11.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/1

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 194/2009 (2) uvedla začasno izravnalno dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (ZDA).

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 598/2009 (3) („dokončna uredba“) uvedel dokončno izravnalno dajatev, ki je znašala od 211,2 EUR do 237 EUR na tono na uvoz biodizla, kot je določeno v členu 1(1) navedene uredbe („zadevni izdelek“) s poreklom iz ZDA („obstoječi ukrepi“). Preiskava, na podlagi katere je bila sprejeta dokončna uredba, je v nadaljnjem besedilu imenovana „prvotna preiskava“.

(3)

Treba je tudi opozoriti, da je Svet z Uredbo (ES) št. 599/2009 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev, ki je znašala od 0 EUR do 198 EUR na tono na uvoz zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je 30. junija 2010 prejela zahtevek v skladu s členom 23(4) osnovne uredbe za preiskavo morebitnega izogibanja izravnalnim ukrepom, uvedenim na uvoz zadevnega izdelka. Zahtevek je v imenu proizvajalcev biodizla Unije vložil Evropski odbor za biodizel (EBB).

(5)

V zahtevku je bilo navedeno, da se izravnalnim ukrepom za uvoz zadevnega izdelka izogiba s pretovarjanjem prek Kanade in Singapurja ter z izvozom biodizla v mešanici s vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla.

(6)

V zahtevku je bilo navedeno, da se je po uvedbi ukrepov za zadevni izdelek znatno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz ZDA, Kanade in Singapurja, ter da za to spremembo razen uvedbe dajatve ni upravičenih razlogov ali utemeljitev. Ta sprememba v vzorcu trgovanja je domnevno posledica pretovarjanja zadevnega izdelka prek Kanade in Singapurja.

(7)

V zahtevku je bilo navedeno tudi, da se je po uvedbi ukrepov začel izvoz biodizla v mešanicah s vsebnostjo 20 % ali manj biodizla iz ZDA v Unijo, domnevno zaradi izkoriščanja prednosti mejne vsebnosti biodizla, določene v opisu zadevnega izdelka.

(8)

Poleg tega je bilo v zahtevku navedeno, da so učinki obstoječih izravnalnih ukrepov na zadevni izdelek oslabljeni s količinami in cenami. Navedeno je bilo, da naj bi znatne količine uvoza biodizla v čisti obliki ali v mešanici s vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla iz Kanade in Singapurja ter biodizla v mešanici s vsebnostjo 20 % ali manj biodizla nadomestile uvoz zadevnega izdelka. Poleg tega so obstajali zadostni dokazi, da se je ta obseg uvoza povečal pri cenah, ki so znatno nižje od neškodljive cene, določene v preiskavi, ki je privedla do obstoječih ukrepov.

(9)

V zahtevku je bilo navedeno tudi, da so cene zadevnega izdelka še naprej subvencionirane, kot je bilo prej ugotovljeno.

(10)

Ko je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie za začetek preiskave na podlagi člena 23 osnovne uredbe, je začela preiskavo z Uredbo (ES) št. 721/2010 (5) („začetna uredba“). Komisija je v skladu s členom 24(5) osnovne uredbe z začetno uredbo odredila, naj carinski organi registrirajo uvoz, poslan iz Kanade in Singapurja, ter uvoz s poreklom iz ZDA biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenega s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora.

(11)

Komisija je začela vzporedno preiskavo z Uredbo (EU) št. 720/2010 (6) glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, pri uvozu biodizla, poslanega iz Kanade ali Singapurja, in pri uvozu biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla s poreklom iz ZDA.

(12)

Komisija je uradno svetovala organom ZDA, Kanade in Singapurja. Vprašalniki so bili poslani znanim proizvajalcem/izvoznikom v ZDA, Kanadi in Singapurju. Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz začetne uredbe v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(13)

Navedene družbe so predložile izpolnjene vprašalnike, nato pa so bili v njihovih prostorih opravljeni preveritveni obiski:

(14)

Opravljeni so bili tudi obiski ustreznih pristojnih organov kanadske in singapurske vlade.

(15)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. aprila 2009 do 30. junija 2010 (OP). Za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja so bili zbrani podatki za obdobje od leta 2008 do konca OP.

(16)

Izdelek, ki ga zadeva morebitno izogibanje, tj. sporni izdelek v prvotni preiskavi, so monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinsko plinsko olje, pridobljeno s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znani kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, s vsebnostjo več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenega s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so trenutno uvrščeni pod oznake KN ex 1516 20 98, ex 1518 00 91, ex 1518 00 99, ex 2710 19 41, 3824 90 91, ex 3824 90 97, ter s poreklom iz ZDA („zadevni izdelek“).

(17)

Izdelek, ki je predmet preiskave glede izogibanja je dvojen. Glede domnevnega pretovarjanja prek Kanade in Singapurja je enak spornemu izdelku v prvotni preiskavi, kot je navedeno v prejšnjem odstavku. Glede pošiljk neposredno iz ZDA je izdelek v preiskavi biodizel v mešanici s vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenega s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA.

(18)

Po uvedbi začasnih izravnalnih ukrepov marca 2009 je uvoz zadevnega izdelka praktično prenehal. Navedena razpredelnica povzema stanje:

Uvoz biodizla in nekaterih mešanic biodizla v Evropsko unijo

pod oznako KN 3824 90 91 (v tonah)

(19)

Navedeni Eurostatovi podatki zajemajo vse vrste biodizla z vsebnostjo 96,5 % ali več estrov.

(20)

Za primerjavo ZDA poroča o izvozu biodizla in mešanic biodizla pod oznako HTS 3824 90 40 00 (mešanice maščob živalskega ali rastlinskega izvora):

Izvoz biodizla in mešanic biodizla iz ZDA

pod oznako HTS 3824 90 40 00 (v tonah)

(21)

S primerjavo navedenih razpredelnic je mogoče ugotoviti, da je 358 291 ton, izvoženih v Unijo med OP, mešanic z vsebnostjo 96,5 % ali manj biodizla.

(22)

V Kanadi je bila stopnja sodelovanja proizvajalcev/izvoznikov visoka. Proizvajalca, ki predstavljata približno 90 % proizvodnje biodizla v Kanadi, sta izpolnila vprašalnik in v celoti sodelovala pri preiskavi. Pri preiskavi so sodelovali tudi Kanadsko združenje za obnovljiva goriva (Canadian Renewable Fuels Association) in zadevni organi kanadske vlade.

(23)

V skladu s členom 23(3) osnovne uredbe je treba obstoj izogibanja oceniti z zaporedno analizo, ali se je vzorec trgovanja med ZDA, Kanado in Unijo spremenil, ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni drugega vzroka ali gospodarske utemeljitve, ali obstajajo dokazi za škodo ali za to, da se popravljalni učinek dajatve spodkopava s cenami in/ali količinami podobnega izdelka, ter da je uvoženi podobni izdelek še vedno subvencioniran.

(24)

Uvoz biodizla iz ZDA je upadel z 1 487 790 ton v letu 2008 na 381 227 ton v letu 2009 in v OP na skoraj nič.

(25)

Med letom 2008 in OP pa se je po drugi strani po Eurostatovih podatkih skupni uvoz biodizla iz Kanade v Unijo znatno povečal, s 1 725 ton v letu 2008 na 140 043 ton v letu 2009 in na 197 772 ton v OP.

(26)

Pri prodaji biodizla med ZDA in Kanado ni carin, pa tudi ne drugih vrst omejitev uvoza.

(27)

Glede na statistične podatke ZDA se je izvoz biodizla iz ZDA v Kanado povečal z 967 ton v letu 2008 na 128 233 ton v letu 2009 in na 161 841 ton v OP.

(28)

Primerjava statističnih podatkov o izvozu, ki so jih zagotovili organi ZDA, s statističnimi podatki, ki so jih na kraju samem zagotovili kanadski organi, so pokazali znatne neskladnosti po posameznih mesecih. V skladu s statističnimi podatki Kanade se je uvoz biodizla iz ZDA povečal z 11 757 ton v letu 2008 na 18 673 ton v letu 2009 in na 174 574 ton v OP.

(29)

Kanadski organi navajajo, da za deklariranje biodizla ni posebne oznake. Opozorili so, da si Kanada in ZDA izmenjujeta podatke o uvozu, ki jih nato uporabljata kot podatke o svojem izvozu. Uvozni podatki Kanade in izvozni podatki ZDA se morajo ujemati na ravni šestmestne številke in so si pod oznako HTS 38.24.90 dejansko zelo podobni. Z izjemo šestmestne številke imata vsaka svoj klasifikacijski sistem. Opozoriti je treba tudi, da kanadski statistični podatki zajemajo le uvoz, ki se je carinil v Kanadi, in ne pretovorjenega blaga.

(30)

Kljub neskladnostim med viroma podatkov je jasno, da se je izvoz biodizla iz ZDA v Kanado povečal med letom 2008 in OP, zlasti pa po uvedbi izravnalnih ukrepov. Trg biodizla v Kanadi trenutno ne more absorbirati takih količin biodizla. Proizvajalci pristnega kanadskega biodizla so dejansko usmerjeni v izvoz.

(31)

Sodelujoča proizvajalca v Kanadi v OP nista kupovala biodizla iz ZDA ali katerega koli drugega vira.

(32)

Proizvodnja biodizla v Kanadi je mlada gospodarska panoga. V OP je delovalo približno šest proizvodnih obratov, vendar obrata v vzhodni Kanadi, katerih lastnika in upravljavca sta sodelujoča proizvajalca, sama predstavljata približno 90 % celotne proizvodnje.

(33)

Z obsegom proizvodnje, ki sta jo prodala sodelujoča proizvajalca, je bila določena prodaja končnim strankam, ki so bile zagotovo v Severni Ameriki, tj. ZDA ali Kanadi. Preostanek prodaje je bil prodan strankam, ki so z blagom trgovale in/ali ga mešale z drugim biodizlom. Družbi nista vedeli, ali so stranke prodale izdelke v Unijo kot kanadski biodizel, ga mešale ali pa je bil biodizel prodan končnim strankam v ZDA ali Kanadi.

(34)

Tudi v ekstremnem primeru, da bi ves „pristen“ kanadski biodizel končal v Uniji, bi ta v OP predvidoma predstavljal le 20 % skupnega uvoza iz Kanade v Unijo.

