ISSN 1725-5155
doi:10.3000/17255155.L_2011.137.slv
Uradni list
Evropske unije
L 137
Slovenska izdaja
Zakonodaja
Zvezek 54
25. maj 2011
|
ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2011.137.slv |
||
|
Uradni list Evropske unije |
L 137 |
|
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 54 |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
|
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
MEDNARODNI SPORAZUMI
|
25.5.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/1 |
SKLEP SVETA
z dne 21. marca 2011
o sklenitvi Sporazuma, v imenu Evropske unije, med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o dopolnilnih pravilih v zvezi s Skladom za zunanje meje za obdobje 2007–2013
(2011/305/EU)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(d) Pogodbe v povezavi s členom 218(6)(a)(v) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Po členu 11 Odločbe št. 574/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (1) tretje države, ki se pridružijo izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, sodelujejo v Skladu skladno z določbami navedene odločbe, morali pa bi se tudi skleniti dogovori, ki podrobno opredelijo dopolnilna pravila, potrebna za takšno sodelovanje, vključno z določbami, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Skupnosti in pooblastilo Računskemu sodišču, da izvaja revizije. |
|
(2) |
Potem ko je Komisija 20. decembra 2007 prejela pooblastilo, so se 30. junija 2009 zaključila pogajanja z Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn. |
|
(3) |
V skladu s Sklepom Sveta 2010/374/ES z dne 30. novembra 2009 (2), in vse do njegove morebitne poznejše sklenitve, je bil Sporazum med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o dopolnilnih pravilih v zvezi s Skladom za zunanje meje za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan v imenu Unije dne 19. marca 2010 in se uporablja začasno. |
|
(4) |
Zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009, so se podpisnice ob podpisu Sporazuma dogovorile o Skupni izjavi Evropske unije in Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije in Kneževine Lihtenštajn o dopolnilnih pravilih v zvezi s Skladom za zunanje meje za obdobje 2007–2013, ki je priložena Sporazumu, v kateri je zapisano, da Evropska unija nadomesti in nasledi Evropsko skupnost. |
|
(5) |
V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči ali bo ta sklep prenesla v svoje nacionalno pravo. |
|
(6) |
Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda pri katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (3). Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja. |
|
(7) |
Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (4). Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. |
|
(8) |
Sporazum bi bilo treba skleniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Sporazum med Evropsko skupnostjo ter Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o dopolnilnih pravilih v zvezi s Skladom za zunanje meje za obdobje 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) (5) ter izjave, ki so priložene Sporazumu, se odobrijo v imenu Unije.
Člen 2
Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Evropske unije deponira listino o odobritvi, predvideno v členu 13(2) Sporazuma, ki je za Unijo zavezujoč.
Člen 3
Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.
Člen 4
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Bruslju, 21. marca 2011
Za Svet
Predsednik
MARTONYI J.
(1) UL L 144, 6.6.2007, str. 22.
(2) UL L 169, 3.7.2010, str. 22.
(3) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.
(4) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.
(5) Sporazum je bil objavljen v UL L 169, 3.7.2010, str. 24 skupaj s sklepom o podpisu.
UREDBE
|
25.5.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/3 |
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 508/2011
z dne 24. maja 2011
o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti ostankov za abamektin, acetamiprid, ciprodinil, difenokonazol, dimetomorf, fenheksamid, prokvinazid, protiokonazol, piraklostrobin, spirotetramat, tiakloprid, tiametoksam in trifloksistrobin v ali na nekaterih proizvodih
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (1) in zlasti člena 14(1)(a) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Mejne vrednosti ostankov (v nadaljnjem besedilu: MVO) za abamektin, acetamiprid, fenheksamid, piraklostrobin, tiakloprid in trifloksistrobin so bile določene v Prilogi II in delu B Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. MVO za ciprodinil, difenokonazol, dimetomorf, prokvinazid, protiokonazol, spirotetramat in tiametoksam so bile določene v delu A Priloge III k Uredbi (ES) št. 396/2005. |
