 2004 o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike h Konvenciji o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij (UL C 160, 30.6.2005, str. 1)

Konvencija z dne 26. julija 1995, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 316, 27.11.1995, str. 49)

—	Protokol z dne 27. septembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 313, 23.10.1996, str. 2)

—	Protokol z dne 29. novembra 1996, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o razlagi Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti s predhodnim odločanjem Sodišča Evropskih skupnosti (UL C 151, 20.5.1997, str. 2)

—	Drugi protokol z dne 19. junija 1997, pripravljen na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL C 221, 19.7.1997, str. 12)

3.	Konvencija z dne 26. maja 1997, pripravljena na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji, o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije (UL C 195, 25.6.1997, str. 2)

4.	Konvencija z dne 18. decembra 1997, pripravljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pomoči in sodelovanju med carinskimi upravami (UL C 24, 23.1.1998, str. 2)

5.	Konvencija z dne 17. junija 1998 o prepovedi vožnje, sestavljena na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 216, 10.7.1998, str. 2)

Konvencija z dne 29. maja 2000, ki jo je Svet pripravil na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije (UL C 197, 12.7.2000, str. 3)

—	Protokol z dne 16. oktobra 2001 h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki ga je pripravil Svet na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji (UL C 326, 21.11.2001, str. 2)

PRILOGA II

1.	Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah z dne 14. junija 1985 (1).

Naslednje določbe Konvencije, podpisane v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ter z njo povezana Sklepna listina in skupne izjave (2), kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 te priloge:

Člen 1, kolikor je povezan z določbami tega odstavka, člen 26, člen 39, členi 44 do 49 (razen člena 47(4) in člena 49(a)), člen 51, členi 54 do 58, člen 62(3), členi 67 do 69, člena 71 in 72, člena 75 in 76, člen 82, člen 91, členi 126 do 130, kolikor so povezani z določbami tega odstavka, člen 136, Skupni izjavi 1 in 3 Sklepne listine.

Naslednje določbe sporazumov o pristopu h Konvenciji, podpisani v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, njihovih sklepnih listin in z njimi povezanih izjav, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 te priloge:

(a)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Danske:

—	člen 5(2) in člen 6

(b)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Republike Finske:

—

člen 5

—	Izjava vlade Republike Finske o Ålandskih otokih v delu III Sklepne listine

(c)

Sporazum, podpisan dne 19. decembra 1996, o pristopu Kraljevine Švedske:

—

člen 5.

Naslednji sporazumi in dogovori, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu, ali so drugače z njim povezani:

—

Sporazum z dne 18. maja 1999 med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, vključno s prilogami, Sklepno listino Sporazuma in priloženimi izjavami in izmenjavami pisem, odobren s Sklepom Sveta 1999/439/ES (UL L 176, 10.7.1999, str. 35)

—

Sporazum z dne 30. junija 1999, sklenjen med Svetom Evropske unije ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o določitvi pravic in obveznosti med Irsko ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na eni strani ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško na drugi strani na področjih schengenskega pravnega reda, ki velja za te države, odobren s Sklepom Sveta 2000/29/ES (UL L 15, 20.1.2000, str. 1)

—

Sporazum med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, podpisan 26. oktobra 2004 in odobren s Sklepom Sveta 2008/146/ES in Sklepom Sveta 2008/149/PNZ (UL L 53, 27.2.2008, str. 1 in 50)

—

Protokol med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, podpisan 28. februarja 2008 in odobren s Sklepom Sveta 2011/349/EU in Sklepom Sveta 2011/350/EU (UL L 160, 18.6.2011, str. 1 in str. 19)

—

Dogovor med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o podrobnostih sodelovanja teh držav v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, vključno s priloženo Skupno izjavo, podpisan 1. februarja 2007 in odobren s Sklepom Sveta 2007/511/ES (UL L 188, 20.7.2007, str. 15)

—

Dogovor med Evropsko skupnostjo na eni strani ter Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn na drugi strani o podrobnostih sodelovanja teh držav v Evropski agenciji za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, vključno s Prilogo in priloženima skupnima izjavama, podpisan 30. septembra 2009 in odobren s Sklepom Sveta 2010/490/EU (UL L 243, 16.9.2010, str. 2)

—

Sporazum med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o dopolnilnih pravilih v zvezi s Skladom za zunanje meje za obdobje 2007–2013, vključno s priloženimi izjavami, podpisan 19. marca 2010 in odobren s Sklepom Sveta 2010/305/EU (UL L 137, 25.5.2011, str. 1) (3).

Določbe naslednjih sklepov (glej UL L 239, 22.9.2000, str. 1) Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 8 te priloge:

—	SCH/Com-ex (93) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izjavah ministrov in državnih sekretarjev

—	SCH/Com-ex (93) 14 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izboljšanju praktičnega sodelovanja sodstva v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedano drogo

—	SCH/Com-ex (94) 16 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 21. novembra 1994 o nabavi enotnih vstopnih in izstopnih žigov

—	SCH/Com-ex (94) 28 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o potrdilu iz člena 75 za prenašanje mamil in psihotropnih snovi

—	SCH/Com-ex (94) 29 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990

—	SCH/Com-ex (95) 21 Sklep Izvršnega odbora z dne 20. decembra 1995 o hitri izmenjavi statističnih in specifičnih podatkov med schengenskimi državami o možnih nepravilnostih na zunanjih mejah

—	SCH/Com-ex (98) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o dejavnostih delovne skupine, kolikor se nanaša na določbe odstavka 2 te priloge

—	SCH/Com-ex (98) 26 def Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

—	SCH/Com-ex (98) 37 def 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 27. oktobra 1998 o sprejetju ukrepov za boj proti nezakonitemu priseljevanju, kolikor se nanaša na določbe odstavka 2 te priloge

—	SCH/Com-ex (98) 52 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o Priročniku o čezmejnem policijskem sodelovanju, kolikor se nanaša na določbe odstavka 2 te priloge

—	SCH/Com-ex (98) 59 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o usklajeni napotitvi svetovalcev za dokumente

—	SCH/Com-ex (99) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o stanju na področju drog

—	SCH/Com-ex (99) 6 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskem pravnem redu na področju telekomunikacij

—	SCH/Com-ex (99) 7 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o uradnikih za zvezo

—	SCH/Com-ex (99) 8 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o splošnih načelih glede plačevanja informatorjev

—	SCH/Com-ex (99) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o nezakoniti trgovini z orožjem.

Naslednji izjavi (glej UL L 239, 22.9.2000, str. 1) Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, kolikor sta povezani z določbami iz odstavka 2 te priloge:

—	SCH/Com-ex (96) decl 6 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 26. junija 1996 o izročitvi

—	SCH/Com-ex (97) decl 13 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 9. februarja 1998 o ugrabitvah mladoletnikov.

Naslednja sklepa (glej UL L 239, 22.9.2000, str. 1) Centralne skupine, ustanovljene s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, kolikor sta povezana z določbami odstavka 2 te priloge:

—	SCH/C (98) 117 Sklep Centralne skupine z dne 27. oktobra 1998 o ukrepih za boj proti nezakonitemu priseljevanju

—	SCH/C (99) 25 Sklep Centralne skupine z dne 22. marca 1999 o splošnih načelih glede plačevanja informatorjev.

Naslednji akti, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu, ali so drugače z njim povezani:

—	Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1)

—	Odločba Sveta 1999/307/ES z dne 1. maja 1999 o podrobnem programu za vključitev schengenskega sekretariata v generalni sekretariat Sveta (UL L 119, 7.5.1999, str. 49)

—

Sklep Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10.7.1999, str. 1)

—	Sklep Sveta 1999/436/ES z dne 20. maja 1999 o določitvi pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10.7.1999, str. 17)

—

Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31)

—	Sklep Sveta 1999/848/ES z dne 13. decembra 1999 o celotni uporabi schengenskega pravnega reda v Helenski republiki (UL L 327, 21.12.1999, str. 58)

—	Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43)

—	Sklep Sveta 2000/586/PNZ z dne 28. septembra 2000 o vzpostavitvi postopka za spremembo členov 40(4) in (5), 41(7) in 65(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 248, 3.10.2000, str. 1)

—	Sklep Sveta 2000/777/ES z dne 1. decembra 2000 o uporabi schengenskega pravnega reda na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem (UL L 309, 9.12.2000, str. 24)

—	Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1)

—	Direktiva Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10.7.2001, str. 45)

—	Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (UL L 53, 23.2.2002, str. 4)

—	Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20)

—	Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1)

—	Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ z dne 28. novembra 2002 o krepitvi kazenskega okvirja na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 1)

—	Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 17)

—	Sklep Sveta 2003/170/PNZ z dne 27. februarja 2003 o skupni uporabi častnikov za zvezo, napotenih s strani organov pregona držav članic (UL L 67, 12.3.2003, str. 27)

—	Sklep Sveta 2003/725/PNZ z dne 2. oktobra 2003 o spremembi določb členov 40(1) in (7) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 260, 11.10.2003, str. 37)

—	Direktiva Sveta 2003/110/ES z dne 25. novembra 2003 o pomoči v primeru tranzita za namene repatriacije po zračni poti (UL L 321, 6.12.2003, str. 26)

—	Uredba Sveta (ES) št. 377/2004 z dne 19. februarja 2004 o vzpostavitvi mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje (UL L 64, 2.3.2004, str. 1)

—	Direktiva Sveta 2004/82/ES z dne 29. aprila 2004 o dolžnosti prevoznikov, da posredujejo podatke o potnikih (UL L 261, 6.8.2004, str. 24)

—	Odločba Sveta 2004/573/ES z dne 29. aprila 2004 o organiziranju skupnih letov zaradi odstranitve državljanov tretjih držav, ki so predmet posameznih odredb o odstranitvi, z ozemlja dveh ali več držav članic (UL L 261, 6.8.2004, str. 28)

—	Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5, in UL L 142M, 30.5.2006, str. 60)

—	Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 349, 25.11.2004, str. 1, in UL L 153M, 7.6.2006, str. 136)

—	Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice (UL L 385, 29.12.2004, str. 1, in UL L 153M, 7.6.2006, str. 375)

—	Sklep Sveta 2004/926/ES z dne 22. decembra 2004 o izvajanju delov schengenskega pravnega reda s strani Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (UL L 395, 31.12.2004, str. 70)

—	Odločba Sveta 2005/267/ES z dne 16. marca 2005 o vzpostavitvi varnega spletno podprtega informacijskega in usklajevalnega omrežja, namenjenega službam držav članic za migracije (UL L 83, 1.4.2005, str. 48, in UL L 159M, 13.6.2006, str. 288)

—

Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1), razen prvega stavka člena 1, člena 5(4)(a), naslova III in določb naslova II ter prilog k Uredbi, ki se nanašajo na schengenski informacijski sistem (SIS)

—	Okvirni sklep Sveta 2006/960/PNZ z dne 18. decembra 2006 o poenostavitvi izmenjave informacij in obveščevalnih podatkov med organi kazenskega pregona držav članic Evropske unije (UL L 386, 29.12.2006, str. 89)

—	Uredba (ES) št. 1931/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah držav članic in spremembi določb Schengenske konvencije (UL L 405, 30.12.2006, str. 1), razen členov 4(b) in 9(c)

—

Sklep Sveta 2007/471/ES z dne 12. junija 2007 o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, Republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki (UL L 179, 7.7.2007, str. 46)

—

Uredba (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah in o spremembah Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 glede tega mehanizma ter o ureditvi nalog in pooblastil gostujočih uradnikov (UL L 199, 31.7.2007, str. 30), razen določb iz člena 6(8) in (9), kolikor se nanašajo na dostop do schengenskega informacijskega sistema

—

Sklep Sveta 2007/801/ES z dne 6. decembra 2007 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Češki republiki, Republiki Estoniji, Republiki Latviji, Republiki Litvi, Republiki Madžarski, Republiki Malti, Republiki Poljski, Republiki Sloveniji in Slovaški republiki (UL L 323, 8.12.2007, str. 34)

—	Sklep Sveta 2008/421/ES z dne 5. junija 2008 o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Švicarski konfederaciji (UL L 149, 7.6.2008, str. 74)

—

Člen 6 Sklepa Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 129)

—	Sklep Sveta 2008/903/ES z dne 27. novembra 2008 o polni uporabi določb schengenskega pravnega reda v Švicarski konfederaciji (UL L 327, 5.12.2008, str. 15)

—	Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60)

—	Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98)

—	Člen 3 Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1)

—

Sklep Sveta 2010/252/EU z dne 26. aprila 2010 o dopolnitvi Zakonika o schengenskih mejah glede varovanja zunanjih meja na morju v okviru operativnega sodelovanja, ki ga usklajuje Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (UL L 111, 4.5.2010, str. 20)

—	Sklep Sveta 2010/365/EU z dne 29. junija 2010 o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 166, 1.7.2010, str. 17).

(1) UL L 239, 22.9.2000, str. 13.

(2) UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

(3) Do sklenitve navedenega sporazuma, če se ta uporablja začasno.

PRILOGA III

Seznam iz člena 15 Akta o pristopu: prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije

1. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

32005 L 0036: Direktiva 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(a)

Člen 23(5) se nadomesti z naslednjim:

„5. Brez poseganja v člen 43b vsaka država članica prizna dokazila o formalnih kvalifikacijah za zdravnika, ki omogočajo dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo in zdravnika specialista, ter dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, babico, farmacevta in arhitekta, ki jih imajo državljani držav članic in ki jih je izdala nekdanja Jugoslavija ali katerih usposabljanje se je začelo,

(a)	pred 25. junijem 1991 za Slovenijo in

(b)	pred 8. oktobrom 1991 za Hrvaško,

kadar organi teh držav članic potrdijo, da imajo taka dokazila na njihovem ozemlju enako pravno veljavnost kot dokazila, ki jih sami izdajajo, ter, v zvezi z arhitekti, kot dokazila o formalnih kvalifikacijah, določena za te države članice v točki 6 Priloge VI, kar zadeva dostop do poklicnih dejavnosti zdravnika z osnovno usposobljenostjo, zdravnika specialista, medicinske sestre za splošno zdravstveno nego, zobozdravnika, zobozdravnika specialista, veterinarja, babice, farmacevta v zvezi z dejavnostmi iz člena 45(2) in arhitekta v zvezi z dejavnostmi iz člena 48 ter opravljanje takih dejavnosti.

Takemu potrdilu mora biti priloženo še potrdilo, ki ga izdajo isti organi, da so take osebe dejansko in zakonito opravljale take dejavnosti na njihovem ozemlju vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred datumom izdaje potrdila.“

(b)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 43b

Pridobljene pravice za babištvo ne veljajo za naslednje kvalifikacije, pridobljene na Hrvaškem pred 1. julijem 2013: viša medicinska sestra ginekološko-opstetričkog smjera (višja medicinska sestra ginekološko-porodniške smeri), medicinska sestra ginekološko-opstetričkog smjera (medicinska sestra ginekološko-porodniške smeri), viša medicinska sestra primaljskog smjera (višja medicinska sestra z diplomo iz babištva), medicinska sestra primaljskog smjera (medicinska sestra z diplomo iz babištva), ginekološko-opstetrička primalja (babica ginekološko-porodniške smeri) in primalja (babica).“

2. PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE

I. BLAGOVNA ZNAMKA SKUPNOSTI

32009 R 0207: Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, 24.3.2009, str. 1).

Člen 165(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Od dne pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Hrvaške, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se znamke Skupnosti, ki so bile registrirane ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“

II. DODATNI VARSTVENI CERTIFIKATI

31996 R 1610: Uredba (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva (UL L 198, 8.8.1996, str. 30).

(a)

V členu 19a se doda naslednja točka:

„(m)

vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena po 1. januarju 2003, se na Hrvaškem sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa.“

(b)	Člen 20(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke republike, Estonije, Hrvaške, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“

32009 R 0469: Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (UL L 152, 16.6.2009, str. 1).

(a)

V členu 20 se doda naslednja točka:

„(m)	vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bilo prvo dovoljenje za dajanje v promet kot zdravila pridobljeno po 1. januarju 2003, se na Hrvaškem sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa.“

(b)	Člen 21(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate, pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke republike, Estonije, Hrvaške, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške pred zadevnim dnem pristopa.“

III. MODELI SKUPNOSTI

32002 R 0006: Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5.1.2002, str. 1).

Člen 110a(1) se nadomesti z naslednjim:

„1. Od dne pristopa Bolgarije, Češke, Estonije, Hrvaške, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu ‚nove države članice‘) se modeli Skupnosti, ki so bili registrirani ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred zadevnim dnem pristopa, razširijo na območje teh držav članic, da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.“

3. FINANČNE STORITVE

32006 L 0048: Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (UL L 177, 30.6.2006, str. 1).

V členu 2 se za vnosom za Francijo vstavi naslednje:

„—	na Hrvaškem za ‚kreditne unije‘ in ‚Hrvatska banka za obnovu i razvitak‘,“.

4. KMETIJSTVO

Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14.6.1991, str. 1).

V Prilogi II se za geografsko označbo „Nürnberger Glühwein“ vstavi naslednje:

„Samoborski bermet“.

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(a)

V členu 66 se vstavi naslednji odstavek:

„4a. Za Hrvaško se oblikuje posebna rezerva za prestrukturiranje, kakor določa točka 2 Priloge IX. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom prvega kvotnega leta po pristopu v obsegu, za kolikor se je poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah na Hrvaškem zmanjšala v obdobju 2008–2012.

Odločitev o sprostitvi te rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) na podlagi ocene poročila, ki ga Hrvaška predloži Komisiji do 31. decembra 2013. To poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja Hrvaške, predvsem pa rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg.“

(b)	V členu 103k(1) se doda naslednji pododstavek: „Ta odstavek se za Hrvaško ne uporablja v finančnem letu 2013. Hrvaška Komisiji predloži osnutek petletnega podpornega programa za programsko obdobje 2014–2018.“

(c)

V delu III Priloge III se točka 13 nadomesti z naslednjo:

„13.

‚stalna rafinerija‘ pomeni proizvodni obrat:

—	katerega edina dejavnost je prečiščevanje uvoženega surovega trsnega sladkorja ali

—	ki je v tržnem letu 2004/2005 prečistil najmanj 15 000 ton uvoženega surovega trsnega sladkorja. Za namene te alinee je v primeru Hrvaške tržno leto 2007/2008.“

(d)

Priloga VI se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VI

NACIONALNE IN REGIONALNE KVOTE

od tržnega leta 2010/2011 dalje

(v tonah)
Države članice ali regije	Sladkor	Izoglukoza	Inulinski sirup
Belgija	676 235,0	114 580,2	0
Bolgarija	0	89 198,0
Češka	372 459,3
Danska	372 383,0
Nemčija	2 898 255,7	56 638,2
Irska	0
Grčija	158 702,0	0
Španija	498 480,2	53 810,2
Francija (matična Francija)	3 004 811,15		0
Francoski čezmorski departmaji	432 220,05
Hrvaška	192 877,0
Italija	508 379,0	32 492,5
Latvija	0
Litva	90 252,0
Madžarska	105 420,0	220 265,8
Nizozemska	804 888,0	0	0
Avstrija	351 027,4
Poljska	1 405 608,1	42 861,4
Portugalska (celinska)	0	12 500,0
Avtonomna regija Azori	9 953,0
Romunija	104 688,8	0
Slovenija	0
Slovaška	112 319,5	68 094,5
Finska	80 999,0	0
Švedska	293 186,0
Združeno kraljestvo	1 056 474,0	0
SKUPAJ	13 529 618,20	690 440,8	0“

(e)

V točki 1 Priloge IX se za vnosom za Francijo vstavi naslednje:

„Država članica	2008/09	2009/10	2010/11	2011/12	2012/13	2013/14	2014/15
Hrvaška						765 000	765 000“

(f)

V točki 2 Priloge IX se preglednica nadomesti z naslednjim:

„Država članica	(v tonah)
Bolgarija	39 180
Hrvaška	15 000
Romunija	188 400“

(g)

V Prilogi X se za vnosom za Francijo vstavi naslednje:

„Hrvaška

40,70“

(h)

V Prilogi Xb se doda naslednja preglednica:

v 1000 EUR
„Proračunsko leto	2013	2014	2015	2016	od leta 2017 dalje
HR	0	11 885	11 885	11 885	10 832“

(i)

V odstavku 2 Dodatka k Prilogi XIb se doda naslednja točka:

„(h)	na Hrvaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih podregijah: Moslavina, Prigorje-Bilogora, Plešivica, Pokuplje, Zagorje-Međimurje.“

(j)

V odstavku 3 Dodatka k Prilogi XIb se doda naslednja točka:

„(h)	na Hrvaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih podregijah: Hrvatsko Podunavlje in Slavonija.“

(k)

V odstavku 4 Dodatka k Prilogi XIb se doda naslednja točka:

„(g)	na Hrvaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih podregijah: Hrvatska Istra, Hrvatsko primorje, Dalmatinska zagora, Sjeverna Dalmacija ter Srednja i Južna Dalmacija.“

Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16).