(35)

Uskladitev statističnih podatkov s podatki, pridobljenimi od sodelujočih proizvajalcev, je pokazala, da kanadski proizvajalci biodizla niso mogli proizvesti količine, izvožene iz Kanade v Unijo. To jasno kaže, da je povečan uvoz iz Kanade v Unijo povezan z izvozom biodizla iz ZDA, poslanega iz Kanade.

(36)

Skupno zmanjšanje izvoza iz ZDA v Unijo od leta 2008 in vzporedno povečanje izvoza iz Kanade v Unijo ter izvoza iz ZDA v Kanado po uvedbi prvotnih ukrepov se lahko štejeta za spremembo v načinu trgovanja.

(37)

S preiskavo za pretovarjanje razen izogibanja plačilu veljavne izravnalne dajatve za biodizel s poreklom iz ZDA ni bil ugotovljen noben drug vzrok ali gospodarska utemeljitev.

(38)

Z Eurostatovimi podatki je bilo ocenjeno, ali so količine uvoženih izdelkov spodkopavale popravljalne učinke veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz biodizla iz ZDA. Količine in cene izvoza iz Kanade so bile primerjane s stopnjo odprave škode, določeno v prvotni preiskavi.

(39)

Kot je bilo navedeno, se je uvoz iz Kanade v Unijo v letu 2008 povečal s 1 725 ton na 197 772 ton v OP, kar predstavlja 9,2-odstotni delež uvoza. Povečanje uvoza iz Kanade ni zanemarljivo ob upoštevanju velikosti trga Unije, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Ob upoštevanju ravni neškodljive cene iz prvotne preiskave je uvoz Kanade v Unijo v OP pokazal nelojalno nižanje ciljnih cen za približno 50 % in nelojalno nižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije za približno 40 %.

(40)

Zato je bilo sklenjeno, da se ukrepi spodkopavajo s količinami in cenami.

(41)

Glede subvencioniranja je treba opozoriti, da je bila davčna olajšava za biodizel iz ZDA, glavna subvencijska shema, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi, retroaktivno obnovljena decembra 2010. Zato se ugotovi, da je uvoženi podoben izdelek med OP še vedno koristil subvencije.

(42)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je dokončnim izravnalnim dajatvam, uvedenim na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, izogibalo s pretovarjanjem prek Kanade v skladu s členom 23 osnovne uredbe.

(43)

Pri preiskavi sta sodelovala dva trgovca iz Singapurja. Sodelovali so tudi zadevni organi singapurske vlade.

(44)

Merila za oceno obstoja izogibanja so opisana v uvodni izjavi (23).

(45)

Glede na Eurostatove številke se je skupni izvoz biodizla iz Singapurja v Unijo povečal s 179 ton v letu 2008 na 20 486 ton v letu 2009 ter na 32 078 ton v OP. V istem obdobju se je povečal tudi izvoz iz ZDA v Singapur.

(46)

Po navedbah zadevnih organov singapurske vlade se lokalno proizveden biodizel proda večinoma v Singapurju za zadostitev povpraševanju na domačem trgu. Vendar pa opozarjajo na rastočo industrijo v Singapurju z nedavno izgradnjo novih proizvodnih obratov.

(47)

Obseg izvoza iz Singapurja je običajno majhen. Uvoz biodizla v Unijo je bil podrobno proučen v zbirki podatkov iz člena 14(6), preverili pa so ga zadevni nacionalni carinski organi. Zdi se, da se je uvoz večkrat hitro povečal. Z analizo je bilo ugotovljeno, da je večina tega uvoza pristnega singapurskega porekla. Vendar ni bilo mogoče pojasniti celotnega uvoza.

(48)

V primerjavi s potrošnjo Unije iz prvotne preiskave je bil obseg uvoza iz Singapurja v Unijo, ki ga ni bilo mogoče pojasniti, izjemno majhen. Poleg tega bi bil ob upoštevanju ocene znatnega povečanja potrošnje Unije od prvotne preiskave, ki jo je pripravil Evropski odbor za biodizel, delež tega obsega uvoza pri potrošnji Unije zanemarljiv.

(49)

Ob upoštevanju navedenega je mogoče ugotoviti, da količine iz Singapurja niso spodkopavale popravljalnih učinkov izravnalnih ukrepov.

(50)

Dobro je znano, da je Singapur veliko ladijsko središče za pretovarjanje v Aziji, kamor prispejo regionalne ladje za razkladanje blaga, ki se kasneje ponovno naloži na ladje, ki plujejo med drugim v Evropo. V tej preiskavi je eden od sodelujočih trgovcev v Singapurju pretovoril biodizel malezijskega ali indonezijskega porekla, namenjen v Unijo. V OP je ta trgovec sam izvozil znatno količino biodizla v Unijo s pretovarjanjem v Singapurju, carinski urad pa je v Uniji ocarinil biodizel kot malezijskega ali indonezijskega porekla. Znakov, da bi se pri preverjanju pojavili dvomi glede deklariranega indonezijskega ali malezijskega porekla, ni bilo.

(51)

Glede na navedeno se preiskava glede morebitnega izogibanja izravnalnim ukrepom z uvozom biodizla, poslanega iz Singapurja, zaključi.

(52)

V preiskavi je sodelovalo pet proizvajalcev biodizla ali mešanic biodizla ZDA, od katerih so bili trije vključeni v vzorec prvotne preiskave. Vlada ZDA je sodelovala tako, da je zagotovila statistične podatke o izvozu in njihovo razlago.

(53)

Vsi trije proizvajalci, ki so bili vključeni v vzorec prvotne preiskave, so prenehali z izvozom biodizla po uvedbi dokončnih ukrepov.

(54)

Samo ena od petih sodelujočih družb, BP North America, ki ni sodelovala pri prvotni preiskavi, je v OP izvažala mešanice biodizla z vsebnostjo 20 % ali manj biodizla („B20 in manj“) v Unijo.

(55)

Nacionalni odbor za biodizel („NBB“), ki predstavlja industrijo biodizla ZDA, je trdil, da izdelek, ki je bil po njihovo zunaj obsega izdelka obstoječih ukrepov, ne more postati predmet izravnalnih ukrepov brez protisubvencijske preiskave de novo. NBB je trdil, da je dokončna uredba izrecno določila „zadevni izdelek“ in „podobni izdelek“ na ravni biodizla ali biodizla v mešanicah biodizla, ki vsebujejo 20 % ali več biodizla. Po navedbah NBB to ni bila umetna mejna vsebnost, temveč realno stanje na trgu, ki je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Ugotovljeno je bilo na primer, da je 20-odstotna mejna vrednost ustrezna za omogočanje jasnega razlikovanja med različnimi vrstami mešanic, ki so na voljo na trgu ZDA.

(56)

Po mnenju NBB in drugih zainteresiranih strani lahko preiskava proti izogibanju samo razširi izravnalne ukrepe za zadevni izdelek na podobni izdelek, ki je samo nekoliko spremenjen izdelek v primerjavi z zadevnim izdelkom. NBB je trdil, da je Svet v dokončni uredbi določil, da biodizel v mešanicah z 20 % ali manj biodizla ni podoben izdelek. Zato po navedbah NBB za določitev, ali morajo ukrepi veljati za te mešanice, glede na strukturo določb osnovne uredbe ni druge možnosti razen začetka nove preiskave.

(57)

V odgovor na te trditve je treba najprej opozoriti, da je namen določb proti izogibanju iz člena 23 osnovne uredbe preprečiti kakršne koli domnevne poskuse izogibanja veljavnim ukrepom. Če obstaja dovolj dokazov prima facie, ki kažejo na izogibanje v smislu člena 23(3) osnovne uredbe, bo Komisija začela preiskavo za določitev, ali prihaja do izogibanja. V skladu s členom 23(3) osnovne uredbe je treba obstoj izogibanja ocenjevati na primer z zaporedno analizo, ali se je vzorec trgovanja med ZDA in Unijo spremenil, ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni drugega vzroka ali gospodarske utemeljitve, ali so dokazi o škodi ali da se popravljalni učinek dajatve spodkopava s cenami in/ali količinami.

(58)

Opozoriti je treba tudi, da preiskava proti izogibanju ni pregled obsega izdelka iz člena 19 osnovne uredbe in ne spremeni opredelitve zadevnega izdelka ali podobnega izdelka. Določbe iz člena 23 osnovne uredbe določajo ustrezno pravno podlago za preiskavo, ali obstaja izogibanje v zvezi z izdelkom, za katerega veljajo ukrepi.

(59)

V zvezi s tem je bilo v zahtevku, ki ga je Komisija prejela v skladu s členom 23(4) osnovne uredbe, navedeno, da se je po uvedbi ukrepov začel izvoz biodizla v mešanicah s vsebnostjo 20 % ali manj biodizla iz ZDA v Unijo, domnevno zaradi izkoriščanja prednosti mejne vsebnosti biodizla, določene v opisu zadevnega izdelka in podobnega izdelka. V preiskavi je bilo proučeno, ali se taka praksa lahko šteje za izogibanje v skladu z določbami člena 23 osnovne uredbe. Treba je tudi opozoriti, da je domnevne prakse izogibanja mogoče proučiti samo v skladu s členom 23 osnovne uredbe.

(60)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (20), oznaka ZDA HTS 3824 90 40 00 zajema tudi mešanice z vsebnostjo biodizla 96,5 % in manj. V skladu s statističnimi podatki ZDA je bila v OP v Unijo izvožena skupna količina 358 291 ton tovrstne mešanice.

(61)

Družba BP Products North America (BPNA) je v OP izvozila znaten delež navedene količine.

(62)

BPNA ni sodelovala v prvotni preiskavi, ker je s proizvodnjo biodizla začela šele na začetku leta 2009 v pričakovanju prihodnje rasti trga biodizla in kot odziv na vladne mandate v ZDA in v tujini. BPNA je začela izvažati v Unijo decembra 2009. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bili dokončni ukrepi uvedeni julija 2009.

(63)

V Uniji je družba BP v Združenem kraljestvu, Franciji in na Nizozemskem prodajala mešanico biodizla s poreklom iz ZDA z vsebnostjo 15 mas. % ali manj biodizla (B15). V vseh primerih se izdelek meša naprej, da se spoštuje ustrezna veljavna zakonodaja v nekaterih državah članicah za pospeševanje potrošnje biogoriv na črpalkah, ker se biogoriva trenutno štejejo za okoljsko trajnostna.