|
(2) |
Pri postopku v skladu z Direktivo Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (2) je bila za registracijo fitofarmacevtskega sredstva z aktivno snovjo fenheksamidom za uporabo na čebuli v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 396/2005 vložena vloga za spremembo veljavnih MVO. |
|
(3) |
Za abamektin je bil predložen zahtevek za uporabo na marelicah in breskvah. Za acetamiprid je bil predložen zahtevek za uporabo na vrtni draguši in ogrščici. Za ciprodinil je bil predložen zahtevek za uporabo na sveži leči. Za difenokonazol je bil predložen zahtevek za uporabo na papriki in jajčevcih. Za dimetomorf je bil predložen zahtevek za uporabo na česnu, čebuli, šalotkah, jajčevcih in artičokah. Za prokvinazid je bil predložen zahtevek za uporabo na jagodah. Za protiokonazol je bil predložen zahtevek za uporabo na različni korenasti zelenjavi. Za piraklostrobin je bil predložen zahtevek za uporabo na paradižnikih, jajčevcih, artičokah in gomoljčni zeleni. Za spirotetramat je bil predložen zahtevek za uporabo na različnih kmetijskih rastlinah zunaj Evropske unije. Za tiakloprid je bil predložen zahtevek za uporabo na bombaževem semenu in figah. Za tiametoksam je bil predložen zahtevek za uporabo na jagodah in fižolu (s stroki). Za trifloksistrobin je bil predložen zahtevek za uporabo na listnati kapusnici. |
|
(4) |
Glede trifloksistrobina je Evropska agencija za varno hrano (v nadaljnjem besedilu: Agencija) pregledala ne le uporabo na listnati kapusnici, temveč tudi študije o prehranjevanju živali ter ugotovila, da je za namene uveljavljanja treba določiti MVO za proizvode živalskega izvora s popravljeno opredelitvijo ostankov na meji določitve. |
|
(5) |
V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 396/2005 so zadevne države članice te vloge ocenile in Komisiji predložile poročila o ocenah. |
|
(6) |
Agencija je preučila vloge in poročila o ocenah, zlasti glede tveganj za potrošnike in po potrebi za živali, ter predložila utemeljena mnenja o predlaganih MVO (3). Ta mnenja je poslala Komisiji in državam članicam ter jih javno objavila. |
|
(7) |
Agencija je v utemeljenih mnenjih ugotovila, da so izpolnjene vse zahteve po podatkih in da so spremembe MVO, kot jih priporoča Agencija, sprejemljive glede varnosti potrošnikov po oceni izpostavljenosti potrošnikov za 27 posebnih evropskih potrošniških skupin. Agencija je upoštevala najnovejše informacije o toksikoloških značilnostih snovi. Niti pri vseživljenjski izpostavljenosti tem snovem z uživanjem vseh živil, ki bi te snovi lahko vsebovala, niti pri kratkotrajni izpostavljenosti zaradi čezmernega uživanja ustreznih pridelkov ni bilo ugotovljeno tveganje, da se sprejemljivi dnevni vnos ali akutni referenčni odmerek preseže. |
|
(8) |
Iz utemeljenih mnenj in izjave Agencije ter ob upoštevanju ustreznih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev, je razvidno, da ustrezne spremembe MVO izpolnjujejo zahteve iz člena 14(2)(a) Uredbe (ES) št. 396/2005. |
|
(9) |
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 je zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(10) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, Evropski parlament in Svet pa jim nista nasprotovala – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. maja 2011
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 70, 16.3.2005, str. 1.
(2) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.
(3) Znanstvena poročila EFSA so na voljo na naslovu http://www.efsa.europa.eu:
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za abamektin na marelicah in breskvah (vključno z nektarinami), EFSA Journal 2010; 8(7):1683. Objavljen: 13. julija 2010, sprejet: 12. julija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za acetamiprid na vrtni draguši in ogrščici, EFSA Journal 2010; 8(6):1643. Objavljen: 7. junija 2010, sprejet: 3. junija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA: Sprememba veljavnih MVO za ciprodinil na sveži leči, EFSA Journal 2010; 8(3):1529. Objavljen: 10. marca 2010, sprejet: 8. marca 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za difenokonazol na papriki in jajčevcih, EFSA Journal 2010; 8(6):1651. Objavljen: 25. junija 2010, sprejet: 