18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/1

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 1043/2011 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in Ljudske republike Kitajske („LRK“). Začasne protidampinške dajatve so znašale od 14,6 % do 52,2 %.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 13. decembra 2010 vložil Svet evropske kemijske industrije (CEFIC) v imenu družbe Oxaquim S.A. („pritožnik“), ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje oksalne kisline Unije.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bil sprejet sklep o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), je več zainteresiranih strani pisno predstavilo svoja stališča glede začasnih ugotovitev. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje. Zlasti en proizvajalec izvoznik iz Indije je zahteval zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje GD za trgovino, ki mu je bilo odobreno.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve.

(6)

V uvodni izjavi 150 začasne uredbe je naveden poziv kitajskim družbam, ki se še niso javile, vendar so menile, da je za njih treba uvesti individualno dajatev, da se javijo v 10 dneh po objavi. Javila se ni nobena kitajska družba.

(7)

Nato so bile vse strani obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in LRK ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe o tem dokončnem razkritju.

(8)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in po potrebi ustrezno upoštevane.

(9)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede strani, ki jih postopek zadeva, se uvodne izjave 3 do 8 začasne uredbe potrdijo.

(10)

Zadevni izdelek je opisan v uvodnih izjavah 10 in 11 začasne uredbe, tj. oksalna kislina v dihidratni (številka CUS 0028635-1 in številka CAS 6153-56-6) ali anhidridni obliki (številka CUS 0021238-4 in številka CAS 144-62-7) in v vodni raztopini ali ne, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2917 11 00, ter s poreklom iz Indije in LRK.

(11)

Obstajata dve vrsti oksalne kisline, in sicer nerafinirana oksalna kislina in rafinirana oksalna kislina. Rafinirana oksalna kislina, ki se proizvaja v LRK, v Indiji pa ne, se proizvaja s postopkom čiščenja nerafinirane oksalne kisline, katerega namen je odstranitev železa, kloridov, sledi kovin in drugih nečistoč.

(12)

Oksalna kislina se uporablja za veliko različnih namenov, na primer kot sredstvo za reduciranje in beljenje, pri farmacevtski sintezi ter proizvodnji kemikalij.

(13)

Preiskava je pokazala, da imajo oksalna kislina, ki jo industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, oksalna kislina, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indiji in LRK, ter oksalna kislina, ki je uvožena v Unijo iz Indije in LRK, v bistvu enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne končne uporabe.

(14)

Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi z zadevnim ali podobnim izdelkom, se uvodne izjave 10 do 13 začasne uredbe potrdijo.

(15)

Komisija je v uvodni izjavi 14 začasne uredbe ugotovila, da se enega indijskega proizvajalca izvoznika ne more šteti za sodelujočega, zato so ugotovitve za navedeno družbo temeljile na razpoložljivih dejstvih, kot je določeno v členu 18 osnovne uredbe.

(16)

Po razkritju začasnih ugotovitev za to družbo, tj. Star Oxochem Pvt. Ltd, je predložila dodatne obrazložitve in pojasnila v zvezi z informacijami, ki jih je družba predložila v predhodni fazi preiskave. Zahtevala je tudi zaslišanje pred Komisijo in pooblaščencem za zaslišanje GD za trgovino. Po mnenju družbe ne bi bilo primerno, da se družba še naprej obravnava kot proizvajalci izvozniki, ki na nikakršen način niso sodelovali v preiskavi, ker je predložila izpolnjen vprašalnik, ker so službe Komisije opravile preveritveni obisk v njenih prostorih in ker je naknadno predložila dodatne obrazložitve in pojasnila.

(17)

Službe Komisije zaradi navedenega in zlasti zaradi dodatnih obrazložitev in pojasnil menijo, da lahko uporabijo del prvotnih informacij, in sicer podatke, povezane z izvoznimi cenami, saj je bilo ugotovljeno, da so zanesljive. Iz navedenega sledi, da se začasne ugotovitve iz uvodne izjave 14 začasne uredbe le deloma ohranijo, v skladu s členom 18(1) in (3) osnovne uredbe pa se ugotovitve glede te družbe sprejmejo deloma na podlagi razpoložljivih dejstev in deloma na njenih lastnih izvoznih cenah.

(18)

Predložene niso bile nobene pripombe glede metodologije za izračun normalne vrednosti za Indijo. Zato se ugotovitve iz uvodnih izjav 15 do 18 začasne uredbe potrdijo za sodelujočo družbo.

(19)

Ob upoštevanju navedenih ugotovitev iz uvodnih izjav 16 in 17 je bila v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe normalna vrednost za družbo Star Oxochem določena na podlagi razpoložljivih dejstev. Zato je normalna vrednost za to družbo temeljila na tehtani povprečni reprezentativni količini domače prodaje druge sodelujoče družbe, in sicer Punjab Chemicals.

(20)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se določitev izvozne cene iz uvodne izjave 19 začasne uredbe potrdi za družbo Punjab Chemicals.

(21)

Na podlagi ugotovitev iz uvodnih izjav 16 in 17 je izvozna cena za družbo Star Oxochem v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke dejansko plačevale ali jih plačujejo za zadevni izdelek pri izvozu v Unijo.

(22)

Ker v zvezi s primerjavo normalne vrednosti in izvoznih cen ni bilo nobenih pripomb, se potrdita uvodni izjavi 20 in 21 začasne uredbe za sodelujočega proizvajalca, tj. družbo Punjab Chemicals.

(23)

Za družbo Star Oxochem so bile opravljene prilagoditve v skladu s členom 2(10) osnove uredbe na podlagi preverjenih popravkov družbe Punjab Chemicals.

(24)

Glede sodelujočega proizvajalca ni bilo nobenih pripomb o začasnih ugotovitvah Komisije. Zato se stopnja dampinga iz uvodnih izjav 22 in 23 začasne uredbe potrdi.

(25)

Ob upoštevanju navedenih premislekov stopnja dampinga za družbo Star Oxochem, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, znaša 31,5 %.