(64)

BPNA je trdila, da mešanice z vsebnostjo manj kot 15 % niso podoben izdelek v zvezi z zadevnim izdelkom. Značilnosti in tržna realnost so precej drugačne. Ustrezna logistika (vključno z omejitvami pri pošiljanju) pri proizvodnji in uvozu mešanic z manjšo vsebnostjo se zelo razlikujejo od logistike pri mešanicah z višjo vsebnostjo. Po navedbah BPNA se pri prevozu mešanic z vsebnostjo manj kot 15 % taki izdelki uvrščajo kot naftni izdelek za pošiljanje, kar pa ne velja za kemični izdelek, katerega pošiljanje je zato cenejše. BPNA je tudi trdila, da med višjimi in nižjimi mešanicami biodizla obstajajo razlike v učinkovitosti, ko se jih uporabi v dizelskih motorjih.

(65)

Cilj preiskave glede izogibanja je določiti, ali je pri biodizlu v mešanici s vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla prišlo do izogibanja izravnalnim ukrepom. Mogoče je, da so stroški pošiljanja pri mešanicah z manjšo vsebnostjo dejansko nižji. Glede postopka proizvodnje biodizla v mešanici B20 in manj pa je treba opozoriti, da je mešanica B20 in manj dejansko samo drugače sestavljena mešanica. Gre za enostaven postopek spremembe sestave mešanice. B20 in manj se šteje samo za manjšo spremembo zadevnega izdelka, od katerega se razlikuje samo v deležu biodizla v mešanici. Opozoriti je treba, da sta v Uniji zadevni izdelek ter B20 in manj namenjena enaki končni uporabi. Biodizel v mešanicah B20 in manj ter biodizel v mešanicah z večjo vsebnostjo kot B20 imata enake bistvene lastnosti.

(66)

Uvoz zadevnega izdelka iz ZDA je upadel iz 1 487 790 ton v letu 2008 na 381 227 ton v letu 2009 ter skoraj na nič v OP.

(67)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je izvoz B20 in manj iz ZDA v Unijo kljub obveznemu mešanju na primer B5 v Uniji med prvotno preiskavo pojavil šele po uvedbi dokončnih ukrepov. Po podatkih, pridobljenih od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, je bil v Unijo izvažan predvsem B99,9. Razlog za to je bil, da je prejemal najvišjo subvencijo za izvoženo blago (1 $ davčne olajšave za biodizel na galono).

(68)

Zato je razen izogibanja veljavnim izravnalnim ukrepom težko ugotoviti drugo gospodarsko utemeljitev za začetek izvoza B20 in manj.

(69)

Delež biodizla v mešanici je še vedno subvencioniran, uvoznik pa se izogiba plačilu veljavne izravnalne dajatve. Glede tega je treba opozoriti, da se izravnalna dajatev na mešanice uporablja sorazmerno z biodizlom v mešanici, tj. v primeru uvoza B15 bi znašala neplačana izravnalna dajatev približno do 35 EUR na tono.

(70)

Po navedbah BNPA do proizvodnje biodizla z vsebnostjo, ki je manjša od B15, ni prišlo zato, da bi se izogibalo dajatvam. Družba je trdila, da ni sodelovala v prvotni preiskavi, ker je s proizvodnjo biodizla začela šele na začetku leta 2009 v pričakovanju rasti trga biodizla in v odgovor na vladne mandate v ZDA in v tujini. Mešanje v ZDA in izvoz v Unijo sta bili logična poslovna odločitev glede na posebno strukturo družbe, njeno delovanje kot naftna družba ter njeno logistično prisotnost v ZDA. Izvožena mešanica je bila zaradi manj strogih varnostnih ukrepov vedno B15 in manj: v skladu s pomorskimi predpisi se mešanica do B15 ne šteje za kemični izdelek.

(71)

Treba je opozoriti, da je družba z dejavnostmi na področju izvoza v Unijo začela šele po uvedbi ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da razen izogibanja plačilu veljavne izravnalne dajatve za biodizel s poreklom iz ZDA ni nobenega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve.

(72)

Glede na stopnjo neškodljivih cen prvotne preiskave je uvoz B20 in manj iz ZDA v Unijo v OP pokazal nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen. Izvoz B20 in manj se je pojavil šele po uvedbi dokončnih ukrepov, zadevne količine pa niso zanemarljive.

(73)

Zato je bilo ugotovljeno, da se ukrepi spodkopavajo s količinami in cenami.

(74)

Glede subvencioniranja je treba opozoriti, da je bila davčna olajšava za biodizel iz ZDA, glavna subvencijska shema iz prvotne preiskave, retroaktivno obnovljena decembra 2010. Zato se ugotovi, da je bil uvoženi podoben izdelek med OP še vedno subvencioniran.

(75)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je dokončnim izravnalnim dajatvam, uvedenim na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, izogibalo z uvozom v Unijo biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla.

(76)

Ugotovljeno je bilo, da sta subvencioniranje v ZDA in izogibanje plačilu izravnalnih dajatev pri uvozu v Unijo edina gospodarska utemeljitev za izvoz mešanic B20 in manj.

(77)

Družba BPNA je zahtevala izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov. Ker pa je bilo v preiskavi jasno ugotovljeno, da je do uvoza B20 in manj prišlo samo zato, da se izogne veljavnim ukrepom, takega izvzetja ni mogoče odobriti. V skladu z določbami člena 23(6) osnovne uredbe je izvzetje mogoče odobriti proizvajalcem zadevnega izdelka, ki lahko dokažejo, da niso povezani s proizvajalci, za katere veljajo ukrepi, in za katere je ugotovljeno, da niso povezani s praksami izogibanja. V teh preiskavah je bilo ugotovljeno, da je BPNA vključena v prakse izogibanja, saj je z izvozom B20 in manj začela po uvedbi protidampinških in izravnalnih ukrepov brez drugega vzroka ali gospodarske utemeljitve razen uvedbe ukrepov. Obstajajo tudi dokazi, da so se učinki ukrepov spodkopavali s cenami in količinami ter da je uvoženi izdelek še vedno subvencioniran.

(78)

Nekateri proizvajalci biodizla, ki so sodelovali v prvotni preiskavi, so zaradi izogibanja zahtevali izvzetje iz kakršnih koli razširjenih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da ti proizvajalci ZDA niso proizvajali ali prodajali biodizla B20 in manj. V skladu s členom 23(6) osnovne uredbe se v preiskavi proti izogibanju lahko obravnava le zahtevo proizvajalcev. Vendar je treba opozoriti, da člen 23 osnovne uredbe vsebuje določbe za nove družbe.

(79)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da se je dokončni izravnalni dajatvi, uvedeni na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, izogibalo s pretovarjanjem prek Kanade v skladu s členom 23 osnovne uredbe.

(80)

V skladu s prvim stavkom člena 23(1) osnovne uredbe je treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA zato razširiti na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kanade ali ne.

(81)

Za preprečitev izogibanja dajatvi z nepreverljivimi navedbami, da je izdelek, pretovorjen prek Kanade, proizvedla družba, za katero velja individualna dajatev v dokončni uredbi, mora biti ukrep, ki ga je treba razširiti, ukrep, določen za „vse druge družbe“ iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 598/2009 in ki je dokončna izravnalna dajatev višini 237 EUR na tono.

(82)

Izravnalna dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.

(83)

V skladu s členoma 23(4) in 24(5) osnovne uredbe, ki določata, da se vsak razširjeni ukrep uporablja za uvoz, za katerega v Uniji velja registracija, uvedena z začetno uredbo, je treba pobirati dajatve za navedeni registrirani uvoz biodizla, poslanega iz Kanade.

(84)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da se je dokončni izravnalni dajatvi, uvedeni na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, izogibalo z uvozom v Unijo biodizla v mešanici s vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla v skladu s členom 23 osnovne uredbe.

(85)

V skladu s prvim stavkom člena 23(1) osnovne uredbe je zato treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA razširiti na uvoz biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla.

(86)

Ukrepi, ki jih je treba razširiti, bi morali biti tisti, ki so določeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 598/2009.

(87)

Razširjena izravnalna dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.

(88)

V skladu s členoma 23(4) in 24(5) osnovne uredbe, ki določata, da se vsak razširjeni ukrep uporablja za uvoz, za katerega v Uniji velja registracija, uvedena z začetno uredbo, je treba pobirati dajatve za navedeni registrirani uvoz B20 ali manj s poreklom iz ZDA.

(89)

Glede na ugotovitve v zvezi s Singapurjem je treba preiskavo v zvezi z morebitnim izogibanjem izravnalnim ukrepom z uvozom biodizla, poslanega iz Singapurja, zaključiti in ukiniti registracijo uvoza biodizla, poslanega iz Singapurja, uvedeno z začetno uredbo.

(90)

Sodelujoči družbi iz Kanade, ki sta predložili izpolnjen vprašalnik, sta zaprosili za izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 23(6) osnovne uredbe.

(91)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoča kanadska proizvajalca nista sodelovala pri praksah izogibanja, ki so predmet te preiskave. Ta proizvajalca lahko tudi pokažeta, da nista povezana z nobenim proizvajalcem/izvoznikom biodizla ZDA. Zato se njuna zahtevka za izvzetje lahko odobrita.

(92)

V tem primeru se šteje, da so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev pravilne uporabe takih izvzetij. Ti posebni ukrepi so zahteve za predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki ustreza zahtevam iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja taka faktura, velja razširjena izravnalna dajatev.

(93)

Ena od sodelujočih strani iz ZDA, ki je predložila izpolnjen vprašalnik, je zaprosila za izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 23(6) osnovne uredbe.

(94)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (77), je bilo v preiskavi jasno ugotovljeno, da je ta stran z uvozom B20 in manj sodelovala pri praksah izogibanja. Posledično takega izvzetja ni mogoče odobriti.

(95)

Vendar je treba poudariti, da lahko v primeru, da zadevni proizvajalec izvoznik ne prejema subvencije, take strani zahtevajo pregled v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(96)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do navedenih sklepnih ugotovitev, ter bile pozvane, naj predložijo pripombe. Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile strani.

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 04/92

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Telefaks: +32 22956505

11.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/12

(1)

Komisija je z Uredbo (ES) št. 193/2009 (2) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz biodizla s poreklom iz Združenih držav Amerike (ZDA).

