5.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 321/1

(1)

V skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. oktobra 2007 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo z dne 10. oktobra 2007 (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo Komisije) je glavni cilj celostne pomorske politike Unije (v nadaljnjem besedilu: CPP) oblikovati in izvajati celostno, usklajeno, koherentno, pregledno in trajnostno sprejemanje odločitev v zvezi z oceani, morji ter obalnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami in pomorskimi sektorji.

(2)

Komisija je v akcijskem načrtu, ki je priložen Sporočilu Komisije, določila številne ukrepe, ki jih predlaga kot prvo fazo pri izvajanju nove CPP za Unijo.

(3)

V poročilu o napredku Komisije o celostni pomorski politiki EU z dne 15. oktobra 2009, so povzeti glavni dosedanji dosežki na področju CPP do tega datuma, začrtana pa je tudi pot za njegovo naslednjo izvedbeno fazo.

(4)

Svet je v sklepih z dne 16. novembra 2009 o celostni pomorski politiki poudaril pomen financiranja za nadaljnje oblikovanje in izvajanje CPP ter Komisijo pozval, da v okviru veljavne finančne perspektive predloži potrebne predloge za financiranje ukrepov celostne pomorske politike, ki bi začeli veljati do leta 2011.

(5)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 21. oktobra 2010 o celostni pomorski politiki (CPP) – ocena dosedanjega napredka in novi izzivi izrecno podprl namero, ki jo je izrazila Komisija, da v „naslednjih dveh letih financira CPP s 50 milijoni EUR, da bi gradila na predhodnih projektih na področju politike, upravljanja, trajnosti in nadzora“.

(6)

V finančnem okviru za CPP, določenem v tej uredbi, je upoštevan tako sedanji gospodarski upad kot dejstvo, da je to prvi operativni program, ki je posebej namenjen izvajanju CPP.

(7)

Potrebno je nadaljnje financiranje EU, da bi Unija lahko izvajala in nadalje oblikovala CPP v skladu z Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2008 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo (4) ter sledila krovnim ciljem, kot so določeni v Sporočilu Komisije in potrjeni v poročilu o napredku oktobra 2009, Svet pa jih je potrdil v svojih sklepih z dne 16. novembra 2009.

(8)

Ker vse prednostne naloge in cilji CPP niso zajeti v obstoječih instrumentih Unije, kot so Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski sklad za ribištvo, sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, instrument za predpristopno pomoč ter Evropski instrument sosedstva in partnerstva, je zato treba sprejeti program za podporo nadaljnjemu oblikovanju CPP (v nadaljevanjem besedilu: Program).

(9)

Brez poseganja v prihodnja pogajanja o večletnem finančnem okviru po letu 2013 bodo morala biti na voljo zadostna sredstva, ki bodo omogočila oblikovanje in dosego ciljev CPP, ne da bi pri tem posegali v sredstva, namenjena za druge politike, in pri tem krepila trajnostni razvoj pomorskih regij Unije, vključno z otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami. Zato velja, da je treba CPP vključiti v večletni finančni okvir po letu 2013. Poleg tega bi se po potrebi moral oblikovati predlog, da se Program podaljša tudi za obdobje po letu 2013, skupaj s predlogom, ki določa ustrezen finančni okvir.

(10)

Razvoj pomorskih zadev prek finančne pomoči za ukrepe CPP bo znatno vplival na ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

(11)

Financiranje Unije bi moralo biti usmerjeno v preučevanje ukrepov, namenjenih spodbujanju strateških ciljev CPP, ob ustreznem upoštevanju njihovih skupnih učinkov na podlagi ekosistemskega pristopa, trajnostne „modre“ gospodarske rasti, zaposlovanja, inovativnosti in konkurenčnosti v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah ter spodbujanja mednarodne razsežnosti CPP.