(a)	V členu 20 se doda naslednji odstavek: „4. Rok iz prvega odstavka za predložitev tehnične dokumentacije se uporabi tudi za hrvaške geografske označbe, naštete v Prilogi III.“

(b)

V točki 9 Priloge III se dodajo naslednje geografske označbe:

	„Hrvatska loza	Hrvaška
	Hrvatska stara šljivovica	Hrvaška
	Slavonska šljivovica	Hrvaška“

(c)

V točki 32 Priloge III se doda naslednja geografska označba:

„Hrvatski pelinkovac

Hrvaška“

(d)

V Prilogi III se vstavi naslednja točka:

„39.	Maraschino/ Marrasquino/ Maraskino

Zadarski maraschino

Hrvaška“

(e)

V Prilogi III se na koncu seznama pod kategorijo proizvodov „Druge žgane pijače“ doda naslednja geografska označba:

„Hrvatska travarica

Hrvaška“

32009 R 0073: Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

(a)

Člen 2(g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)	‚nove države članice‘ pomeni Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo, Slovenijo in Slovaško;“

(b)

V členu 6(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice, razen novih držav članic, zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki na datum, ki je predviden za zahtevke za pomoč na površino za leto 2003, ostanejo trajni pašniki. Nove države članice razen Bolgarije, Hrvaške in Romunije zagotovijo, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. maja 2004, ostanejo trajni pašniki. Bolgarija in Romunija zagotovita, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. januarja 2007, ostanejo trajni pašniki. Hrvaška zagotovi, da zemljišča, ki so se uporabljala kot trajni pašniki 1. julija 2013, ostanejo trajni pašniki.“

(c)

V členu 33(1) se točka (b)(vi) nadomesti z naslednjim:

„(iv)

v skladu s členom 47(2), členom 57a in 59, tretjim pododstavkom člena 64(2) ter členom 65 in členom 68(4)(c).“

(d)	Členu 51(1) se doda naslednji pododstavek: „Hrvaška se lahko odloči, da bo uporabila možnosti iz člena 52 in člena 53(1) te uredbe. O tej odločitvi uradno obvesti Komisijo do 15. julija 2013.“

(e)

Členu 51(2) se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od drugega pododstavka se v primeru Hrvaške ta zgornja meja, kar zadeva plačila za ovčje in kozje meso oziroma plačila za goveje in telečje meso iz člena 52 in 53, določi na podlagi nacionalnih zgornjih mej iz členov 104(4) in 112(5), ob upoštevanju razporeda uvedbe neposrednih plačil iz člena 121.“

(f)	V členu 52 se za prvim odstavkom vstavi naslednji odstavek: „Z odstopanjem od prvega odstavka lahko Hrvaška zadrži do 50 % zneska, ki izhaja iz zgornje meje iz tretjega pododstavka člena 51(2) te uredbe, zato da kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.“

(g)	V členu 53(1) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek: „Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko Hrvaška zadrži celoten ali del zneska, ki izhaja iz zgornje meje iz tretjega pododstavka člena 51(2) te uredbe, zato da kmetom vsako leto izplača dodatno plačilo.“

(h)	Naslov poglavja 3 naslova III se nadomesti z naslednjim:

(i)	Naslov člena 55 se nadomesti z naslednjim: „Uvedba sheme enotnega plačila v državah članicah, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, in na Hrvaškem“

(j)	V členu 55(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „1. Če ni drugače predvideno v tem poglavju, se ta naslov uporablja za nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino iz poglavja 2 naslova V, in za Hrvaško.“

(k)	V členu 57(1) se doda naslednji stavek: „Za Hrvaško to znižanje ni večje od 20 % letne zgornje meje, kot je navedena v preglednici 3 Priloge VIII.“

(l)

V členu 57(3) se dodajo naslednji stavki:

„V primeru Hrvaške mora uporabo nacionalne rezerve odobriti Komisija z izvedbenim aktom brez pomoči odbora iz člena 141. Komisija preuči zlasti vzpostavitev morebitne nacionalne sheme neposrednih plačil, ki se je uporabljala pred dnem pristopa, in pogoje, pod katerimi se je uporabljala. Hrvaška pošlje zahtevek za odobritev nacionalne rezerve Komisiji najpozneje do 15. julija 2013.“

(m)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 57a

Posebna nacionalna rezerva za razminiranje na Hrvaškem

1. Hrvaška vzpostavi posebno nacionalno rezervo za razminiranje, ki se uporablja za dodeljevanje pravic do plačil kmetom z zemljišči, s katerih so bile odstranjene mine in ki se znova uporabljajo za kmetijske dejavnosti, v obdobju desetih let po pristopu ter v skladu z objektivnimi merili in na način, ki bi zagotavljal enako obravnavanje kmetov ter preprečeval izkrivljanje trga in konkurence.

2. Zemljišča, upravičena do dodelitve pravic do plačil v skladu s tem členom, niso upravičena do dodelitve pravic do plačil v skladu s členom 59 in členom 61.

3. Vrednost pravic do plačil, določena v skladu s tem členom, ne sme biti višja od vrednosti pravic do plačil, določene v skladu s členom 59 oziroma členom 61.

4. Posebni nacionalni rezervi za razminiranje se dodelijo zneski v vrednosti največ 9 600 000 EUR, za katere velja razpored uvedbe neposrednih plačil iz člena 121. Najvišji letni zneski so naslednji:

(v 1000 EUR)
Hrvaška	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	2021	2022
Najvišji znesek za posebno nacionalno rezervo za razminiranje	2 400	2 880	3 360	3 840	4 800	5 760	6 720	7 680	8 640	9 600

5. V prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila Hrvaška dodeljuje pravice do plačil kmetom na podlagi zemljišč, s katerih so bile odstranjene mine in ki so jih kmetje prijavili v zahtevkih za pomoč, predloženih v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, in se znova uporabljajo za kmetijske dejavnosti v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2012.

6. Za leta 2013 do 2022 se pravice do plačil kmetom dodeljujejo na podlagi zemljišč, s katerih so bile odstranjene mine in ki so jih kmetje prijavili v zadevnem letu, pod pogojem, da so ta zemljišča začeli znova uporabljati za kmetijske dejavnosti v predhodnem koledarskem letu, o čemer so uradno obvestili Komisijo v skladu z odstavkom 9.

7. Komisija za zagotovitev ustrezne uporabe sredstev Unije v skladu s postopkom iz člena 141(2) spremeni zgornjo mejo v preglednici 3 Priloge VIII, in sicer tako, da vanjo doda zneske iz posebne nacionalne rezerve za razminiranje, ki so bili dodeljeni do 31. decembra 2022.

8. Vsa zemljišča, prijavljena za namene tega člena, ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja iz člena 34(2).

9. Hrvaška do 15. julija 2013 uradno obvesti Komisijo o površini, upravičeni v skladu z odstavkom 5, in pri tem navede tako zemljišča, upravičena do ravni podpore v skladu s členom 59, kot zemljišča, upravičena do ravni podpore v skladu s členom 61. To uradno obvestilo vsebuje tudi podatke o ustreznih proračunskih sredstvih in neporabljenih zneskih. Od leta 2014 dalje se Komisiji vsako leto najpozneje do 31. januarja pošlje sporočilo, ki zajema predhodno koledarsko leto, z enakimi podatki v zvezi s površinami, ki se znova uporabljajo za kmetijske dejavnosti, in ustreznimi proračunskimi sredstvi.

10. Do 31. decembra 2012 se vsa zemljišča, za katera bi kmetje utegnili prejeti pravico do plačila iz te posebne nacionalne rezerve za razminiranje, tako tista, s katerih so že bile odstranjene mine, kot tista, s katerih še niso bile, opredelijo v integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu, vzpostavljenem v skladu s poglavjem 4 naslova II.“

(n)	V členu 59 se doda naslednji odstavek: „4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 141(2) sprejme pravila o prvi dodelitvi pravic do plačila na Hrvaškem.“

(o)	V členu 61 se doda naslednji odstavek: „Za Hrvaško sta datuma iz točk (a) in (b) prvega odstavka 30. junij 2011.“

(p)

V prvem pododstavku člena 69(1) se za točko (a) vstavi naslednje:

„Hrvaška se lahko do dneva pristopa odloči, da bo od prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila, kot je določeno v členu 59(2), uporabila do 10 % sredstev iz nacionalne zgornje meje iz člena 40, kot je navedena v preglednici 3 Priloge VIII.“

(q)

V prvem pododstavku člena 69(9) se za točko (a) vstavi naslednja točka:

„(aa)

za 2022 v primeru Hrvaške;“.

(r)

Člen 104(4) se nadomesti z naslednjim:

„4. Uporabljajo se naslednje nacionalne zgornje meje:

Države članice	Nacionalne zgornje meje
Bolgarija	2 058 483
Češka	66 733
Danska	104 000
Estonija	48 000
Španija	19 580 000
Francija	7 842 000
Hrvaška	542 651
Ciper	472 401
Latvija	18 437
Litva	17 304
Madžarska	1 146 000
Poljska	335 880
Portugalska	2 690 000
Romunija	5 880 620
Slovenija	84 909
Slovaška	305 756
Finska	80 000
Skupaj	41 273 174“

(s)

V členu 112(5) se za vnosom za Francijo vstavi naslednje:

„Hrvaška

105 270“

(t)

Člen 121 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 121

Uvedba neposrednih plačil

V novih državah članicah, razen v Bolgariji, na Hrvaškem in v Romuniji, se uvedejo neposredna plačila v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

—	60 % v letu 2009,

—	70 % v letu 2010,

—	80 % v letu 2011,

—	90 % v letu 2012,

—	100 % od leta 2013.

V Bolgariji in Romuniji se neposredna plačila uvedejo v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

—	35 % v letu 2009,

—	40 % v letu 2010,

—	50 % v letu 2011,

—	60 % v letu 2012,

—	70 % v letu 2013,

—	80 % v letu 2014,

—	90 % v letu 2015,

—	100 % od leta 2016.

Na Hrvaškem se neposredna plačila uvedejo v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek tedaj veljavne ravni takih plačil v državah članicah, ki niso nove države članice:

—	25 % v letu 2013,

—	30 % v letu 2014,

—	35 % v letu 2015,

—	40 % v letu 2016,

—	50 % v letu 2017,

—	60 % v letu 2018,

—	70 % v letu 2019,

—	80 % v letu 2020,

—	90 % v letu 2021,

—	100 % od leta 2022.“

(u)	V členu 132(2) se za drugim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek: „Z odstopanjem od točk (a) in (b) prvega pododstavka lahko Hrvaška neposredna plačila dopolni do 100 % ravni, veljavne v državah članicah, ki niso nove države članice.“

(v)

V Prilogi VII se za vnosom za Francijo vstavi naslednje:

„Hrvaška

100

1“

(w)

V Prilogi VIII se doda naslednja preglednica:

„Preglednica 3 (1)

Država članica	2013	2014	2015	2016	2017	2018	2019	2020	2021	2022
Hrvaška	93 250	111 900	130 550	149 200	186 500	223 800	261 100	298 400	335 700	373 000

5. RIBIŠTVO

32002 R 2371: Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358, 31.12.2002, str. 59).

V Prilogi I se dodajo naslednji deli:

„11. OBALNE VODE HRVAŠKE (2)

Zemljepisno območje	Država članica	Vrsta	Obseg ali posebne značilnosti
12 milj, omejeno na morski prostor pod suverenostjo Hrvaške, ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre, od zunanjega roba teritorialnega morja Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika kopnega zahodne obale Istre (Grgatov rt Funtana)	Slovenija	pridnene in male pelagične vrste, vključno s sardinami in sardoni	100 ton za največ 25 ribiških plovil, kar vključuje tudi 5 ribiških plovil, opremljenih z vlečnimi mrežami

12. OBALNE VODE SLOVENIJE (3)

Zemljepisno območje	Država članica	Vrsta	Obseg ali posebne značilnosti
12 milj, omejeno na morski prostor pod suverenostjo Slovenije, ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre, od zunanjega roba teritorialnega morja Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika kopnega zahodne obale Istre (Grgatov rt Funtana)	Hrvaška	pridnene in male pelagične vrste, vključno s sardinami in sardoni	100 ton za največ 25 ribiških plovil, kar vključuje tudi 5 ribiških plovil, opremljenih z vlečnimi mrežami

32006 R 1198: Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006 z dne 27. julija 2006 o Evropskem skladu za ribištvo (UL L 223, 15.8.2006, str. 1).

(a)

V členu 27 se doda naslednji odstavek:

„5. ESR lahko prispeva k financiranju sheme individualnih premij za ribiče, za katere bo veljala ureditev o dostopu iz dela 11 Priloge I k Uredbi (ES) št. 2371/2002, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu Hrvaške. Shema se lahko uporablja le med letoma 2014 in 2015, oziroma do datuma, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi Arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu, če je to prej.“

(b)	Člen 29(3) se nadomesti z naslednjim: „3. Z odstopanjem od odstavka 2 se pomoč v najbolj oddaljenih regijah in na odročnih grških otokih ter hrvaških otokih Dugi otok, Vis, Mljet in Lastovo lahko dodeli vsem podjetjem.“

(c)	Člen 35(4) se nadomesti z naslednjim: „4. Z odstopanjem od odstavka 3 se pomoč v najbolj oddaljenih regijah in na odročnih grških otokih ter hrvaških otokih Dugi otok, Vis, Mljet in Lastovo lahko dodeli vsem podjetjem.“

(d)

V členu 53(9) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„9. Kadar ESR financira operacije na odročnih grških otokih, ki so zaradi njihove oddaljenosti v slabšem položaju, in v najbolj obrobnih regijah ter na hrvaških otokih Dugi otok, Vis, Mljet in Lastovo, se zgornja meja prispevka za vsako prednostno os ESR poveča do 10 odstotnih točk v regijah, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca, ter do 35 odstotnih točk za regije, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev pomoči v okviru cilja konvergenca.“

(e)

V točki (a) Priloge II se tabela nadomesti z naslednjim:

Skupina 1

Skupina 2

Skupina 3

Skupina 4

„Regije, ki jih zajema cilj konvergenca, in odročni grški otoki ter hrvaški otoki Dugi otok, Vis, Mljet in Lastovo

A ≤ 100 %

B ≥ 0 %

A ≤ 40 %

B ≥ 60 % (4) (5)

A ≤ 80 %

B ≥ 20 %

A ≤ 60 %

B ≥ 40 % (6)

Regije, ki jih ne zajema cilj konvergenca

A ≤ 100 %

B ≥ 0 %

A ≤ 40 %

B ≥ 60 % (4) (5)

A ≤ 60 %

B ≥ 40 %

A ≤ 40 %

B ≥ 60 % (6)

Najbolj oddaljene regije

A ≤ 100 %

B ≥ 0 %

A ≤ 50 %

B ≥ 50 % (4) (5)

A ≤ 80 %

B ≥ 20 %

A ≤ 75 %

B ≥ 25 %

(f)

V točki (a) Priloge II se drugi odstavek podnaslova „Skupina 2“ nadomesti z naslednjim:

„V primeru financiranja operacij iz ESR, določenih v členu 25(3), v prid plovilom za mali priobalni ribolov, so stopnje B za Skupino 2 po začetku uporabe (*) in (**):

—	za regije, ki jih zajema cilj konvergenca, odročne grške otoke in hrvaške otoke Dugi otok, Vis, Mljet in Lastovo ter regije, ki jih ne zajema cilj konvergenca, enake ali večje od 60 odstotnih točk (B ≥ 60 %), in

—	za najbolj oddaljene regije enake ali večje od 50 odstotnih točk (B ≥ 50 %).“

6. OBDAVČITEV

32006 L 0112: Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

V členu 287 se doda naslednja točka:

„(19)

Hrvaška: 35 000 EUR.“

32008 L 0118: Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

Člen 46(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Brez poseganja v člen 32 lahko države članice, ki niso navedene v tretjem in četrtem pododstavku člena 2(2) Direktive 92/79/EGS, za cigarete, ki se lahko vnesejo na njihovo ozemlje brez dodatnega plačila trošarin, od 1. januarja 2014 uporabljajo količinsko omejitev v višini vsaj 300 kosov za cigarete, ki se vnesejo iz države članice, v kateri v skladu s tretjim in četrtim pododstavkom člena 2(2) navedene direktive veljajo trošarine, nižje od tistih, ki izhajajo iz prvega pododstavka člena 2(2) navedene direktive.

Države članice, navedene v tretjem in četrtem pododstavku člena 2(2) Direktive 92/79/EGS, ki obračunavajo trošarino v višini najmanj 77 EUR za 1 000 cigaret ne glede na ponderirano povprečno maloprodajno ceno, lahko od 1. januarja 2014 uporabljajo količinsko omejitev v višini vsaj 300 kosov cigaret, ki se lahko vnesejo na njihovo ozemlje brez dodatnega plačila trošarin iz države članice, v kateri v skladu s tretjim pododstavkom člena 2(2) navedene direktive veljajo nižje trošarine.

Države članice, ki uporabijo količinsko omejitev v skladu s prvim in drugim pododstavkom tega odstavka, o tem obvestijo Komisijo. Opravijo lahko potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga.“

7. REGIONALNA POLITIKA IN USKLAJEVANJE STRUKTURNIH INSTRUMENTOV

Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 (UL L 210, 31.7.2006, str. 25).

(a)	V členu 15(4) se za drugim pododstavkom doda naslednji stavek: „Glede Hrvaške je datum preverjanja 31. december 2017.“

(b)	V členu 18(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „1. Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti skladov za obdobje 2007–2013 znašajo 308 417 037 817 EUR v cenah iz leta 2004, v skladu z letno razdelitvijo, ki je prikazana v Prilogi I.“

(c)

Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Sredstva za cilj ‚konvergenca‘

Skupna sredstva za cilj ‚konvergenca‘ znašajo 81,56 % sredstev iz člena 18(1) (tj. skupno 251 529 800 379 EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

(a)	70,50 % (tj. skupno 177 324 921 223 EUR) za financiranje iz člena 5(1), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje in nezaposlenosti kot meril za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(b)	4,98 % (tj. skupno 12 521 289 405 EUR) za prehodno in posebno pomoč iz člena 8(1), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje, nacionalne blaginje in nezaposlenosti kot meril za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(c)	23,23 % (tj. skupno 58 433 589 750 EUR) za financiranje iz člena 5(2), z uporabo prebivalstva, nacionalne blaginje in površine kot meril za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(d)	1,29 % (tj. skupno 3 250 000 000 EUR) za prehodno in posebno pomoč iz člena 8(3).“

(d)	V členu 20 se uvodni del nadomesti z naslednjim: „Skupna sredstva za cilj ‚regionalna konkurenčnost in zaposlovanje‘ znašajo 15,93 % sredstev iz člena 18(1) (tj. skupno 49 127 784 318 EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:“

(e)

V členu 21 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Skupna sredstva za cilj ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘ znašajo 2,52 % sredstev iz člena 18(1) (tj. skupno 7 759 453 120 EUR) in se, razen zneska iz odstavka 22 Priloge II, med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

(a)	73,86 % (tj. skupno 5 583 386 893 EUR) za financiranje čezmejnega sodelovanja iz člena 7(1), z uporabo upravičenega prebivalstva kot merila za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(b)	20,95 % (tj. skupno 1 583 594 654 EUR) za financiranje transnacionalnega sodelovanja iz člena 7(2), z uporabo upravičenega prebivalstva kot merila za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(c)	5,19 % (tj. skupno 392 471 574 EUR) za financiranje medregionalnega sodelovanja, mrež sodelovanja in izmenjave izkušenj iz člena 7(3).

2. Prispevek ESRR k čezmejnim programom in programom skupnega morskega bazena v skladu z instrumentom o evropskem sosedstvu in partnerstvu in k čezmejnim programom v okviru instrumenta za predpristopno pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 1085/2006 znaša 817 691 234 EUR na podlagi navedbe vsake zadevne države članice, odšteto od njihovih dodeljenih sredstev iz odstavka 1(a). Ti prispevki ESRR niso vnovič porazdeljeni med zadevnimi državami članicami.“

(f)	V členu 22 se doda naslednji odstavek: „Z odstopanjem od prvega odstavka lahko Hrvaška v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘ dodeljena finančna sredstva zaradi doseganja čim večje učinkovitosti in enostavnosti prerazdeli med tri komponente iz člena 21(1)(a) do (c).“

(g)	Člen 23 se nadomesti z naslednjim: „Člen 23 Sredstva za rezervo na podlagi doseženih rezultatov Tri odstotke sredstev iz člena 19(a) in (b) ter člena 20 lahko države članice, razen Hrvaške, dodelijo v skladu s členom 50.“

(h)

Člen 28 se spremeni:

(i)	V odstavku 1 se za prvi pododstavek vstavi naslednji pododstavek: „Glede Hrvaške nacionalni strateški referenčni okvir zajema obdobje od dne pristopa do 31. decembra 2013.“

(ii)	V odstavku 2 se za prvi pododstavek vstavi naslednji pododstavek: „Hrvaška pošlje Komisiji nacionalni strateški referenčni okvir v treh mesecih od dne pristopa.“

(i)	V členu 29 se doda naslednji odstavek: „5. Za Hrvaško se odstavki 1 do 4 ne uporabljajo.“

(j)

Členu 32(3) se doda naslednji pododstavek:

„Glede Hrvaške, Komisija sklep o odobritvi operativnega programa, ki naj bi se financiral v okviru programskega obdobja 2007–2013, sprejme najpozneje 31. decembra 2013. Hrvaška v tem operativnem programu upošteva morebitne pripombe Komisije in ga predloži Komisiji najpozneje v treh mesecih po dnevu pristopa.“

(k)	Členu 33(1) se doda naslednji pododstavek: „Glede Hrvaške se operativni programi, sprejeti pred dnem pristopa, lahko pregledajo z izključnim namenom boljše usklajenosti s to uredbo.“

(l)	Členu 49(3) se doda naslednji pododstavek: „Za operativne programe Hrvaške se naknadno vrednotenje zaključi do 31. decembra 2016.“

(m)	Vstavi se naslednji člen: „Člen 51a Za Hrvaško se člena 50 in 51 ne uporabljata.“

(n)

Člen 53(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Za operativne programe v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, pri katerih vsaj en udeleženec spada med države članice, katerih povprečni bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) za obdobje 2001–2003 ni presegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, ali za takšne programe, v katerih Hrvaška sodeluje, prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 85 % upravičenih izdatkov. Za vse druge operativne programe prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 75 % upravičenih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR.“

(o)

Členu 56(1) se doda naslednji pododstavek:

„Glede Hrvaške so izdatki upravičeni do prispevka iz skladov med začetnim datumom upravičenosti izdatkov, kakor je določen v skladu z instrumenti, sprejetimi na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006, in 31. decembrom 2016. Vendar so izdatki za operativne programe, sprejete po pristopu, upravičeni do prispevka iz skladov od dne pristopa, razen če je v sklepu o zadevnem operativnem programu določen poznejši datum.“

(p)

Členu 56(3) se doda naslednji pododstavek:

„Ne glede na posebne določbe o upravičenosti iz člena 105a se merila, ki jih določi nadzorni odbor operativnih programov za Hrvaško, ne uporabljajo za operacije, katerih odobritev je bila sprejeta pred dnem pristopa in so del instrumentov, sprejetih na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006.“

(q)

Člen 62(1) se spremeni:

(i)

V točki (c) se za prvi pododstavek vstavi naslednji pododstavek:

„Glede Hrvaške revizijski organ operativnega programa v treh mesecih od dne pristopa Komisiji predloži posodobljen letni načrt revizijskega dela, kakor je opredeljeno v členu 29(2)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (7).