24. junija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za dimetomorf na različnih kmetijskih rastlinah, EFSA Journal 2010; 8(5):1622. Objavljen: 21. maja 2010, sprejet: 20. maja 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za fenheksamid na čebuli, EFSA Journal 2010; 8(7):1696. Objavljen: 13. julija 2010, sprejet: 12. julija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za prokvinazid na jagodah, EFSA Journal 2010; 8(8):1712. Objavljen: 26. julija 2010, sprejet: 20. julija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za protiokonazol na različni korenasti zelenjavi, EFSA Journal 2010; 8(7):1675. Objavljen: 8. julija 2010, sprejet: 7. julija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za piraklostrobin na paradižnikih, jajčevcih, artičokah in gomoljčni zeleni, EFSA Journal 2010; 8(6):1630. Objavljen: 7. junija 2010, sprejet: 28. maja 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za spirotetramat na različnih kmetijskih rastlinah, EFSA Journal 2010; 8(7):1665. Objavljen: 1. julija 2010, sprejet: 29. junija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za tiakloprid na figah in različnih kmetijskih rastlinah, EFSA Journal 2010; 8(7):1668. Objavljen: 1. julija 2010, sprejet: 29. junija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za tiakloprid na bombaževem semenu, EFSA Journal 2010; 8(8):1713. Objavljen: 27. avgusta 2010, sprejet: 26. avgusta 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za tiametoksam na jagodah in fižolu (s stroki), EFSA Journal 2010; 8(6):1647. Objavljen: 24. junija 2010, sprejet: 22. junija 2010. |
|
|
Utemeljeno mnenje EFSA, ki ga je pripravila Enota za pesticide (PRAPeR), o spremembi veljavnih MVO za trifloksistrobin na listnati kapusnici, EFSA Journal 2010; 8(6):1648. Objavljen: 28. junija 2010, sprejet: 23. junija 2010. |
PRILOGA
Prilogi II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 se spremenita:
|
(1) |
V Prilogi II se stolpci za abamektin, fenheksamid, piraklostrobin, tiakloprid in trifloksistrobin nadomestijo z naslednjim: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(2) |
V delu A Priloge III se stolpci za ciprodinil, difenokonazol, dimetomorf, prokvinazid, protiokonazol, spirotetramat in tiametoksam nadomestijo z naslednjim: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
(3) |
V delu B Priloge III se stolpci za abamektin, acetamiprid, fenheksamid in trifloksistrobin nadomestijo z naslednjim: „Ostanki pesticidov in mejne vrednosti ostankov (mg/kg)
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba skilcevati na Prilogo I.
(2) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja
(3) Kombinacija pesticid-oznaka, za katero velja MRL, kakor je določeno v Prilogi III Del B.
|
(F) |
= |
Topen v maščobi |
|
Trifloksistrobina - oznaka 1000000 |
: |
Vsota trifloksistrobina in njegovega metabolita (E, E)-metoksiimino- {2-[1-(3-trifluorometil-fenil)-etilidenamino-oksimetil]-fenil}-ocetne kisline (CGA 321113).“ |
(4) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba skilcevati na Prilogo I.
(5) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja
(F)= Topen v maščobi
(R)= Opredelitev ostankov se razlikuje za naslednje kombinacije pesticid-številka oznake:
Ciprodinil — oznaka 1000000: vsota ciprodinila in metabolita CGA 304075
Protiokonazol — oznaka 1000000: vsota protiokonazola-destio in njegovega glukuronid konjugata, izražena kot protiokonazol-destio.
Spirotetramat — oznaka 1000000: Spirotetramat in njegov metabolit BYI08330-enol, izražen kot spirotetramat“
(6) Za popoln seznam proizvodov rastlinskega in živalskega izvora, za katere veljajo MRL, se je treba skilcevati na Prilogo I.
(7) Označuje spodnjo mejo analitskega določanja
(F)= Topen v maščobi
(R)= Opredelitev ostankov se razlikuje za naslednje kombinacije pesticid-številka oznake:
Acetamiprid — oznaka 1000000: Vsota acetamiprida in N-desmetil-acetamiprida (IM-2-1), izražena kot acetamiprid
Trifloksistrobina — oznaka 1000000: Vsota trifloksistrobina in njegovega metabolita (E, E)-metoksiimino- {2-[1-(3-trifluorometil-fenil)-etilidenamino-oksimetil]-fenil}-ocetne kisline (CGA 321113).“
|
25.5.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/53 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 509/2011
z dne 24. maja 2011
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 25. maja 2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 24. maja 2011
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 350, 31.12.2007, str. 1.