(26)

Zaradi nizke ravni sodelovanja iz Indije (manj kot 80 %) se je začasno štelo, da je bila najprimernejša metoda za določitev stopnje dampinga za celotno državo najvišja dampinška transakcija sodelujoče strani. Ta transakcija ni nenavadna v smislu količin ali cene, zato se šteje za reprezentativni vzorec, ki pomeni razumen in sorazmeren rezultat v povezavi s stopnjo dampinga, določeno za sodelujočega proizvajalca.

(27)

Glede na navedene premisleke se ugotovitve iz uvodnih izjav 24 in 25 začasne uredbe potrdijo.

(28)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, za Indijo naslednje:

(29)

Kot je navedeno v začasni uredbi, je ena skupina kitajskih družb zahtevala TGO oz. IO, če TGO ne bi bila odobrena, druga skupina kitajskih družb pa je zahtevala samo IO. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 26 do 32 začasne uredbe, je bil zahtevek za TGO zavrnjen, obema skupinama pa je bila začasno odobrena IO.

(30)

Glede teh začasnih ugotovitev ni bilo nobenih pripomb, zato se uvodne izjave 26 do 32 začasne uredbe potrdijo.

(31)

Glede začasne izbire primerljive države ni bilo nobenih pripomb. Zato se uvodne izjave 33 do 34 začasne uredbe potrdijo.

(32)

V začasni uredbi je bilo pojasnjeno, da je Komisija določila ločene normalne vrednosti za nerafinirano in rafinirano oksalno kislino. Normalna vrednost za nerafinirano oksalno kislino je bila določena na podlagi normalne vrednosti, določene za Indijo, normalna vrednost za rafinirano oksalno kislino, ki se ne proizvaja v Indiji, pa je bila konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov za indijsko nerafinirano oksalno kislino in prilagojena z 12-odstotnim povišanjem, da se upoštevajo dodatni proizvodni stroški, PSA-stroški in dobiček.

(33)

Oba sodelujoča proizvajalca iz Kitajske sta nasprotovala 12-odstotnemu povišanju za dodatne proizvodne stroške, pri čemer sta trdila, da Komisija teh dodatnih stroškov ni nikoli preverila in da kaže, da gre za grobo oceno na podlagi metodologije, ki jima v času začasnega razkritja ni bila razkrita. Po oceni enega proizvajalca izvoznika so dodatni proizvodni stroški le 5-odstotni, čeprav te trditve ni utemeljil z dokazi.

(34)

Treba je poudariti, da je bilo povišanje določeno na podlagi informacij, ki sta jih predložila sodelujoča kitajska proizvajalca izvoznika. Najprej je treba opozoriti, da se je ista družba, ki zdaj trdi, da dodatni proizvodni stroški znašajo le okoli 5 %, v zahtevku za TGO/IO izrecno sklicevala na dodatne stroške v višini 10–15 %. Drugič, oba sodelujoča proizvajalca sta med preveritvenim obiskom v prostorih družb potrdila, da dodatni stroški za proizvodnjo rafinirane oksalne kisline znašajo 10–12 % v primerjavi z nerafinirano oksalno kislino. Tretjič je bila ta stopnja dodatnih proizvodnih stroškov v višini 10–12 % potrjena v izračunih industrije Unije. Na podlagi informacij, ki sta jih predložila sodelujoča proizvajalca, se je 12-odstotno povišanje zdelo primerno.

(35)

Ker ni bilo nobenih utemeljenih informacij ali dokazil, ki upravičujejo nižje povišanje, se ugotovitve iz uvodnih izjav 35 do 37 začasne uredbe potrdijo.

(36)

IO je bila odobrena obema proizvajalcema izvoznikoma iz LRK, zato so njune izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe temeljile na cenah, ki jih je prva neodvisna stranka v Uniji dejansko plačevala ali jih plačuje.

(37)

Ker v zvezi z izvozno ceno ni bilo pripomb, se uvodna izjava 38 začasne uredbe potrdi.

(38)

En sodelujoči proizvajalec je trdil, da se PSA-stroški njegovega povezanega trgovca in provizije ne bi smeli odšteti od izvozne cene kot prilagoditve v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Proizvajalec je trdil, da so bili neposredni prodajni stroški povezanega trgovca odšteti od izvozne cene že pri izračunu cene na podlagi franko tovarna, da se je primerjala z normalno vrednostjo na isti podlagi.

(39)

Proizvajalec je trdil, da je njegov povezani trgovec podružnica v celoti v lasti in ni zaračunaval nobene provizije na podlagi strategije delitve izvoznega dobička. Po mnenju družbe so preostali PSA-stroški predstavljali združene stroške vodenja družbe in tako niso bili stroški, neposredno povezani s prodajo, zato se ne smejo odšteti od izvozne cene.

(40)

Člen 2(10)(i) osnovne uredbe določa, da se izraz „provizije“ razume tako, da vključuje pribitek, ki ga je prejel trgovec, če so funkcije takšnega trgovca podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Zato ni pomembno, ali je bila provizija dejansko plačana ali ne. Pomembno pa je, ali je trgovec ponovno prodal blago s pribitkom in ali so funkcije trgovca podobne funkcijam zastopnika.

(41)

Dokazila iz dokumentacije, pridobljena pred pregledom trgovske družbe in med njim, kažejo, da je trgovec stranki v EU v OP prodajal oksalno kislino, ki jo je proizvedel povezani proizvajalec. Hkrati je proizvajalec izvažal neposredno isti stranki v EU. Povezani trgovec je zato podvojil prizadevanja proizvajalca, in sicer z drugim osebjem, v drugi pisarni in drugem mestu, zaradi česar je imel lastne stroške, ki se odražajo v izvozni ceni.

(42)

Iz dokumentacije prav tako izhaja, da je trgovska družba kupovala izvoženo blago od povezanega proizvajalca izvoznika in ga potem, ko je zaključila pogajanja o ceni s končno neodvisno stranko, v lastnem imenu ponovno prodajala s pribitkom.

(43)

Zbrana so bila tudi dokazila glede trgovske družbe, ki opravlja funkcije zastopnika. Ta dokazila kažejo, da je proizvajalec znatne količine zadevnega izdelka prodajal neposredno v EU in hkrati izvažal v EU prek povezane trgovske družbe. Ta povezana družba je opravila samo eno tretjino prodaje v EU. Trgovec je tudi nadalje prodajal oksalno kislino drugih nepovezanih proizvajalcev. Dokazila iz dokumentacije kažejo, da je trgovec več kot polovico oksalne kisline kupil pri nepovezanih dobaviteljih, manj kot polovico pa pri svojem povezanem proizvajalcu.