(ii)

V točki (d)(i) se doda naslednji pododstavek:

„Glede Hrvaške se prvo letno poročilo o nadzoru predloži do 31. decembra 2013, zajemajoč obdobje od 1. oktobra 2012 do 30. junija 2013. Naslednja poročila, ki zajemajo obdobja od 1. julija 2013 do 30. junija 2014, od 1. julija 2014 do 30. junija 2015 in od 1. julija 2015 do 30. junija 2016, se Komisiji predložijo do 31. decembra 2014, 31. decembra 2015 oziroma 31. decembra 2016. Podatki v zvezi z revizijami, izvedenimi po 1. juliju 2016, se vključijo v končno poročilo o nadzoru k izjavi o zaključitvi iz točke (e);“

(iii)

V točki (e) se doda naslednji pododstavek:

„Glede Hrvaške se izjava o zaključitvi, osnovana na končnem poročilu o nadzoru, Komisiji predloži do 31. marca 2018.“

(r)	Členu 67(1) se doda naslednji pododstavek: „Glede Hrvaške organ upravljanja pošlje končno poročilo o izvajanju operativnega programa do 31. marca 2018.“

(s)

Člen 71 se spremeni:

(i)	Vstavi se naslednji odstavek: „1a. Ne glede na odstavek 1 Hrvaška v najkrajšem možnem času po dnevu pristopa ali najpozneje pred vsakršnim plačilom Komisije tej predloži opis sistemov, ki zajema elemente iz točk (a) in (b) tega odstavka.“

(ii)

Vstavi se naslednji odstavek:

„2a. Odstavek 2 se smiselno uporablja za Hrvaško. Poročilo iz prvega pododstavka odstavka 2 se šteje za sprejeto pod enakimi pogoji, kakor so določeni v drugem pododstavku odstavka 2. Vendar pa je takšno sprejetje predpogoj za znesek vnaprejšnjega financiranja iz člena 82.“

(t)

V členu 75 se vstavi naslednji odstavek:

„1a. Glede Hrvaške se ustrezne proračunske obveznosti iz ESRR, Kohezijskega sklada in ESS za leto 2013 prevzamejo na podlagi odločitve iz člena 28(3), preden Komisija sprejme kakršno koli odločitev o spremembi sprejetega operativnega programa. Odločitev iz člena 28(3) se za proračunske obveznosti v korist Hrvaške šteje za odločitev o financiranju v smislu člena 75 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.“

(u)

Členu 78(2)(c) se doda naslednji stavek:

„Glede Hrvaške jih pokrivajo izdatki, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju projekta, in so utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo najpozneje tri leta po letu plačila predujma ali 31. decembra 2016, kar je prej; če niso, se naslednji izkaz o izdatkih ustrezno popravi.“

(v)

V členu 82 se vstavi naslednji odstavek:

„1a. Glede Hrvaške se po sprejetju poročila iz člena 71(2a) in v skladu z ustreznimi proračunskimi obveznostmi iz člena 75(1a) enkratni znesek vnaprejšnjega financiranja za preostanek obdobja 2007–2013 izplača v enem obroku, ustreza pa 30 % prispevka iz strukturnih skladov in 40 % prispevka iz Kohezijskega sklada za operativni program.“

(w)	V členu 89(1) se doda naslednji pododstavek: „Glede Hrvaške se zahtevek za plačilo, ki vsebuje dokumente iz točke (a) (i) do (iii), pošlje do 31. marca 2018.“

(x)

V členu 93 se vstavi naslednji odstavek:

„3a. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 3 Komisija glede Hrvaške uporabi mehanizem prenehanja prevzetih obveznosti iz odstavka 1 na naslednji način:

(i)	rok za kateri koli odprti del prevzetih obveznosti iz leta 2010 je 31. december 2013;

(ii)	rok za kateri koli odprti del prevzetih obveznosti iz leta 2011 je 31. december 2014;

(iii)

rok za kateri koli odprti del prevzetih obveznosti iz leta 2012 je 31. december 2015;

(iv)	kateri koli del prevzetih obveznosti iz leta 2013, ki so 31. decembra 2016 še vedno odprte, samodejno preneha, če Komisija do 31. marca 2018 ne prejme ustreznega zahtevka za plačilo.“

(y)	V členu 95 se za drugim odstavkom vstavi naslednji odstavek: „Z odstopanjem od prvega in drugega odstavka se glede Hrvaške roki iz člena 93(3a) prekinejo pod pogoji iz prvega odstavka tega člena, ki veljajo za znesek za zadevne operacije.“

(z)	Členu 98(2) se doda naslednji pododstavek: „V primeru Hrvaške lahko sredstva iz skladov, ki so bila sproščena na ta način, Hrvaška porablja do 31. decembra 2016.“

(za)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 105a

Posebne določbe po pristopu Hrvaške

1. Za programe in velike projekte, ki so bili na dan pristopa Hrvaške odobreni na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006in ki do tega dne niso bili zaključeni, se šteje, da jih je odobrila Komisija v okviru te uredbe, z izjemo programov, odobrenih v okviru komponent iz točk (a) in (e) člena 3(1) navedene uredbe.

Poleg tega se izključijo tudi naslednji programi, zajeti v komponenti iz točke (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1085/2006:

(a)	‚program čezmejnega sodelovanja IPA Adriatic‘;

(b)	čezmejni program ‚Hrvaška-Bosna in Hercegovina‘;

(c)	čezmejni program ‚Hrvaška-Črna gora‘;

(d)	čezmejni program ‚Hrvaška-Srbija‘.

Brez poseganja v odstavke 2 do 7 se za operacije in velike projekte uporabljajo določbe o izvajanju teh operacij in velikih projektov, odobrenih v skladu s to uredbo.

2. Postopki javnega naročanja v zvezi z operacijami znotraj programov ali v zvezi z velikimi projekti iz odstavka 1, za katere je bil do dne pristopa že objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, se izvedejo v skladu s pravili iz tega razpisa. Člen 165 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 se ne uporablja.

Postopki javnega naročanja v zvezi z operacijami znotraj programov ali v zvezi z velikimi projekti iz odstavka 1, za katere do dne pristopa še ni bil objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, se izvedejo v skladu s Pogodbami ali akti, sprejetimi v okviru Pogodb, in členom 9 te uredbe.

Operacije, ki niso operacije iz prvega in drugega pododstavka in za katere so bili razpisi za predloge objavljeni v skladu s členom 158 Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 ali za katere so bili zahtevki predloženi pristojnim organom pred dnem pristopa in za katere bi bilo pogodbe mogoče skleniti šele po tem datumu, se izvedejo v skladu s pogoji in pravili o upravičenosti, objavljenimi v ustreznih razpisih za predloge, oziroma pogoji in pravili o upravičenosti, o katerih so bili potencialni upravičenci predhodno obveščeni.

3. Plačila Komisije v okviru programov iz odstavka 1 se štejejo za prispevek iz skladov v skladu s to uredbo in se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, vključno z obveznostmi v zvezi z IPA.

Ta uredba od dne pristopa ureja kateri koli del obveznosti, ki jih je Komisija prevzela v okviru programov iz odstavka 1 in ki so še odprte na dan pristopa.

4. Za operacije, odobrene v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006, ki so bile odobrene ali za katere so bili ustrezni sporazumi o donaciji s končnimi upravičenci podpisani pred dnem pristopa, se še naprej uporabljajo pravila o upravičenosti izdatkov v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 718/2007 ali na podlagi te uredbe, razen v upravičenih primerih, o katerih na prošnjo Hrvaške odloča Komisija.

Pravilo o upravičenosti iz prvega pododstavka se uporablja tudi za velike projekte iz odstavka 1, za katere so bili pred dnem pristopa podpisani sporazumi o dvostranskih projektih.

5. Glede Hrvaške se vsak sklic na sklade, kakor so opredeljeni v drugem odstavku člena 1, šteje, kot da vključuje tudi instrument za predpristopno pomoč, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1085/2006.

6. Posebni roki, ki se uporabljajo za Hrvaško, se uporabljajo tudi za naslednje čezmejne programe, zajete v komponenti iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1085/2006, v katerih sodeluje Hrvaška:

(a)	čezmejni program ‚Madžarska-Hrvaška‘ in

(b)	čezmejni program ‚Slovenija-Hrvaška‘.

Posebni roki, ki se v skladu s to uredbo uporabljajo za Hrvaško, se ne uporabljajo za operativne programe iz transnacionalnih in medregionalnih komponent v okviru cilja ‚evropsko teritorialno sodelovanje‘, v katerem sodeluje Hrvaška.

7. Če so potrebni ukrepi za lažji prehod Hrvaške iz predpristopne ureditve na ureditev, ki izhaja iz uporabe tega člena, te potrebne ukrepe sprejme Komisija.“

(zb)

Priloga I se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA I

Letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za obdobje 2007–2013

(iz člena 18)

(EUR, po cenah iz leta 2004)
2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013
42 863 000 000	43 318 000 000	43 862 000 000	43 860 000 000	44 073 000 000	44 723 000 000	45 718 037 817“

(zc)

Priloga II se spremeni:

(i)

V odstavku 5 se dodajo naslednje točke:

„(c)	za Hrvaško bodo sredstva za financiranje čezmejnega sodelovanja znašala 7 028 744 EUR po cenah iz leta 2004;

(d)	za Hrvaško bodo sredstva za financiranje transnacionalnega sodelovanja znašala 1 874 332 EUR po cenah iz leta 2004.“

(ii)

Vstavi se naslednji odstavek:

„7a.	Za Hrvaško bo največja stopnja prenosa iz skladov 3,5240 % njenega BDP.“

(iii)

Vstavi se naslednji odstavek:

„9a.	Za Hrvaško bodo izračuni BDP, ki jih opravi Komisija, temeljili na statističnih podatkih in napovedih, objavljenih maja 2011.“

(zd)

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA III

Zgornje meje, ki veljajo za stopnje sofinanciranja

(iz člena 53)

Merila

Države članice

ESRR in ESS

Odstotek upravičenih izdatkov

Kohezijski sklad

Odstotek upravičenih izdatkov

1.	Države članice, katerih povprečni BDP na prebivalca za obdobje 2001–2003 ni presegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju

Bolgarija, Češka, Estonija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija Slovaška

85 % za cilja ‚konvergenca‘ ter ‚regionalna konkurenčnost in zaposlovanje‘

85 %

2.	Države članice, ki ne spadajo v (1), upravičene do prehodne ureditve Kohezijskega sklada 1. januarja 2007

Španija

80 % za cilj ‚konvergenca in regije v postopnem uvajanju‘ v okviru cilja ‚regionalna konkurenčnost in zaposlovanje‘

50 % za cilj ‚regionalna konkurenčnost in zaposlovanje‘ izven regij v postopnem uvajanju

85 %

3.	Države članice, ki niso navedene v (1) in (2)

Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo

75 % za cilj ‚konvergenca‘

—

4.	Države članice, ki niso navedene v (1) in (2)

Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo

50 % za cilj ‚regionalna konkurenčnost in zaposlovanje‘

—

5.	Najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU, upravičene do dodatne dodelitve za te regije iz točke 20 Priloge II

Španija, Francija in Portugalska

50 %

—

6.	Najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU

Španija, Francija in Portugalska

85 % v okviru ciljev ‚konvergenca‘ ter ‚regionalna konkurenčnost in zaposlovanje‘

—“

Uredba Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1164/94 (UL L 210, 31.7.2006, str. 79).

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Posebne določbe po pristopu Hrvaške

1. Ukrepi, za katere na dan pristopa Hrvaške veljajo sklepi Komisije o pomoči na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v predpristopnem obdobju (8) in katerih izvajanje se do dne pristopa še ni zaključilo, se štejejo za odobrene s strani Komisije na podlagi te uredbe.

Brez poseganja v odstavke 2 do 5 se za ukrepe iz prvega pododstavka tega odstavka uporabljajo določbe o izvajanju dejavnosti, odobrenih v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 1083/2006.

2. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepi iz odstavka 1, za katere je bil z dnem pristopa že objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, se izvedejo v skladu s pravili iz tega razpisa. Ne uporablja se člen 165 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (9).

Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, za katere z dnem pristopa še ni bil objavljen javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, se izvedejo v skladu s Pogodbami ali akti, sprejetimi v okviru Pogodb, in členom 9 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

3. Plačila Komisije v okviru ukrepa iz odstavka 1 štejejo za prispevek iz sklada po tej uredbi.

Plačila Komisije v okviru ukrepa iz odstavka 1 se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, nastalo najprej v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999, nato pa v skladu s to uredbo in Uredbo (ES) št. 1083/2006.

Za vmesna plačila ali za končno plačilo veljajo pogoji iz odstavkov 2(b) do (d) in odstavkov 3 do 5 člena D Priloge II k Uredbi (ES) št. 1164/94.

4. Za ukrepe iz odstavka 1 se še naprej uporabljajo pravila o upravičenosti izdatkov, ki so v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999 ali posebej določena v ustreznih sporazumih o financiranju, razen v upravičenih primerih, o katerih na prošnjo Hrvaške odloča Komisija.

5. Če so potrebni ukrepi za lažji prehod Hrvaške iz predpristopne ureditve na ureditev, ki izhaja iz uporabe tega člena, te potrebne ukrepe sprejme Komisija.

8. OKOLJE

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(a)	V členu 9 se prvemu odstavku doda naslednja poved: „Količina pravic za celotno Skupnost se kot posledica pristopa Hrvaške poveča le za količino pravic, ki jih Hrvaška da na dražbo v skladu s členom 10(1).“

(b)

V Prilogi IIa se za vnosom za Španijo vstavi naslednje:

„Hrvaška

26 %“.

Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

V Prilogi IIa se za vnosom za Francijo vstavi naslednje:

„Hrvaška

11 %“.

(1) Zgornje meje so izračunane ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 121.“

(2) Navedena ureditev se uporablja, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi Arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.

(3) Navedena ureditev se uporablja, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi Arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.“

(4) V primeru operacij iz člena 25(3) se stopnje B za Skupino 2 povečajo za 20 odstotnih točk. Stopnje (A) se ustrezno zmanjšajo.

(5) V primeru operacij iz člena 26(2) (naložbe v ribiška plovila za mali priobalni ribolov v smislu člena 25), se stopnje B za Skupino 2 lahko zmanjšajo za 20 odstotnih točk. Stopnje (A) se ustrezno povečajo.

(6) V primeru operacij iz člena 29 in člena 35, ki jih izvajajo podjetja, za katere ne velja opredelitev iz člena 3(f), z manj kot 750 zaposlenimi ali s prihodki, manjšimi od 200 milijonov EUR, se stopnje B povečajo v regijah, ki jih zajema cilj konvergenca, razen na odročnih grških otokih ter hrvaških otokih Dugi otok, Vis, Mljet in Lastovo, za 30 odstotnih točk in v regijah, ki jih ne zajema cilj konvergenca, za 20 odstotnih točk. Stopnje (A) se ustrezno zmanjšajo.“

(7) UL L 170, 29.6.2007, str. 1.“

(8) UL L 161, 26.6.1999, str. 73.

(9) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.“

PRILOGA IV

Seznam iz člena 16 Akta o pristopu: druge trajne določbe

1. PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE

Pogodba o delovanju Evropske unije, tretji del, naslov II, prosti pretok blaga

POSEBNI MEHANIZEM

Na Hrvaškem se lahko imetnik patenta ali dodatnega varstvenega certifikata (DVC) za zdravilo, ki je prijavljen v državi članici, ker taka zaščita ni mogla biti pridobljena na Hrvaškem, ali imetnikov upravičenec, sklicuje na pravice, podeljene s tem patentom ali DVC, da bi preprečil uvoz in trženje tega izdelka v državi članici oziroma državah članicah, kjer ta izdelek uživa patentno varstvo ali varstvo z DVC, tudi če je izdelek prvič dal na hrvaški trg imetnik ali se je to zgodilo s soglasjem imetnika.

Vsakdo, ki namerava uvažati ali tržiti zdravilo iz prvega odstavka v državi članici, kjer izdelek uživa patentno varstvo ali varstvo z DVC, pristojnim organom v prijavi za uvoz dokaže, da je bil imetnik tega varstva ali njegov upravičenec o tem mesec dni prej uradno obveščen.

2. POLITIKA KONKURENCE

Pogodba o delovanju Evropske unije, tretji del, naslov VII, poglavje 1, pravila o konkurenci

Naslednji programi pomoči in posamična pomoč, ki so se na Hrvaškem začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem datumu, se od pristopa štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 108(1) PDEU:

(a)	ukrepi pomoči, ki so se začeli izvajati pred 1. marcem 2002;

(b)	ukrepi pomoči, ki so našteti v dodatku k tej prilogi;

(c)	ukrepi pomoči, ki jih je pred dnem pristopa ocenila hrvaška agencija za konkurenco in ugotovila, da so združljivi s pravnim redom Unije, ter jim Komisija v skladu s postopkom iz odstavka 2 ni nasprotovala zaradi resnih dvomov o združljivosti ukrepa z notranjim trgom.

Za uporabo člena 108(3) PDEU se vsi ukrepi, ki se po dnevu pristopa še vedno uporabljajo in pomenijo državno pomoč ter ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, od pristopa štejejo za novo pomoč.

Zgornje določbe se ne uporabljajo za pomoč dejavnostim, povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, ki so našteti v Prilogi I k PEU in PDEU.

Če Hrvaška želi, da Komisija preuči ukrep pomoči po postopku iz točke (c) odstavka 1, Komisiji redno pošilja:

(a)	seznam obstoječih ukrepov pomoči, ki jih je ocenila hrvaška agencija za konkurenco in ugotovila, da so združljivi s pravnim redom Unije, in

(b)	kakršne koli druge informacije, ki so bistvene za oceno združljivosti obravnavanega ukrepa pomoči,

v skladu s predpisanim obrazcem za poročilo, ki ga pripravi Komisija.

Če Komisija v treh mesecih od prejema popolnih informacij o obstoječem ukrepu pomoči ali po prejemu izjave nove države članice, v kateri ta obvešča Komisijo, da šteje predložene informacije za popolne, ker dodatne zahtevane informacije niso dostopne ali so že bile predložene, glede tega ukrepa pomoči nima pripomb zaradi resnih dvomov glede njegove združljivosti z enotnim trgom, se šteje, da ukrepu ni nasprotovala.

Postopek iz točke (c) odstavka 1 velja za vse ukrepe pomoči, ki so pred dnem pristopa predloženi Komisiji po navedenem postopku, ne glede na dejstvo, da je v času preučevanja ukrepa Hrvaška že postala članica Unije.

Odločba Komisije, da nasprotuje ukrepu v smislu točke (c) odstavka 1, šteje za odločbo o začetku formalnega postopka preiskave v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (1) (zdaj člen 108 PDEU).

Če je taka odločba sprejeta pred dnem pristopa, začne veljati šele z dnem pristopa.

3. KMETIJSTVO

(a) Pogodba o delovanju Evropske unije, tretji del, naslov III, kmetijstvo in ribištvo

Javne zaloge, ki jih ima Hrvaška na dan pristopa in so posledica njene politike tržne podpore, prevzame Unija po vrednosti, izračunani na osnovi člena 4(1)(d) in Priloge VIII k Uredbi Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (2). Omenjene zaloge se prevzamejo le pod pogojem, da je javna intervencija za zadevne proizvode opravljena v Uniji in da zaloge izpolnjujejo zahteve za intervencijo Unije.

Hrvaški je treba za vse zaloge, zasebne ali javne, ki so v prostem prometu na Hrvaškem na dan pristopa, in presegajo količino, ki velja za običajen presežek zalog, naložiti plačilo v obliki nakazila v splošni proračun Evropske unije.

Višina plačila mora odražati stroške, povezane s posledicami presežka zalog na trgu kmetijskih proizvodov.

Količino presežka je treba določiti za vsak proizvod posebej glede na njegove značilnosti in ustrezne trge ter zakonodajo Unije, ki se zanj uporablja.

3.	Zaloge iz odstavka 1 se odštejejo od količine, ki presega običajen prenos zalog.

Komisija izvaja in uporablja ureditve iz odstavkov 1 do 3 v skladu s postopkom iz člena 41(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (3) ali, če je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 ali v skladu z ustreznim postopkom v odboru, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja.

(b) Pogodba o delovanju Evropske unije, tretji del, naslov VIII, poglavje 1, pravila o konkurenci

Brez poseganja v postopke o obstoječih pomočeh iz člena 108 PDEU se programi pomoči in posamična pomoč, dodeljena dejavnostim, povezanim s proizvodnjo in trgovino s proizvodi, navedenimi v Prilogi I k PEU in PDEU, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, ki so se na Hrvaškem začeli izvajati pred dnem pristopa in se izvajajo tudi po tem datumu, štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 108(1) PDEU, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

—

Komisija je o ukrepih pomoči obveščena v roku štirih mesecev od dne pristopa. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Za obstoječe ukrepe pomoči in načrte o podelitvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa. Komisija objavi seznam takšne pomoči.

Ti ukrepi pomoči v obdobju treh let od dne pristopa veljajo za „obstoječo“ pomoč v smislu člena 108(1) PDEU.

V obdobju treh let od dne pristopa Hrvaška po potrebi spremeni te ukrepe pomoči, da bi upoštevala smernice, ki jih uporablja Komisija. Po tem obdobju se vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s temi smernicami, šteje za novo pomoč.

4. RIBIŠTVO

Pogodba o delovanju Evropske unije, tretji del, naslov VII, poglavje 1, pravila o konkurenci

Brez poseganja v postopke o obstoječi pomoči iz člena 108 PDEU se programi pomoči in posamična pomoč, dodeljena dejavnostim, povezanim s proizvodnjo in trgovino ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, navedenih v Prilogi I k PEU in PDEU, in ki so na Hrvaškem začeli učinkovati pred dnem pristopa in se uporabljajo tudi po tem datumu, štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 108(1) PDEU, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

—

Ti ukrepi pomoči v obdobju treh let od dne pristopa veljajo za „obstoječo“ pomoč v smislu člena 108(1) PDEU.

5. CARINSKA UNIJA

Pogodba o delovanju Evropske unije, tretji del, naslov II, prosti pretok blaga, poglavje 1, carinska unija

31992 R 2913: Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1).

31993 R 2454: Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1).

Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 in Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 se za Hrvaško uporabljata ob upoštevanju naslednjih posebnih določb.

DOKAZILO O STATUSU UNIJE (TRGOVINA V RAZŠIRJENI UNIJI)

Ne glede na člen 20 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 je blago, ki je na dan pristopa v razširjeni Uniji v začasni hrambi ali v carinski rabi in v postopkih iz členov 4(15)(b) in (16)(b) do (h) navedene uredbe ali ki se prevaža v razširjeni Uniji po opravljenih izvoznih formalnostih, ob deklaraciji za sprostitev v prosti promet v razširjeni Uniji oproščeno carin in drugih carinskih ukrepov, pod pogojem, da se predloži eno izmed naslednjih dokazil:

(a)	dokazilo o preferencialnem poreklu, ki je bilo ustrezno izdano ali sestavljeno pred dnem pristopa v skladu s SPS;

(b)	katerokoli dokazilo o statusu Unije iz člena 314c Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93;

(c)	zvezek ATA, ki je bil izdan v sedanji državi članici ali na Hrvaškem pred dnem pristopa.

Za namene izdajanja dokazila iz odstavka 1(b), upoštevajoč položaj na dan pristopa in poleg določb člena 4(7) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, „blago Skupnosti“ pomeni blago, ki je:

—	v celoti pridobljeno na območju Hrvaške pod pogoji, enakimi tistim iz člena 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, in ne vsebuje blaga, uvoženega iz drugih držav ali območij,

—	uvoženo iz držav ali območij razen Hrvaške in sproščeno v prosti promet na Hrvaškem ali

—	pridobljeno ali proizvedeno na Hrvaškem bodisi izključno iz blaga, navedenega v drugi alinei, bodisi iz blaga, navedenega v prvi in drugi alinei.