(2)

Svet je z Uredbo (ES) št. 599/2009 (3) („dokončna uredba“) uvedel dokončno protidampinško dajatev, ki je znašala od 0 EUR do 198 EUR na tono na uvoz biodizla, kot je določeno v členu 1(1) navedene uredbe („zadevni izdelek“) s poreklom iz ZDA („obstoječi ukrepi“). Preiskava, na podlagi katere je bila sprejeta dokončna uredba, je v nadaljnjem besedilu imenovana „prvotna preiskava“.

(3)

Treba je tudi opozoriti, da je Svet z Uredbo (ES) št. 598/2009 (4) uvedel dokončno protidampinško dajatev, ki je znašala od 211,2 EUR do 237 EUR na tono na uvoz zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je 30. junija 2010 prejela zahtevek v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe za preiskavo morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz zadevnega izdelka. Zahtevek je v imenu proizvajalcev biodizla Unije vložil Evropski odbor za biodizel (EBB).

(5)

V zahtevku je bilo navedeno, da se protidampinškim ukrepom za uvoz zadevnega izdelka izogiba s pretovarjanjem prek Kanade in Singapurja ter z izvozom biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla.

(6)

V zahtevku je bilo navedeno, da se je po uvedbi ukrepov za zadevni izdelek znatno spremenil vzorec trgovanja, ki vključuje izvoz iz ZDA, Kanade in Singapurja, ter da za to spremembo razen uvedbe dajatve ni upravičenih razlogov ali utemeljitev. Ta sprememba v vzorcu trgovanja je domnevno posledica pretovarjanja zadevnega izdelka prek Kanade in Singapurja.

(7)

V zahtevku je bilo navedeno tudi, da se je po uvedbi ukrepov začel izvoz biodizla v mešanicah z vsebnostjo 20 % ali manj biodizla iz ZDA v Unijo, domnevno zaradi izkoriščanja prednosti mejne vsebnosti biodizla, določene v opisu zadevnega izdelka.

(8)

Poleg tega je bilo v zahtevku navedeno, da so učinki obstoječih protidampinških ukrepov na zadevni izdelek oslabljeni s količinami in cenami. Navedeno je bilo, da naj bi znatne količine uvoza biodizla v čisti obliki ali v mešanici z vsebnostjo več kot 20 mas. % biodizla iz Kanade in Singapurja ter biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 % ali manj biodizla nadomestile uvoz zadevnega izdelka. Poleg tega so obstajali zadostni dokazi, da se je ta obseg uvoza povečal pri cenah, ki so znatno nižje od neškodljive cene, določene v preiskavi, ki je privedla do obstoječih ukrepov.

(9)

V zahtevku je bilo navedeno tudi, da so cene zadevnega izdelka še naprej subvencionirane, kot je bilo prej ugotovljeno.

(10)

Ko je Komisija po posvetovanju s Svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi prima facie za začetek preiskave na podlagi člena 13 osnovne uredbe, je začela preiskavo z Uredbo (EU) št. 720/2010 (5) („začetna uredba“). Komisija je v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe z začetno uredbo tudi odredila, naj carinski organi registrirajo uvoz, poslan iz Kanade in Singapurja, ter uvoz s poreklom iz ZDA biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenega s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora.

(11)

Komisija je začela vzporedno preiskavo z Uredbo (EU) št. 721/2010 (6) glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom za uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, pri uvozu biodizla, poslanega iz Kanade ali Singapurja, in pri uvozu biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla s poreklom iz ZDA.

(12)

Komisija je uradno obvestila organe ZDA, Kanade in Singapurja. Vprašalniki so bili poslani znanim proizvajalcem/izvoznikom v ZDA, Kanadi in Singapurju. Zainteresirane strani so imele možnost, da v roku iz začetne uredbe v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(13)

Navedene družbe so predložile izpolnjene vprašalnike, nato pa so bili v njihovih prostorih opravljeni preveritveni obiski:

(14)

Opravljeni so bili tudi obiski zadevnih pristojnih organov kanadske in singapurske vlade.

(15)

Obdobje preiskave je trajalo od 1. aprila 2009 do 30. junija 2010 (OP). Za preiskavo domnevne spremembe vzorca trgovanja so bili zbrani podatki za obdobje od leta 2008 do konca OP.

(16)

Izdelek, ki ga zadeva morebitno izogibanje, tj. sporni izdelek v prvotni preiskavi, so monoalkilni estri maščobnih kislin in/ali parafinsko plinsko olje, pridobljeno s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, splošno znani kot „biodizel“, v čisti obliki ali mešanici, z vsebnostjo več kot 20 mas. % monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenega s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, ki so trenutno uvrščeni v oznake KN ex 1516 20 98, ex 1518 00 91, ex 1518 00 99, ex 2710 19 41, 3824 90 91, ex 3824 90 97, ter s poreklom iz ZDA.

(17)

Izdelek v preiskavi glede izogibanja je dvojen. Glede domnevnega pretovarjanja prek Kanade in Singapurja je enak spornemu izdelku v prvotni preiskavi, kot je navedeno v prejšnjem odstavku. Glede pošiljk neposredno iz ZDA je izdelek v preiskavi biodizel v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj monoalkilnih estrov maščobnih kislin in/ali parafinskega plinskega olja, pridobljenega s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora, s poreklom iz ZDA.

(18)

Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov marca 2009 je uvoz zadevnega izdelka praktično prenehal. Navedena razpredelnica povzema stanje:

Uvoz biodizla in nekaterih mešanic biodizla v Evropsko unijo

pod oznako KN 3824 90 91 (v tonah)

(19)

Navedeni Eurostatovi podatki zajemajo vse vrste biodizla z vsebnostjo 96,5 % ali več estrov.

(20)

Za primerjavo ZDA poroča o izvozu biodizla in mešanic biodizla pod oznako HTS 3824 90 40 00 (mešanice maščob živalskega ali rastlinskega izvora), kot sledi:

Izvoz biodizla in mešanic biodizla iz ZDA

pod oznako HTS 3824 90 40 00 (v tonah)

(21)

S primerjavo navedenih razpredelnic je mogoče ugotoviti, da je 358 291 ton, izvoženih v Unijo med OP, mešanic z vsebnostjo 96,5 % in manj biodizla.

(22)

V Kanadi je bila stopnja sodelovanja proizvajalcev/izvoznikov visoka. Proizvajalca, ki predstavljata približno 90 % proizvodnje biodizla v Kanadi, sta izpolnila vprašalnik in v celoti sodelovala pri preiskavi. Pri preiskavi so sodelovali tudi Kanadsko združenje za obnovljiva goriva (Canadian Renewable Fuels Association) in pristojni organi kanadske vlade.

(23)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je treba obstoj izogibanja oceniti z zaporedno analizo, ali se je vzorec trgovanja med ZDA, Kanado in Unijo spremenil, ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni drugega vzroka ali gospodarske utemeljitve, ali obstajajo dokazi za škodo ali za to, da se popravljalni učinek dajatve spodkopava s cenami in/ali količinami podobnega izdelka, ter da obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, predhodno ugotovljenimi za podoben izdelek.

(24)

Uvoz biodizla iz ZDA je upadel z 1 487 790 ton v letu 2008 na 381 227 ton v letu 2009 in na skoraj nič v OP.

(25)

Med letom 2008 in OP pa se je po Eurostatovih podatkih skupni uvoz biodizla iz Kanade v Unijo znatno povečal, s 1 725 ton v letu 2008 na 140 043 ton v letu 2009 in 197 772 ton v OP.

(26)

Pri prodaji biodizla med ZDA in Kanado ni carin, pa tudi ne drugih vrst omejitev uvoza.

(27)

Glede na statistične podatke ZDA se je izvoz biodizla iz ZDA v Kanado povečal z 967 ton v letu 2008 na 128 233 ton v letu 2009 in na 161 841 ton v OP.

(28)

Primerjava statističnih podatkov o izvozu, ki so jih zagotovili organi ZDA, s statističnimi podatki, ki so jih na kraju samem zagotovili kanadski organi, so pokazali znatne neskladnosti po posameznih mesecih. V skladu s statističnimi podatki Kanade se je uvoz biodizla iz ZDA povečal z 11 757 ton v letu 2008 na 18 673 ton v letu 2009 in na 174 574 ton v OP.

(29)

Kanadski organi navajajo, da za deklariranje biodizla ni posebne oznake. Opozorili so, da si Kanada in ZDA izmenjujeta podatke o uvozu, ki jih nato uporabljata kot podatke o svojem izvozu. Uvozni podatki Kanade in izvozni podatki ZDA se morajo ujemati na ravni šestmestne številke in so si pod oznako HTS 38.24.90 dejansko zelo podobni. Z izjemo šestmestne številke imata vsaka svoj klasifikacijski sistem. Opozoriti je treba tudi, da kanadski statistični podatki zajemajo le uvoz, ki se je carinil v Kanadi, in ne pretovorjenega blaga.

(30)

Kljub neskladnostim med viroma podatkov je jasno, da se je izvoz biodizla iz ZDA v Kanado povečal med letom 2008 in OP, zlasti pa po uvedbi protidampinških ukrepov. Trg biodizla v Kanadi trenutno ne more absorbirati takih količin biodizla. Proizvajalci pristnega kanadskega biodizla so dejansko usmerjeni v izvoz.

(31)

Sodelujoča proizvajalca v Kanadi v OP nista kupovala biodizla iz ZDA ali katerega koli drugega vira.

(32)

Proizvodnja biodizla v Kanadi je mlada gospodarska panoga. V OP je delovalo približno šest proizvodnih obratov, vendar obrata v vzhodni Kanadi, katerih lastnika in upravljavca sta sodelujoča proizvajalca, sama predstavljata približno 90 % celotne proizvodnje.

(33)

Z obsegom proizvodnje, ki sta jo prodala sodelujoča proizvajalca, je bila določena prodaja končnim strankam, ki so bile zagotovo v Severni Ameriki, tj. ZDA ali Kanadi. Preostanek prodaje je bil prodan strankam, ki so z blagom trgovale in/ali ga mešale z drugim biodizlom. Družbi nista vedeli, ali so stranke prodale izdelke v Unijo kot kanadski biodizel, ga mešale ali pa je bil biodizel prodan končnim strankam v ZDA ali Kanadi.

(34)

Tudi v ekstremnem primeru, da bi ves „pristen“ kanadski biodizel končal v Uniji, bi ta v OP predvidoma predstavljal le 20 % skupnega uvoza na trg Unije iz Kanade.