(44)

Trgovec se zato kljub povezavi s proizvajalcem izvoznikom ne more šteti za interno izvozno službo proizvajalca izvoznika.

(45)

Iz predloženih in preverjenih dokazil prav tako izhaja, da trgovec blago, ki mu ga dobavi povezani proizvajalec izvoznik, plača šele potem, ko stranka v EU plača trgovcu. Finančno tveganje tako nosi proizvajalec in ne trgovec.

(46)

Zato se je štelo, da trgovec opravlja funkcije, podobne funkcijam zastopnika, ki za svoje delo prejema provizijo. Zato se trditev, da se za provizijo v skladu s členom 2(10)(i) ne sme opraviti prilagoditev, zavrne.

(47)

Sprejeti se ne more niti trditve, da se PSA-stroški ne smejo upoštevati, ker ne vključujejo neposrednih prodajnih stroškov. Taki skupni stroški vplivajo na stroškovno strukturo družbe in tako vplivajo tudi na izvozno ceno. Zato je bil del teh stroškov odštet od izvozne cene, da se omogoči poštena primerjava normalne vrednosti in izvozne cene na podlagi franko tovarna. Ta trditev se zavrne.

(48)

Provizija je bila določena na podlagi stopnje dobička nepovezanega uvoznika EU in ne na dejanskem pribitku trgovca, ki je bil znatno višji. Ta metodologija se je štela za primernejšo, saj bi dejanski pribitek temeljil na internih transfernih cenah, ki ne odražajo dejanskih tržnih razmer.

(49)

Ker v zvezi s primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene ni bilo nobenih nadaljnjih pripomb, se uvodne izjave 39 do 44 začasne uredbe potrdijo.

(50)

Ena skupina proizvajalcev izvoznikov je trdila, da je treba določiti individualne stopnje dampinga ločeno za nerafinirano in rafinirano oksalno kislino. Trdili so, da čeprav so bile stopnje dampinga določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka za vsako vrsto, je bila določena ena skupna stopnja dampinga za obe vrsti oksalne kisline. Prav tako so trdili, da bi bilo primernejše določiti stopnjo dampinga za vsako vrsto oksalne kisline, saj skupino sestavljata dve družbi proizvajalki, ena proizvaja rafinirano oksalno kislino, druga pa nerafinirano oksalno kislino.

(51)

Nerafinirana oksalna kislina se lahko nadomesti z rafinirano oksalno kislino. Obe vrsti oksalne kisline sta vključeni pod isto oznako KN, razlikovanje med obema vrstama pa ni preprosto. Čistost oksalne kisline je enaka, razlika je le v deležu drugih izdelkov v odpadnem izdelku. Ker opredelitev zadevnega izdelka zajema obe vrsti, je bila v skladu z običajno prakso določena ena stopnja dampinga. Glede na znatno razliko v ceni med obema vrstama in težavno razlikovanje med njima bi individualne stopnje dampinga za rafinirano in nerafinirano oksalno kislino pomenile večje tveganje za izogibanje ukrepom. Trditev, da sta za rafinirano in nerafinirano oksalno kislino potrebni individualni stopnji dampinga, se zavrne, stopnji dampinga iz uvodnih izjav 45 in 46 začasne uredbe pa se potrdita.

(52)

Ista skupina proizvajalcev izvoznikov je tudi izrazila dvom v različni stopnji dampinga, določeni za dve skupini proizvajalcev izvoznikov iz LRK, in zaradi razlike v stopnjah dampinga, ugotovljenih za dve skupini proizvajalcev, zahtevala pojasnilo metodologije izračuna in klasifikacije rafinirane in nerafinirane oksalne kisline.

(53)

Za obe skupini proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bila uporabljena ista metodologija, tehtana povprečna izvozna cena zadevnega izdelka pa vključuje rafinirano in nerafinirano oksalno kislino. Različni stopnji dampinga gre pojasniti z relativno težo izvoza zadevnih vrst, saj je cena za rafinirano oksalno kislino običajno višja kot za nerafinirano.

(54)

Dokončni stopnji dampinga, izraženi kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, sta:

(55)

Ker v zvezi s stopnjami dampinga ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi 47 in 48 začasne uredbe potrdita.

(56)

Na podlagi tega je stopnja dampinga na ravni države dokončno določena pri 52,2 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, uvodna izjava 49 začasne uredbe pa se potrdi.

(57)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da sklicevanja dveh proizvajalcev Unije, ki predstavljata industrijo Unije, iz uvodnih izjav 50 in 51 začasne uredbe (pritožnik in drugi nesodelujoči proizvajalec), niso ustrezno izražale stanja glede makroekonomskih kazalnikov. Trdil je tudi, da se podatki glede nesodelujočega proizvajalca in podatki od tretjega proizvajalca Unije, ki je ustavil proizvodnjo oksalne kisline, ne smejo upoštevati in vključiti v nekatere makro kazalnike iz uvodnih izjav 72, 74 in 78 začasne uredbe. Prvič, potrdi se, da so v nasprotju z navedbami iz uvodnih izjav 50 in 51 začasne uredbe v obravnavanem obdobju zadevni izdelek proizvajali trije proizvajalci v Uniji, ki so predstavljali industrijo Unijo v smislu člena 4(1) osnovne uredbe in tako predstavljajo 100 % proizvodnje Unije. Drugič, trditev, da se podatki glede nesodelujočega proizvajalca in tretjega proizvajalca Unije, ki je proizvodnjo ustavil leta 2008, ne smejo upoštevati, se zavrne, saj je pravilno, da se vsi znani podatki za obravnavano obdobje vključijo v analizo škode, da se kar najbolje predstavijo gospodarske razmere industrije Unije, kot določa člen 4(1) osnovne uredbe.