Za namene preverjanja dokazila iz odstavka 1(a) se uporabljajo določbe o opredelitvi „izdelkov s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz SPS. Zahtevke za naknadno preverjanje takšnega dokazila sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in Hrvaške v obdobju treh let od izdaje ali sestave zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

DOKAZILO O PREFERENCIALNEM POREKLU (TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI, VKLJUČNO S TURČIJO, V OKVIRU PREFERENCIALNIH SPORAZUMOV O KMETIJSKIH IZDELKIH TER IZDELKIH IZ PREMOGA IN JEKLA)

Brez poseganja v uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga ustrezno izdajo tretje države ali se ga sestavi v okviru preferencialnih sporazumov, ki jih Hrvaška sklene s temi tretjimi državami, sprejeto na Hrvaškem, pod pogojem, da:

(a)

pridobitev takega porekla pomeni priznanje preferencialne tarifne obravnave na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, ki jih predvidevajo sporazumi ali dogovori, ki jih je Unija sklenila s temi tretjimi državami ali skupinami tretjih držav oziroma jih je sprejela v zvezi z njimi,

(b)	so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani ali sestavljeni najkasneje na dan pred dnem pristopa, in

(c)	se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v roku štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago na Hrvaškem deklarirano za sprostitev v prosti promet pred dnem pristopa, je tudi naknadno izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu na podlagi preferencialnih sporazumov, ki na Hrvaškem veljajo na dan sprostitve v prosti promet, lahko sprejeto na Hrvaškem, pod pogojem, da je takšno dokazilo o poreklu predloženo carinskim organom v roku štirih mesecev od dne pristopa.

Hrvaški se dovoli ohraniti pooblastila, s katerimi je bil v okviru sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, podeljen status „pooblaščenih izvoznikov“, pod pogojem, da:

(a)	je taka določba predvidena tudi v sporazumih ali dogovorih, ki jih je Unija sklenila s temi tretjimi državami ali skupinami tretjih držav oziroma jih je sprejela v zvezi z njimi pred dnem pristopa, in

(b)	pooblaščeni izvozniki uporabljajo pravila o poreklu iz teh sporazumov ali dogovorov.

Ta pooblastila Hrvaška najkasneje eno leto od dne pristopa nadomesti z novimi pooblastili, ki se izdajo v skladu s pogoji iz zakonodaje Unije.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 4 se uporabijo določbe o opredelitvi „izdelkov s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev. Zahtevke za naknadno preverjanje takšnega dokazila sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in Hrvaške v obdobju treh let po izdaji ali sestavi zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

Brez poseganja v uporabo katerega koli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga naknadno izdajo ali sestavijo tretje države v okviru preferencialnih sporazumov ali ureditev, ki jih je Unija sklenila s temi tretjimi državami oziroma sprejela v zvezi z njimi, sprejeto na Hrvaškem za sprostitev v prosti promet blaga, ki je bilo na dan pristopa v postopku prevoza ali začasni hrambi, v carinskem skladišču ali prosti coni v eni od teh tretjih držav ali na Hrvaškem, pod pogojem, da na Hrvaškem za zadevne izdelke v času izdaje prevoznih dokumentov ne velja sporazum o prosti trgovini s tretjo državo, in pod pogojem, da:

(a)	pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Unija glede tretjih držav ali skupin tretjih držav,

(b)	so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje dan pred dnem pristopa in

(c)	se naknadno izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v roku štirih mesecev od dne pristopa.

8.	Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 7 se uporabijo določbe o opredelitvi „izdelkov s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih sporazumov ali ureditev.

DOKAZILO O STATUSU NA PODLAGI DOLOČB O PROSTEM PROMETU ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE V CARINSKI UNIJI EU-TURČIJA

Dokazila o poreklu, ki jih je pravilno izdala ali sestavila Turčija ali Hrvaška v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki se uporabljajo med njima, in določajo prepoved povračila ali oprostitve plačila carinskih dajatev za zadevno blago, so v zadevnih državah sprejeta kot dokazilo o statusu v skladu z določbami o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. 12. 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije (4) (v nadaljnjem besedilu: Sklep št. 1/95), pod pogojem, da:

(a)	so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani ali sestavljeni najkasneje na dan pred dnem pristopa in

(b)	se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v roku štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago v Turčiji ali na Hrvaškem deklarirano za sprostitev v prosti promet pred dnem pristopa v okviru preferencialnih trgovinskih sporazumov iz prvega pododstavka, se lahko sprejme tudi dokazilo o poreklu, izdano ali sestavljeno naknadno na podlagi teh sporazumov, pod pogojem, da je carinskim organom predloženo v roku štirih mesecev od dne pristopa.

10.

Za namene preverjanja dokazil iz odstavka 9 se uporabijo določbe o opredelitvi „izdelkov s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja iz ustreznih preferencialnih sporazumov. Zahtevke za naknadno preverjanje takšnega dokazila sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in Hrvaške v obdobju treh let po izdaji ali sestavi zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

11.

Brez poseganja v uporabo katerega koli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, se potrdilo o gibanju blaga A.TR, izdano na podlagi določb o prostem prometu za industrijske izdelke iz Sklepa št. 1/95, sprejme na Hrvaškem za sprostitev v prosti promet blaga, ki je na dan pristopa v prevozu po Uniji ali Turčiji po opravljenih izvoznih formalnostih, v začasni hrambi ali carinskem postopku iz člena 4(16)(b) do (h) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 v Turčiji ali na Hrvaškem, pod pogojem, da:

(a)	za zadevno blago ni predloženo dokazilo o poreklu iz odstavka 9,

(b)	je blago v skladu s pogoji za izvajanje določb o prostem pretoku za industrijske izdelke,

(c)	so bili prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa in

(d)	se potrdilo o gibanju blaga A.TR predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

12.

Za namene preverjanja potrdil o gibanju blaga A.TR iz odstavka 11 se uporabijo določbe o izdaji potrdil o gibanju blaga A.TR in načinih upravnega sodelovanja iz Sklepa št. 1/2006 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija z dne 26. julija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija (5).

CARINSKI POSTOPKI

13.

Začasna hramba in carinski postopki iz člena 4(16)(b) do (h) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, ki so se začeli pred pristopom, se zaključijo ali opravijo pod pogoji iz zakonodaje Unije.

Če zaključek ali dovršitev postopka povzroči nastanek carinskega dolga, je uvozna dajatev, ki jo je treba plačati, tista, ki je v veljavi v času nastanka carinskega dolga v skladu s skupno carinsko tarifo, plačani znesek pa se šteje za lastna sredstva Unije.

14.

Postopki iz členov 84 do 90 in 98 do 113 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 in iz členov 496 do 535 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, ki urejajo carinsko skladiščenje, se za Hrvaško uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—

če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga in če je bila deklaracija o vnosu blaga v postopek sprejeta pred dnem pristopa, tarifna uvrstitev, količina, carinska vrednost in poreklo uvoznega blaga v trenutku vnosa blaga v postopek izhajajo iz zakonodaje, ki se je na Hrvaškem uporabljala na dan, ko carinski organi sprejmejo deklaracijo.

15.

Postopki iz členov 84 do 90 in 114 do 129 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 ter členov 496 do 523 in 536 do 550 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, ki urejajo aktivno oplemenitenje, se za Hrvaško uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—

—	če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in na Hrvaškem, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so od dne pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Unije;

—	če je bila deklaracija za aktivno oplemenitenje sprejeta po sistemu povračila in je carinski dolg, za katerega se zahteva povračilo, nastal pred dnem pristopa, povračilo izvede Hrvaška na lastne stroške v skladu s pogoji iz zakonodaje Unije.

16.

Postopki iz členov 84 do 90 in 137 do 144 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 ter členov 496 do 523 in 553 do 584 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, ki urejajo začasni uvoz, se za Hrvaško uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—

—	če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se tako ohranila enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in na Hrvaškem, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so od dne pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Unije.

17.

Postopki iz členov 84 do 90 in 145 do 160 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 ter členov 496 do 523 in 585 do 592 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, ki urejajo pasivno oplemenitenje, se za Hrvaško uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—	drugi odstavek člena 591 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 se smiselno uporablja za blago v začasnem izvozu, ki je bilo začasno izvoženo iz Hrvaške pred dnem pristopa.

DRUGE DOLOČBE

18.	Dovoljenja, ki jih je Hrvaška izdala pred dnem pristopa za uporabo carinskih postopkov iz člena 4(16)(d), (e) in (g) ali statusa pooblaščenih gospodarskih subjektov iz člena 5a(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92, veljajo do konca svoje veljavnosti oziroma eno leto od dne pristopa, kar se zgodi prej.

19.

Postopki iz členov 201 do 232 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 in členov 859 do 876a Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, ki urejajo nastanek carinskega dolga, vknjižbo in naknadno izterjavo, se za Hrvaško uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—	izterjava se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Unije. Če je carinski dolg nastal pred dnem pristopa, izterjavo izvede Hrvaška v svojo korist v skladu s pogoji, ki so veljali na Hrvaškem pred pristopom.

20.

Postopki iz členov 235 do 242 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 in členov 877 do 912 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93, ki urejajo povračilo in odpust dajatev, se za Hrvaško uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

—

povračilo in odpust dajatev se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Unije. Če se dajatve, katerih povračilo ali odpust se zahteva, nanašajo na carinski dolg, ki je nastal pred dnem pristopa, povračilo in odpust dajatev izvede Hrvaška na lastne stroške v skladu s pogoji, ki so veljali na Hrvaškem pred pristopom.

(1) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(2) UL L 171, 23.6.2006, str. 35, in UL L 326 M, 10.12.2010, str. 70.

(3) UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(4) UL L 35, 13.2.1996, str. 1.

(5) UL L 265, 26.9.2006, str. 18.

Dodatek k Prilogi IV

Seznam obstoječih ukrepov pomoči iz točke (b) odstavka 1 mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v oddelku 2 („politika konkurence“)

Opomba:

Ukrepi pomoči, našteti v tem dodatku, štejejo za obstoječo pomoč za namene uporabe mehanizma za obstoječe pomoči iz oddelka 2 le, kolikor spadajo v področje uporabe odstavka 1 navedenega oddelka.

Številka prijave			Naslov (v izvirniku)	Datum odobritve s strani hrvaške agencije za konkurenco	Trajanje
DČ	Št.	Leto	Naslov (v izvirniku)	Datum odobritve s strani hrvaške agencije za konkurenco	Trajanje
HR	1	2011	Zakon o slobodnim zonama (NN 44/96, 92/05, 85/08)	17.6.2008	31.12.2016
HR	3	2011	Zakon o Hrvatskoj radioteleviziji (NN 137/10)	21.10.2010	Neomejeno
HR	4	2011	Odluka o otvorenosti Zračne luke Osijek d.o.o. u razdoblju od 2009. do 2013. godine, od 20. veljače 2009. i 24. travnja 2009.	25.5.2009	31.12.2013
HR	5	2011	Program financiranja nakladništva od 2011. do 2013.	10.2.2011	31.12.2013
HR	6	2011	Naknadno odobrenje državnih potpora poduzetniku Rockwool Adriatic d.o.o.	30.12.2010	31.12.2015
HR	9	2011	Zakon o znanstvenoj djelatnosti i visokom obrazovanju (NN 123/03, 198/03, 105/04, 174/04, 46/07)	1.2.2007	31.12.2014
HR	10	2011	Odluka o obvezi otvorenosti Zračne luke Rijeka d.o.o. za javni zračni promet u razdoblju od 2010. do 2014., od 25. siječnja 2010. i 3. studenoga 2010.	10.3.2011	31.12.2014

PRILOGA V

Seznam iz člena 18 Akta o pristopu: prehodni ukrepi

1. PROSTI PRETOK BLAGA

32001 L 0083: Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

Z odstopanjem od zahtev po kakovosti, varnosti in učinkovitosti, določenih v Direktivi 2001/83/ES, bodo dovoljenja za promet z zdravili, za katera ne velja člen 3(1) Uredbe (ES) št. 726/2004 z dne 31. marca 2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (1) in ki so na seznamu (v Dodatku k tej prilogi, kot ga je predložila Hrvaška), izdanem na podlagi hrvaške zakonodaje pred dnevom pristopa, ostala v veljavi do podaljšanja veljavnosti v skladu s pravnim redom Unije oziroma štiri leta od dne pristopa, odvisno od tega, kar je prej.

Dovoljenj za promet, zajetih v tem odstopanju, v državah članicah ni mogoče vzajemno priznavati, dokler ta zdravila ne dobijo potrebnih dovoljenj v skladu z Direktivo 2001/83/ES.

Nacionalna dovoljenja za promet, ki so izdana v okviru nacionalnega prava pred pristopom in ki niso zajeta v tem odstopanju, ter vsako novo dovoljenje za promet morajo biti od dne pristopa v skladu z Direktivo 2001/83/ES.

2. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o delovanju Evropske unije

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

32004 L 0038: Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

32011 R 0492: Uredba (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (UL L 141, 27.5.2011, str. 1).

Člen 45 in prvi odstavek člena 56 PDEU se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kakor je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Hrvaško na eni strani in vsako od sedanjih držav članic na drugi strani v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov 2 do 13.

Ne glede na člene 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop hrvaških državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Hrvaški državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Hrvaški državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Hrvaški državljani iz drugega in tretjega pododstavka prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Hrvaški državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo pravic iz drugega in tretjega pododstavka.

Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najpozneje ob koncu dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oziroma če bodo od takrat dalje uporabljale člene 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011.

4.	Na prošnjo Hrvaške se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3, ki se konča v šestih mesecih od prejema prošnje Hrvaške.

Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011.

V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za hrvaške državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011 in ki hrvaškim državljanom v tem obdobju izdajo delovna dovoljenja za namene spremljanja, ta delovna dovoljenja izdajo avtomatično.

Tiste države članice, v katerih se na podlagi tretjega, četrtega ali petega odstavka za hrvaške državljane uporabljajo členi 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabljajo postopke iz drugega in tretjega pododstavka tega odstavka.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zaprosi, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu takega zaprosila in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od odločitve Komisije Svet zaprosi, da to odločitev razveljavi ali spremeni. Svet o zaprosilu odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011 in o tem Komisiji predloži naknadno utemeljeno uradno obvestilo.

Dokler je uporaba členov 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011 odložena na podlagi drugega do petega in sedmega odstavka, se člen 23 Direktive 2004/38/ES o pravici družinskih članov delavcev do pridobitve zaposlitve uporablja na Hrvaškem glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede hrvaških državljanov pod naslednjimi pogoji:

—

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje, krajše od 12 mesecev;

—

zakonec delavca in njuni potomci, ki so stari manj kot 21 let ali so vzdrževani družinski člani in zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar imajo v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj 18 mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, odvisno od tega, kar je prej.

Te določbe ne posegajo v ugodnejše nacionalne ukrepe ali ugodnejše ukrepe, sprejete z dvostranskimi sporazumi.

Če določb Direktive 2004/38/ES, ki prevzemajo določbe Direktive Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (2), ni mogoče uporabljati ločeno od tistih iz Uredbe (EU) št. 492/2011, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki 2 do 5 ter 7 in 8, smejo Hrvaška in sedanje države članice odstopati od določb Direktive 2004/38, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov 2 do 5 ter 7 in 8.

10.	Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Hrvaška ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevne države članice ali zadevnih držav članic.

11.

Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki 2 do 5 in 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko z notranjimi predpisi uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadar koli odločijo za uporabo členov 1 do 6 Uredbe (EU) št. 492/2011. O takih odločitvah se obvesti Komisija.

12.

Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali nevarnosti, da do njih pride, na posebno občutljivih storitvenih področjih trgov dela Nemčije ali Avstrije, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju hrvaških delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od člena 56 PDEU, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem na Hrvaškem omejili začasno gibanje delavcev, za katere se uporabljajo nacionalni ukrepi glede njihove pravice do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji.

Seznam storitvenih področij, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

—

v Nemčiji:

Sektor	NACE (3) koda, razen če ni določeno drugače
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	45.1 do 4; Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Čiščenje objektov in opreme	74.70 Čiščenje objektov in opreme
Druge storitve	74.87 Samo dejavnosti notranjega dekoraterstva

—

v Avstriji:

Sektor	NACE (4) koda, razen če ni določeno drugače
Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov	01.41
Rezanje, oblikovanje in dodelava kamna	26.7
Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov	28.11
Gradbeništvo s sorodnimi panogami	45.1 do 4; Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES
Poizvedovalne dejavnosti in varovanje	74.60
Čiščenje objektov in opreme	74.70
Nega na domu	85.14
Dejavnosti socialnega varstva brez nastanitve	85.32

Kolikor Nemčija ali Avstrija v skladu s prvim in drugim pododstavkom tega odstavka odstopata od prvega odstavka člena 56 PDEU, lahko Hrvaška po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Hrvaško od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

13.

Učinek uporabe odstavkov 2 do 5 in 7 do 11 ne vodi do bolj restriktivnih pogojev za dostop hrvaških državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov 1 do 12 sedanje države članice v katerem koli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Hrvaški delavci migranti in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavci migranti iz drugih držav članic in njihove družine, ki zakonito prebivajo in delajo na Hrvaškem, se ne obravnavajo bolj restriktivno kot delavci iz tretjih držav in njihovi družinski člani, ki delajo v tej državi članici oziroma na Hrvaškem. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Uniji delavci migranti iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo na Hrvaškem, ne obravnavajo bolj ugodno kot državljani Hrvaške.

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji in Pogodba o delovanju Evropske unije.

Ne glede na obveznosti iz Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Hrvaška sedem let od dne pristopa ohrani na dan podpisa Pogodbe o pristopu veljavne omejitve iz zakona o kmetijskih zemljiščih (OG 152/08), povezane z nakupom kmetijskih zemljišč s strani državljanov drugih držav članic ali držav pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Sporazum EGP) in pravnih oseb, ustanovljenih v skladu z zakoni druge države članice ali države pogodbenice Sporazuma EGP. Vendar pa se državljan države članice ali pravna oseba, ustanovljena v skladu z zakoni druge države članice, glede nakupa kmetijskih zemljišč v nobenem primeru ne sme obravnavati manj ugodno, kot bi takšnega državljana oziroma pravno osebo obravnavali na dan podpisa Pogodbe o pristopu, ali bolj restriktivno kot državljane ali pravne osebe tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter prebivati na Hrvaškem, ne veljajo določbe prvega odstavka ali kakršna koli pravila in postopki, ki ne veljajo za hrvaške državljane.

Pred iztekom tretjega leta od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled tega prehodnega ukrepa. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem odstavku, skrajša ali konča.

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči na Hrvaškem prišlo do resnih motenj ali da bi obstajala nevarnost resnih motenj, Komisija na zahtevo Hrvaške odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za tri leta. To podaljšanje lahko po potrebi velja samo za določena geografska območja, ki so močno ogrožena.

4. KMETIJSTVO

I. PREHODNI UKREPI ZA HRVAŠKO

32001 L 0113: Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 67).

Z odstopanjem od obveznosti iz člena 8 se trženje proizvodov, ki so označeni kot „domaća marmelada“ in „ekstra domaća marmelada“, dovoli na hrvaškem trgu do razprodaje zalog, ki obstajajo na dan pristopa.

Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L 93, 31.3.2006, str. 12, in UL L 335 M, 13.12.2008, str. 213).

(a)	V členu 5(8) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Bolgarija, Romunija in Hrvaška sprejmejo navedene zakone ali druge predpise najpozneje eno leto po dnevu njihovega pristopa.“

(b)	V členu 5(11) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „11. Za Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško lahko nacionalna zaščita geografskih označb in označb geografskega porekla, ki obstajajo na dan pristopa, poteka še dvanajst mesecev od dne njihovega pristopa.“

32007 R 1234: Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(a)

V členu 118m se doda naslednji odstavek:

„5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4 sme Hrvaška do razprodaje zalog, obstoječih na dan pristopa, dajati na trg na Hrvaškem ali izvažati v tretje države vina, poimenovana ‧Mlado vino portugizac‧. Hrvaška vzpostavi računalniško zbirko podatkov z informacijami o zalogah, obstoječih na dan pristopa, in zagotovi, da se te zaloge preverijo in prijavijo Komisiji.“

(b)

V členu 118s se doda naslednji odstavek:

„5. Za Hrvaško se na podlagi te uredbe zaščitijo imena vin, objavljena v UL C 116 z dne 14. aprila 2011, s pridržkom ugodnega izida postopka ugovora. Komisija jih vključi v register iz člena 118n.

Odstavki 2 do 4 tega člena se uporabijo pod naslednjimi pogoji: rok iz odstavka 3 je eno leto od dne pristopa Hrvaške. Rok iz odstavka 4 je štiri leta od dne pristopa Hrvaške.“

(a)

Z odstopanjem od obveznosti iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 73/2009, ki ureja spoštovanje predpisanih zahtev ravnanja, naštetih v Prilogi II k navedeni uredbi, kmetje na Hrvaškem, ki prejemajo neposredna plačila, v področje uporabe navzkrižne skladnosti vključijo predpisane zahteve ravnanja iz točk A, B in C Priloge II v skladu z naslednjim časovnim razporedom: zahteve iz točke A od 1. januarja 2014, zahteve iz točke B od 1. januarja 2016 in zahteve iz točke C od 1. januarja 2018.

(b)

Za poglavjem 1 naslova V Uredbe (ES) št. 73/2009 se vstavita naslednje poglavje in člen:

„POGLAVJE 1a

Shema enotnega plačila

Člen 121a

Shema enotnega plačila na Hrvaškem

Za Hrvaško je uporaba členov 4, 5, 23, 24 in 25 neobvezna do 31. decembra 2013, če se navedene določbe nanašajo na predpisane zahteve ravnanja. Od 1. januarja 2014 mora kmet, ki prejema plačila v okviru sheme enotnega plačila v teh državah članicah, spoštovati predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a)	zahteve iz točke A Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2014;

(b)	zahteve iz točke B Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2016;

(c)	zahteve iz točke C Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2018.“

II. PREHODNA TARIFNA KVOTA ZA SUROVI TRSNI SLADKOR ZA PREČIŠČEVANJE

Za Hrvaško se za surovi trsni sladkor za prečiščevanje pridrži letna avtonomna uvozna kvota 40 000 ton (erga omnes), in sicer za obdobje do treh tržnih let po pristopu z uvozno dajatvijo 98,00 EUR na tono. Če bi pogajanja z drugimi članicami Svetovne trgovinske organizacije v skladu s členom XXIV.6 Splošnega sporazuma o carinah in trgovini glede kompenzacijske spremembe zaradi pristopa Hrvaške privedla do odprtja kompenzacijskih kvot za sladkor pred koncem prehodnega obdobja, se kvota 40 000 ton, dodeljena Hrvaški, po odprtju kompenzacijskih kvot za sladkor delno ali v celoti ukine. Komisija sprejme ukrepe za izvajanje, ki so potrebni v ta namen, po postopku iz člena 195(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v povezavi s členom 13(1)(b) Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

III. ZAČASNI UKREPI NEPOSREDNIH PLAČIL ZA HRVAŠKO

Povračilo neposrednih plačil, dodeljenih kmetom za leto 2013, je mogoče pod pogojem, da Hrvaška pred pristopom uporablja pravila, ki so enaka pravilom za taka neposredna plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in iz Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 z dne 29. oktobra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (5), Uredbe Komisije (ES) št. 1121/2009 z dne 29. oktobra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi s shemami podpor za kmete iz naslovov IV in V Uredbe (6) in Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (7).

5. VARNOST HRANE, VETERINARSKA IN FITOSANITARNA POLITIKA

I. KOKOŠI NESNICE

31999 L 0074: Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

Z odstopanjem od člena 6 Direktive Sveta 1999/74/ES glede Hrvaške se kokoši nesnice, ki valijo jajca, na dan pristopa lahko gojijo v kletkah, ki niso v skladu s strukturnimi zahtevami iz navedenega člena. Hrvaška zagotovi, da se take kletke prenehajo uporabljati najpozneje 12 mesecev po pristopu.