(12)

Strateški cilji CPP vključujejo celostno pomorsko upravljanje na vseh ravneh; nadaljnji razvoj in izvajanje integriranih strategij morskega bazena, ki bodo prilagojene posebnim potrebam različnih morskih bazenov v Evropi; nadaljnji razvoj medsektorskih orodij za integrirano politiko odločanja z namenom izboljšanja sinergij ter usklajevanja med obstoječimi politikami in instrumenti, vključno z izmenjavo s pomorstvom povezanih podatkov in znanja; tesnejše sodelovanje zainteresiranih strani v programih celostnega pomorskega upravljanja; zaščito in trajnostno uporabo morskih in obalnih virov ter opredelitev meja trajnosti človekovih dejavnosti in zaščite morskega in obalnega okolja ter biotske raznovrstnosti s pomočjo Okvirne direktive o morski strategiji (5), ki je okoljski steber CPP, in Okvirne direktive na področju vodne politike (6).

(13)

Pomembno je, da je Program dobro usklajen z drugimi politikami Unije, ki imajo lahko pomorsko razsežnost, zlasti s strukturnimi skladi, vseevropskim prometnim omrežjem, skupno ribiško politiko, turizmom, okoljem in podnebnimi spremembami, okvirnim programom za raziskave in razvoj ter energetsko politiko.

(14)

Da bi zagotovili skladnost med različnimi vidiki Programa, bi bilo treba določiti njegove splošne cilje. Za vsak splošni cilj bi bilo treba zastaviti podrobnejše operativne cilje. Porazdelitev sredstev med splošnimi cilji za obdobje 2011–2013 je navedena v Prilogi. Ta porazdelitev omogoča prožno povečanje oziroma zmanjšanje splošnih finančnih dodelitev posameznemu cilju, ne da bi pri tem presegli splošni finančni okvir.

(15)

Financiranje Unije bi moralo omogočati podporo razvoju povezovanja pomorskega nadzora v skladu z Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 in sklepi Sveta z dne 17. novembra 2009 o povezovanju pomorskega nadzora, ob upoštevanju načrta za vzpostavitev skupnega okolja za izmenjavo informacij na pomorskem področju EU. To namensko financiranje bi zato moralo biti omejeno na razvoj decentraliziranega sistema izmenjave informacij, namreč ukrepov, vključno s programsko opremo, da se okrepi povezava med nadzornimi sistemi. Program bi moral upoštevati rezultate drugih projektov v zvezi z decentraliziranim sistemom za pomorski nadzor.

(16)

Izvajanje Programa v tretjih državah bi moralo prispevati k oblikovanju ciljev države upravičenke in biti skladno z drugimi instrumenti Unije na področju sodelovanja, vključno s cilji in prednostnimi nalogami ustreznih politik Unije, ustreznih določb pravnega reda Unije ter ustreznih mednarodnih konvencij.

(17)

Program bi moral dopolnjevati in biti skladen z obstoječimi in prihodnjimi finančnimi instrumenti, ki so jih zagotovile Unija in države članice na nacionalni in podnacionalni ravni za spodbujanje varovanja in trajnostnega izkoriščanja oceanov, morij in obal ter za pomoč pri krepitvi učinkovitejšega sodelovanja med državami članicami ter njihovimi obalnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami, in ob upoštevanju prednostnih nalog ter napredka nacionalnih in lokalnih projektov.

(18)

Ukrepi, predvideni v Programu, bi morali dopolnjevati druge ukrepe Unije, da se zagotovi skladno izvajanje pravnih aktov Unije na področju zadevnih sektorskih politik in izogne podvajanju.

(19)

Prav tako je treba določiti pravila za načrtovanje ukrepov in upravičenosti izdatkov, višino finančne pomoči Unije in glavne pogoje, pod katerimi bi ta morala biti zagotovljena, ter splošni poračun Programa.

(20)

Program bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba) in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8).

(21)

Ta uredba določa finančni okvir večletnega programa, na katerega se lahko proračunski organ med letnim proračunskim postopkom v prvi vrsti sklicuje, in sicer v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9).

(22)

Da se Komisiji olajša spremljanje izvajanja te uredbe, bi bilo treba omogočiti financiranje odhodkov, nastalih s spremljanjem, preverjanji in ocenjevanjem.

(23)

Letne programe dela za izvajanje Programa bi morala Komisija sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (10).

(24)

Pri financiranju ukrepov na podlagi te uredbe je treba zaščititi finančne interese Unije z uporabo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (11), Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (12), ter Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (13).

(25)

Da se zagotovi učinkovitost financiranja Unije, bi bilo treba dejavnosti, ki se financirajo na podlagi te uredbe, redno ocenjevati.