PRILOGA
Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
|
(EUR/100 kg) |
||
|
Oznaka KN |
Oznaka tretjih držav (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
|
0702 00 00 |
JO |
50,2 |
|
MA |
35,3 |
|
|
TR |
112,0 |
|
|
ZZ |
65,8 |
|
|
0707 00 05 |
TR |
88,5 |
|
ZZ |
88,5 |
|
|
0709 90 70 |
AR |
34,9 |
|
MA |
86,8 |
|
|
TR |
124,0 |
|
|
ZZ |
81,9 |
|
|
0709 90 80 |
EC |
23,2 |
|
ZZ |
23,2 |
|
|
0805 10 20 |
EG |
54,6 |
|
IL |
62,7 |
|
|
MA |
50,4 |
|
|
TR |
74,4 |
|
|
ZZ |
60,5 |
|
|
0805 50 10 |
AR |
72,2 |
|
TR |
59,3 |
|
|
ZA |
101,0 |
|
|
ZZ |
77,5 |
|
|
0808 10 80 |
AR |
88,1 |
|
BR |
73,2 |
|
|
CA |
129,0 |
|
|
CL |
78,5 |
|
|
CN |
89,3 |
|
|
CR |
69,1 |
|
|
NZ |
109,5 |
|
|
US |
99,3 |
|
|
UY |
60,0 |
|
|
ZA |
85,5 |
|
|
ZZ |
88,2 |
|
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
SKLEPI
|
25.5.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 137/55 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 20. maja 2011
o neuporabi člena 30(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev pri kopanju bituminoznega premoga na Češkem
(notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 3406)
(Besedilo v češkem jeziku je edino verodostojno)
(Besedilo velja za EGP)
(2011/306/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1) ter zlasti člena 30(4) in (6) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
I. DEJSTVA
|
(1) |
Komisija je 22. novembra 2010 po elektronski pošti prejela zahtevek Češke republike v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES, v katerem je ta prosila za izvzetje kopanja bituminoznega premoga na Češkem iz uporabe določb Direktive 2004/17/ES. Komisija je v elektronski pošti z dne 21. januarja 2011 zahtevala dodatne informacije. Češki organi so odgovor na zahtevo po informacijah poslali po elektronski pošti 9. februarja 2011. |
|
(2) |
Zahtevku je bil priložen dopis neodvisnega nacionalnega organa (Úřad pro ochranu hospodářské soutěže, tj. češki urad za varstvo konkurence) v obliki predhodnega mnenja z dne 7. novembra 2008. Češki urad za varstvo konkurence je analiziral pogoje za dostop do zadevnega trga in ugotovil, da je ta neomejen. Vendar v mnenju ni navedeno, da bi bili drugi pogoji v zvezi z neposredno izpostavljenostjo konkurenci izpolnjeni, kar zadeva kopanje bituminoznega premoga na Češkem. |
|
(3) |
Edini subjekt, ki se ukvarja s kopanjem bituminoznega premoga na Češkem, je družba OKD a.s., tj. zasebna družba, ki je v celoti v lasti nizozemskega holdinga New World Resources (NWR). |
II. PRAVNI OKVIR
|
(4) |
Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se Direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje ene od dejavnosti, na katere se Direktiva nanaša, če je dejavnost v državi članici, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje kot neomejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo EU za odpiranje določenega sektorja ali njegovega dela. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES. Vendar v zvezi z iskanjem in izkopavanjem premoga ter drugih trdnih goriv v Prilogi XI ni navedena nobena ustrezna zakonodaja, s katero bi se ta sektor liberaliziral. Zato ni mogoče predpostavljati, da je vzpostavljen prost dostop do trga, pri čemer je treba dokazati, da je tak dostop dejansko in pravno prost. |
|
(5) |
Iz preučitve pravnih določb, ki veljajo za izdajanje rudniških koncesij na Češkem, je razvidno, da se te zdaj podeljujejo nediskriminatorno na podlagi ocene poklicne usposobljenosti prosilcev ter tehnične in finančne sposobnosti za izvedbo del. Za namene tega sklepa je mogoče obravnavati, da je možnost za pridobitev rudniške koncesije pravno brezplačna. |
|
(6) |
Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, pri čemer noben od njih sam po sebi ni nujno odločilen. V zvezi s trgi, na katere se nanaša ta sklep, je eno od meril, ki ga je treba upoštevati (2), skupni tržni delež treh glavnih akterjev na določenem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot je stopnja menjave dobavitelja. |