Jajca iz teh neizpopolnjenih kletk se dajo le na domači trg Hrvaške. Ta jajca in njihova embalaža so jasno označena s posebno oznako, ki omogoča potreben nadzor. Jasen opis te posebne oznake se sporoči Komisiji najpozneje eno leto pred dnevom pristopa.

II. OBRATI (MESO, MLEKO, RIBE IN ŽIVALSKI STRANSKI PROIZVODI)

32004 R 0852: Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L 139, 30.4.2004, str. 1).

32004 R 0853: Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).

32009 R 1069: Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

Strukturne zahteve iz:

(a)

Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta:

—	poglavja II Priloge II,

(b)

Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta:

—	poglavij II in III oddelka I Priloge III,

—	poglavij II in III oddelka II Priloge III,

—	poglavja I oddelka V Priloge III,

(c)

Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (8):

—	poglavja I Priloge IV,

—	poglavij I, II in III Priloge IX,

—	poglavij I in II Priloge X ter

—	Priloge XIII,

se na Hrvaškem do 31. decembra 2015 ne uporabljajo za nekatere obrate v sektorjih mesa, mleka, rib in živalskih stranskih proizvodov, ob upoštevanju spodnjih pogojev.

Dokler so obrati iz odstavka 1 upravičeni do koristi iz tega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg Hrvaške ali na trge tretjih držav v skladu z zadevno zakonodajo Unije oziroma se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v hrvaških obratih, za katere tudi velja odstavek 1, ne glede na datum trženja.

Živila iz obratov iz odstavka 1 so opremljena z drugačno oznako zdravstvene ustreznosti oziroma drugačno identifikacijsko oznako, kot je predvidena v členu 5 Uredbe (ES) št. 853/2004. Jasen opis drugačne oznake zdravstvene ustreznosti oziroma drugačne identifikacijske oznake se sporoči Komisiji najpozneje eno leto pred dnem pristopa.

4.	Odstavka 2 in 3 se uporabljata tudi za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, mleka ali ribiških proizvodov, kjer za del obrata velja odstavek 1.

Hrvaška stalno spremlja izvajanje nacionalnega programa za posodobitev obratov in Komisiji predloži letni načrt napredka v zvezi s tem. Hrvaška zagotovi, da se pripravi individualen načrt posodobitve vsakega od teh obratov z roki za popravo strukturnih zahtev; ta načrt se na zahtevo da na voljo Komisiji.

6.	Komisija pravočasno pred pristopom sestavi seznam obratov iz odstavka 1. Ta seznam je javen in vsebuje ime in naslov vseh obratov.

7.	Hrvaška zagotovi, da bodo vsi obrati, ki do pristopa niso popolnoma skladni s pravnim redom Unije s področja varnosti živil, razen če jih ne urejajo določbe tega prehodnega ukrepa, prenehali svoje dejavnosti.

8.	Izvedbena pravila za zagotovitev nemotenega delovanja prehodne ureditve z zvezi z uredbama (ES) št. 852/2004 in št. 853/2004 se lahko sprejmejo v skladu z drugim odstavkom člena 12 oziroma drugim odstavkom člena 9 uredb.

9.	Izvedbena pravila za zagotovitev nemotenega delovanja prehodne ureditve v zvezi z Uredbo (ES) št. 1069/2009 se lahko sprejmejo v skladu s členom 52(4) Uredbe.

III. TRŽENJE SEMEN

32002 L 0053: Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1).

32002 L 0055: Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

Hrvaška lahko do 31. decembra 2014 odloži uporabo člena 4(1) Direktive 2002/53/ES in člena 4(1) Direktive 2002/55/ES za trženje semen na svojem ozemlju, ki so uvrščena na seznam v njeni nacionalni sortni listi poljščin in zelenjadnic, za sorte, ki niso bile uradno sprejete v skladu s temi direktivami. V tem obdobju se ta semena ne tržijo na ozemlju drugih držav članic.

IV. NEUM

31997 L 0078: Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

1. Veterinarske preglede proizvodov iz tretjih držav, ki se vnesejo na eno od ozemelj, navedenih v Prilogi I, opravijo države članice v skladu s to direktivo in Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (9).

2. Z odstopanjem od odstavka 1 pošiljk proizvodov, ki prihajajo z ozemlja Hrvaške in prečkajo ozemlje Bosne in Hercegovine pri Neumu (v nadaljnjem besedilu: neumski koridor) pred ponovnim vstopom na ozemlje Hrvaške prek vstopnih točk Klek ali Zaton Doli, ni treba veterinarsko pregledati, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	Hrvaška ima na dan pristopa ali pred njim vstopne točke na severu in jugu koridorja, ki so opremljene, kadrovsko zapolnjene in pripravljene na zagotavljanje skladnosti z zahtevami tega odstavka.

(b)

Hrvaška zagotovi, da:

(i)	se za prevoz pošiljk uporabljajo le zaprta vozila;

(ii)	se vozila za prevoz pošiljk pred prečkanjem neumskega koridorja zapečatijo z enkratno oštevilčenimi plombami;

(iii)

se izdela register, v katerem se podrobno navedejo številčne oznake plomb v povezavi z ustreznimi vozili, s čimer se omogočijo potrebni pregledi;

(iv)	se zabeležita datum in ura izstopa in ponovnega vstopa na ozemlje Hrvaške vozil, ki prevažajo pošiljke, tako da se lahko izračuna celoten čas prečkanja.

(c)

Hrvaška zagotovi, da se pošiljkam ne dovoli ponovnega vstopa na ozemlje Hrvaške, če:

(i)	se je pečat na vozilu med prečkanjem neumskega koridorja prelomil ali je bil zamenjan in/ali

(ii)	celotni čas prečkanja znatno presega sprejemljivi celotni čas prečkanja, glede na celotno razdaljo prečkanja, razen če je pristojni organ opravil oceno tveganja za zdravje živali in javno zdravje ter sprejel učinkovite, sorazmerne in ciljno usmerjene ukrepe, ki temeljijo na tej oceni.

(d)	Hrvaška redno in po potrebi obvešča Komisijo o neizpolnjevanju zahtev točke (b) in o ukrepih, sprejetih v skladu s točko (c).

(e)	Po potrebi se v skladu s postopkom iz člena 29 sprejme sklep o začasni odpravi ali ukinitvi odstopanja od odstavka 1.

(f)	V skladu s postopkom iz člena 29 se po potrebi lahko sprejmejo podrobna pravila za uporabo tega odstavka.

6. RIBIŠTVO

32006 R 1967: Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11. Popravljena različica v UL L 36, 8.2.2007, str. 6).

(a)

Z odstopanjem od člena 13(1) in (2) se plovilom, ki so registrirana in izvajajo ribolov le na območju zahodne Istre, začasno dovoli, da na globini manj kot 50 metrov do 30. junija 2014 uporabljajo pridnene mreže na razdalji najmanj 1,5 navtične milje od obale.

To odstopanje se uporablja za območje zahodne Istre, ki je določeno z zemljepisnima koordinatama φ = 44,52135 in λ = 14,29244 z mejo po črti proti severu in po črti proti zahodu.

Hrvaški se začasno zagotovi, da se do 30. junija 2014 za plovila, katerih skupna dolžina je manj kot 15 metrov, na globini več kot 50 metrov dovoli uporaba pridnenih mrež na razdalji najmanj 1 navtične milje od obale, pri tem pa še naprej veljajo vse druge prostorske in časovne omejitve, ki se uporabljajo na dan pristopa.

(b)

Z odstopanjem od člena 17(1) se za določeno število plovil iz posebne kategorije negospodarskega ribolova „ribolov majhnega obsega za osebne potrebe“, ki ne presega 2 000 plovil, do 31. decembra 2014 dovoli, da uporabljajo največ 200 metrov zabodnih mrež, pri čemer se še naprej uporabljajo vse druge omejitve, veljavne na dan pristopa. Hrvaška najpozneje na dan pristopa Komisiji predloži seznam plovil, za katera velja prehodno obdobje, vključno z značilnostmi in zmogljivostjo, izraženo v BT in kW.

7. PROMETNA POLITIKA

31992 R 3577: Uredba Sveta (EGS) št. 3577/92 z dne 7. decembra 1992 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža) (UL L 364, 12.12.1992, str. 7).

Členu 6 se dodajo naslednji odstavki:

„4. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(1) se lahko pogodbe o gospodarski javni službi, sklenjene pred dnevom pristopa Hrvaške k EU, uporabljajo do 31. decembra 2016.

5. Z odstopanjem od člena 1(1) so do 31. decembra 2014 križarjenja med hrvaškimi pristanišči, ki se opravljajo z ladjami bruto tonaže 650 ali manj, rezervirana za ladje, ki so vpisane na Hrvaškem in plujejo pod zastavo Hrvaške, jih upravljajo ladjarska podjetja, ustanovljena v skladu s hrvaškim pravom, in katerih glavni kraj poslovanja je na Hrvaškem, kjer se izvaja tudi učinkovit nadzor.

6. Z odstopanjem od člena 1(1) lahko Komisija v prehodnem obdobju do 31. decembra 2014 na utemeljeno zahtevo države članice v 30 delovnih dneh po prejemu take zahteve odloči, da ladje, za katere velja odstopanje iz odstavka 5 tega člena, ne opravljajo križarjenj med pristanišči nekaterih območij držav članic, razen Hrvaške, v katerih se izkaže, da opravljanje teh storitev resno moti notranji trg v pomorskem prometu na zadevnih območjih ali da obstaja nevarnost za takšne motnje. Če po preteku obdobja 30 delovnih dni Komisija ne sprejme nobene odločitve, lahko zadevna država članica uporablja zaščitne ukrepe, dokler Komisija ne sprejme odločitve. V nujnih primerih lahko država članica enostransko sprejme ustrezne začasne ukrepe, ki smejo veljati največ tri mesece. Ta država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo. Komisija lahko ukrepe razveljavi ali potrdi, dokler ne sprejme končne odločitve. Države članice so stalno obveščene.“

32009 R 1072: Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (prenovitev) (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).

Z odstopanjem od člena 8 Uredbe (ES) št. 1072/2009 se uporabljajo naslednje določbe:

—	podjetja s sedežem na Hrvaškem v obdobju dveh let od dne pristopa Hrvaške ne bodo opravljala kabotaže v drugih državah članicah;

—	druge države članice lahko v obdobju dveh let od dne pristopa Hrvaške obvestijo Komisijo o tem, ali nameravajo prehodno obdobje iz prve alinee podaljšati za največ dve leti ali uporabljati člen 8 za podjetja s sedežem na Hrvaškem. Če Komisije o tem ne obvestijo, se uporablja člen 8;

—	vsaka od sedanjih držav članic lahko kadar koli v obdobju dveh let od dne pristopa Hrvaške obvesti Komisijo o nameri, da bo za podjetja s sedežem na Hrvaškem uporabljala člen 8;

—	kabotažo na Hrvaškem lahko opravljajo le prevozniki s sedežem v državah članicah, ki za podjetja s sedežem na Hrvaškem uporabljajo člen 8;

—

vsaka država članica, ki uporablja člen 8, lahko v obdobju štirih let od dne pristopa Hrvaške v primeru resnih motenj na nacionalnem trgu ali v nekaterih njegovih segmentih, ki jih je povzročila ali poslabšala kabotaža, kot sta občutni presežek ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij, ki se ukvarjajo s cestnim prevozom, zaprosi Komisijo, naj v celoti ali delno prekine uporabo člena 8 za podjetja s sedežem na Hrvaškem. V tem primeru se uporablja člen 10.

Države članice, ki uporabljajo prehodne ukrepe iz prve in druge alinee prvega odstavka, lahko na podlagi dvostranskih sporazumov s Hrvaško postopoma izmenjajo dovoljenja za kabotažo.

Prehodne ureditve iz prvega in drugega odstavka za hrvaške prevoznike v nobeni državi članici ne smejo imeti slabšega dostopa do kabotaže kot ob podpisu Pogodbe o pristopu.

8. OBDAVČITEV

31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8).

Členu 2(2) se doda naslednji pododstavek:

„Hrvaški se za izpolnitev zahtev iz prvega in drugega pododstavka dovoli prehodno obdobje do 31. decembra 2017. Kljub temu pa od 1. januarja 2014 trošarina ne sme biti nižja od 77 EUR za 1 000 cigaret ne glede na ponderirano povprečno maloprodajno ceno.“

32006 L 0112: Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

(a)	Člen 13(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Države članice lahko obravnavajo dejavnosti oseb javnega prava kot dejavnosti, ki jih opravljajo kot državni organi, če so oproščene po členih 132, 135, 136 in 371, členih 374 do 377, členu 378(2), členu 379(2) ali členih 380 do 390c.“

(b)

Člen 80(1)(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177 ter za dobavo velja oprostitev po členih 132, 135, 136, 371, 375, 376, 377, 378(2), 379(2) ali členih 380 do 390c;“

(c)

Točka (a) člena 136 se nadomesti z naslednjim:

„(a)	dobave blaga, ki se v celoti uporabi za dejavnost, oproščeno po členih 132, 135, 371, 375, 376 in 377, členu 378(2), členu 379(2) in členih 380 do 390c, če za to blago ni bilo mogoče uveljavljati pravice do odbitka;“

(d)

Člen 221(3) se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice lahko davčne zavezance oprostijo obveznosti, predpisane v členu 220(1) ali v členu 220a, da izdajo račun za blago, ki ga dobavijo ali storitve, ki jih opravijo na njihovem ozemlju in so oproščene, bodisi s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, ali brez te pravice, v skladu s členoma 110 in 111, členom 125(1), členom 127, členom 128(1), členom 132, točkami (h) do (l) člena 135(1), členi 136, 371, 375, 376 in 377, členoma 378(2) in 379(2) ter členi 380 do 390c.“

(e)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 390c

Hrvaška lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:

(a)	dobavo pozidanih ali nepozidanih stavbnih zemljišč, kakor je določeno v členu 135(1)(j) in v točki 9 dela B Priloge X, do 31. decembra 2014 brez možnosti podaljšanja;

(b)	mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Unije pred pristopom Hrvaške.“

(f)	Člen 391 se nadomesti z naslednjim: „Člen 391 Države članice, ki oprostijo transakcije iz členov 371, 375, 376 ali 377, iz člena 378(2), člena 379(2) ali členov 380 do 390c, lahko davčnim zavezancem odobrijo izbiro glede obdavčevanja teh transakcij.“

(g)	Naslov Priloge X (in ustrezno tudi v kazalu) se nadomesti z naslednjim: „SEZNAM TRANSAKCIJ, ZA KATERE VELJAJO ODSTOPANJA IZ ČLENOV 370 IN 371 TER ČLENOV 375 DO 390c“.

9. SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

32006 R 0562: Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 19a

Z odstopanjem od določb te uredbe, ki se nanašajo na vzpostavitev mejnih prehodov, in do začetka veljavnosti sklepa Sveta o uporabi vseh določb schengenskega pravnega reda na Hrvaškem v skladu s členom 4(2) Akta o pristopu ali do takrat, ko bo ta uredba spremenjena tako, da bo vključevala določbe, ki urejajo mejni nadzor na skupnih mejnih prehodih, karkoli nastopi prej, lahko Hrvaška na svojih mejah z Bosno in Hercegovino ohrani skupne mejne prehode. Na teh skupnih mejnih prehodih mejni policisti ene strani izvajajo vstopne in izstopne preglede na ozemlju druge strani. Hrvaški mejni policisti morajo vse vstopne in izstopne preglede izvajati v skladu s pravnim redom Unije, vključno z obveznostmi držav članic glede mednarodne zaščite in načela nevračanja. Zadevni dvostranski sporazumi za vzpostavitev navedenih skupnih mejnih prehodov se po potrebi ustrezno spremenijo.“

10. OKOLJE

I. HORIZONTALNA ZAKONODAJA

32003 L 0087: Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(a)

Kar zadeva vključitev vseh letov med dvema letališčema na ozemlju Hrvaške in vseh letov med letališčem na ozemlju Hrvaške in letališčem v državi zunaj območja EGP (v nadaljnjem besedilu: dodatne letalske dejavnosti), se uporabljajo naslednje določbe:

(i)	Z odstopanjem od člena 3c(2) se obdobje iz člena 13(1) s pričetkom 1. januarja 2013 za dodatne letalske dejavnosti začne 1. januarja 2014.

(ii)	Z odstopanjem od člena 3c(4) Komisija po postopku iz iste določbe v roku šestih mesecev od dne pristopa sprejme odločitev o zgodovinskih emisijah iz letalstva za dodatne letalske dejavnosti.

(iii)

Z odstopanjem od člena 3d(2) s 1. januarjem 2014 velja, da je odstotek pravic, ki se dajo na dražbo, za dodatne letalske dejavnosti tisti delež pravic, ki preostane po izračunu števila pravic, ki se v skladu s točko (d) člena 3e(3) dodelijo brezplačno, in števila pravic, ki se v skladu s členom 3f izločijo v posebno rezervo.

(iv)

Z odstopanjem od člena 3d(3) Komisija sprejme odločitev o dodeljenih emisijah iz letalstva v okviru dodatnih letalskih dejavnosti za referenčno leto 2010 na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov. Število pravic, ki jih bodo dale na dražbo države članice, katerih skupne dodeljene emisije iz letalstva vključujejo emisije iz letov, ki prihajajo iz hrvaškega letališča, se od 1. julija 2013 naprej prilagodi, tako da se pravice za prodajo na dražbi v zvezi s temi emisijami prenesejo na Hrvaško.

(v)	Z odstopanjem od člena 3e(1) je leto spremljanja za dodatne letalske dejavnosti leto 2012, vse vloge za dodelitev pravic pa je treba vložiti pri pristojnem hrvaškem organu do 31. marca 2013.

(vi)	Z odstopanjem od člena 3e(2) Hrvaška Komisiji predloži vloge v zvezi z dodatnimi letalskimi dejavnostmi do 1. julija 2013.

(vii)

Z odstopanjem od člena 3e(3) Komisija sprejme odločitev o zadevah iz točk (a) do (e) tega člena, ki se nanašajo na dodatne letalske dejavnosti, do 30. septembra 2013.

(viii)

Z odstopanjem od točke (d) člena 3e(3) se število pravic, ki se brezplačno dodelijo za dodatne letalske dejavnosti, izračuna tako, da se referenčno merilo iz točke (e) pomnoži z vsoto tonskih kilometrov iz vlog, predloženih Komisiji v skladu s členom 3e(2), ki je prilagojena tako, da upošteva povprečne spremembe tonskih kilometrov iz letalskih dejavnosti, zajetih v EU ETS, glede na ravni iz leta 2010. Komisija lahko referenčno merilo po potrebi prilagodi, tako da uporabi enotni korekcijski faktor.

(ix)	Z odstopanjem od člena 3e(3) je referenčno merilo iz točke (e) tega člena v primeru dodatnih letalskih dejavnosti enako referenčnemu merilu, izračunanemu za letalske dejavnosti, zajete v EU ETS od 1. januarja 2012.

(x)	Z odstopanjem od člena 3e(5) je datum izdaje pravic za dodatne letalske dejavnosti 28. februar 2014.

(xi)	Z odstopanjem od člena 3f se glede dodatnih letalskih dejavnosti vsak sklic na drugo koledarsko leto obdobja, ki se začne leta 2013, razume kot sklic na leto 2014, vsak sklic na tretje koledarsko leto tega obdobja pa kot sklic na leto 2015.

(xii)

Z odstopanjem od člena 14(3) je datum iz tega člena za dodatne letalske dejavnosti 1. julij 2013.

(xiii)

Z odstopanjem od člena 18a(1) se prenos pristojnosti za upravljanje letalskih operaterjev na Hrvaško opravi v letu 2014, potem ko operater izpolni svoje obveznosti iz leta 2013, razen če se prejšnji organ upravljanja in Hrvaška na podlagi zahteve letalskega operaterja dogovorita za drug datum v šestih mesecih po tem, ko Komisija objavi posodobljen seznam operaterjev, v katerem je upoštevan pristop Hrvaške. V tem primeru se prenos v zvezi z obdobjem trgovanja, ki se prične leta 2021, opravi najpozneje leta 2020.

(xiv)

Z odstopanjem od člena 6 Priloge I se dodatne letalske dejavnosti vključijo od 1. januarja 2014.

(b)	Brez poseganja v zgornja odstopanja Hrvaška sprejme zakone in druge predpise, ki so potrebni, da bo od pristopa lahko usklajena z direktivo za celotno leto 2013.

32010 R 0920: Uredba Komisije (EU) št. 920/2010 z dne 7. oktobra 2010 o standardiziranem in zaščitenem sistemu registrov v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbo št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 270, 14.10.2010, str. 1).

Členi 16, 29, 41, 46 in 54 ter Priloga VIII se v zvezi z letalskimi dejavnostmi za Hrvaško uporabljajo od 1. januarja 2014.

II. KAKOVOST ZRAKA

32008 L 0050: Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1).

(a)	Z odstopanjem od Priloge XIV je referenčno leto prvega odstavka točke A drugo leto po koncu leta, v katerem bo Hrvaška pristopila. Kazalnik povprečne izpostavljenosti za to referenčno leto je srednja vrednost koncentracije v letu pristopa ter v prvem in drugem letu po letu pristopa.

(b)	Z odstopanjem od točke B Priloge XIV se ciljno zmanjšanje izpostavljenosti izračuna glede na kazalnik povprečne izpostavljenosti za referenčno leto, ki je drugo leto po koncu leta pristopa Hrvaške.

III. RAVNANJE Z ODPADKI

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 5(2) zahteva za zmanjšanje količine biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, na 75 %, 50 % oziroma 35 % skupne količine (po teži) biorazgradljivih komunalnih odpadkov, proizvedenih leta 1997, za Hrvaško velja v skladu s spodaj navedenimi roki.

Hrvaška zagotovi postopno zmanjšanje količine biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, v skladu z naslednjim časovnim načrtom:

(i)	do 31. decembra 2013 se delež biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, zmanjša na 75 % skupne količine (po teži) biorazgradljivih komunalnih odpadkov, proizvedenih leta 1997;

(ii)	do 31. decembra 2016 se delež biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, zmanjša na 50 % skupne količine (po teži) biorazgradljivih komunalnih odpadkov, proizvedenih leta 1997;

(iii)

do 31. decembra 2020 se delež biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, zmanjša na 35 % skupne količine (po teži) biorazgradljivih komunalnih odpadkov, proizvedenih leta 1997.

(b)

Z odstopanjem od člena 14(c) vsa obstoječa odlagališča na Hrvaškem do 31. decembra 2018 izpolnjujejo zahteve iz Direktive, razen zahtev iz točke 1 Priloge I.

Hrvaška zagotovi postopno zmanjšanje odpadkov, ki se odlagajo na obstoječih odlagališčih, ki ne izpolnjujejo zahtev, v skladu z naslednjimi največjimi letnimi količinami:

—	do 31. decembra 2013: 1 710 000 ton,

—	do 31. decembra 2014: 1 410 000 ton,

—	do 31. decembra 2015: 1 210 000 ton,

—	do 31. decembra 2016: 1 010 000 ton,

—	do 31. decembra 2017: 800 000 ton.