(35)

Uskladitev statističnih podatkov s podatki, pridobljenimi od sodelujočih proizvajalcev, je pokazala, da kanadski proizvajalci biodizla niso mogli proizvesti količine, izvožene iz Kanade v Unijo. To jasno kaže, da je povečan uvoz iz Kanade na trg Unije povezan z izvozom biodizla iz ZDA, poslanega iz Kanade.

(36)

Skupno zmanjšanje izvoza iz ZDA v Unijo od leta 2008 in vzporedno povečanje izvoza iz Kanade v Unijo ter izvoza iz ZDA v Kanado po uvedbi prvotnih ukrepov se lahko štejeta za spremembo v načinu trgovanja.

(37)

S preiskavo za pretovarjanje razen izogibanja plačilu veljavne protidampinške dajatve za biodizel s poreklom iz ZDA ni bil ugotovljen noben drug vzrok ali gospodarska utemeljitev.

(38)

Z Eurostatovimi podatki se je ocenilo, ali so uvoženi izdelki s količinami spodkopavali popravljalne učinke veljavnih protidampinških ukrepov za uvoz biodizla iz ZDA. Količine in cene izvoza iz Kanade so bile primerjane s stopnjo odprave škode, določeno v prvotni preiskavi.

(39)

Kot je bilo navedeno, se je uvoz iz Kanade v Unijo v letu 2008 povečal s 1 725 ton na 197 772 ton v OP, kar predstavlja 9,2-odstotni delež uvoza. Povečanje uvoza iz Kanade se ni moglo šteti za zanemarljivo ob upoštevanju velikosti trga Unije, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Ob upoštevanju ravni neškodljive cene iz prvotne preiskave je uvoz Kanade v Unijo v OP pokazal nelojalno nižanje ciljnih cen za približno 50 % in nelojalno nižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije za približno 40 %.

(40)

Zato je bilo ugotovljeno, da se ukrepi spodkopavajo s količinami in cenami.

(41)

V skladu s členom 13(1) in (2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalno vrednostjo, določeno v prvotni preiskavi.

(42)

V prvotni preiskavi so bile normalne vrednosti določene na osnovi domačih prodajnih cen v običajnem poteku trgovine in kombinirane na podlagi stroškov proizvodnje z razumno stopnjo dobička, kjer ni bilo domače prodaje ali običajnega poteka trgovine.

(43)

Izvozne cene iz Kanade so bile določene na osnovi povprečne uvozne cene biodizla v OP, ki je bila pridobljena iz Eurostatovih podatkov.

(44)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so bile v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevane razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ker ni bilo zadostnih podatkov v zvezi s številnimi postavkami stroškov, so bili za ugotovitev cen FOB na kanadski meji od Eurostatovih cen CIF odšteti stroški prevoza in zavarovanja na podlagi ugotovljenih povprečnih stroškov za čezmorski prevoz biodizla iz ZDA v Unijo v obdobju prvotne preiskave.

(45)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bil damping izračunan s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti, kot je bila ugotovljena v prvotni preiskavi, in tehtanih povprečnih izvoznih cen v OP, izraženimi v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(46)

S to primerjavo je bil dokazan obstoj dampinga.

(47)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je dokončnim protidampinškim dajatvam, uvedenim na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, izogibalo s pretovarjanjem prek Kanade v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(48)

Pri preiskavi sta sodelovala dva trgovca iz Singapurja. Sodelovali so tudi zadevni organi singapurske vlade.

(49)

Merila za oceno obstoja izogibanja so opisana v uvodni izjavi 23.

(50)

Glede na Eurostatove številke se je skupni izvoz biodizla iz Singapurja v Unijo povečal s 179 ton v letu 2008 na 20 486 ton v letu 2009 ter na 32 078 ton v OP. V istem obdobju se je povečal tudi izvoz iz ZDA v Singapur.

(51)

Po navedbah zadevnih organov singapurske vlade se lokalno proizveden biodizel proda večinoma v Singapurju za zadostitev povpraševanju na domačem trgu. Vendar pa opozarjajo na rastočo industrijo v Singapurju z nedavno izgradnjo novih proizvodnih obratov.

(52)

Obseg izvoza iz Singapurja je običajno majhen. Uvoz biodizla v Unijo je bil podrobno proučen v zbirki podatkov iz člena 14(6), preverili pa so ga pristojni nacionalni carinski organi. Zdi se, da se je uvoz večkrat hitro povečal. Z analizo je bilo ugotovljeno, da je večina tega uvoza pristnega singapurskega porekla. Vendar ni bilo mogoče pojasniti celotnega uvoza.

(53)

V primerjavi s potrošnjo Unije iz prvotne preiskave je bil obseg uvoza iz Singapurja v Unijo, ki ga ni bilo mogoče pojasniti, izjemno majhen. Poleg tega bi bil ob upoštevanju ocene znatnega povečanja potrošnje Unije od prvotne preiskave, ki jo je pripravil Evropski odbor za biodizel, delež tega obsega uvoza pri potrošnji Unije zanemarljiv.

(54)

Ob upoštevanju navedenega je mogoče ugotoviti, da količine iz Singapurja niso spodkopavale popravljalnih učinkov protidampinških ukrepov.

(55)

Dobro znano je, da je Singapur veliko ladijsko središče za pretovarjanje v Aziji, kamor prispejo regionalne ladje za razkladanje blaga, ki se kasneje ponovno naloži na ladje, ki plujejo med drugim v Evropo. V tej preiskavi je eden od sodelujočih trgovcev v Singapurju pretovoril biodizel malezijskega ali indonezijskega porekla, namenjen v Unijo. V OP je ta trgovec sam izvozil znatno količino biodizla v Unijo s pretovarjanjem v Singapurju, carinski urad pa je v Uniji ocarinil biodizel kot malezijskega ali indonezijskega porekla. Znakov, da bi se pri preverjanju pojavili dvomi glede deklariranega indonezijskega ali malezijskega porekla, ni bilo.

(56)

Glede na navedeno se preiskava glede morebitnega izogibanja protidampinškim ukrepom z uvozom biodizla, poslanega iz Singapurja, zaključi.

(57)

V preiskavi je sodelovalo pet proizvajalcev biodizla ali mešanic biodizla ZDA, od katerih so bili trije vključeni v vzorec prvotne preiskave. Vlada ZDA je zagotovila statistične podatke o izvozu in njihovo razlago.

(58)

Vsi trije proizvajalci, ki so bili vključeni v vzorec prvotne preiskave, so prenehali z izvozom biodizla po uvedbi dokončnih ukrepov.

(59)

Samo ena od petih sodelujočih družb, BP North America, ki ni sodelovala pri prvotni preiskavi, je v OP izvažala mešanice biodizla z vsebnostjo 20 % ali manj biodizla („B20 ali manj“) v Unijo.

(60)

Nacionalni odbor za biodizel (NBB), ki predstavlja industrijo biodizla ZDA, je trdil, da izdelek, ki je bil po njihovo zunaj obsega izdelka obstoječih ukrepov, ne more postati predmet protidampinških ukrepov brez protisubvencijske preiskave de novo. NBB je trdil, da je dokončna uredba izrecno določila „zadevni izdelek“ in „podobni izdelek“ na ravni biodizla ali biodizla v mešanicah biodizla, ki vsebujejo več kot 20 % biodizla. Po navedbah NBB to ni bila umetna mejna vsebnost, temveč realno stanje na trgu, ki je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Ugotovljeno je bilo na primer, da je 20-odstotna mejna vrednost ustrezna za omogočanje jasnega razlikovanja med različnimi vrstami mešanic, ki so na voljo na trgu ZDA.

(61)

Po mnenju NBB in drugih zainteresiranih strani lahko preiskava proti izogibanju samo razširi protidampinške ukrepe za zadevni izdelek na podobni izdelek, ki je samo nekoliko spremenjen izdelek v primerjavi z zadevnim izdelkom. NBB je trdil, da je Svet v dokončni uredbi določil, da biodizel v mešanicah z 20 % ali manj biodizla ni podoben izdelek. Zato po navedbah NBB za določitev, ali morajo ukrepi veljati za te mešanice, ni druge možnosti razen začetka nove preiskave.

(62)

V odgovor na te trditve je treba najprej opozoriti, da je namen določb proti izogibanju iz člena 13 osnovne uredbe preprečiti kakršne koli domnevne poskuse izogibanja veljavnim ukrepom. Če obstaja dovolj dokazov prima facie, ki kažejo na izogibanje v pomenu člena 13(1) osnovne uredbe, bo Komisija začela preiskavo za določitev, ali prihaja do izogibanja. V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe je treba obstoj izogibanja ocenjevati na primer z zaporedno analizo, ali se je vzorec trgovanja med ZDA in Unijo spremenil, ali je ta sprememba nastala zaradi prakse, postopka ali dejavnosti, za katero razen uvedbe dajatve ni drugega vzroka ali gospodarske utemeljitve, ali so dokazi o škodi ali da se popravljalni učinek dajatve spodkopava s cenami in/ali količinami.

(63)

Opozoriti je treba tudi, da preiskava proti izogibanju ni pregled obsega izdelka iz člena 11(3) osnovne uredbe in ne spremeni opredelitve zadevnega izdelka ali podobnega izdelka. Določbe iz člena 13 osnovne uredbe določajo ustrezno pravno podlago za preiskavo, ali obstaja izogibanje v zvezi z izdelkom, za katerega veljajo ukrepi.

(64)

V zvezi s tem je bilo v zahtevku, ki ga je Komisija prejela v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe, navedeno, da se je po uvedbi ukrepov začel izvoz biodizla v mešanicah z vsebnostjo 20 % ali manj biodizla iz ZDA v Unijo, domnevno zaradi izkoriščanja prednosti mejne vsebnosti biodizla, določene v opisu zadevnega izdelka in podobnega izdelka. V preiskavi je bilo proučeno, ali se taka praksa lahko šteje za izogibanje v skladu z določbami člena 13 osnovne uredbe. Treba je tudi opozoriti, da je domnevne prakse izogibanja mogoče proučiti samo v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(65)

Kot je navedeno v navedeni uvodni izjavi 20, oznaka ZDA HTS 3824 90 40 00 zajema tudi mešanice z vsebnostjo biodizla 96,5 % in manj. V skladu s statističnimi podatki ZDA je bila v OP v Unijo izvožena skupna količina 358 291 ton tovrstne mešanice.

(66)

Družba BP Products North America (BPNA) je v OP izvozila znaten delež navedene količine.