(58)

Isti proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da razlogi, zakaj je tretji proizvajalec ustavil proizvodnjo podobnega izdelka, v preiskavi niso bili ustrezno preučeni. Vendar je zadeva v preiskavi bila preučena; družba je le navedla, da je proizvodnjo podobnega izdelka ustavila iz „internih“ razlogov, ni pa dala nobenih nadaljnjih pojasnil. Poleg tega se je en proizvajalec izvoznik strinjal z razlago in trdil, da odločitev za ustavitev proizvodnje ni temeljila na domnevnem dampingu proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, kar je v nasprotju z informacijami, ki jih je dal pritožnik v nezaupni različici pritožbe, v kateri je navedel, da je „[družba] dokončno ustavila proizvodnjo in zaprla tovarno zaradi agresivnega dampinga iz Kitajske in Indije“. Vendar proizvajalec izvoznik ni predložil nobenih drugih informacij glede domnevnih podatkov o proizvodnji tretjega proizvajalca Unije. Ta zadeva zato ne spodkopava dejstva, da se lahko podatki glede navedenega tretjega proizvajalca EU uporabijo v sedanji preiskavi.

(59)

Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da minimalni prag za začetek preiskave ni bil primerno razkrit in dejansko ni bil izpolnjen. Kot je navedeno v uvodni izjavi 2 začasne uredbe, je pritožnik predstavljal več kot 25 % proizvodnje oksalne kisline v Uniji, pred začetkom preiskave pa noben proizvajalec ni izrazil nasprotovanja. V nezaupni dokumentaciji je informativno obvestilo, v katerem je povzetek rezultatov preučitve stanja na začetku preiskave. Poleg tega je analiza škode, opravljena v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe, zajela večji del industrije Unije.

(60)

V odsotnosti drugih pripomb glede opredelitve proizvodnje Unije in industrije Unije se uvodni izjavi 50 in 51 začasne uredbe potrdita na podlagi pojasnila iz uvodne izjave 57.

(61)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da se lastna uporaba oksalne kisline ne sme upoštevati pri določitvi nekaterih kazalnikov škode in da je treba v vsakem primeru dosledno uporabljati isti pristop pri vseh kazalnikih škode. Vendar je bilo v skladu z osnovno uredbo razlikovanje med lastno uporabo in prostimi trgi pojasnjeno v uvodnih izjavah 52, 53 in 55 začasne uredbe, analiza pa je bila predvsem osredotočena na prosti trg, čeprav je bila uporaba na prostem in lastnem trgu vključena pri določitvi nekaterih kazalnikov škode, kot je navedeno v uvodni izjavi 55. Res se nekateri kazalniki škode lahko preučijo samo v zvezi z uporabo podobnega izdelka na prostem trgu, saj so glede na naravo lastne prodaje taki kazalniki lahko izkrivljeni zaradi povezave med prodajalcem in kupcem. Ta trditev se zato zavrne.

(62)

Ker v zvezi z določitvijo zadevnega trga Unije ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 52 do 55 začasne uredbe potrdijo.

(63)

Ker v zvezi s potrošnjo Unije ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 56 do 58 začasne uredbe potrdijo.

(64)

Ker v zvezi s kumulativno oceno učinkov zadevnega uvoza ni bilo nobenih pripomb, se uvodne izjave 59 do 62 začasne uredbe potrdijo.

(65)

Ker v zvezi z obsegom in tržnim deležem uvoza iz zadevnih držav ni bilo nobenih pripomb, se uvodni izjavi 63 in 64 začasne uredbe potrdita.

(66)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 144 začasne uredbe, so bile povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK in Indije pri izračunu stopnje škode ustrezno prilagojene za stroške uvoza in carine. En proizvajalec izvoznik je trdil, da Komisija pri izračunu stopnje škode ni v celoti vključila popravka v višini 6,5 %, ki ustreza običajni carini. Za to trditev je bilo ugotovljeno, da je upravičena, izračuni stopnje škode pa so bili ustrezno popravljeni za tega proizvajalca izvoznika ter za druge sodelujoče proizvajalce izvoznike. Vendar to ni vplivalo na predlagane dokončne ukrepe, kot je navedeno v uvodni izjavi 87.

(67)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb v zvezi s ceno dampinškega uvoza in nelojalnim nižanjem prodajnih cen, se uvodne izjave 65 do 68 začasne uredbe potrdijo.

(68)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 57, je en proizvajalec izvoznik trdil, da se podatki za tretjega proizvajalca Unije, ki je ustavil proizvodnjo oksalne kisline leta 2008, ne bi smeli vključiti v nekatere makro kazalnike iz uvodnih izjav 72, 74 in 78 začasne uredbe. Vendar dejansko obstajajo trije proizvajalci podobnega izdelka v Uniji, ki predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe, in sicer 100 % proizvodnje Unije za celotno obravnavano obdobje, čeprav je en proizvajalec ustavil proizvodnjo oksalne kisline pred OP. Trditev, da se podatki glede tretjega proizvajalca Unije, ki je proizvodnjo ustavil leta 2008, ne smejo upoštevati, se zavrne, saj je pravilno, da se vključijo vsi znani podatki za obravnavano obdobje, da se določijo gospodarske razmere industrije Unije.

(69)

Isti proizvajalec izvoznik je trdil, da se ne glede na domnevno napako iz uvodne izjave 66 podatki glede števila zaposlenih, skupnih letnih plač in povprečnih stroškov dela na zaposlenega v razpredelnici 6 začasne uredbe ne ujemajo. Vendar se proizvajalec izvoznik ni skliceval na pravilne podatke pri navajanju, da so se povprečne plače dvignile za 21 %, pravilno pa je, da so se dvignile za 19 %.

(70)

Glede gospodarske krize uvodne izjave 95 do 97 začasne uredbe jasno kažejo, da je uvoz iz zadevnih držav vedno bolj povečeval tržni delež kljub zmanjšanju potrošnje in je negativno vplival na različne kazalnike škode, kot so obseg prodaje, zaposlovanje, proizvodna zmogljivost in tržni delež.

(71)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede uvodnih izjav 69 do 94 začasne uredbe, se te uvodne izjave potrdijo.