Hrvaška Komisiji do 31. decembra vsako leto, začenši z letom pristopa, predloži poročilo o postopnem izvajanju direktive in izpolnjevanju vmesnih ciljev.

IV. KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40).

Z odstopanjem od členov 3, 4, 5, 6 in 7 se zahteve za sisteme zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode na Hrvaškem uporabljajo od 1. januarja 2024 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

(a)

Do 31. decembra 2018 se skladnost z Direktivo doseže v aglomeracijah s populacijskim ekvivalentom več kot 15 000, razen v naslednjih obalnih aglomeracijah:

Bibinje - Sukošan,

Biograd,

Jelsa - Vrboska,

Makarska,

Mali Lošinj,

Malinska - Njivice,

Nin,

Pirovac - Tisno - Jezera,

Pula - sjever,

Vela Luka,

Vir.

(b)

Do 31. decembra 2020 se skladnost z Direktivo doseže v aglomeracijah s populacijskim ekvivalentom več kot 10 000, katerih odpadna voda se izpušča v občutljiva območja, ter pri čistilnih napravah, ki se nahajajo v zadevnih zbiralnih področjih Donave in drugih občutljivih območij in ki prispevajo k onesnaževanju teh območij, ter v 11 obalnih aglomeracijah iz točke (a).

(c)	Do 31. decembra 2023 se skladnost z Direktivo doseže v aglomeracijah s populacijskim ekvivalentom več kot 2 000.

31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

Kot izjema se mikrobiološki parametri iz dela A Priloge I oziroma indikatorski parametri iz dela C Priloge I na naslednjih območjih za oskrbo z vodo na Hrvaškem uporabljajo od 1. januarja 2019:

Območje za oskrbo z vodo	Številka območja	Prebivalstvo	Koda NUTS
DA BJELOVAR	107	51 921	HR02
DA DARUVAR	125	25 608	HR02
DA ĐURĐEVAC	204	30 079	HR01
DA GORSKI KOTAR	306	26 430	HR03
DA HRVATSKO ZAGORJE	101	143 093	HR01
DA ISTOČNA SLAVONIJA - SLAVONSKI BROD	129	124 349	HR02
DA ISTRA	301	97 046	HR03
DA JASTREBARSKO-KLINČA SELA	114	23 213	HR01
DA KARLOVAC-DUGA RESA	116	91 511	HR02
DA KNIN	404	17 187	HR03
DA KOPRIVNICA	203	58 050	HR01
DA KRIŽEVCI	103	36 338	HR01
DA LAPAC	311	1 880	HR03
DA LIČKA JESENICA	118	13 893	HR02
DA NAŠICE	210	37 109	HR02
DA NERETVA-PELJEŠAC-KORČULA-LASTOVO-MLJET	407	58 246	HR03
DA OGULIN	117	25 192	HR02
DA OPATIJA-RIJEKA-KRK	304	238 088	HR03
DA OTOČAC	309	15 434	HR03
DA OZALJ	113	11 458	HR02
DA PETRINJA-SISAK	121	84 528	HR02
DA PISAROVINA	115	3 910	HR01
DA PITOMAČA	205	10 465	HR02
DA POŽEŠTINE	128	70 302	HR02
DA SVETI IVAN ZELINA	102	17 790	HR01
DA UDBINA-KORENICA	310	6 747	HR03
DA VARAŽDIN	201	184 769	HR01
DA VELIKA GORICA	503	75 506	HR01
DA ZAGREB	501	831 047	HR01
DA ZAPREŠIĆ	502	50 379	HR01
DA ZRMANJA-ZADAR	401	158 122	HR03
DA ŽRNOVNICA	307	20 160	HR03

V. CELOVITO PREPREČEVANJE IN NADZOROVANJE ONESNAŽEVANJA (IPPC)

31999 L 0013: Direktiva Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih (UL L 85, 29.3.1999, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 5 ter prilog IIA in IIB se mejne vrednosti emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih za naslednje obrate na Hrvaškem uporabljajo od navedenih datumov:

(i)

Od 1. januarja 2014:

1.	ČATEKS, dioničko društvo za proizvodnju tkanine, umjetne kože, kućanskog rublja i proizvoda za šport i rekreaciju (ČATEKS d.d.), Čakovec, Ulica Zrinsko-Frankopanska 25

2.	Drvna industrija KLANA d.d. (DI KLANA d.d.), Klana, Klana 264.

(ii)

Od 1. januarja 2015:

1.	HEMPEL društvo s ograničenom odgovornošću Prerađivačka kemijska industrija (HEMPEL d.o.o.), Umag, Novigradska ulica 32

2.	ALUFLEXPACK, proizvodno, trgovačko, export-import društvo s ograničenom odgovornošću (ALUFLEXPACK, d.o.o.), Zadar, Murvica bb - pogon Zadar (obrat Zadar, kraj: Zadar, Murvica bb)

3.	ALUFLEXPACK, proizvodno, trgovačko, export-import društvo s ograničenom odgovornošću (ALUFLEXPACK, d.o.o.), Zadar, Murvica bb - pogon Umag (obrat Umag, kraj: Umag, Ungarija bb).

(iii)

Od 1. januarja 2016:

1.	PALMA društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju pogrebnih potrepština (PALMA d.o.o.), Jastrebarsko, Donja Reka 24

2.	FERRO-PREIS društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju lijevanih, kovanih i prešanih metalnih proizvoda (FERRO-PREIS d.o.o.), Čakovec, Dr. Tome Bratkovića 2

3.	AD PLASTIK dioničko društvo za proizvodnju dijelova i pribora za motorna vozila i proizvoda iz plastičnih masa (AD PLASTIK d.d.), Solin, Matoševa ulica 8 - kraj: Zagreb, Jankomir 5

4.	REMONT ŽELJEZNIČKIH VOZILA BJELOVAR društvo s ograničenom odgovornošću (RŽV d.o.o.), Bjelovar, Trg kralja Tomislava 2

5.	FEROKOTAO d.o.o. za proizvodnju transformatorskih kotlova i ostalih metalnih konstrukcija (FEROKOTAO d.o.o.), Kolodvorska bb, Donji Kraljevec

6.	SAME DEUTZ-FAHR Žetelice, društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju i usluge (SAME DEUTZ-FAHR Žetelice d.o.o.), Županja, Industrijska 5

7.	CMC Sisak d.o.o. za proizvodnju i usluge (CMC Sisak d.o.o.), Sisak, Braće Kavurića 12

8.	METALSKA INDUSTRIJA VARAŽDIN dioničko društvo (MIV d.d.), Varaždin, Fabijanska ulica 33

9.	CHROMOS BOJE I LAKOVI, dioničko društvo za proizvodnju boja i lakova (CHROMOS BOJE I LAKOVI, d.d.), Zagreb, Radnička cesta 173/d

10.	CHROMOS-SVJETLOST, Tvornica boja i lakova, društvo s ograničenom odgovornošću (CHROMOS-SVJETLOST d.o.o.), Lužani, Mijata Stojanovića 13

11.	MURAPLAST društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju i preradu plastičnih masa (MURAPLAST d.o.o.), Kotoriba, Industrijska zona bb

12.	ISTRAPLASTIKA dioničko društvo za proizvodnju ambalaže (ISTRAPLASTIKA d.d.), Pazin, Dubravica 2/a

13.	GRUDINA društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju i usluge (GRUDINA d.o.o.), Županja, Aleja Matice hrvatske 21

14.	SLAVICA - KEMIJSKA ČISTIONICA, vlasnik Slavica Hinek, Beli Manastir, J. J. Strossmayera 17

15.	MIDA d.o.o. za usluge i ugostiteljstvo (MIDA d.o.o.), Osijek, Ivana Gundulića 206

16.	EXPRESS KEMIJSKA ČISTIONA, vlasnik Ivanka Drčec, Križevci, Ulica Petra Preradovića 14

17.	Kemijska čistionica „BISER“, vlasnik Gojko Miletić, Dubrovnik, Nikole Tesle 20

18.	Kemijska čistionica „ELEGANT“, vlasnik Frane Miletić, Dubrovnik, Andrije Hebranga 106

19.	KOLAR obrt za kemijsko čišćenje odjeće, vlasnik Svjetlana Kolar, Žakanje, Kamanje 70/a

20.	MM d.o.o. za trgovinu i usluge (MM d.o.o.), Draganić, Lug 112

21.	KEMIJSKA ČISTIONA „AGATA“, vlasnik Branko Szabo, Virovitica, S. Radića 66

22.	Obrt za kemijsko čišćenje odjeća „KEKY“, vlasnik Jovita Malek-Milovanović, Pula, Dubrovačke bratovštine 29

23.	LORNA d.o.o. za pranje i kemijsko čišćenje tekstila i krznenih proizvoda (LORNA d.o.o.), Pula, Valdebečki put 3

24.	KEMIJSKA ČISTIONICA I KOPIRANJE KLJUČEVA „ŠUPER“, vlasnik Ivan Šuper, Virovitica, J.J. Strossmayera 5

25.	KEMIJSKO ČIŠĆENJE ŠTEFANEC kemijsko čišćenje tekstila i krznenih proizvoda, vlasnik Nadica Štefanec, Koprivnica, Ledinska 1a

26.	ARIES društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju glazbala i usluge (ARIES d.o.o.), Varaždin, Creska 3

27.	OBRT ZA PRANJE I ČIŠĆENJE TEKSTILA I ODJEĆE ĐORĐEVIĆ, vlasnik Javorka Đorđević, Makarska, Ante Starčevića 2

28.	OBRT ZA USLUGE PRANJA I KEMIJSKOG ČIŠĆENJA „KORDIĆ“, vlasnik Pero Kordić, Makarska, Kipara Rendića 2

29.	Kemijsko čišćenje tekstila i krznenih proizvoda ČISTIONICA GALEB, vlasnik Stipan Radović, Zadar, Varoška 6

30.	KEMIJSKA ČISTIONICA, vlasnik Krešimir Borovec, Varaždin, Juraja Habdelića 2

31.	KEMIJSKA ČISTIONICA „VBM“, vlasnik Biserka Posavec, Maruševec, Biljevec 47

32.	OBRT ZA KEMIJSKO ČIŠĆENJE I PRANJE RUBLJA „PLITVICE“, vlasnik Momirka Ninić, Pula, Rizzijeva 34

33.	„ANA“ KEMIJSKA ČISTIONA, vlasnik Saša Dadić, Pula, Zagrebačka 18

34.	Kemijska čistionica, vlasnik Gordana Bralić, Trogir, Put Demunta 16

35.	„ECONOMATIC“ - PRAONICA RUBLJA, vlasnik Marino Bassanese, Umag, Savudrijska cesta 9

36.	SERVIS ZA ČIŠĆENJE „SJAJ“, vlasnik Danijela Brković, Virovitica, Golo Brdo 2A.

(b)

Z odstopanjem od člena 5(3)(b) obveznost upravljavca, da pristojnemu organu prepričljivo dokaže, da se uporablja najboljši razpoložljivi postopek za nanašanje zaščitnih prevlek v ladjedelništvu, za naslednje obrate na Hrvaškem velja od 1. januarja 2016:

1.	BRODOTROGIR d.d., Trogir, Put brodograditelja 16

2.	NCP-NAUTIČKI CENTAR PRGIN-REMONTNO BRODOGRADILIŠTE ŠIBENIK d.o.o. za remont i proizvodnju brodova (NCP - REMONTNO BRODOGRADILIŠTE ŠIBENIK d.o.o.), Šibenik, Obala Jerka Šižgorića 1

3.	BRODOGRADILIŠTE VIKTOR LENAC dioničko društvo (BRODOGRADILIŠTE VIKTOR LENAC d.d.), Rijeka, Martinšćica bb

4.	3. MAJ BRODOGRADILIŠTE d.d., Rijeka, Liburnijska 3

5.	BRODOSPLIT-BRODOGRADILIŠTE društvo s ograničenom odgovornošću (BRODOSPLIT-BRODOGRADILIŠTE d.o.o.), Split, Put Supavla 21

6.	ULJANIK Brodogradilište, d.d., Pula, Flaciusova 1.

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od člena 4(1) in (3) se mejne vrednosti emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu za naslednje naprave na Hrvaškem uporabljajo od 1. januarja 2018:

1.	BELIŠĆE d.d., Belišće: parni kotel K3+K4 (240 MW)

2.	DIOKI d.d., Zagreb: parni kotel SG 6401C (86 MW)

3.	HEP-Proizvodnja d.o.o., Zagreb, TE Plomin 1: parni kotel (338 MW)

4.	TE PLOMIN d.o.o., Plomin, TE Plomin 2: parni kotel (544 MW)

5.	HEP-Proizvodnja d.o.o., Zagreb, TE Rijeka: parni kotel (800 MW)

6.	HEP-Proizvodnja d.o.o., Zagreb, TE Sisak - blok 1: parna kotla 1A+1B (548 MW)

7.	HEP-Proizvodnja d.o.o., Zagreb, TE Sisak - blok 2: parna kotla 2A+2B (548 MW)

8.	HEP-Proizvodnja d.o.o., Zagreb, TE-TO Zagreb: sestavljena iz parnega kotla K3 bloka C, vročevodnih kotlov VK 3, VK 4, VK 5, VK 6 in parnega kotla PK 3 (skupaj: 828 MW)

9.	HEP-Proizvodnja d.o.o., Zagreb, EL-TO Zagreb: sestavljena iz bloka 30 MW s parnima kotloma K4 (K8) in K5 (K9), bloka 12 MW s parnim kotlom K3 (K6), vročevodnih kotlov WK 1 in WK 3 in parnega kotla K2 (K7) (skupaj: 510 MW)

10.	HEP-Proizvodnja d.o.o., Zagreb, TE-TO Osijek: parna kotla K1+K2 (skupaj: 196 MW).

32008 L 0001: Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (Kodificirana različica) (UL L 24, 29.1.2008, str. 8).

Z odstopanjem od člena 5(1) se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom za naslednje obrate na Hrvaškem uporabljajo od datuma, določenega za vsak obrat, kar zadeva obveznosti za obratovanje v skladu z mejnimi vrednostmi emisij, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljši razpoložljivi tehnologiji v skladu s členom 2(12):

(a)

Od 1. januarja 2014:

1.	NAŠICECEMENT Tvornica cementa, dioničko društvo (NAŠICECEMENT d.d. Našice), Našice, Tajnovac 1, dejavnost IPPC 3.1.

2.	LIPIK GLAS za proizvodnju stakla društvo s ograničenom odgovornošću (LIPIK GLAS d.o.o.), Lipik, Staklanska b.b., dejavnost IPPC 3.3.

3.	KOKA peradarsko prehrambena industrija dioničko društvo (KOKA d.d.), Varaždin, Jalkovečka ulica bb – farma br. 18 (kmetija št. 18, kraj: Čakovec, Totovec), dejavnost IPPC 6.6.a.

4.	ŽITO d.o.o. za proizvodnju i trgovinu (ŽITO d.o.o.), Osijek, Đakovština 3 - farma Forkuševci (kmetija Forkuševci), dejavnost IPPC 6.6.c.

5.	ŽITO d.o.o. za proizvodnju i trgovinu (ŽITO d.o.o.), Osijek, Đakovština 3 - farma V. Branjevina (kmetija V. Branjevina), dejavnost IPPC 6.6.c.

6.	Drvna industrija KLANA d.d. (DI KLANA d.d.), Klana, Klana 264, dejavnost IPPC 6.7.

7.	ČATEKS, dioničko društvo za proizvodnju tkanine, umjetne kože, kućanskog rublja i proizvoda za šport i rekreaciju (ČATEKS d.d.), Čakovec, Ulica Zrinsko-Frankopanska 25, dejavnost IPPC 6.7.

(b)

Od 1. januarja 2015:

1.	CIMOS LJEVAONICA ROČ d.o.o. proizvodnja aluminijskih odljevaka (CIMOS LJEVAONICA ROČ d.o.o.), Roč, Stanica Roč 21, dejavnost IPPC 2.5.b.

2.	P. P. C. BUZET društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju, trgovinu i usluge (P. P. C. BUZET d.o.o.), Buzet, Most 24, dejavnost IPPC 2.5.b.

3.	Vetropack Straža tvornica stakla d.d. Hum na Sutli (Vetropack Straža d.d. Hum na Sutli), Hum na Sutli, Hum na Sutli 203, dejavnost IPPC 3.3.

4.	KOKA peradarsko prehrambena industrija dioničko društvo (KOKA d.d.), Varaždin, Jalkovečka ulica bb - pogon mesa (mesni obrat), dejavnost IPPC 6.4.a.

5.	SLADORANA TVORNICA ŠEĆERA dioničko društvo (SLADORANA d.d.), Županja, Šećerana 63, dejavnost IPPC 6.4.b.

6.	KOKA peradarsko prehrambena industrija dioničko društvo (KOKA d.d.), Varaždin, Jalkovečka ulica bb – farma br. 19 (kmetija št. 19, kraj: Donji Martijanec, Vrbanovec), dejavnost IPPC 6.6.a.

7.	ŽITO d.o.o. za proizvodnju i trgovinu (ŽITO d.o.o.), Osijek, Đakovština 3 - farma Slaščak (kmetija Slaščak), dejavnost IPPC 6.6.b.

8.	ŽITO d.o.o. za proizvodnju i trgovinu (ŽITO d.o.o.), Osijek, Đakovština 3 - farma Magadenovac (kmetija Magadenovac), dejavnost IPPC 6.6.c.

9.	ALUFLEXPACK, proizvodno, trgovačko, export-import društvo s ograničenom odgovornošću (ALUFLEXPACK, d.o.o.), Zadar, Murvica bb - pogon Umag (obrat Umag, kraj: Umag, Ungarija bb), dejavnost IPPC 6.7.

10.	ALUFLEXPACK, proizvodno, trgovačko, export-import društvo s ograničenom odgovornošću (ALUFLEXPACK, d.o.o.), Zadar, Murvica bb - pogon Zadar (obrat Zadar, kraj: Zadar, Murvica bb), dejavnost IPPC 6.7.

11.	HEMPEL društvo s ograničenom odgovornošću Prerađivačka kemijska industrija (HEMPEL d.o.o.), Umag, Novigradska ulica 32, dejavnost IPPC 6.7.

12.	BELIŠĆE dioničko društvo za proizvodnju papira, kartonske ambalaže, strojeva, primarnu i finalnu preradu drva i suhu destilaciju drva (BELIŠĆE d.d.), Belišće, Trg Ante Starčevića 1 - razen parnih kotlov K3 in K4 (prehodno obdobje do 31. decembra 2017, glej spodaj), dejavnost IPPC 6.1.b.

13.	MAZIVA-ZAGREB d.o.o. za proizvodnju i trgovinu mazivima i srodnim proizvodima (MAZIVA-ZAGREB d.o.o.), Zagreb, Radnička cesta 175, dejavnost IPPC 1.2.

(c)

Od 1. julija 2015:

GAVRILOVIĆ Prva hrvatska tvornica salame, sušena mesa i masti M. Gavrilovića potomci, d.o.o. (GAVRILOVIĆ d.o.o.), Petrinja, Gavrilovićev trg 1 - pogon klaonice: papkari, rezanje i prerada mesa i proizvodnja prerađevina od peradi i papkara, te skladištenje mesa (obrat klavnice: parkljarji, rezanje in predelava mesa ter proizvodnja predelanih proizvodov iz perutnine in parkljarjev ter hramba mesa), dejavnost IPPC 6.4.a.

(d)

Od 1. januarja 2016:

1.	FERRO-PREIS društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju lijevanih, kovanih i prešanih metalnih proizvoda (FERRO-PREIS d.o.o.), Čakovec, Dr. Tome Bratkovića 2, dejavnost IPPC 2.4.

2.	CEMEX Hrvatska dioničko društvo za proizvodnju i prodaju cementa i drugih građevinskih materijala (CEMEX Hrvatska d.d.), Kaštel Sućurac, Cesta dr. Franje Tuđmana bb - pogon Sv. Kajo (obrat Sv. Kajo), dejavnost IPPC 3.1

3.	CEMEX Hrvatska dioničko društvo za proizvodnju i prodaju cementa i drugih građevinskih materijala (CEMEX Hrvatska d.d.), Kaštel Sućurac, Cesta dr. Franje Tuđmana bb - pogon Sv. Juraj (obrat Sv. Juraj), dejavnost IPPC 3.1.

4.	CEMEX Hrvatska dioničko društvo za proizvodnju i prodaju cementa i drugih građevinskih materijala (CEMEX Hrvatska d.d.), Kaštel Sućurac, Cesta dr. Franje Tuđmana bb - pogon 10. kolovoza (obrat 10. kolovoza), dejavnost IPPC 3.1.

5.	KIO KERAMIKA d.o.o. za proizvodnju keramičkih pločica - „u stečaju“ (KIO KERAMIKA d.o.o. - „u stečaju“), Orahovica, V. Nazora bb - pogon Orahovica (obrat Orahovica, kraj: Orahovica, V. Nazora bb), dejavnost IPPC 3.5.

6.	KIO KERAMIKA d.o.o. za proizvodnju keramičkih pločica - „u stečaju“ (KIO KERAMIKA d.o.o. - „u stečaju“), Orahovica, V. Nazora bb - pogon Rujevac (obrat Rujevac, kraj: Dvor, Rujevac bb), dejavnost IPPC 3.5.

7.	PLIVA HRVATSKA d.o.o. za razvoj, proizvodnju i prodaju lijekova i farmaceutskih proizvoda (PLIVA HRVATSKA d.o.o.), Zagreb, Prilaz baruna Filipovića 25 - pogon Savski Marof (obrat Savski Marof, kraj: Prigorje Brdovečko, Prudnička 98), dejavnost IPPC 4.5.

8.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - mesna industrija (mesna industrija, kraj: Sv. Petar u Šumi), dejavnost IPPC 6.4 a in b.

9.	KOKA peradarsko prehrambena industrija dioničko društvo (KOKA d.d.), Varaždin, Jalkovečka ulica bb – farma br. 20 (kmetija št. 20, kraj: Petrijanec-Nova Ves), dejavnost IPPC 6.6.a.

10.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Sv. Petar u Šumi 8 (kmetija Sv. Petar u Šumi 8, kraj: Sveti Petar u Šumi), dejavnost IPPC 6.6.a.

11.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Sv. Petar u Šumi 9 (kmetija Sv. Petar u Šumi 9, kraj: Sveti Petar u Šumi), dejavnost IPPC 6.6.a.

12.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Barban (kmetija Barban, kraj: Barban), dejavnost IPPC 6.6.a.

13.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Muntrilj (kmetija Muntrilj, kraj: Muntrilj), dejavnost IPPC 6.6.a.

14.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Šikuti (kmetija Šikuti, kraj: Svetvinčenat), dejavnost IPPC 6.6.a.

15.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Žminj 2 (kmetija Žminj 2, kraj: Žminj), dejavnost IPPC 6.6.a.