(26)

Razume se, da za nobenega od ukrepov, predvidenih v okviru Programa, ni potrebna uporaba dodatne pravne podlage.

(27)

Ker ciljev te uredbe države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepov, ki bodo financirani v okviru Programa, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

spodbujati oblikovanje in izvajanje celostnega upravljanja pomorskih in obalnih zadev;

(b)

prispevati k oblikovanju medsektorskih instrumentov, zlasti za pomorsko prostorsko načrtovanje, skupno okolje za izmenjavo informacij in morsko znanje o oceanih, morjih in obalnih regijah, ki mejijo na Unijo, za razvijanje sinergij ter za spodbujanje pomorskih in obalnih politik, zlasti na področju gospodarskega razvoja, zaposlovanja, varstva okolja, raziskav, pomorske varnosti, energije ter razvoja zelenih pomorskih tehnologij, ob upoštevanju in na podlagi obstoječih orodij in pobud;

(c)

spodbujati varstvo morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti, ter trajnostno izkoriščanje morskih in obalnih virov ter nadalje opredeliti trajnostne meje človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, zlasti v okviru Direktive 2008/56/ES (Okvirna direktiva o morski strategiji);

(d)

spodbujati oblikovanje in izvajanje strategij za morske bazene;

(e)

izboljšati in okrepiti zunanje sodelovanje in usklajevanje v zvezi s cilji CPP na podlagi spodbujanja razprave na mednarodnih forumih; v zvezi s tem se tretje države spodbudi, da ratificirajo in izvajajo Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS);

(f)

podpirati trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in nove tehnologije v pomorskih sektorjih ter obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije.

(a)

podpira ukrepe za spodbujanje držav članic in regij EU k oblikovanju, uvedbi ali izvajanju celostnega pomorskega upravljanja;

(b)

spodbuja platforme in omrežja medsektorskega sodelovanja, ki vključujejo predstavnike javnih organov, regionalnih in lokalnih organov, industrije, zainteresiranih strani na področju raziskav, državljanov, organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev;

(c)

krepi razpoznavnost in ozaveščenost javnih organov, zasebnega sektorja in splošne javnosti glede celostnega pristopa k pomorskim zadevam.

(a)

skupnega okolja za izmenjavo informacij na pomorskem področju Unije, ki spodbuja medsektorske in čezmejne izmenjave informacij o nadzoru, ki med seboj povezujejo vse uporabniške skupnosti, v skladu z načeli celostnega pomorskega nadzora, da se utrdi varno in trajnostno izkoriščanje pomorskega prostora, ob upoštevanju ustreznih dosežkov sektorskih politik, kar zadeva nadzor, pri čemer se ustrezno prispeva k potrebnemu nadaljnjemu razvoju teh politik;

(b)

pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnega pasu, ki sta pomembni orodji za trajnostni razvoj morskih območij in obalnih regij ter prispevata k ciljem upravljanja na podlagi ekosistemskega pristopa in razvoja povezav med kopnim in morjem, kot tudi olajšujeta sodelovanje držav članic, na primer v zvezi z razvojem poskusnih in drugih ukrepov, ki združujejo proizvodnjo obnovljive energije in ribogojstvo;

(c)

obsežne in javno dostopne visokokakovostne zbirke morskih podatkov in znanja, ki olajšuje izmenjavo, ponovno uporabo in razširjanje teh podatkov in znanja med različne skupine uporabnikov z uporabo obstoječih podatkov, izogibajoč se podvajanju baz podatkov; v ta namen se kar najbolje uporabijo že obstoječi programi Unije in držav članic, vključno z INSPIRE (14) in GMES (15).

(a)

podpira varstvo in ohranitev morskega in obalnega okolja ter preprečuje in zmanjšuje vnose v morsko okolje, vključno z morskimi odpadki, s čimer bi postopno odpravili onesnaževanje;

(b)

prispeva k zdravju, biotski raznovrstnosti ter odpornosti morskega in obalnega ekosistema;

(c)

olajšuje usklajevanje med državami članicami in drugimi akterji pri izvajanju ekosistemskega pristopa k upravljanju človeških dejavnosti in previdnostnega načela;

(d)

pospešuje oblikovanje metod in standardov;

(e)

spodbuja ukrepe za blažitev učinkov podnebnih sprememb na morsko, obalno in otoško okolje ter prilagajanje nanje, s posebnim poudarkom na tistih območjih, ki so glede tega najbolj ranljiva;

(f)

podpira razvoj strateških pristopov k raziskavam, da bi se ocenilo trenutno stanje ekosistemov in s tem zagotovila osnova za upravljanje na podlagi ekosistemskega pristopa ter načrtovanje na regionalni in nacionalni ravni.