|
(7) |
Ta sklep ne posega v uporabo pravil konkurence. |
III. OCENA
|
(8) |
Zahtevek Češke se nanaša na kopanje bituminoznega premoga na Češkem. |
|
(9) |
Zahtevek Češke se nanaša na t. i. „primarni trg za bituminozni premog“ ter vključuje proizvodnjo bituminoznega premoga in grosistično distribucijo premoga (3). Pri obravnavi konkurence na trgu za proizvodnjo bituminoznega premoga je treba upoštevati povezave med proizvodnjo in prvo prodajo/grosistično distribucijo pridobljenega bituminoznega premoga. Ta opredelitev je tudi v skladu s prejšnjimi odločbami Komisije (4), ki se nanašajo na izkoriščanje drugih vrst goriv. |
|
(10) |
Kemična sestava in kakovost pridobljenega bituminoznega premoga se razlikujeta glede na geološke pogoje v posameznih premogovnih slojih. Obstajata dve vrsti bituminoznega premoga, in sicer premog za koksanje in parni premog. Čeprav se ti vrsti bituminoznega premoga kopljeta na enak način in z uporabo enakih tehnologij, je njuna končna uporaba popolnoma drugačna, pri čemer je tudi mreža odjemalcev različna. Cene se razlikujejo in proizvodi niso zamenljivi. |
|
(11) |
Premog za koksanje je opredeljen kot bituminozni premog, ki se lahko zaradi svoje kakovosti uporabi za proizvodnjo koksa v plavžih in se ne uporablja za neposredno ogrevanje ali proizvodnjo energije. Premog za koksanje kupujejo izključno družbe, ki proizvajajo koks. Premog za koksanje je edina surovina za proizvodnjo koksa in se drugje dejansko ne uporablja. Premoga za koksanje ni mogoče zamenjati s parnim premogom. |
|
(12) |
Parni premog se ne more šteti kot koksni premog. Parni premog se uporablja v elektrarnah kot gorivo za proizvodnjo električne in toplotne energije ter tehnološke pare kot del proizvodnega procesa industrijskih obratov, kot so sladkorne rafinerije, opekarne, cementarne in obrati za žganje apna, papirnice itd. Parni premog se lahko nadomesti s premogom za koksanje, vendar to ne bi bilo ekonomsko upravičeno. |
|
(13) |
Premog za koksanje se lahko nadalje razdeli v nekaj kategorij glede na njegovo kakovost. Najkakovostnejši je premog za koksanje, ki se imenuje trdi koksni premog, sledita pa mu premoga za koksanje, ki se imenujeta poltrdi koksni premog in polmehki koksni premog. Vendar trg za posamezne vrste premoga za koksanje ni ločen, zato se takšno razlikovanje ne bo upoštevalo za namene ocene iz tega sklepa. |
|
(14) |
Ob upoštevanju navedenega in v skladu z vlogo se za namene ocenjevanja pogojev iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES premog za koksanje in parni premog obravnavata kot ločena proizvodna trga, zato se morata preveriti ločeno. |
|
(15) |
V zahtevku Češke je navedeno, da bi zadevni geografski trg predstavljal trg, večji od nacionalnega ozemlja, ki bi za premog za koksanje vključeval ozemlja Češke, Slovaške, Avstrije, Poljske in Madžarske. V primeru parnega premoga prosilec meni, da je treba geografski trg opredeliti tako, da vključuje Češko, Slovaško, Avstrijo, Poljsko, Madžarsko in Nemčijo. Glavni razlog za to opredelitev trga naj bi bila pomembna medsebojna čezmejna oskrba, menjava dobavitelja in neobstoj upravnih ovir (carinske ovire, kvote itd.). |
|
(16) |
V vlogi (5) je navedeno, da je Češka neto izvoznica obeh vrst premoga. Češka je leta 2009 izvozila 3 518 000 ton premoga za koksanje in 2 389 000 ton parnega premoga (6), kar predstavlja približno 61 % oziroma 47 % domače proizvodnje. Uvoz premoga za koksanje na Češkem je v istem letu znašal 771 000 ton, uvoz parnega premoga pa 954 000 ton, kar predstavlja 13 % oziroma 19 % domače proizvodnje (7), pri čemer je bila vir tega uvoza predvsem Poljska. Uvoz premoga za koksanje s Poljske je dejansko predstavljal približno 90 %, uvoz parnega premoga pa 80 % skupnega uvoza. |
|
(17) |