(67)

BPNA ni sodelovala v prvotni preiskavi, ker je s proizvodnjo biodizla začela šele na začetku leta 2009 v pričakovanju prihodnje rasti trga biodizla in kot odziv na vladne mandate v ZDA in v tujini. BPNA je začela izvažati v Unijo decembra 2009. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so bili dokončni ukrepi uvedeni julija 2009.

(68)

V Uniji je družba BP v Združenem kraljestvu, Franciji in na Nizozemskem prodajala mešanico biodizla s poreklom iz ZDA z vsebnostjo 15 mas. % ali manj biodizla („B15“). V vseh primerih se izdelek meša naprej, da se spoštuje ustrezna veljavna zakonodaja v nekaterih državah članicah za pospeševanje potrošnje biogoriv na črpalkah, ker se biogoriva trenutno štejejo za okoljsko trajnostna.

(69)

BPNA je trdila, da mešanice z vsebnostjo manj kot 15 % niso podoben izdelek v zvezi z zadevnim izdelkom. Značilnosti in tržna realnost so precej drugačne. Ustrezna logistika (vključno z omejitvami pri pošiljanju) pri proizvodnji in uvozu mešanic z manjšo vsebnostjo se zelo razlikujejo od logistike pri mešanicah z višjo vsebnostjo. Po navedbah BPNA se pri prevozu mešanic z vsebnostjo manj kot 15 % taki izdelki uvrščajo kot naftni izdelek za pošiljanje, kar pa ne velja za kemični izdelek, katerega pošiljanje je zato cenejše. BPNA je tudi trdila, da med višjimi in nižjimi mešanicami biodizla obstajajo razlike v učinkovitosti, ko se jih uporabi v dizelskih motorjih.

(70)

Cilj preiskave glede izogibanja je določiti, ali je pri biodizlu v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla prišlo do izogibanja izravnalnim ukrepom. Mogoče je, da so stroški pošiljanja pri mešanicah z manjšo vsebnostjo dejansko nižji. Glede postopka proizvodnje biodizla v mešanici nad B20 pa je treba opozoriti, da je mešanica B20 in manj dejansko samo drugače sestavljena mešanica. Gre za enostaven postopek spremembe sestave mešanice. B20 in manj se šteje samo za manjšo spremembo zadevnega izdelka, od katerega se razlikuje samo v deležu biodizla v mešanici. Treba je tudi opozoriti, da sta zadevni izdelek kot tudi B20 in manj namenjena enaki končni uporabi. Biodizel v mešanicah B20 in manj ter biodizel v mešanicah z večjo vsebnostjo kot B20 imata enake bistvene lastnosti.

(71)

Uvoz zadevnega izdelka iz ZDA je padel z 1 487 790 ton leta 2008 na 381 227 ton leta 2009, v OP pa skoraj na nič.

(72)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je izvoz B20 in manj iz ZDA v Unijo kljub obveznemu mešanju na primer B5 v Uniji med prvotno preiskavo pojavil šele po uvedbi dokončnih ukrepov. Po podatkih, pridobljenih od vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, je bil v Unijo izvažan predvsem B99,9. Razlog za to je bil, da je prejemal najvišjo subvencijo za izvoženo blago (1 USD davčne olajšave za biodizel na galono).

(73)

Zato je razen izogibanja veljavnim protidampinškim ukrepom težko ugotoviti drugo gospodarsko utemeljitev za začetek izvoza B20 in manj.

(74)

Delež biodizla v mešanici je še vedno subvencioniran, uvoznik pa se izogiba plačilu veljavne protidampinške dajatve. Glede tega je treba opozoriti, da se protidampinška dajatev na mešanice uporablja sorazmerno z biodizlom v mešanici, tj. v primeru uvoza B15 bi znašala neplačana protidampinška dajatev približno do 26 EUR na tono.

(75)

Po navedbah BNPA do proizvodnje biodizla z vsebnostjo, ki je manjša od B15, ni prišlo zato, da bi se izogibalo dajatvam. Družba je trdila, da ni sodelovala v prvotni preiskavi, ker je s proizvodnjo biodizla začela šele na začetku leta 2009 v pričakovanju rasti trga biodizla in v odgovor na vladne mandate v ZDA in v tujini. Mešanje v ZDA in izvoz v Unijo sta bili logična poslovna odločitev glede na posebno strukturo družbe, njeno delovanje kot naftna družba ter njeno logistično prisotnost v ZDA. Izvožena mešanica je bila zaradi manj strogih varnostnih ukrepov vedno B15 in manj, saj se v skladu s pomorskimi predpisi mešanica do B15 ne šteje za kemični izdelek.

(76)

Treba je opozoriti, da je družba z dejavnostmi na področju izvoza v Unijo začela šele po uvedbi ukrepov. Šteje se, da razen izogibanja plačilu veljavne protidampinške dajatve za biodizel s poreklom iz ZDA ni nobenega zadostnega vzroka ali gospodarske utemeljitve.

(77)

Glede na stopnjo neškodljivih cen prvotne preiskave je uvoz B20 in manj iz ZDA v Unijo v OP pokazal nelojalno nižanje prodajnih in ciljnih cen. Izvoz B20 in manj se je pojavil šele po uvedbi dokončnih ukrepov, zadevne količine pa niso zanemarljive.

(78)

Zato je bilo ugotovljeno, da se ukrepi spodkopavajo s količinami in cenami.

(79)

V skladu s členom 13(1) in (2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali obstajajo dokazi o dampingu v zvezi z normalno vrednostjo, določeno v prvotni preiskavi. Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene je pokazala obstoj dampinga.

(80)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da se je dokončnim protidampinškim ukrepom, uvedenim na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA izogibalo z uvozom v Unijo biodizla v mešanici z vsebnostjo 20 mas. % ali manj biodizla.

(81)

Ugotovljeno je bilo, da sta subvencioniranje v ZDA in izogibanje plačilu protidampinških dajatev pri uvozu v Unijo edina gospodarska utemeljitev za izvoz mešanic B20 in manj.

(82)

Družba BPNA je zahtevala izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov. Ker pa je bilo v preiskavi jasno ugotovljeno, da je do uvoza B20 in manj prišlo samo zato, da se izogne veljavnim ukrepom, takega izvzetja ni mogoče odobriti. V skladu z določbami člena 13(4) osnovne uredbe je izvzetje mogoče odobriti proizvajalcem zadevnega izdelka, ki lahko dokažejo, da niso povezani s proizvajalci, za katere veljajo ukrepi, in da niso povezani s praksami izogibanja. V teh preiskavah je bilo ugotovljeno, da je BPNA vključena v prakse izogibanja, saj je z izvozom B20 in manj začela po uvedbi protidampinških in izravnalnih ukrepov brez drugega vzroka ali gospodarske utemeljitve razen uvedbe ukrepov. Poleg tega obstajajo tudi dokazi, da so se učinki ukrepov spodkopavali s cenami in količinami ter da obstaja damping v zvezi s predhodno določenimi normalnimi vrednostmi.

(83)

Nekateri proizvajalci biodizla, ki so sodelovali v prvotni preiskavi, so zaradi izogibanja zahtevali izvzetje iz kakršnih koli razširjenih ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da ti proizvajalci ZDA niso proizvajali ali prodajali biodizla B20 in manj. V skladu s členom 13(4) osnovne uredbe se v preiskavi proti izogibanju lahko obravnava le zahtevo proizvajalcev. Vendar je treba opozoriti, da člen 13 osnovne uredbe vsebuje določbe za nove družbe.

(84)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da se je dokončni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, izogibalo s pretovarjanjem prek Kanade v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(85)

V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe je treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA zato razširiti na uvoz enakega izdelka, poslanega iz Kanade, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Kanade ali ne.

(86)

Za preprečitev izogibanja dajatvi z nepreverljivimi navedbami, da je izdelek, pretovorjen prek Kanade, proizvedla družba, za katero velja individualna dajatev v dokončni uredbi, mora biti ukrep, ki ga je treba razširiti, ukrep, določen za „vse druge družbe“ iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 599/2009 in ki je dokončna protidampinška dajatev v višini 172,2 EUR na tono.

(87)

Protidampinška dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.

(88)

V skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, ki določata, da se vsak razširjeni ukrep uporablja za uvoz, za katerega v Uniji velja registracija, uvedena z začetno uredbo, je treba pobirati dajatve za navedeni registrirani uvoz biodizla, poslanega iz Kanade.

(89)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da se je dokončni protidampinški dajatvi, uvedeni na uvoz biodizla s poreklom iz ZDA, izogibalo z uvozom v Unijo B20 in manj biodizla v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(90)

V skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe je zato treba veljavne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA razširiti na uvoz B20 in manj.

(91)

Ukrepi, ki jih je treba razširiti, so tisti, ki so navedeni v členu 1(2) Uredbe (ES) št. 599/2009.

(92)

Razširjena protidampinška dajatev na mešanice se uporablja glede na masni delež skupne vsebnosti monoalkilnih estrov maščobnih kislin in parafinskega plinskega olja, pridobljenih s sintezo in/ali hidrotretiranjem, nefosilnega izvora (vsebnost biodizla), v mešanici.

(93)

V skladu s členoma 13(3) in 14(5) osnovne uredbe, ki določata, da se vsak razširjeni ukrep uporablja za uvoz, za katerega v Uniji velja registracija, uvedena z začetno uredbo, je treba pobirati dajatve za navedeni registrirani uvoz B20 in manj, s poreklom iz ZDA.

(94)

Glede na ugotovitve v zvezi s Singapurjem je treba preiskavo v zvezi z morebitnim izogibanjem protidampinškim ukrepom z uvozom biodizla, poslanega iz Singapurja, zaključiti in ukiniti registracijo uvoza biodizla, poslanega iz Singapurja, uvedeno z začetno uredbo.

(95)

Sodelujoči družbi iz Kanade, ki sta predložili izpolnjen vprašalnik, sta zaprosili za izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(96)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoča kanadska proizvajalca nista sodelovala pri praksah izogibanja, ki so predmet te preiskave. Ta proizvajalca lahko tudi pokažeta, da nista povezana z nobenim proizvajalcem/izvoznikom biodizla ZDA. Zato se njuna zahtevka za izvzetje lahko odobrita.

(97)

V tem primeru se šteje, da so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev pravilne uporabe takih izvzetij. Ti posebni ukrepi so zahteve za predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki ustreza zahtevam iz Priloge k tej uredbi. Za uvoz, ki ga ne spremlja taka faktura, velja razširjena protidampinška dajatev.