16.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Surani 2 (kmetija Surani 2, kraj: Tinjani, Surani), dejavnost IPPC 6.6.a.

17.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Pilati (kmetija Pilati, kraj: Lovrin, Pilati), dejavnost IPPC 6.6.a.

18.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Škropeti 2 (kmetija Škropeti 2, kraj: Škropeti), dejavnost IPPC 6.6.a.

19.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Katun 2 (kmetija Katun 2, kraj: Trviz, Katun Trviski), dejavnost IPPC 6.6.a.

20.	PURIS, poljoprivredna, prehrambena, trgovačka i ugostiteljska djelatnost, dioničko društvo (PURIS d.d.), Pazin, Hrvatskog narodnog preporoda 2 - farma Srbinjak (kmetija Srbinjak, kraj: Jakovici, Srbinjak), dejavnost IPPC 6.6.a.

21.	AD PLASTIK dioničko društvo za proizvodnju dijelova i pribora za motorna vozila i proizvoda iz plastičnih masa (AD PLASTIK d.d.), Solin, Matoševa ulica 8 - kraj: Zagreb, Jankomir 5, dejavnost IPPC 6.7.

22.	BRODOSPLIT-BRODOGRADILIŠTE društvo s ograničenom odgovornošću (BRODOSPLIT-BRODOGRADILIŠTE d.o.o.), Split, Put Supavla 21, dejavnost IPPC 6.7.

23.	CHROMOS BOJE I LAKOVI, dioničko društvo za proizvodnju boja i lakova (CHROMOS BOJE I LAKOVI, d.d.), Zagreb, Radnička cesta 173/d, dejavnost IPPC 6.7.

24.	MURAPLAST društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju i preradu plastičnih masa (MURAPLAST d.o.o.), Kotoriba, Industrijska zona bb, dejavnost IPPC 6.7.

25.	3. MAJ BRODOGRADILIŠTE d.d., Rijeka, Liburnijska 3, dejavnost IPPC 6.7.

26.	CHROMOS-SVJETLOST, Tvornica boja i lakova, društvo s ograničenom odgovornošću (CHROMOS-SVJETLOST d.o.o.), Lužani, Mijata Stojanovića 13, dejavnost IPPC 6.7.

27.	BRODOTROGIR d.d., Trogir, Put brodograditelja 16, dejavnost IPPC 6.7.

28.	ULJANIK Brodogradilište, d.d., Pula, Flaciusova 1, dejavnost IPPC 6.7.

(e)

Od 1. januarja 2017:

1.	METALSKA INDUSTRIJA VARAŽDIN dioničko društvo (MIV d.d.), Varaždin, Fabijanska ulica 33, dejavnost IPPC 2.4.

2.	KANDIT PREMIJER d.o.o. za proizvodnju, promet i usluge (KANDIT PREMIJER d.o.o.), Osijek, Frankopanska 99, dejavnost IPPC 6.4.b.

3.	KOKA peradarsko prehrambena industrija dioničko društvo (KOKA d.d.), Varaždin, Jalkovečka ulica bb – farma br. 21 (kmetija št. 21, kraj: Čakovec, Totovec), dejavnost IPPC 6.6.a.

4.	ŽITO d.o.o. za proizvodnju i trgovinu (ŽITO d.o.o.), Osijek, Đakovština 3 – farma Lužani (kmetija Lužani), dejavnost IPPC 6.6.b.

(f)

Od 1. januarja 2018:

BELIŠĆE dioničko društvo za proizvodnju papira, kartonske ambalaže, strojeva, primarnu i finalnu preradu drva i suhu destilaciju drva (BELIŠĆE d.d.), Belišće, Trg Ante Starčevića 1 – parni kotao K3, parni kotao K4 (parni kotel K3, parni kotel K4), dejavnost IPPC 1.1 (nanaša se le na parne kotle K3 in K4).

2.	HEP-Proizvodnja d.o.o. za proizvodnju električne i toplinske energije (HEP-Proizvodnja d.o.o.), Zagreb, Ulica grada Vukovara 37 – KTE Jertovec (kombinirana elektrarna Jertovec, kraj: Konjšćina, Jertovec, Jertovec 151), dejavnost IPPC 1.1.

3.	HEP-Proizvodnja d.o.o. za proizvodnju električne i toplinske energije (HEP-Proizvodnja d.o.o.), Zagreb, Ulica grada Vukovara 37 - TE Plomin 1 (termoelektrarna Plomin 1, kraj: Plomin, Plomin bb), dejavnost IPPC 1.1.

4.	TE PLOMIN društvo s ograničenom odgovornošću za proizvodnju električne energije (TE PLOMIN d.o.o.), Plomin, Plomin bb - TE Plomin 2 (termoelektrarna Plomin 2, kraj: Plomin, Plomin bb), dejavnost IPPC 1.1.

5.	HEP-Proizvodnja d.o.o. za proizvodnju električne i toplinske energije (HEP-Proizvodnja d.o.o.), Zagreb, Ulica grada Vukovara 37 - EL-TO Zagreb (elektrarna Zagreb - toplotna postaja, kraj: Zagreb, Zagorska 1), dejavnost IPPC 1.1.

6.	HEP-Proizvodnja d.o.o. za proizvodnju električne i toplinske energije (HEP-Proizvodnja d.o.o.), Zagreb, Ulica grada Vukovara 37 - TE-TO Zagreb (termoelektrarna Zagreb - toplotna postaja, kraj: Zagreb, Kuševačka 10 a), dejavnost IPPC 1.1.

7.	HEP-Proizvodnja d.o.o. za proizvodnju električne i toplinske energije (HEP-Proizvodnja d.o.o.), Zagreb, Ulica grada Vukovara 37 - TE Sisak (termoelektrarna Sisak, kraj: Sisak, Čret bb), dejavnost IPPC 1.1.

8.	HEP-Proizvodnja d.o.o. za proizvodnju električne i toplinske energije (HEP-Proizvodnja d.o.o.), Zagreb, Ulica grada Vukovara 37 - TE-TO Osijek (termoelektrarna Osijek - toplotna postaja, kraj: Osijek, Martina Divalta 203), dejavnost IPPC 1.1.

9.	HEP-Proizvodnja d.o.o. za proizvodnju električne i toplinske energije (HEP-Proizvodnja d.o.o.), Zagreb, Ulica grada Vukovara 37 - TE Rijeka (termoelektrarna Rijeka, kraj: Kostrena, Urinj bb), dejavnost IPPC 1.1.

10.	DIOKI Organska petrokemija dioničko društvo (DIOKI d.d.), Zagreb, Čulinečka cesta 252, dejavnost IPPC 1.1.

11.	INA-INDUSTRIJA NAFTE, d.d. (INA, d.d.), Zagreb, Avenija V. Holjevca 10 – Rafinerija nafte Rijeka - Urinj (rafinerija nafte Rijeka - Urinj, kraj: Kostrena, Urinj), dejavnost IPPC 1.2.

12.	INA-INDUSTRIJA NAFTE, d.d. (INA, d.d.), Zagreb, Avenija V. Holjevca 10 – Rafinerija nafte Sisak (rafinerija nafte Sisak, kraj: Sisak, Ante Kovačića 1), dejavnost IPPC 1.2.

13.	ŽELJEZARA SPLIT poduzeće za proizvodnju i preradu čelika d.d. „u stečaju“ (ŽELJEZARA SPLIT d.d. „u stečaju“), Kaštel Sućurac, Cesta dr. F. Tuđmana bb, dejavnost IPPC 2.2.

14.	PETROKEMIJA, d.d. tvornica gnojiva (PETROKEMIJA, d.d.), Kutina, Aleja Vukovar 4, dejavnost IPPC 4.2.b.

VI. KEMIKALIJE

32006 R 1907: Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(a)

Z odstopanjem od člena 23(1) in (2) ter člena 28, ki določata rok za registracijo in predregistracijo snovi iz teh členov, se proizvajalcem, uvoznikom in izdelovalcem izdelkov s sedežem na Hrvaškem odobri prilagoditveno obdobje šestih mesecev od dne pristopa za predregistracijo snovi v postopnem uvajanju. Datum prvega in drugega roka za registracijo iz člena 23(1) in (2) je 12 mesecev od dne pristopa.

(b)	Členi 6, 7, 9, 17, 18 in 33 se za Hrvaško ne uporabljajo v obdobju šestih mesecev od dne pristopa.

(c)

Z odstopanjem od prehodnih ureditev za vse snovi, ki so vključene v Prilogo XIV, v primeru če se datum zadnje uporabe izteče pred dnevom pristopa ali prej kot v šestih mesecih po tem dnevu, se za prosilce s sedežem na Hrvaškem odobri prilagoditveno obdobje šestih mesecev od dne pristopa, do izteka katerega morajo biti prejete vloge za avtorizacijo.

(1) UL L 136, 30.4.2004, str. 1.

(2) UL L 257, 19.10.1968, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33) in razveljavljena z učinkom od 30. aprila 2006 z Direktivo 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

(3) NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1);

(4) NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1).

(5) UL L 316, 2.12.2009, str. 1.

(6) UL L 316, 2.12.2009, str. 27.

(7) UL L 316, 2.12.2009, str. 65.

(8) UL L 54, 26.2.2011, str. 1.

(9) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.“

Dodatek k Prilogi V

Seznam (1) , ki ga je predložila Hrvaška, na katerem so zdravila, za katera dovoljenja za promet, izdana na podlagi hrvaške zakonodaje pred dnevom pristopa, ostanejo v veljavi do podaljšanja veljavnosti v skladu s pravnim redom Unije oziroma do 30. junija 2017, kar je prej.

Uvrstitev na seznam sama po sebi ne pomeni, da ima zadevno zdravilo dovoljenje za promet v skladu s pravnim redom Unije.

(1) Glej UL C 119 E, 24.4.2012.

PRILOGA VI

Razvoj podeželja (iz člena 35(2) Akta o pristopu)

ZAČASNI DODATNI UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA ZA HRVAŠKO

A. Podpora za delno samooskrbne kmetije v prestrukturiranju

V zakonodajnem okviru razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 se, kar zadeva Hrvaško, kmetom v skladu z načeli iz člena 34 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 dodeli posebna podpora za delno samooskrbna kmetijska gospodarstva, in sicer na podlagi vlog, odobrenih do 31. decembra 2017, če v novi uredbi o razvoju podeželja za programsko obdobje 2014–2020 ne bo predviden noben podoben ukrep in/ali podpora.

B. Skupine proizvajalcev

V zakonodajnem okviru razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 se, kar zadeva Hrvaško, skupinam proizvajalcev, ki jih uradno priznava hrvaški pristojni organ, do 31. decembra 2017 v skladu z načeli iz člena 35 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 dodeli posebna podpora za lažje ustanavljanje in upravno delovanje skupin proizvajalcev, če v novi uredbi o razvoju podeželja za programsko obdobje 2014–2020 ne bo predviden noben podoben ukrep in/ali podpora.

C. Leader

V zakonodajnem okviru razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 se, kar zadeva Hrvaško, najnižji prispevek EKSRP iz programa razvoja podeželja za Leader določi v povprečju na ravni, ki je vsaj polovica odstotka proračuna, ki se bo uporabljal za ostale države članice, če se takšna zahteva določi.

D. Dopolnila neposrednih plačil

1.	Podpora se lahko dodeljuje kmetom, ki so upravičeni do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil ali pomoči na podlagi člena 132 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009.

Podpora, podeljena kmetu za leta 2014, 2015 in 2016, ne presega razlike med:

(a)	ravnijo neposrednih plačil, ki se uporabljajo na Hrvaškem za zadevno leto v skladu s členom 121 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009, in

(b)	45 % ravni neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Uniji v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 za zadevno leto.

3.	Prispevek Unije k podpori, dodeljeni kmetu na podlagi pododdelka D na Hrvaškem za leta 2014, 2015 in 2016 ne presega 20 % njenih celotnih sredstev, dodeljenih za razvoj podeželja (EKSRP).

4.	Višina prispevka Unije za dopolnila k neposrednim plačilom ne presega 80 %.

E. Instrument za predpristopno pomoč – razvoj podeželja

Hrvaška lahko še naprej sklepa pogodbe ali sprejema obveznosti na podlagi programa IPARD v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 718/2007 z dne 12. junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) (1), dokler ne bo začela sklepati pogodb ali sprejemati obveznosti na podlagi ustrezne uredbe o razvoju podeželja. Hrvaška Komisijo obvesti o datumu, ko bo začela sklepati pogodbe ali sprejemati obveznosti na podlagi ustrezne uredbe o razvoju podeželja.

2.	Komisija sprejme ukrepe, ki so potrebni v ta namen, po postopku iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. V ta namen Komisiji pomaga Odbor IPA iz člena 14(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006.

F. Naknadno vrednotenje programa IPARD

V zakonodajnem okviru razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 se, kar zadeva izvajanje programa IPARD za Hrvaško, izdatki v zvezi z naknadnim vrednotenjem programa IPARD iz člena 191 Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 lahko štejejo za upravičene v okviru ukrepa tehnične pomoči.

G. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev

V zakonodajnem okviru razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 znaša, kar zadeva Hrvaško, največja intenzivnost pomoči za posodobitev kmetijskih gospodarstev 75 % zneska upravičene naložbe za izvajanje Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (2) v obdobju največ štirih let od dne pristopa v skladu s členoma 3(2) in 5(1) navedene direktive.

H. Izpolnjevanje standardov

V zakonodajnem okviru razvoja podeželja za programsko obdobje 2014–2020 se, kar zadeva Hrvaško, izpolnjujejo predpisane zahteve ravnanja iz Priloge II k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009, ki se uporabljajo v navedenem programskem obdobju, v skladu z naslednjim časovnim razporedom: zahteve iz točke A Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2014; zahteve iz točke B Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2016 in zahteve iz točke C Priloge II se uporabljajo od 1. januarja 2018.

(1) UL L 170, 29.6.2007, str. 1.

(2) UL L 375, 31.12.1991, str. 1.

PRILOGA VII

Posebne zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v pristopnih pogajanjih (iz drugega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)

1.	Nadaljnje zagotavljanje učinkovitega izvajanja strategije in akcijskega načrta za reformo pravosodja.

2.	Nadaljnja krepitev neodvisnosti, odgovornosti, nepristranskosti in strokovnosti sodstva.

3.	Nadaljnje izboljševanje učinkovitosti sodstva.

4.	Nadaljnje izboljševanje obravnave domačih zadev, povezanih z vojnimi zločini.

5.	Nadaljnje trajno doseganje opaznih rezultatov z uspešnimi, učinkovitimi in nepristranskimi preiskavami, pregonom in sodnimi odločbami v zadevah v zvezi z organiziranim kriminalom in korupcijo na vseh ravneh, tudi korupcijo na visoki ravni, in v izpostavljenih sektorjih, kot so javna naročila.

6.	Nadaljnje izboljševanje rezultatov v okviru okrepljenih preprečevalnih ukrepov v boju proti korupciji in pri navzkrižju interesov.

7.	Nadaljnja krepitev varstva manjšin, med drugim z učinkovitim izvajanjem ustavnega zakona o pravicah narodnostnih manjšin.

8.	Nadaljnje reševanje nerešenih vprašanj v zvezi z vračanjem beguncev.

9.	Nadaljnje izboljševanje varstva človekovih pravic.

10.	Nadaljnje polno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo.

PRILOGA VIII

Zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v zvezi s prestrukturiranjem hrvaške ladjedelniške industrije (iz tretjega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)

Ladjedelniška podjetja, ki bodo prestrukturirana (v nadaljnjem besedilu: podjetja), so naslednja:

—	Brodograđevna industrija 3. MAJ dioničko društvo, Rijeka (v nadaljnjem besedilu: 3. MAJ)

—	BRODOTROGIR d.d., Trogir (v nadaljnjem besedilu: Brodotrogir)

—	BRODOGRAÐEVNA INDUSTRIJA SPLIT, dioničko društvo, Split (v nadaljnjem besedilu: Brodosplit)

—	BRODOSPLIT-BRODOGRADILIŠTE SPECIJALNIH OBJEKATA društvo s ograničenom odgovornošću, Split (v nadaljnjem besedilu: BSO)

—	BRODOGRADILIŠTE KRALJEVICA dioničko društvo za izgradnju i popravak brodova, Kraljevica (v nadaljnjem besedilu: Kraljevica).

Hrvaška soglaša, da se prestrukturiranje teh podjetij izvede s privatizacijo na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka. Načrte prestrukturiranja teh podjetij, ki so jih predložili ponudniki, sta odobrili hrvaška agencija za konkurenco in Evropska komisija. Vključeni bodo v ustrezne privatizacijske pogodbe, ki jih bo Hrvaška sklenila s kupci podjetij.

Načrti prestrukturiranja, predloženi za posamezna podjetja, podrobno določajo naslednje ključne pogoje, ki jih je treba spoštovati v procesu prestrukturiranja:

—

Vsa državna pomoč, ki so jo ta podjetja prejemala od 1. marca 2006, se mora šteti kot pomoč za prestrukturiranje. Podjetja za načrt prestrukturiranja zagotovijo prispevek iz lastnih sredstev, ki mora biti realen, ne sme vsebovati državne pomoči in znaša najmanj 40 % celotnih stroškov prestrukturiranja.

—

Splošna proizvodna zmogljivost podjetij se v primerjavi z ravnmi z dne 1. junija 2011 zmanjša s 471 324 KBT na 372 346 KBT. Podjetja svojo proizvodno zmogljivost zmanjšajo najpozneje dvanajst mesecev po podpisu privatizacijske pogodbe. Zmanjšanje zmogljivosti se izvede s trajnim zaprtjem splavišč, z določitvijo splavišč za izključno vojaško proizvodnjo v smislu člena 346 PDEU in/ali z zmanjšanjem površine. KBT je enota za merjenje obsega proizvodnje, ki se izračunava v skladu s pravili OECD, ki se uporabljajo.

—

Skupna letna proizvodnja podjetij se omeji na 323 600 KBT za desetletno obdobje z začetkom 1. januarja 2011. Obseg proizvodnje podjetij bo omejen na naslednje ravni (1):

—	3. MAJ: 109 570 KBT

—	Brodotrogir: 54 955 KBT

—	Brodosplit in BSO: 132 078 KBT

—	Kraljevica: 26 997 KBT

Ta podjetja se lahko dogovorijo za revizijo svojih individualnih proizvodnih omejitev. Na podlagi zavezujočih sporazumov lahko izrecno določijo, kateri del njihove individualne proizvodne kvote (izražene v KBT) si medsebojno odstopijo. Upošteva se splošna letna proizvodna omejitev v višini 323 600 KBT.

—	V načrtih prestrukturiranja je določena tudi vrsta drugih ukrepov, ki jih bo izvedlo vsako podjetje, da bi se ponovno usposobilo za dolgoročno preživetje.

Morebitne naknadne spremembe teh načrtov morajo biti skladne s ključnimi pogoji navedenega procesa prestrukturiranja, in se predložijo v odobritev Komisiji.

Podjetja najmanj deset let od datuma podpisa privatizacijske pogodbe ne prejmejo nikakršne nove pomoči za reševanje ali prestrukturiranje. Komisija od Hrvaške ob njenem pristopu zahteva vrnitev vsakršne pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, ki ji je bila dodeljena v nasprotju s to določbo, skupaj z obrestnimi obrestmi.

Načrti prestrukturiranja, ki sta jih hrvaška agencija za konkurenco in Komisija odobrili, bodo vključeni v ustrezne privatizacijske pogodbe, ki jih bo Hrvaška sklenila s kupci podjetij. Privatizacijske pogodbe se predložijo Komisiji v odobritev in se podpišejo pred pristopom Hrvaške.

Komisija pozorno spremlja izvajanje načrtov prestrukturiranja ter izpolnjevanje v tej prilogi določenih pogojev glede ravni državne pomoči, lastnega prispevka, zmanjšanj zmogljivosti, omejitve proizvodnje in ukrepov, sprejetih za ponovno usposobitev podjetij za preživetje.

To spremljanje se izvaja vsa leta obdobja prestrukturiranja. Hrvaška v celoti spoštuje vse dogovore o spremljanju. Zlasti:

—	Hrvaška Komisiji do konca obdobja prestrukturiranja vsako leto najpozneje 15. januarja in 15. julija predloži polletna poročila o prestrukturiranju upravičenih podjetij;

—	poročila vsebujejo vse podatke, potrebne za spremljanje procesa prestrukturiranja, lastnega prispevka, zmanjšanja zmogljivosti, omejitve proizvodnje in ukrepov, sprejetih za ponovno usposobitev podjetij za preživetje;

—	Hrvaška do konca leta 2020 vsako leto najpozneje 15. julija predloži poročila o letnem obsegu proizvodnje podjetij v postopku prestrukturiranja;

—	Hrvaška od podjetij zahteva, da razkrijejo vse pomembne podatke, ki bi se jih v drugih okoliščinah lahko štelo za zaupne. Komisija zagotovi, da se zaupni podatki, ki zadevajo posamezna podjetja, ne razkrijejo.

Komisija se lahko kadar koli odloči za pooblastitev neodvisnega strokovnjaka, da ovrednoti rezultate spremljanja, izvede vse potrebne raziskave in poroča Komisiji. Hrvaška polno sodeluje z neodvisnim strokovnjakom, ki ga imenuje Komisija, in zagotovi, da ima takšen strokovnjak poln dostop do vseh podatkov, potrebnih za opravljanje nalog, ki mu jih je zaupala Komisija.

Komisija od Hrvaške ob njenem pristopu zahteva vrnitev vse pomoči za reševanje ali prestrukturiranje, ki je bila določenemu podjetju dodeljena od 1. marca 2006, skupaj z obrestnimi obrestmi, če:

—	privatizacijska pogodba za to podjetje še ni bila podpisana ali ne vključuje vseh pogojev, določenih v načrtu prestrukturiranja, ki sta ga odobrili hrvaška agencija za konkurenco in Komisija, ali

—	podjetje iz lastnih sredstev ni zagotovilo takega prispevka v višini najmanj 40 % celotnih stroškov prestrukturiranja, ki bi bil realen in ne bi vseboval državne pomoči, ali

—

zmanjšanje splošne proizvodne zmogljivosti ni bilo opravljeno v dvanajstih mesecih od podpisa privatizacijske pogodbe. V tem primeru se vračilo pomoči zahteva le od tistih podjetij, ki niso dosegla naslednjih individualnih zmanjšanj zmogljivosti:

—	3. MAJ: za 46 543 KBT

—	Brodotrogir: za 15 101 KBT

—	Brodosplit in BSO: za 29 611 KBT

—	Kraljevica: za 9 636 KBT ali

—

je bila v katerem koli posamičnem koledarskem letu v obdobju 2011–2020 presežena splošna proizvodna omejitev za podjetja (tj. 323 600 KBT). V tem primeru se vračilo pomoči zahteva od tistih podjetij, ki so presegla individualne proizvodne omejitve (kakor so bile spremenjene s pravno zavezujočim sporazumom z drugim ladjedelniškim podjetjem, če je ustrezno).