(72)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da v nasprotju z začasnimi ugotovitvami industrija Unije ni utrpela znatne škode. Trdil je, da gre splošna negativna gibanja glede industrije Unije pripisati vplivom gospodarske krize v letu 2008 in napačni vključitvi podatkov, povezanih s tretjim proizvajalcem Unije, ki je leta 2008 ustavil proizvodnjo, kar je prispevalo k izkrivljenem prikazu glede škode. Vendar, kot je že bilo omenjeno, se je vključitev tretjega proizvajalca štela za pravilno, tržni delež zadevnih držav pa se je kljub krizi še naprej povečeval.

(73)

Zato se uvodne izjave 94 do 98 začasne uredbe, v katerih je bilo ugotovljeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrdijo.

(74)

En proizvajalec izvoznik je navedel, da je vključitev podatkov za tretjega proizvajalca Unije, ki je proizvodnjo oksalne kisline ustavil leta 2008, izkrivila začasne ugotovitve glede analize vzročne zveze, ki bi morala temeljiti le na takratnih proizvajalcih. Podobno kot za analizo škode je bilo ugotovljeno ravno nasprotno, in sicer da bi nevključitev tretjega proizvajalca izkrivila ugotovitve v zvezi s podobnim izdelkom. Vendar, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 57, je treba ustrezne podatke za to družbo prav tako vključiti v analizo položaja industrije Unije, zato se ta trditev zavrne.

(75)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da zaradi povečanja obsega dampinškega uvoza sočasno z izboljšanjem dobičkonosnosti industrije Unije dampinški uvoz ne more biti glavni povzročitelj škode. Vendar to manjše izboljšanje dobičkonosnosti ne spodkopava ugotovitve, da je splošna dobičkonosnost ostala na zelo nizki ravni in pod običajno 8-odstotno ravnjo dobička. Kljub dejstvu, da se je potrošnja znatno povečala v letu 2008 in OP, je industrija Unije v primerjavi s kitajskim uvozom izgubila 9 % tržnega deleža v obravnavanem obdobju.

(76)

Drug proizvajalec izvoznik je trdil, da je na podlagi razpoložljivih informacij industrija Unije v OP ustvarila dobiček, ki je bil zelo blizu ciljnemu 8-odstotnemu dobičku. Ker se informacije glede dobička nanašajo le na enega proizvajalca Unije, natančnih ravni dobička ni mogoče objaviti. Vendar, kot je navedeno v uvodni izjavi 88 začasne uredbe, je pritožnik po izgubi v letu 2009 ustvaril manjši dobiček v OP. Trditve, ki jih je proizvajalec izvoznik uporabil za ugotovitev, da naj bi bil dobiček v OP blizu ciljnemu dobičku, dejansko niso bile pravilne, saj niso vključevale ustreznih finančnih in proizvodnih podatkov pritožnika, ki jih zaradi zaupnosti ni bilo mogoče razkriti. Pritožnikova raven dobička je bila temeljito preučena, tudi med preveritvenim obiskom na kraju samem, zato je bilo za trditve, da je bil dobiček v OP zelo blizu ciljnemu dobičku, ugotovljeno, da so nepravilne.

(77)

Ker v zvezi z vzročno zvezo ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 99 do 122 začasne uredbe potrdijo.

(78)

Dva uvoznika sta trdila, da bi ukrepi lahko privedli do pomanjkanja oksalne kisline v EU. Industrija Unije domnevno ne more zadovoljiti povpraševanja po oksalni kislini v EU.

(79)

Preiskava je pokazala, da je imel pritožnik v OP proste zmogljivosti. Poleg tega je pritožnik navedel, da trenutno povečuje svojo proizvodnjo, čeprav povečanje proizvodne zmogljivosti zahteva več časa, ker proizvodnja zadevnega izdelka temelji na kemijskih reakcijah. Vendar se na podlagi podatkov o potrošnji EU in skupni zmogljivosti EU lahko šteje, da pritožnik lahko zadovolji skupno povpraševanje po nerafinirani oksalni kislini v Uniji, ko bo začel proizvajati s skoraj polno zmogljivostjo. Glede rafinirane oksalne kisline je treba opozoriti, da se večina rafinirane oksalne kisline uporablja pri proizvodnji izdelkov, ki se nato izvozijo, uporabniki pa lahko uporabljajo postopek aktivnega oplemenitenja. Poleg tega ima glavni kitajski izvoznik rafinirane oksalne kisline najnižjo predlagano dajatev (14,6 %).

(80)

Poleg tega je pritožnik trdil, da na svetovnem trgu nerafinirane oksalne kisline prevladujejo kitajski proizvajalci, ki temu izdelku postavljajo ceno. Trenutno so kitajski proizvajalci bolj osredotočeni na domači trg, ne gre pa izključiti, da bi se uporabniki v EU zaradi odsotnosti ukrepov in verjetnega umika edinega obstoječega proizvajalca nerafinirane oksalne kisline v EU soočali s težavami pri zanesljivosti oskrbe ter morebiti tudi s kroničnim pomanjkanjem in oligopolnimi cenami.

(81)

Drug uvoznik/uporabnik, ki deluje na drugem segmentu podrejenega trga kot prejšnji, je trdil, da je obstoj začasnih ukrepov negativno vplival na dobičkonosnost njegovih lastnih izdelkov, za izdelavo katerih je oksalna kislina glavna surovina, vendar glede tega ni predložil nobenih drugih podrobnosti. Družba je bila pozvana na zaslišanje, da obrazloži te pomisleke in predloži dokazila, vendar se ni odzvala. Zato teh trditev ni bilo mogoče preveriti.

(82)

Ker v zvezi z interesom Unije ni bilo nobenih drugih pripomb, se uvodne izjave 123 do 139 začasne uredbe potrdijo.

(83)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 66, je proizvajalec izvoznik trdil, da Komisija v izračun stopnje škode ni vključila 6,5-odstotnega popravka, ki ustreza običajni carini. Za to trditev je bilo ugotovljeno, da je delno pravilna, saj je bila carina za del uvoza za stranko v EU, opravljenega na osnovi plačane dajatve, podcenjena. Zato so bile stopnje škode ustrezno popravljene, kar pa ni znatno vplivalo na predlagane dokončne ukrepe (glej uvodno izjavo 87).

(84)

Glede na ugotovitve v zvezi z družbo Star Oxochem je bila stopnja škode za tega proizvajalca izvoznika določena na podlagi iste metodologije kot za izračun iz uvodnih izjav 142 do 144 začasne uredbe.