(98)

Ena od sodelujočih strani iz ZDA, ki je predložila izpolnjen vprašalnik, je zaprosila za izvzetje iz morebitnih razširjenih ukrepov v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe.

(99)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 82, je bilo v preiskavi jasno navedeno, da je ta stran z uvozom B20 in manj sodelovala pri praksah izogibanja. Posledično takega izvzetja ni mogoče odobriti.

(100)

Vendar je treba poudariti, da lahko v primeru, da zadevni proizvajalec izvoznik ne izvaja več dampinga, take strani zahtevajo pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe.

(101)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, ki so pripeljali do navedenih sklepnih ugotovitev, ter bile pozvane, naj predložijo pripombe. Upoštevale so se ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile strani –

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 04/92

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Telefaks: +32 22956505

11.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/22

(1)

Namen Direktive 2004/49/ES je olajšati dostop do trga storitev železniških prevozov z določitvijo skupnih načel upravljanja, urejanja in nadzorovanja varnosti v železniškem prometu. Direktiva 2004/49/ES določa tudi okvir za zagotavljanje enakih pogojev za vse subjekte, zadolžene za vzdrževanje, za tovorne vagone, ki bodo doseženi z izvajanjem enakih zahtev glede podeljevanja spričeval po vsej Uniji.

(2)

Namen sistema podeljevanja spričeval je zagotoviti okvir za uskladitev zahtev in metod za ocenjevanje sposobnosti subjektov, zadolženih za vzdrževanje, po vsej Uniji.

(3)

Brez poseganja v pristojnosti prevoznikov v železniškem prometu in upravljavcev infrastrukture glede varnega upravljanja vlakov, subjekt, zadolžen za vzdrževanje, z ustreznim sistemom vzdrževanja zagotovi, da tovorni vagoni, ki jih mora vzdrževati, obratujejo varno. Upoštevajoč precejšnjo raznolikost zasnove in metod vzdrževanja mora biti ta sistem vzdrževanja usmerjen v proces.

(4)

Upravljavci infrastrukture morajo uporabljati tovorne vagone za prevoz gradbenega materiala ali materiala za dejavnosti vzdrževanja infrastrukture. Upravljavci infrastrukture uporabljajo tovorne vagone za ta namen v okviru zmogljivosti prevoznika v železniškem prometu. Ocena zmogljivosti upravljavca infrastrukture za uporabo tovornih vagonov za ta namen mora biti del ocene za varnostno pooblastilo v skladu s členom 11 Direktive 2004/49/ES.

(5)

Inšpekcijske preglede in spremljanje pred odhodom vlaka ali med vožnjo na splošno izvaja aktivno osebje prevoznikov v železniškem prometu ali upravljavcev infrastrukture po procesu, opisanem v njihovem sistemu varnega upravljanja v skladu s členom 4(3) Direktive 2004/49/ES.

(6)

Prevozniki v železniškem prometu ali upravljavci infrastrukture morajo prek svojega sistema varnega upravljanja zagotoviti nadzor nad vsemi tveganji v zvezi s svojimi dejavnostmi, vključno z uporabo pogodbenih izvajalcev. V ta namen mora prevoznik v železniškem prometu upoštevati pogodbene dogovore s subjekti, ki so zadolženi za vzdrževanje vseh vagonov, ki jih uporablja. To je lahko pogodba med železniškim podjetjem in subjektom, zadolženim za vzdrževanje, ali pogodbena veriga z drugimi strankami, kot je imetnik. Te pogodbe morajo biti skladne s postopki, ki jih prevoznik v železniškem prometu ali upravljavec infrastrukture določi v svojem sistemu varnega upravljanja, vključno z izmenjavo informacij.

(7)

V skladu z Direktivo 2004/49/ES je spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, veljavno po vsej Uniji. Spričevala, izdana s strani organov v tretjih državah, ki so imenovani v skladu z enakovrednimi merili in izpolnjujejo zahteve, enakovredne tistim, ki jih vsebuje ta uredba, je praviloma treba obravnavati kot enakovredna spričevalom subjektov, zadolženih za vzdrževanje, ki so bila izdana v Uniji.

(8)

Ocena vloge za spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, ki jo izvede certifikacijski organ, je ocena sposobnosti vložnika za upravljanje dejavnosti vzdrževanja in za opravljanje operativnih funkcij vzdrževanja bodisi samostojno ali prek pogodb z drugimi organi, zadolženimi za opravljanje teh funkcij ali delov teh funkcij, kot so vzdrževalne delavnice.

(9)

Sistem podeljevanja spričeval mora biti orodje za obvladovanje tveganj, pri čemer je treba zagotoviti, da so akreditirani organi sposobni opravljati delo, ki ga prevzamejo. Poleg tega se akreditacija obravnava kot sredstvo za zagotovitev nacionalnega in mednarodnega priznavanja spričeval subjektov, zadolženih za vzdrževanje, ki jih izdajo akreditirani organi.

(10)

Za oblikovanje sistema, ki omogoča certifikacijskim organom opravljanje preverjanj subjektov, zadolženih za vzdrževanje, po vsej Uniji, morajo vsi organi, ki lahko podeljujejo spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje („certifikacijski organi“), med seboj sodelovati z namenom uskladitve pristopov k podeljevanju spričeval. Posebne zahteve za akreditacijo morajo biti oblikovane in odobrene v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (2).

(11)

Za vrednotenje procesa podeljevanja spričeval, določenega v tej uredbi, mora Evropska agencija za železniški promet (Agencija) nadzorovati razvoj sistema podeljevanja spričeval. Agencija mora za izvajanje te funkcije zbrati informacije o naravi certifikacijskih organov, ki delujejo na tem področju, in o številu spričeval, podeljenih subjektom, zadolženim za vzdrževanje. Agencija mora poleg tega olajšati usklajevanje certifikacijskih organov.

(12)

Uredba Komisije (ES) št. 653/2007 z dne 13. junija 2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta in o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 2001/14/ES (3), določa standardno obliko za varnostna spričevala. To obliko je treba posodobiti za vključitev dodatnih informacij o subjektih, zadolženih za vzdrževanje. Uredbo (ES) št. 653/2007 je treba zato ustrezno spremeniti.

(13)

Do polne uveljavitve sistema podeljevanja spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, kot ga določa ta uredba, mora biti v prehodnem obdobju priznana veljavnost obstoječih praks izdajanja spričeval subjektov, zadolženih za vzdrževanje, in vzdrževalnih delavnic, da se zagotovi neprekinjeno izvajanje storitev železniškega tovornega prometa, zlasti na mednarodni ravni. V tem obdobju morajo biti nacionalni varnostni organi še posebej pozorni na enakovrednost in skladnost različnih praks podeljevanja spričeval.

(14)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 27 Direktive 2004/49/ES –

(a)

„akreditacija“ pomeni „akreditacijo“ iz člena 2(10) Uredbe (ES) št. 765/2008;

(b)

„spričevalo subjekta“, zadolženega za vzdrževanje, pomeni spričevalo, izdano subjektu, zadolženemu za vzdrževanje, za namene člena 14a(4) Direktive 2004/49/ES;

(c)

„certifikacijski organ“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 10, odgovoren za izdajanje spričeval subjektov, zadolženih za vzdrževanje, na podlagi meril iz Priloge II;

(d)

„tovorni vagon“ pomeni vozilo brez lastnega pogona, ki je namenjeno prevozu tovora ali drugega materiala, ki se uporablja za dejavnosti, kot je gradnja ali vzdrževanje infrastrukture;

(e)

„vzdrževalna delavnica“ pomeni premičen ali nepremičen subjekt, sestavljen iz osebja, vključno s tistim z odgovornostjo upravljanja, orodij in prostorov, ki so organizirani za opravljanje vzdrževanja vozil, sestavnih delov ali podsklopov vozil;

(f)

„sprostitev v obratovanje“ pomeni zagotovilo, ki ga subjekt, ki opravlja vzdrževanje, da upravitelju funkcije vzdrževanja voznega parka, da je bilo vzdrževanje opravljeno po nalogih za vzdrževanje;

(g)

„vrnitev v uporabo“ pomeni zagotovilo na podlagi sprostitve v obratovanje, ki ga subjekt, zadolžen za vzdrževanje, da uporabniku, kot je prevoznik v železniškem prometu ali imetnik, da so bila vsa ustrezna vzdrževalna dela zaključena in da je vagon, ki je bil prej umaknjen iz obratovanja, v takšnem stanju, da omogoča varno uporabo, pri čemer so možne začasne omejitve uporabe.

(a)

nosilec funkcije upravljanja, ki nadzoruje in usklajuje funkcije vzdrževanja iz točk od (b) do (d) ter zagotavlja varno stanje tovornega vagona v železniškem sistemu;

(b)

nosilec funkcije razvoja vzdrževanja, ki je odgovoren za upravljanje dokumentacije o vzdrževanju, vključno s konfiguracijo, na podlagi projektnih in operativnih podatkov ter učinkovitosti in izmenjavi izkušenj;

(c)

nosilec funkcije upravljanja vzdrževanja voznega parka, ki upravlja odstranitev tovornega vagona zaradi vzdrževanja in njegovo vrnitev v obratovanje po vzdrževanju; in

(d)

nosilec funkcije izvajanja vzdrževanja, ki izvaja potrebno tehnično vzdrževanje tovornega vagona ali njegovih delov, vključno z dokumentacijo o sprostitvi v obratovanje.

(a)

če tovorne vagone vzdržuje vložnik, mora vložnik kot del svoje vloge priložiti veljavno spričevalo subjekta, zadolženega za vzdrževanje, če je na voljo, ali pa se njegova zmogljivost subjekta, zadolženega za vzdrževanje, oceni v okviru njegove vloge za pridobitev varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila.

(b)

če tovornih vagonov ne vzdržuje vložnik temveč druge stranke, vložnik prek svojega sistema upravljanja varnosti poskrbi za nadzor nad vsemi tveganji v zvezi z njegovo dejavnostjo, vključno z uporabo takšnih vagonov, pri čemer zlasti veljajo določbe člena 5 te uredbe.

11.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/47

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. avgusta 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku postopka), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih maščobnih alkoholov in njihovih mešanic (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi) s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije (v nadaljnjem besedilu: zadevne države) v Unijo.