(1) Letna proizvodnja danega podjetja se izračuna na naslednji način. Začetek proizvodnje ladje je načrtovani datum rezanja jekla, zaključek proizvodnje pa datum pričakovane dobave ladje, kot je določen v pogodbi s kupcem (ali predvideni datum dostave nedokončane ladje, kadar pri izgradnji ladje sodelujeta dve podjetji). Število KBT za posamezno ladjo se dodeli linearno glede na število koledarskih let v obdobju proizvodnje. Skupni obseg proizvodnje podjetja v danem letu se izračuna tako, da se doda število v tem letu proizvedenih KBT.

PRILOGA IX

Zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v zvezi s prestrukturiranjem jeklarskega sektorja (iz tretjega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)

Hrvaška je s pismom z dne 23. maja 2011 obvestila Komisijo, da je od proizvajalca jekla CMC Sisak d.o.o. prejela pripoznavo dolga, ki ustreza vsoti pomoči za prestrukturiranje, ki jo je to podjetje prejelo v obdobju od 1. marca 2002 do 28. februarja 2007, in obrestnih obresti (1). Prejeta državna pomoč, brez obrestnih obresti, znaša 19 117 572,36 HRK.

Če CMC Sisak d.o.o. do pristopa Hrvaške ne vrne skupnega zneska te pomoči skupaj z obrestnimi obrestmi, Komisija od Hrvaške zahteva vrnitev vsakršne pomoči za reševanje in prestrukturiranje, ki je bila navedenemu podjetju dodeljena od 1. marca 2006, skupaj z obrestnimi obrestmi.

(1) Izračuna se v skladu s členi 9 do 11 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 140, 30.4.2004, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1125/2009 (UL L 308, 24.11.2009, str. 5).

PROTOKOL

o določenih dogovorih o morebitnem enkratnem prenosu enot dodeljenih količin, ki se Republiki Hrvaški izdajo v okviru Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, ter o ustreznem nadomestilu

VISOKE POGODBENICE SO SE

OB UGOTOVITVI, da je bilo glede na posebne zgodovinske okoliščine, ki so zaznamovale Hrvaško, dogovorjeno, da se izrazi pripravljenost za pomoč Hrvaški z enkratnim prenosom enot dodeljenih količin, ki se izdajo v okviru Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol),

OB OPOZARJANJU, da bi šlo le za enkraten prenos, ki ne bi pomenil precedensa in bi odražal edinstveno in izjemno naravo položaja Hrvaške,

OB POUDARJANJU, da bi morala Hrvaška takšen prenos nadomestiti s prilagoditvijo svojih obveznosti v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (1), da se zagotovi okoljska skladnost in prepreči povečanje skupne količine dovoljenih emisij Unije in Hrvaške do leta 2020,

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

DEL I

PRENOS

Člen 1

Ta del se uporablja za ukrepe v zvezi z morebitnim enkratnim prenosom enot dodeljenih količin Hrvaški, ki se izdajo v okviru Kjotskega protokola.

Člen 2

Prenos se izvede samo, če Hrvaška v skladu z ustreznimi pravili in časovnimi omejitvami, ki veljajo za umik pritožb, umakne pritožbo zoper odločitev izvršilne veje odbora za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz Kjotskega protokola, in sicer pred začetkom konference UNFCCC, ki bo od 28. novembra do 9. decembra 2011 v Durbanu.

Prenos se izvede šele, ko skupina izvedencev UNFCCC za pregledovanje po obdobju prilagoditve („true-up period“) ugotovi, da Hrvaška ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 3 Kjotskega protokola.

Prenos se izvede samo, če si Hrvaška po najboljših močeh prizadeva za izpolnitev svojih obveznosti iz člena 3 Kjotskega protokola, vključno z dosledno uporabo enot odstranitve iz naslova rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstva.

Člen 3

Sklep o prenosu enot dodeljenih količin (AAU) se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 5 Uredbe (EU) št. 182/2011Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (2). Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen s členom 9 Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola (3). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Če odbor mnenja ne da, se sklep ne sprejme.

AAU, ki se prenesejo, se vzamejo iz količine AAU iz člena 2 Odločbe Komisije 2006/944/ES z dne 14. decembra 2006 o določitvi ravni emisij, ki se dodelijo Skupnosti in vsaki od njenih držav članic v okviru Kjotskega protokola v skladu z Odločbo Sveta 2002/358/ES (4).

Prenos ne presega skupne količine 7 000 000 AAU.

DEL II

NADOMESTILO

Člen 4

Ta del se uporablja za nadomestilo, ki ga mora Hrvaška zagotoviti v primeru prenosa AAU v skladu z določbami iz dela I.

Člen 5

1. Hrvaška zagotovi nadomestilo za vse AAU, ki so bile nanjo prenesene, tako da v skladu s tem členom prilagodi svoje obveznosti, ki izhajajo iz Odločbe št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Zlasti se enakovredna količina prenesenih AAU, izražena v tonah ekvivalenta ogljikovega dioksida, v skladu s tem členom odšteje od letnih emisij, dodeljenih Hrvaški, potem ko se letne količine določijo v skladu s členom 3(2) Odločbe št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

2. Komisija objavi podatke o dodeljenih letnih emisijah za Hrvaško, izračunane v skladu z odstavkom 1.

(1) UL L 140, 5.6.2009, str. 136.

(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(3) UL L 49, 19.2.2004, str. 1.

(4) UL L 358, 16.12.2006, str. 87. Odločba, kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije 2010/778/EU z dne 15. decembra 2010 (UL L 332, 16.12.2010, str. 41).

SKLEPNA LISTINA

I. BESEDILO SKLEPNE LISTINE

Pooblaščenci:

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA BELGIJCEV,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOLGARIJE,

PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE DANSKE,

PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNIKA IRSKE,

PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA ŠPANIJE,

PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE HRVAŠKE,

PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNICE REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVE KRALJEVE VISOKOSTI VELIKEGA VOJVODE LUKSEMBURŠKEGA,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIKA MALTE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE NIZOZEMSKE,

ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIKA ROMUNIJE,

PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNICE REPUBLIKE FINSKE,

VLADE KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENEGA VELIČANSTVA KRALJICE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

zbrani v Bruslju, dne devetega decembra leta dva tisoč enajst ob podpisu Pogodbe med Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji,

so ugotovili, da so bila na konferenci držav članic Evropske unije in Republike Hrvaške sestavljena in sprejeta naslednja besedila o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji:

II.	Akt o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu)

III.

spodaj navedena besedila, ki so priložena Aktu o pristopu:

Priloga I	:	Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopi Republika Hrvaška ob pristopu (iz člena 3(4) Akta o pristopu)
Priloga II	:	Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so za Republiko Hrvaško zavezujoči in se v njej uporabljajo od pristopa (iz člena (4(1) Akta o pristopu)
Priloga III	:	Seznam iz člena 15 Akta o pristopu: prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije
Priloga IV	:	Seznam iz člena 16 Akta o pristopu: druge trajne določbe
Priloga V	:	Seznam iz člena 18 Akta o pristopu: prehodni ukrepi
Priloga VI	:	Razvoj podeželja (iz člena 35(2) Akta o pristopu)
Priloga VII	:	Posebne zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v pristopnih pogajanjih (iz drugega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)
Priloga VIII	:	Zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v zvezi s prestrukturiranjem hrvaške ladjedelniške industrije (iz tretjega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)
Priloga IX	:	Zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v zvezi s prestrukturiranjem jeklarskega sektorja (iz tretjega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)

B.	Protokol o določenih dogovorih o morebitnem enkratnem prenosu enot dodeljenih količin, ki se Republiki Hrvaški izdajo v okviru Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, ter o ustreznem nadomestilu;

besedila Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter pogodbe, ki jih spreminjajo ali dopolnjujejo, vključno s Pogodbo o pristopu Kraljevine Danske, Irske ter Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, Pogodbo o pristopu Helenske republike, Pogodbo o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike, Pogodbo o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske, Pogodbo o pristopu Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike ter Pogodbo o pristopu Republike Bolgarije in Romunije v hrvaškem jeziku.

Visoke pogodbenice so dosegle politični dogovor o nizu prilagoditev aktov institucij zaradi pristopa ter pozivajo Svet in Komisijo, da sprejmeta te prilagoditve pred pristopom v skladu s členom 50 Akta o pristopu, kakor je navedeno v členu 3(4) Pogodbe o pristopu; prilagoditve se po potrebi dopolnijo in posodobijo, da se upošteva razvoj prava Unije.

Visoke pogodbenice se obvezujejo, da bodo Komisiji in druga drugi sporočile vse informacije, potrebne za uporabo Akta o pristopu. Po potrebi se te informacije zagotovijo pravočasno pred dnem pristopa, da je od dne pristopa mogoča celovita uporaba Akta o pristopu, predvsem glede delovanja notranjega trga. V tej zvezi je zelo pomembno zgodnje uradno obvestilo v skladu s členom 47 Akta o pristopu o ukrepih, ki jih sprejme Republika Hrvaška. Komisija lahko obvesti Republiko Hrvaško o roku, ki se ji zdi primeren za prejem ali pošiljanje določenih informacij.

Do dne podpisa so visoke pogodbenice prejele seznam, ki določa obveznosti obveščanja na področju veterinarstva.

Pooblaščenci so se seznanili z naslednjimi danimi izjavami, ki so priložene tej sklepni listini:

A.	Skupna izjava sedanjih držav članic Skupna izjava o celoviti uporabi določb schengenskega pravnega reda

B.	Skupna izjava nekaterih sedanjih držav članic Skupna izjava Zvezne republike Nemčije in Republike Avstrije o prostem gibanju delavcev: Hrvaška

C.	Skupna izjava sedanjih držav članic in Republike Hrvaške Skupna izjava o Evropskem razvojnem skladu

D.	Izjava Republike Hrvaške Izjava Republike Hrvaške o prehodni ureditvi glede liberalizacije hrvaškega trga kmetijskih zemljišč

5.	Pooblaščenci so se seznanili z izmenjavo pisem med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o postopku obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov, ki jih je treba sprejeti v obdobju pred pristopom, priloženo tej sklepni listini.

Съставено в Брюксел на девети декември две хиляди и единадесета година.

Hecho en Bruselas, el nueve de diciembre de dos mil once.

V Bruselu dne devátého prosince dva tisíce jedenáct.

Udfærdiget i Bruxelles den niende december to tusind og elleve.

Geschehen zu Brüssel am neunten Dezember zweitausendelf.

Kahe tuhande üheteistkümnenda aasta detsembrikuu üheksandal päeval Brüsselis.

'Εγινε στις Βρυξέλλες, στις εννέα Δεκεμβρίου δύο χιλιάδες έντεκα.

Done at Brussels on the ninth day of December in the year two thousand and eleven.

Fait à Bruxelles, le neuf décembre deux mille onze.

Arna dhéanamh sa Bhruiséil, an naoú lá de mhí na Nollag an bhliain dhá mhíle agus a haon déag.

Sastavljeno u Bruxellesu dana devetog prosinca godine dvije tisuće jedanaeste.

Fatto a Bruxelles, addì nove dicembre duemilaundici.

Briselē, divtūkstoš vienpadsmitā gada devītajā decembrī.

Priimta du tūkstančiai vienuoliktų metų gruodžio devintą dieną Briuselyje.

Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenegyedik év december havának kilencedik napján.

Magħmul fi Brussell, fid-disa jum ta' Diċembru tas-sena elfejn u ħdax.

Gedaan te Brussel, de negende december tweeduizend elf.

Sporządzono w Brukseli dnia dziewiątego grudnia roku dwa tysiące jedenastego.

Feito em Bruxelas, em nove de Dezembro de dois mil e onze.

Întocmit la Bruxelles la nouă decembrie două mii unsprezece.

V Bruseli dňa deviateho decembra dvetisícjedenásť.

V Bruslju, dne devetega decembra leta dva tisoč enajst.

Tehty Brysselissä yhdeksäntenä päivänä joulukuuta vuonna kaksituhattayksitoista.

Som skedde i Bryssel den nionde december tjugohundraelva.

Voor Zijne Majesteit de Koning der Belgen

Pour Sa Majesté le Roi des Belges

Für Seine Majestät den König der Belgier

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

За Република България

Za prezidenta České republiky

For Hendes Majestæt Danmarks Dronning

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi Presidendi nimel

Thar ceann Uachtarán na hÉireann

For the President of Ireland

Για τον Πρόεδρο της Ελληνικής Δημοκρατίας

Por Su Majestad el Rey de España

Pour le Président de la République française

Za Republiku Hrvatsku

Per il Presidente della Repubblica italiana

Για τον Πρόεδρο της Κυπριακής Δημοκρατίας

Latvijas Republikas Valsts prezidenta vārdā –

Lietuvos Respublikos Prezidentės vardu

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg

A Magyar Köztársaság Elnöke részéről

Għall-President ta' Malta

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden

Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich

Za Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej

Pelo Presidente da República Portuguesa

Pentru Președintele României

Za predsednika Republike Slovenije

Za prezidenta Slovenskej republiky

Suomen Tasavallan Presidentin puolesta

För Republiken Finlands President

För Konungariket Sveriges regering

For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

II. IZJAVE

A. SKUPNA IZJAVA SEDANJIH DRŽAV ČLANIC

Skupna izjava o celoviti uporabi določb schengenskega pravnega reda

Razume se, da dogovorjeni postopki za prihodnjo celovito uporabo vseh določb schengenskega pravnega reda v Republiki Hrvaški, ki bodo vključeni v Pogodbo o pristopu Hrvaške k Uniji (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o pristopu Hrvaške), ne posegajo v odločitev, ki jo bo Svet sprejel v zvezi s celovito uporabo določb schengenskega pravnega reda v Republiki Bolgariji in Romuniji, niti nanjo ne vplivajo.

Odločitev Sveta v zvezi s celovito uporabo določb schengenskega pravnega reda v Bolgariji in Romuniji se sprejme na podlagi postopka, ki je bil v tej zvezi določen v Pogodbi o pristopu Bolgarije in Romunije k Uniji, ter v skladu s sklepi Sveta z dne 9. junija 2011 o zaključku postopka evalvacije o pripravljenosti Bolgarije in Romunije na izvajanje vseh določb schengenskega pravnega reda.

Dogovorjeni postopki za prihodnjo celovito uporabo vseh določb schengenskega pravnega reda na Hrvaškem, ki bodo vključene v Pogodbo o pristopu Hrvaške, ne vzpostavljajo pravnih obveznosti v nobenem drugem okviru kakor v okviru Pogodbe o pristopu Hrvaške.

B. SKUPNA IZJAVA NEKATERIH SEDANJIH DRŽAV ČLANIC

Skupna izjava Zvezne republike Nemčije in Republike Avstrije o prostem gibanju delavcev: Hrvaška

Besedilo odstavka 12 prehodnih ukrepov o prostem gibanju delavcev po Direktivi 96/71/ES iz oddelka 2 Priloge V k Aktu o pristopu si Zvezna republika Nemčija in Republika Avstrija v dogovoru s Komisijo razlagata tako, da lahko, kadar je to primerno, izraz „določene regije“ vključuje tudi celotno ozemlje države.

C. SKUPNA IZJAVA SEDANJIH DRŽAV ČLANIC IN REPUBLIKE HRVAŠKE

Skupna izjava o Evropskem razvojnem skladu

Republika Hrvaška bo po pristopu k Uniji pristopila k Evropskemu razvojnemu skladu z začetkom veljavnosti novega večletnega finančnega okvira sodelovanja in bo vanj prispevala od 1. januarja drugega koledarskega leta od dne njenega pristopa.

D. IZJAVA REPUBLIKE HRVAŠKE

Izjava Republike Hrvaške o prehodni ureditvi glede liberalizacije hrvaškega trga kmetijskih zemljišč

Ob upoštevanju prehodne ureditve za pravne in fizične osebe iz EU/EGP glede pridobitve kmetijskih zemljišč v Republiki Hrvaški, kakor je določeno v Prilogi V k Aktu o pristopu, in

ob upoštevanju določbe, da Komisija na zaprosilo Republike Hrvaške odloči o podaljšanju sedemletnega prehodnega obdobja za dodatna tri leta, če obstajajo zadostni dokazi za to, da bi po izteku sedemletnega prehodnega obdobja v Republiki Hrvaški prišlo do resnih motenj ali nevarnosti resnih motenj na trgu s kmetijskimi zemljišči,

Republika Hrvaška izjavlja, da si bo v primeru odobritve zgoraj omenjenega podaljšanja prehodnega obdobja prizadevala storiti vse potrebno za liberalizacijo pridobivanja kmetijskih zemljišč na določenih območjih še pred iztekom tega triletnega obdobja.

III. IZMENJAVA PISEM

med Evropsko unijo in Republiko Hrvaško o postopku obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom

Spoštovani,

v čast mi je sklicevati se na vprašanje v zvezi s postopkom obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom vaše države k Evropski uniji, ki je bilo postavljeno v okviru pristopnih pogajanj.

Potrjujem, da se Evropska unija lahko strinja s takšnim postopkom pod pogoji iz priloge k temu pismu; ta postopek bi se v zvezi z Republiko Hrvaško lahko začel uporabljati od dne, ko pristopna konferenca izjavi, da so pristopna pogajanja dokončno zaključena.

Hvaležen bi vam bil, če bi lahko potrdili, da se vaša vlada strinja z vsebino tega pisma.

S spoštovanjem,

PRILOGA

Postopek obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom

1.	Da se zagotovi ustrezna obveščenost Republike Hrvaške, se ta obvesti o vsakem predlogu, sporočilu, priporočilu ali pobudi, ki naj bi vodila do sprejetja pravnega akta Evropskega parlamenta in Sveta, Sveta ali Evropskega sveta, potem ko je poslana Svetu ali Evropskemu svetu.

2.	Posvetovanja se opravijo na utemeljeno zaprosilo Hrvaške, ki v zaprosilu izrecno predstavi svoje interese kot prihodnja članica Unije in navede svoje pripombe.

3.	O upravnih odločitvah se praviloma ne posvetuje.

4.	Posvetovanja potekajo v okviru začasnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Unije in Hrvaške. Razen v primeru utemeljenega ugovora Unije ali Hrvaške lahko posvetovanja potekajo tudi v obliki izmenjave elektronskih sporočil, zlasti na področju skupne zunanje in varnostne politike.

5.	Unijo v začasnem odboru predstavljajo člani Odbora stalnih predstavnikov ali osebe, ki jih ti imenujejo v ta namen. Člani začasnega odbora so v ustreznih primerih lahko tudi člani Političnega in varnostnega odbora. Komisija je ustrezno zastopana.

6.	Začasnemu odboru pomaga sekretariat, ki je sekretariat pristopne konference in se ohrani v ta namen.

7.	Posvetovanja se začnejo takoj, ko so v okviru pripravljalnega dela na ravni Unije za sprejetje aktov, navedenih v odstavku 1, oblikovane skupne smernice, zaradi katerih so taka posvetovanja koristna.

8.	Če po posvetovanjih resnejše težave še vedno niso odpravljene, se lahko zadeva na zaprosilo Hrvaške obravnava na ministrski ravni.

9.	Zgornje določbe se smiselno uporabljajo tudi za odločitve sveta guvernerjev Evropske investicijske banke.

10.	Postopek, določen v zgornjih odstavkih, se uporablja tudi za vse prihodnje odločitve Hrvaške, ki bi lahko vplivale na zaveze, ki izhajajo iz njenega položaja prihodnje članice Unije.

II.

11.

Unija in Hrvaška s sprejetjem potrebnih ukrepov zagotovita, da pristop Hrvaške k sporazumom ali konvencijam in protokolom iz členov 3(4), 6(2) in 6(5) Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške in o prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Akt o pristopu), čim bolj sovpada z začetkom veljavnosti Pogodbe o pristopu.

12.	V zvezi s pogajanji s sopogodbenicami protokolov iz drugega pododstavka člena 6(2) Akta o pristopu se predstavniki Hrvaške vključijo v delo kot opazovalci, skupaj s predstavniki sedanjih držav članic.

13.	Nekateri nepreferencialni sporazumi, ki jih je sklenila Unija in ostanejo v veljavi po dnevu pristopa, se lahko zaradi upoštevanja širitve Unije spremenijo ali prilagodijo. O teh spremembah ali prilagoditvah se bo pogajala Unija skupaj s predstavniki Hrvaške v skladu s postopkom iz odstavka 12.

III.

14.	Institucije pravočasno sestavijo besedila iz člena 52 Akta o pristopu. V ta namen Hrvaška institucijam pravočasno zagotovi prevode teh besedil.

Spoštovani,

v čast mi je potrditi prejem vašega pisma, v katerem je zapisano:

„V čast mi je sklicevati se na vprašanje v zvezi s postopkom obveščanja in posvetovanja za sprejetje nekaterih sklepov in drugih ukrepov v obdobju pred pristopom vaše države k Evropski uniji, ki je bilo postavljeno v okviru pristopnih pogajanj.

Hvaležen bi vam bil, če bi lahko potrdili, da se vaša vlada strinja z vsebino tega pisma.“

V čast mi je potrditi, da se moja vlada strinja z vsebino tega pisma.

S spoštovanjem,

		ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2012.112.slv
Uradni list Evropske unije		L 112

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 55 24. april 2012

Vsebina			Stran
	*	Mnenje Komisije z dne 12. oktobra 2011 o prošnji Republike Hrvaške za pristop k Evropski uniji	3
	*	Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. decembra 2011 o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji (14409/2011 – C7-0252/2011 – 2011/0805(NLE)) (Odobritev)	5
	*	Sklep Sveta Evropske unije z dne 5. decembra 2011 o sprejemu Republike Hrvaške v Evropsko unijo	6
		Kazalo	7
		Pogodba med Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska (državami članicami Evropske unije) ter Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji	10
		Akt o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo	21
		PRILOGA I Seznam konvencij in protokolov, h katerim pristopi Republika Hrvaška ob pristopu (iz člena 3(4) Akta o pristopu)	35
		PRILOGA II Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so za Republiko Hrvaško zavezujoči in se v njej uporabljajo od pristopa (iz člena 4(1) Akta o pristopu)	36
		PRILOGA III Seznam iz člena 15 Akta o pristopu: prilagoditve aktov, ki so jih sprejele institucije	41
		PRILOGA IV Seznam iz člena 16 Akta o pristopu: druge trajne določbe	60
		PRILOGA V Seznam iz člena 18 Akta o pristopu: prehodni ukrepi	67
		PRILOGA VI Razvoj podeželja (iz člena 35(2) Akta o pristopu)	87
		PRILOGA VII Posebne zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v pristopnih pogajanjih (iz drugega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)	88
		PRILOGA VIII Zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v zvezi s prestrukturiranjem hrvaške ladjedelniške industrije (iz tretjega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)	89
		PRILOGA IX Zaveze, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v zvezi s prestrukturiranjem jeklarskega sektorja (iz tretjega pododstavka člena 36(1) Akta o pristopu)	91
		Protokol o določenih dogovorih o morebitnem enkratnem prenosu enot dodeljenih količin, ki se Republiki Hrvaški izdajo v okviru Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, ter o ustreznem nadomestilu	92
		Sklepna listina	95