(85)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede stopnje odprave škode, se uvodne izjave 145 do 148 začasne uredbe potrdijo.

(86)

Glede na navedeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni ugotovljenih stopenj dampinga, saj so bile stopnje škode, ugotovljene za vse zadevne proizvajalce izvoznike, višje kot stopnje dampinga.

(87)

Na podlagi navedenega so določene stopnje dampinga in škode naslednje:

(88)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Indije in LRK, ki jih proizvajajo navedene družbe, torej posebej navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, ter subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, ni mogoče izkoristiti teh stopenj, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(89)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanimi s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(90)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve za uvoz oksalne kisline s poreklom iz Indije in LRK. Določen je bil tudi rok, v katerem so po končnem razkritju lahko predložile svoja stališča.

(91)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ustrezno preučene. Nobene niso spremenile ugotovitev preiskave.

(92)

Za zagotavljanje pravilnega uveljavljanja protidampinške dajatve mora stopnja preostale dajatve veljati za nesodelujoče izvoznike ter tudi za družbe, ki v OP niso izvažale. Slednje so pozvane, da potem, ko izpolnijo zahteve iz drugega odstavka člena 11(4) osnovne uredbe, predložijo zahtevek za pregled v skladu z navedenim členom, da bi se njihovo stanje individualno preučilo.

(93)

Glede na višino ugotovljenih stopenj dampinga in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Unije, se šteje, da je treba zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska uvedenih dokončnih dajatev. Kadar so dokončne dajatve nižje od začasnih, je treba sprostiti začasno zavarovani znesek, ki presega dokončno stopnjo protidampinških dajatev.

(94)

En proizvajalec izvoznik iz Indije in dva proizvajalca izvoznika iz Ljudske republike Kitajske so ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(95)

Za zadevni izdelek je bilo v zadnjih letih opaziti precej spremenljive cene, zato fiksna cenovna zaveza ni primerna. Za rešitev tega problema je indijski proizvajalec izvoznik ponudil indeksacijsko klavzulo, ni pa določil ustrezne minimalne uvozne cene (MIP). Glede tega je treba opozoriti, da ni bilo mogoče določiti neposredne povezave med nihanjem cen in glavne surovine, zato se indeksacija ne šteje za primerno. Poleg tega raven sodelovanja te družbe med preiskavo in natančnost predloženih podatkov nista bili zadovoljivi. Zato Komisija ni bila prepričana, da se zaveza te družbe lahko učinkovito spremlja.

(96)

Poleg tega je bilo v zvezi s proizvajalci izvozniki v LRK v preiskavi ugotovljeno, da obstajajo različne vrste zadevnega izdelka, ki jih ni preprosto razločevati in se znatno razlikujejo v cenah. Ena MIP za vse vrste izdelka, ki jo je ponudil eden od kitajskih proizvajalcev izvoznikov, tako ne bi odpravila škodljivega učinka dampinga. Poleg tega oba zadevna proizvajalca izvoznika v LRK proizvajata različne vrste drugih kemijskih izdelkov in bi lahko te izdelke prek povezanih trgovskih družb prodajala skupnim strankam v Evropski uniji. To bi pomenilo resno tveganje za navzkrižno kompenzacijo, zavezo pa bi bilo izjemno težko učinkovito spremljati. Zaradi različnih MIP, ki jih je predlagal drug kitajski proizvajalec izvoznik, bi bilo spremljanje neizvedljivo zaradi težavnega razlikovanja med različnimi vrstami izdelkov. Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da zavez ni mogoče sprejeti –

European Commission

Directorate General for Trade

Directorate H, Office: N105 04/092

1049 Bruxelles/Brussel,

BELGIQUE/BELGIË

18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/11

(1)

Člen 67(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da imajo lahko proizvajalci eno ali dve individualni kvoti, eno za oddajo in drugo za neposredno prodajo, ter da lahko te količine iz ene kvote v drugo na ustrezno utemeljeno zahtevo proizvajalca pretvori samo pristojni organ države članice.

(2)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 471/2011 z dne 16. maja 2011 o razdelitvi nacionalnih mlečnih kvot med „oddajo“ in „neposredno prodajo“, določenih za obdobje 2010/2011 v Prilogi IX k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007 (2), določa razdelitev med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ za obdobje od 1. aprila 2010 do 31. marca 2011 za vse države članice.

(3)

V skladu s členom 25(2) Uredbe Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (3) so države članice sporočile količine, ki so bile na zahtevo proizvajalcev dokončno pretvorjene na individualne kvote za oddajo in za neposredno prodajo.

(4)

Skupne nacionalne kvote za vse države članice, določene v točki 1 Priloge IX k Uredbi (ES) št. 1234/2007, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 72/2009 (4), so se povečale za 1 % z učinkom od 1. aprila 2011, razen za Italijo, katere kvota je že bila povečana za 5 % z učinkom od 1. aprila 2009. Države članice, razen Italije, so obvestile Komisijo o razdelitvi dodatne kvote med „oddajo“ in „neposredno prodajo“.

(5)

Zato je ustrezno, da se določi razdelitev med „oddajo“ in „neposredno prodajo“ nacionalnih kvot iz Priloge IX k Uredbi (ES) št. 1234/2007, ki se uporablja za obdobje od 1. aprila 2011 do 31. marca 2012.

(6)

Zaradi dejstva, da se razdelitev med neposredno prodajo in oddajo uporablja kot referenčna osnova za kontrole v skladu s členi 19 do 21 Uredbe (ES) št. 595/2004 in za oblikovanje letnega vprašalnika iz Priloge I k navedeni uredbi, je primerno določiti datum izteka te uredbe po zadnjem možnem roku za te kontrole.

(7)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/13

(1)

Člen 2 Uredbe Komisije (EU) št. 1291/2009 z dne 18. decembra 2009 o izboru poročevalskih kmetijskih gospodarstev za določitev dohodkov kmetijskih gospodarstev (2) določa prage ekonomske velikosti kmetijskih gospodarstev za obračunsko leto 2010 in za naslednja obračunska leta.