(a)

podpira oblikovanje in izvajanje celostnih strategij za morske bazene ob upoštevanju uravnoteženega pristopa za vse morske bazene ter posebnosti morskih in podmorskih bazenov in po potrebi ustreznih makroregionalnih strategij, zlasti tistih, v katerih je izmenjava informacij in izkušenj med državami že vzpostavljena ter v katerih obstajajo operativne mednacionalne strukture;

(b)

spodbuja in olajšuje izkoriščanje sinergij med nacionalnimi in regionalnimi ravnmi ter ravnijo Unije, izmenjavo informacij, vključno z metodami in standardi, ter izmenjavo najboljših praks na področju pomorske politike, vključno z upravljanjem in sektorskimi politikami, ki vplivajo na regionalna morja in obalne regije.

(a)

si v tesnem sodelovanju z državami članicami še naprej prizadeva za celovit pristop s tretjimi državami in akterji v tretjih državah, ki si delijo morski bazen z državami članicami Unije, vključno z ratifikacijo in izvajanjem UNCLOS;

(b)

spodbuja dialog s tretjimi državami ob upoštevanju UNCLOS in zadevnih obstoječih mednarodnih konvencij na podlagi UNCLOS;

(c)

spodbuja izmenjavo najboljših praks, ki dopolnjujejo sedanje pobude, pri tem pa upošteva razvoj regionalnih strategij na podregionalni ravni.

(a)

spodbuja pobude za rast in zaposlovanje v pomorskih sektorjih ter v obalnih in otoških regijah;

(b)

spodbuja usposabljanje, izobraževanje in poklicne možnosti v pomorskih poklicih;

(c)

spodbuja razvoj zelenih tehnologij, morske vire obnovljive energije, zelene pomorske prevoze in pomorske prevoze na kratkih razdaljah;

(d)

spodbuja razvoj obalnega, pomorskega in otoškega turizma.

(a)

projekte, vključno s testnimi projekti; študije; programe sodelovanja na področju raziskav ter operativne programe sodelovanja, vključno s programi izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter prekvalifikacij;

(b)

obveščanje javnosti in izmenjavo najboljših praks, spodbujanje ozaveščenosti in s tem povezane komunikacijske dejavnosti in dejavnosti razširjanja informacij, vključno z oglaševalskimi kampanjami in prireditvami ter vzpostavljanje in vzdrževanje spletnih mest ter ustreznih socialnih omrežij in podatkovnih baz;

(c)

konference, seminarje, delavnice in forume za zainteresirane strani;

(d)

zbiranje, spremljanje in vizualizacija ter zagotavljanje javnega dostopa do znatne količine podatkov, najboljših praks in podatkovnih zbirk o regionalnih projektih, ki jih financira Unija, po potrebi tudi prek sekretariata, ustanovljenega za opravljanje ene ali več teh nalog, ki bodo omogočile sprejetje skupnih enotnih standardov za zbiranje in obdelavo podatkov;

(e)

ukrepe v zvezi z medsektorskimi instrumenti, vključno s testnimi projekti.

(a)

nepovratnih sredstev, za katere najvišja stopnja sofinanciranja Unije na posamezen ukrep znaša 80 %;

(b)

pogodb o izvedbi javnega naročila:

(c)

upravnih dogovorov s Skupnim raziskovalnim središčem.

(a)

preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji ali kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim;

(b)

učinkovitimi pregledi;

(c)

izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter

(d)

uporabo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni v primeru odkritja nepravilnosti.

(a)

poročilo o napredku najpozneje do 31. decembra 2012; poročilo o napredku vključuje oceno učinka Programa na druge politike Unije;

(b)

poročilo o naknadnem ocenjevanju najpozneje do 31. decembra 2014.