Čeprav prosilec trdi, da je premog, ki ga je proizvedla družba OKD na Češkem, in sicer premog za koksanje ali parni premog, konkurenčen na območju s polmerom 500 km, se ugotavlja, da se odjemalci družbe OKD nahajajo znotraj območja s polmerom približno 350 km od mesta proizvodnje premoga v Ostravi. |
|
(18) |
Kar zadeva prodajo premoga za koksanje, ima družba OKD na Slovaškem enega pomembnega odjemalca, ki je leta 2007 kupil približno 26 % proizvodnje družbe OKD, leta 2009 pa 30 %, in še enega pomembnega odjemalca iz Avstrije, ki je leta 2007 kupil 13 % proizvodnje družbe OKD, leta 2009 pa 19 %. Prosilec med svojimi glavnimi odjemalci zunaj Češke navaja družbo s Poljske, vendar ta kupi le približno 8 % proizvodnje družbe OKD. |
|
(19) |
Kar zadeva prodajo parnega premoga, ima družba OKD poleg odjemalcev s Češke enega pomembnega odjemalca iz Avstrije, ki je leta 2007 kupil približno 12 % prodaje družbe OKD, leta 2009 pa 21 %, ter še enega pomembnega odjemalca v Nemčiji s 5 % prodaje parnega premoga leta 2007 in 3 % leta 2009. |
|
(20) |
V skladu z vlogo „so trije največji konkurenčni ponudniki močno zgoščeni“ (8), kar je mogoče opaziti na vseh nacionalnih trgih, obravnavanih ločeno, kar zadeva parni premog in premog za koksanje. Poleg tega prosilec priznava, da „se velika večina pridobljenega premoga porabi na lokalnem trgu“ (9), pri čemer to velja za vse države, ki proizvajajo bituminozni premog (Češka, Poljska in Nemčija) na geografskem območju, zajetem v vlogi. |
|
(21) |
V skladu z Obvestilom Komisije o opredelitvi upoštevnega trga (10) zajema zadevni geografski trg območje, kjer so konkurenčni pogoji dovolj enotni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so tam konkurenčni pogoji bistveno drugačni. Zato je treba poudariti, da so obalne regije v srednji Evropi (zlasti severna Nemčija in severna Poljska) izpostavljene uvozu morskega premoga in glede na to, da so stroški pomorskega prometa bistveno nižji od stroškov kopenskega prometa, so konkurenčni pogoji na teh območjih morda drugačni (11). |
|
(22) |
V vlogi je navedeno, da so pomemben dejavnik pri določanju cene premoga stabilnost in varnost dobave, trajanje pogodbe (12) ter dejstvo, da so pogodbe o dobavi premoga za koksanje ali parnega premoga običajno dolgoročne. |
|
(23) |
Odjemalci bituminoznega premoga na Češkem kupujejo premog pri družbi OKD ali v omejenih količinah pri poljskih družbah. Uvoz iz drugih držav do zdaj ni bil zelo obsežen, čeprav se povečuje (13). |
|
(24) |
Ob upoštevanju navedenih dejavnikov in za namene ocenjevanja pogojev iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES je geografski trg za parni premog in premog za koksanje omejen na Češko in Poljsko. Zaradi zgoraj navedenih razlik med regijami, ki se lahko enostavno oskrbujejo z morskim premogom, in regijami, ki so morda preveč oddaljene od obale, je lahko trg celo manjši in zajema le Češko in jug Poljske. Vprašanje lahko kljub temu ostane odprto, ker je opredelitev širšega trga ugodnejša za prosilca. V skladu z obema opredelitvama trga analiza ne prinaša drugačnega rezultata. |
|
(25) |
Obravnava se, da je pri kopanju bituminoznega premoga eden od kazalnikov stopnje konkurence na nacionalnih trgih skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev. |
|
(26) |
Družba OKD in dva poljska dobavitelja premoga za koksanje so najpomembnejši dobavitelji na zadevnem geografskem trgu. Družba OKD je največja dobaviteljica premoga za koksanje na Češkem (75,5-odstotni tržni delež na Češkem leta 2008). Dva poljska dobavitelja premoga za koksanje sta največja dobavitelja na Poljskem (60,2-odstotni in 19,3-odstotni tržni delež na Poljskem leta 2008). Na geografskem trgu, ki zajema Češko in Poljsko, so imeli trije največji proizvajalci leta 2008 približno 93-odstotni tržni delež. Prav tako je treba poudariti, da ima največji konkurenčni ponudnik družbe OKD sam približno 49-odstotni tržni delež. |
|
(27) |