(2)

Strukturne spremembe, ki se trenutno odvijajo, in boljše razumevanje kmetijske strukture na Slovaškem so privedli do zaključka, da bi bilo treba slovaški načrt vzorčenja prilagoditi, tako da bo področje raziskave zajemalo najpomembnejši del kmetijske dejavnosti. Da bi se to doseglo, bi bilo treba prag ekonomske velikosti kmetijskih gospodarstev na Slovaškem povečati s 15 000 EUR na 25 000 EUR.

(3)

V Prilogi k Uredbi (EU) št. 1291/2009 je celotno število poročevalskih kmetijskih gospodarstev za Slovaško določeno na 523. Da bi se zagotovila čim boljša reprezentativnost slovaškega vzorca, bi bilo treba število poročevalskih kmetijskih gospodarstev za Slovaško povečati za 39 in ga torej določiti na 562.

(4)

Uredbo (EU) št. 1291/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, določeni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Odbora Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev –

1.

v členu 2 se alinea, ki se nanaša na Slovaško, nadomesti z naslednjim besedilom:

„—   Slovaška: 25 000 EUR“;

2.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/14

(1)

Komisija je prejela priporočilo Evropske agencije za železniški promet št. ERA/REC/06-2011/INT z dne 12. maja 2011.

(2)

Vsaka tehnična specifikacija za interoperabilnost („TSI“) mora določiti strategijo za izvajanje TSI in faze, ki jih je treba zaključiti za postopen prehod s sedanjega položaja na končni položaj, ko bo skladnost s specifikacijami TSI postala standard. Strategija za izvajanje TSI v zvezi s telematskimi aplikacijami za tovorni promet („TAF“) se ne sme zanašati le na skladnost podsistemov s TSI, ampak mora temeljiti tudi na usklajenem izvajanju.

(3)

Uredba Komisije (ES) št. 62/2006 z dne 23. decembra 2005 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s telematskimi aplikacijami za tovorni podsistem vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (2) mora biti, kadar je to primerno, usklajena s poglavjem 7 Uredbe Komisije (EU) št. 454/2011 z dne 5. maja 2011 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, povezanih s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema (3).

(4)

V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 62/2006 so predstavniška telesa evropskega železniškega sektorja poslala Evropski komisiji strateški evropski razvojni načrt („SEDP“) za izvajanje telematskih aplikacij za tovorni promet. To delo je treba upoštevati pri spreminjanju Priloge A v Prilogo. Priloga A se nanaša na podrobne specifikacije, ki so osnova za razvoj sistema TAF. Te dokumente je treba vključiti v proces upravljanja sprememb. Agencija mora te dokumente prek navedenega procesa posodobiti, da bi pojasnila, kaj je podlaga za izvajanje.

(5)

Posamezni časovni načrti SEDP, predloženi leta 2007, so zastareli. Prevozniki v železniškem prometu, upravljavci infrastruktur in imetniki vagonov morajo zato Komisiji prek usmerjevalnega odbora predložiti podrobne časovne načrte z opredeljenimi vmesnimi koraki, končnimi izsledki in datumi za izvajanje posameznih funkcij TAF TSI. Kakršno koli odstopanje od časovnih načrtov SEDP je treba ustrezno utemeljiti z blažilnimi ukrepi, ki se izvajajo za omejitev nadaljnjih zamud. Ta načrt mora temeljiti na domnevi, da bodo potrjene zahteve za spremembe iz oddelka 7.2.2 Priloge.

(6)

Vse naslovnike je treba obvestiti o njihovih obveznostih v okviru te uredbe, zlasti manjše tovorne prevoznike, ki niso člani predstavniških teles evropskega železniškega sektorja.

(7)

Uredbo (ES) št. 62/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29(1) Direktive 2008/57/ES –

1.

Oddelki 7.1, 7.2 in 7.3 se nadomestijo z besedilom iz Priloge I k tej uredbi.

2.

Priloga A se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi.

3.

V oddelku 2.3.1 se v odstavku, ki se začne z „Nekateri izvajalci posebnih storitev…“, izbriše besedilo „(glej tudi Prilogo A, indeks 6)“.

4.

V oddelkih 4.2, 4.2.3.1, 4.2.4.1 in 4.2.8.1 se sklic na „indeks 1“ nadomesti s sklicem na „Dodatek F“.

5.

V oddelku 4.2.1.1 se stavek

„Ti podatki, vključno z dodatnimi, so (za opis teh podatkov glej Prilogo A, indeks 3) našteti v preglednici v Prilogi A, indeks 3, v vrstici „Podatki v tovornem listu“ pa je navedeno, ali so obvezni ali neobvezni in ali jih mora zagotoviti pošiljatelj ali dopolniti VPŽP.“

nadomesti z

„Ti podatki, vključno z dodatnimi, so (za opis teh podatkov glej Prilogo A Dodatkov A, B in F ter Prilogo 1 Dodatka B) našteti v preglednici v Prilogi A – Prilogi 1 Dodatka B, v vrstici „Podatki v tovornem listu“ pa je navedeno, ali so obvezni ali neobvezni in ali jih mora zagotoviti pošiljatelj ali dopolniti VPŽP.“

6.

V oddelku 4.2.1.2 se stavek

„Podatki za vagonske naloge v skladu z različnimi nalogami PŽP so podrobneje navedeni v Prilogi A, indeks 3, z oznako, ali so obvezni ali neobvezni. Podrobni formati teh sporočil so opredeljeni v Prilogi A, indeks 1.“

nadomesti z

„Podatki za vagonske naloge v skladu z različnimi nalogami PŽP so podrobneje navedeni v Prilogi A Dodatkov A in B ter Prilogi 1 Dodatka B z oznako, ali so obvezni ali neobvezni. Podrobni formati teh sporočil so opredeljeni v Prilogi A Dodatka F.“

7.

V oddelku 4.2.2.1 se „indeks 4“ nadomesti z „Dodatek F“, „indeks 1“ pa z „Dodatek F“.

8.

V oddelku 4.2.11.2 se „indeks 2“ nadomesti z „Dodatka D in F“.

9.

V oddelku 4.2.11.3 se „indeks 2“ nadomesti z „Dodatki A, B in F, ter Prilogi 1, Dodatek B“.

10.

V oddelku 6.2 se „indeks 1“ nadomesti z „Dodatka E in F“.

18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/20

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/22

(1)

Odločba Komisije 2009/821/ES z dne 28. septembra 2009 o sestavi seznama odobrenih mejnih kontrolnih točk, določitvi nekaterih pravil za kontrolne preglede, ki jih izvajajo veterinarski strokovnjaki Komisije, in določitvi veterinarskih enot v Traces (4) določa seznam mejnih kontrolnih točk, odobrenih v skladu z direktivama 91/496/EGS in 97/78/ES. Navedeni seznam je v Prilogi I k navedeni odločbi.

(2)

Opomba (15) posebnih opomb v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES se nanaša na veljavnost začasne odobritve mejne kontrolne točke v pristanišču Marseille Port do končanja del za nadgraditev navedenih objektov, da bodo v celoti skladni z zahtevami iz zakonodaje Unije. Navedena začasna odobritev je bilo veljavna do 31. julija 2011. Francija je Komisijo obvestila, da bo nadgradnja objektov zaradi številnih zamud končana šele 1. julija 2012. Zato je primerno, da se začasna odobritev za mejno kontrolno točko v pristanišču Marseille Port podaljša do navedenega datuma. Opombo (15) pri posebnih opombah v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi pravne varnosti bi se morala navedena sprememba uporabljati retroaktivno.

(3)

Na podlagi sporočila Belgije bi bilo treba kontrolno središče „Kaai 650“ na mejni kontrolni točki v pristanišču Antwerpen/Anvers črtati s seznama vnosov za navedeno državo članico iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES.

(4)

Inšpekcijska služba Komisije (Urad za prehrano in veterinarstvo, FVO) je opravila pregled v Bolgariji, po katerem je sestavila številna priporočila za navedeno državo članico. Bolgarija je sporočila, da bi bilo treba odobritev mejne kontrolne točke na cesti Kapitan Andreevo spremeniti tako, da se upoštevajo navedena priporočila. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti vnos za navedeno mejno kontrolno točko na seznamu vnosov za navedeno državo članico v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES.

(5)

FVO je opravil pregled v Grčiji, po katerem je sestavil številna priporočila za navedeno državo članico. Grčija je sporočila, da bi bilo treba odobritev za kategorijo „enoprsti kopitarji“ na mejni kontrolni točki na cesti Peplos začasno opustiti, da se upoštevajo navedena priporočila. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti vnos za navedeno mejno kontrolno točko na seznamu vnosov za navedeno državo članico v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES.

(6)

Na podlagi sporočila Španije bi bilo treba črtati odobritev za kategoriji „enoprsti kopitarji“ in „kopitarji“ v kontrolnem središču „Flightcare“ na mejni kontrolni točki na letališču Madrid. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti vnos za navedeno mejno kontrolno točko na seznamu vnosov za navedeno državo članico v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES.

(7)

Italija je sporočila, da bi bilo treba mejno kontrolno točko na letališču Brescia Montichiari črtati s seznama vnosov za navedeno državo članico in da bi bilo treba spremeniti ime kontrolnega središča na mejni kontrolni točki na letališču Roma-Fiumicino. Poleg tega je Italija zaprosila za začasno opustitev šestih mejnih kontrolnih točk in začasno opustitev odobritve za kategoriji „enoprsti kopitarji“ in „kopitarji“ na mejni kontrolni točki v pristanišču La Spezia. Italija je zaprosila tudi za začasno opustitev dovoljenja za vse pakirane proizvode živalskega izvora, namenjene za prehrano ljudi, in za pakirane, zamrznjene ali ohlajene proizvode živalskega izvora, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, ter za črtanje dovoljenja za kategorijo „druge živali (vključno z živalmi za živalski vrt)“ na mejni kontrolni točki na letališču Milano-Linate. Seznam vnosov za navedeno državo članico iz Priloge I k Odločbi 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Nizozemska je sporočila, da se je ime kontrolnega središča v okviru mejne kontrolne točke Rotterdam spremenilo. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti vnos za navedeno mejno kontrolno točko na seznamu vnosov za navedeno državo članico v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES.

(9)

Na podlagi sporočila Romunije bi bilo treba začasno opustiti odobritev za kategorijo „žive živali“ v enem kontrolnem središču na mejni kontrolni točki na letališču Bucharest Henri Coandã. Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti vnos za navedeno mejno kontrolno točko na seznamu vnosov za navedeno državo članico v Prilogi I k Odločbi 2009/821/ES.

(10)

Priloga II k Odločbi 2009/821/ES določa seznam glavnih, regionalnih in območnih uradov v celovitem računalniškem veterinarskem sistemu (Traces).

(11)

Na podlagi sporočil Nemčije, Estonije, Irske, Madžarske in Avstrije bi bilo treba nekatere spremembe dodati na seznam glavnih, regionalnih in območnih uradov v sistemu Traces za navedene države članice iz Priloge II k Odločbi 2009/821/ES.

(12)

Odločbo 2009/821/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

18.4.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 106/28

(1)

Člen 15(7) Protokola 4 (1) k Evro-mediteranskem sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Republiko Tunizijo na drugi strani (2) (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) pod določenimi pogoji omogoča povračilo ali izvzetje od carin ali dajatev z enakim učinkom do 31. decembra 2009.

(2)

Zaradi zagotovitve jasnosti, dolgoročne gospodarske predvidljivosti in pravne varnosti za gospodarske subjekte sta se pogodbenici dogovorili o podaljšanju obdobja uporabljanja določb člena 15(7) Protokola 4 k Sporazumu za tri leta, z učinkom od 1. januarja 2010.

(3)

Razen tega je treba prilagoditi carinske stopnje, ki se sedaj uporabljajo v Tuniziji, da bi bile usklajene s carinskimi stopnjami, ki se uporabljajo v Evropski uniji.

(4)

Zato bi bilo treba Protokol 4 k Sporazumu ustrezno spremeniti.

(5)

Ker so se določbe člena 15(7) Protokola 4 k Sporazumu z 31. decembrom 2009 prenehale uporabljati, bi se moral ta sklep začeti uporabljati s 1. januarjem 2010 –