Kljub upoštevanju širšega trga, ki zajema Češko, Slovaško, Avstrijo, Poljsko in Madžarsko, kot trdi prosilec, bi bili skupni tržni deleži treh največjih konkurenčnih ponudnikov še vedno zelo veliki (91,3 % leta 2005, 87,7 % leta 2006, 85 % leta 2007 in 86,6 % leta 2008 (14)) ter ne morejo pomeniti zadostne izpostavljenosti konkurenci na trgu s premogom za koksanje. |
|
(28) |
Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 22, imata varnost in stabilnost dobave pomembno vlogo pri pogodbenih razmerjih. Informacije o menjavi dobavitelja premoga za koksanje, ki jih je predložil prosilec, kažejo, da menjav za ta proizvod praktično ni. Pogodbe o dobavi premoga za koksanje so dolgoročne, pri čemer ni bilo predloženih dokazov, na podlagi katerih bi se ugotovilo, da je posamezen odjemalec družbe OKD zamenjal dobavitelja. Zato ni mogoče domnevati, da bi bil odjemalec premoga za koksanje pripravljen zamenjati dobavitelja ali da bi bila preprosta zamenjava dejansko mogoča, če bi družba OKD nekoliko povečala ceno, pri čemer bi imelo to povečanje velik učinek. |
|
(29) |
Družba OKD in dva poljska dobavitelja parnega premoga so najpomembnejši proizvajalci parnega premoga na zadevnem geografskem trgu. Družba OKD je največja dobaviteljica parnega premoga na Češkem (61,6-odstotni tržni delež na Češkem leta 2008). Dva poljska dobavitelja parnega premoga sta največja dobavitelja na Poljskem (52,5-odstotni in 17,7-odstotni tržni delež na Poljskem leta 2008). Na geografskem trgu, ki zajema Češko in Poljsko, so imeli trije največji proizvajalci leta 2008 približno 72-odstotni tržni delež. Prav tako je treba poudariti, da je imel največji konkurenčni ponudnik družbe OKD sam približno 50-odstotni delež na geografskem trgu, ki je zajemal Češko in Poljsko. |
|
(30) |
Poleg tega je na vseh treh geografskih trgih za parni premog, navedenih v uvodni izjavi 29 (sama Češka, sama Poljska in geografski trg, ki zajema obe državi), nosilec gospodarske dejavnosti, ki ima sam približno 50-odstotni ali večji tržni delež. V zvezi s tem je treba zato opozoriti na stalno sodno prakso (15), ki določa, da „so zelo visoki tržni deleži sami po sebi, razen v izjemnih razmerah, dokaz o obstoju prevladujočega položaja. To je položaj, ko je tržni delež 50 %“. |
|
(31) |
Tudi če bi se upošteval širši trg od nacionalnega, pri čemer bi ta trg zajemal Češko, Slovaško, Avstrijo, Poljsko, Madžarsko in Nemčijo, kot trdi prosilec, bi bili skupni tržni deleži treh največjih konkurenčnih ponudnikov še vedno precej veliki (62,7 % leta 2005, 60,2 % leta 2006, 56,9 % leta 2007 in 57,3 % leta 2008 (16)). |
|
(32) |
Kot velja za premog za koksanje, imata varnost in stabilnost dobave parnega premoga pomembno vlogo pri pogodbenih razmerjih. Informacije o menjavi dobavitelja, ki jih je predložil prosilec, kažejo, da je v nekaterih letih več odjemalcev parnega premoga pri družbi OKD prekinilo dobavno pogodbo z družbo OKD ali da nekatere enoletne pogodbe ali pogodbe, sklenjene na kraju samem, niso bile nikoli obnovljene. Vendar bi bilo ob upoštevanju, da prosilec ni predložil informacij o obsegu zadevne dobave ali njegovem deležu proizvodnje družbe OKD, kot se je zahtevalo, težko sklepati, da bi odjemalec družbe OKD preprosto zamenjal dobavitelja, če bi družba OKD nekoliko povečala ceno, pri čemer bi imelo to povečanje velik učinek. |
IV. SKLEPNE UGOTOVITVE
|
(33) |
V zvezi s kopanjem bituminoznega premoga na Češkem se lahko položaj povzame na naslednji način: kar zadeva parni premog in premog za koksanje, so skupni tržni deleži treh največjih konkurenčnih ponudnikov na geografskem trgu, opredeljenem za namene tega sklepa, veliki, pri čemer ima, kar je pomembnejše, največji proizvajalec sam skoraj 50-odstotni tržni delež, zato je treba trge obravnavati kot močno koncentrirane, velika večina pridobljenega premoga pa se porabi na lokalnem trgu, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 20. Na podlagi informacij o stopnji menjave dobavitelja ni mogoče ugotoviti, da bi bil odjemalec bituminoznega premoga pripravljen zamenjati dobavitelja ali da bi bila zamenjava mogoča, če bi se cena nekoliko povečala, pri čemer bi imelo to povečanje velik učinek. |
|
(34) |
Ker je kopanje bituminoznega premoga donosno le na lokacijah, ki se že izkoriščajo (zlasti lokacije, ki jih izkorišča družba OKD), je prosilec tudi priznal, da „vstop drugega subjekta na češki trg ni realen in se v zadnjih petih letih ni zgodil“ (17). Enako velja za dobavo premoga, v zvezi s katero prosilec trdi, da ni seznanjen z nobenim pomembnejšim vstopom na češki trg, pri čemer je večina pomembnih grosističnih odjemalcev sklenila dolgoročne pogodbe (18). |
|
(35) |
Glede na preučene dejavnike iz uvodnih izjav 8 do 34 je mogoče sklepati, da trg za kopanje bituminoznega premoga, in sicer premoga za koksanje in parnega premoga, na Češkem trenutno ni neposredno izpostavljen konkurenci. Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES se torej ne uporablja pri naročilih, ki naj bi omogočala opravljanje navedenih dejavnosti na Češkem. Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja, kadar naročniki oddajo naročila za omogočanje kopanja bituminoznega premoga na Češkem ali kadar organizirajo natečaje za izvajanje takšnih dejavnosti v tej državi. |
|
(36) |
Ta sklep temelji na pravnem in dejanskem stanju v obdobju od novembra 2010 do marca 2011, kot je razvidno iz informacij, ki jih je predložila Češka. Spremeni se lahko, če bi pomembne spremembe pravnega ali dejanskega stanja pomenile, da so pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjeni. |
|
(37) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Člen 30(1) Direktive 2004/17/ES se ne uporablja pri kopanju bituminoznega premoga na Češkem. Zato se Direktiva 2004/17/ES še naprej uporablja za naročila, ki naročnikom omogočajo izvajanje tovrstnih dejavnosti na Češkem.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Češko republiko.
V Bruslju, 20. maja 2011
Za Komisijo
Michel BARNIER
Član Komisije
(1) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
(2) V skladu s stalno prakso Komisije (npr. Odločba Komisije 2009/47/ES (UL L 19, 23.1.2009, str. 57), Sklep Komisije 2010/192/EU (UL L 84, 31.3.2010, str. 52) itd.).
(3) Glej stran 21 vloge: „[…] trg za kopanje bituminoznega premoga ne obstaja, trg se lahko konceptualno opredeli le v naslednji fazi, ko proizvajalci izkopani premog prodajajo“.
(4) Glej zlasti Odločbo Komisije z dne 29. septembra 1999 o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in sporazumom EGP (zadeva IV/M.1532 BP Amoco/Arco), točka 14.
(5) Glej preglednico 2 na strani 39 vloge.
(6) Generalni direktorat Evropske komisije za energetiko in promet, Observatorij za trg s premogom in nafto – Dobava in zahteve za trda goriva na Češkem za leto 2009.
(7) Prav tam 5.
(8) Glej vlogo, stran 23, odstavek 6.
(9) Glej vlogo, stran 23, odstavek 6.
(10) Glej Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5).
(11) Glej vlogo, stran 14, odstavek 4.
(12) Glej vlogo, stran 8, odstavek 3.
(13) Uvoz premoga za koksanje iz ZDA je leta 2009 predstavljal približno 1 % porabe, uvoz parnega premoga iz Rusije pa približno 6 % porabe. V skladu s še vedno začasnimi podatki iz dopisa prosilca z dne 9. februarja 2011 se je delež uvoza premoga za koksanje iz ZDA leta 2010 povečal na 3 % porabe, delež uvoza parnega premoga iz Rusije pa na 12 % domače porabe.
(14) Glej preglednico na strani 58 vloge.
(15) Glej točko 328 sodbe Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 28. februarja 2002 v zadevi T-395/94, Atlantic Container Line AB in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti. Poročila Evropskega sodišča 2002, str. II-00875.
(16) Glej preglednico na strani 59 vloge.
(17) Glej odstavek 5 na strani 62 vloge.
(18) Glej odstavek 6 na strani 62 vloge.