(2)

Protidampinški postopek se je začel po pritožbi, ki sta jo 30. junija 2010 vložila dva proizvajalca Unije, Cognis GmbH in Sasol Olefins & Surfactants GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožnika). Obe družbi sta ustanovljeni po nemški zakonodaji in imata proizvodne obrate v Nemčiji, Franciji in Italiji. Družbi predstavljata velik delež, v tem primeru več kot 25 %, celotne proizvodnje izdelka v preiskavi v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav in znatni škodi, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, uvoznike/trgovce in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, znane proizvajalce izvoznike ter predstavnike zadevnih držav izvoznic uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku postopka.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na veliko število uvoznikov, ugotovljeno na podlagi pritožbe, je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje za uvoznike v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe. Štirje uvozniki so v roku iz obvestila o začetku postopka predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila uvoznikov, ki so se javili, je bilo sklenjeno, da se vzorčenje ne uporabi.

(6)

Komisija je poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcem Unije, uvoznikom ter vsem uporabnikom in dobaviteljem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem zainteresiranim stranem, ki so ga zahtevale v roku iz obvestila o začetku postopka.

(7)

Izpolnjene vprašalnike je poslalo pet proizvajalcev Unije, dva uvoznika, 21 uporabnikov iz Unije, dva proizvajalca izvoznika iz Indije, dva proizvajalca izvoznika iz Indonezije in z njim povezani trgovci ter trije proizvajalci izvozniki iz Malezije in z njim povezani trgovci.

(8)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za predhodno ugotovitev dampinga, z njim povzročene škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(9)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2009 do 30. junija 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2007 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(10)

Zadevni izdelek zajema nasičene maščobne alkohole z ogljikovim številom C8, C10, C12, C14, C16 ali C18 (razen razvejenih izomerov), vključno z enojnimi nasičenimi maščobnimi alkoholi (imenovanimi tudi „čiste frakcije“ ali „single cuts“) in mešanicami, sestavljenimi zlasti iz kombinacije ogljikovih števil C6-C8, C6-C10, C8-C10, C10-C12 (običajno razvrščenimi v C8-C10), mešanicami, sestavljenimi zlasti iz kombinacije ogljikovih števil C12-C14, C12-C16, C12-C18, C14-C16 (običajno razvrščenimi v C12-C14), in mešanicami, sestavljenimi zlasti iz kombinacije ogljikovih števil C16-C18, s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek), trenutno uvrščene v oznake KN ex 2905 16 85, 2905 17 00, ex 2905 19 00 in ex 3823 70 00.

(11)

Izdelek v preiskavi je vmesni izdelek, proizveden iz naravnih (oleokemijskih) ali sintetičnih (petrokemijskih) virov, kot so naravne maščobe in olja, surova nafta, zemeljski plin, kondenzati zemeljskega plina in premog. Večinoma se uporablja kot vhodni material za proizvodnjo sulfatov maščobnih alkoholov, etoksilatov maščobnih alkoholov in etersulfatov maščobnih alkoholov (tako imenovane površinsko aktivne snovi). Površinsko aktivne snovi se uporabljajo za proizvodnjo detergentov ter izdelkov za gospodinjstvo, čiščenje in osebno nego.

(12)

Za izdelek, izvožen v Unijo iz Indije, Indonezije in Malezije, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v teh državah, in izdelek, ki ga proizvajalci Unije izdelujejo in prodajajo v Uniji, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake uporabe. Zato se začasno obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(13)

Med preiskavo so nekatere strani trdile, da eden od pritožnikov v enem od svojih proizvodnih obratov proizvaja izdelek, ki vključuje molekule razvejenega izomera, ki jih opredelitev področja uporabe izdelka ne zajema, zaradi česar take proizvodnje ne gre uvrstiti v podobni izdelek. Začasno se sklene, da je ta trditev utemeljena, zato se podatki o tem proizvajalcu niso uporabili pri analizi škode. Gre omeniti, da sta bili iz opredelitve industrije Unije iz istega razloga izločeni še dve družbi, od katerih ena sodeluje pri preiskavi.

(14)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje pomeni vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bil celotni obseg prodaje vsakega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(15)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka zadevnega proizvajalca izvoznika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(16)

Preučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za vsako izvoženo vrsto izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(17)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(18)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(19)

Oba proizvajalca izvoznika v Indiji sta zadevni izdelek izvažala neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so jih te neodvisne stranke dejansko plačevale ali jih plačujejo za zadevni izdelek.

(20)

Normalna vrednost in izvozna cena proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(21)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v posrednih davkih, stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita ter provizijah, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(22)

Oba proizvajalca izvoznika sta zahtevala, da se pri izračunu dampinške stopnje ne bi smela upoštevati njuna prodaja enemu od pritožnikov v Uniji v OP, ker je prodaja temeljila na precejšnjih količinah in cenah, doseženih z močnimi pogajanji. Vendar ni pravnega razloga, zakaj se tak izvoz zadevnega izdelka ne bi upošteval pri izračunu dampinga. Trditev obeh proizvajalcev izvoznikov se zato zavrne.

(23)

Oba proizvajalca izvoznika sta zahtevala prilagoditev menjalnega tečaja zaradi stalne apreciacije indijske rupije (INR) do eura (EUR) vse od novembra 2009, ki naj bi izkrivljala izračun dampinga. Trditev se je nanašala na prodajo v EUR od januarja 2010 naprej in je vsebovala zahtevo, da se pri preračunu vrednosti navedene prodaje v INR menjalni tečaj meseca, ko je bila prodaja opravljena, zamenja z dva meseca starejšim menjalnim tečajem. Člen 2(10)(j) res določa, da se v nekaterih okoliščinah preračun valut prilagodi. Vendar je bilo ugotovljeno, da je bila apreciacija INR samo v drugi polovici OP. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta obe indijski družbi v navedenem obdobju pogosto višali svoje cene za glavne stranke v Uniji po precej rednem vzorcu in da so se cene pritožnikov v Uniji ravno tako stalno višale v drugi polovici OP. Zato ni jasnega dokaza, da se apreciacija INR ni pravočasno odražala v cenah, ki sta jih indijska proizvajalca izvoznika zaračunavala svojim strankam v EU, ali da se neupravičeno neugodno pozna pri izračunu dampinga. Trditev obeh družb je bila zato zavrnjena.

(24)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoča indijska proizvajalca izvoznika določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(25)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki sta jih predložila sodelujoča indijska proizvajalca izvoznika, ter ob upoštevanju razpoložljivih statističnih podatkov v Indiji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Indijo, določena na enaki stopnji kot najvišja stopnja za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(26)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(27)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje pomeni vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bil celotni obseg prodaje vsakega proizvajalca izvoznika podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(28)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka zadevnega proizvajalca izvoznika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(29)

Preučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za vsako izvoženo vrsto izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(30)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(31)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(32)

Kadar koli proizvajalec izvoznik ni imel domače prodaje posebne vrste izdelka, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(33)

Pri izračunu normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu z uvodnim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka proizvajalca izvoznika v običajnem poteku trgovine.

(34)

Proizvajalca izvoznika sta izvoz v Unijo izvedla neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih trgovskih družb s sedežem v Singapurju in Uniji.

(35)

Kadar so se izdelki v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji ali prek povezanih trgovinskih družb s sedežem v Singapurju, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki se plačujejo za zadevne izdelke.

(36)

Kadar so se izdelki v Unijo izvažali prek povezanih trgovinskih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določene na podlagi cen teh povezanih trgovcev pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji.

(37)

Normalna vrednost in izvozna cena proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(38)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za razlike v posrednih davkih, stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških pakiranja, stroških kredita ter provizijah, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(39)

Ena družba je zahtevala prilagoditev zaradi razlik v fizikalnih lastnostih, ker da izdelek v preiskavi izvaža v tekoči in trdni obliki v EU, medtem ko ga na domačem trgu prodaja samo v trdni obliki, cene pa so za tekočo obliko nižje od cen za trdno obliko izdelka v preiskavi. Vendar družba ni navedla obsega prilagoditve. Preprosta primerjava izvoznih cen trdnih in tekočih oblik izdelka v preiskavi ne more biti podlaga za odobritev prilagoditve razlik v fizikalnih lastnostih. Poleg tega računovodski sistem družbe ne omogoča pravega ločevanja stroškovnih razlik med trdnim in tekočim izdelkom. Tako ni zanesljivega načina za izračun morebitne prilagoditve in je treba trditev zavrniti.

(40)

Pritožnika sta trdila, da je strošek energije v Indoneziji izkrivljen zaradi zelo nizke in subvencionirane cene energije. Vendar nista predložila nobene utemeljene informacije o tem, kako tak izkrivljeni strošek energije, uporabljene za domačo proizvodnjo in proizvodnjo za izvoz, vpliva na izračun dampinga. Trditev je bila zato zavrnjena.

(41)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoča indonezijska proizvajalca izvoznika določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(42)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki sta jih predložila sodelujoča indonezijska proizvajalca izvoznika, ter ob upoštevanju razpoložljivih statističnih podatkov v Indoneziji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Indonezijo, določena na enaki stopnji dampinga kot najvišja stopnja za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(43)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(44)

Za določitev normalne vrednosti je bilo najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim obsegom izvoza v Unijo. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se domača prodaja šteje za reprezentativno, če celotni obseg domače prodaje pomeni vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka v Unijo. Za dva od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bilo ugotovljeno, da je bil celotni obseg prodaje proizvajalcev izvoznikov podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen. Za preostalega sodelujočega proizvajalca izvoznika ni bila ugotovljena nobena neodvisna domača prodaja v OP.

(45)

Za vsako vrsto izdelka, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in za katerega se je izkazalo, da je neposredno primerljiv z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka zadevnega proizvajalca izvoznika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(46)

Preučeno je bilo tudi, ali se za domačo prodajo posamezne vrste izdelka lahko šteje, da je bila opravljena v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za vsako izvoženo vrsto izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OP.

(47)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov na enoto, in pri katerih je tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka ustrezala vsaj stroškom proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(48)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OP.

(49)

Kadar koli proizvajalec izvoznik ni imel domače prodaje posebne vrste izdelka, se je normalna vrednost izračunala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(50)

Pri izračunu normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček v skladu z uvodnim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe temeljili na dejanskih podatkih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka proizvajalca izvoznika v običajnem poteku trgovine.

(51)

Za proizvajalca izvoznika brez domače prodaje v OP so temeljili zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobičke na podlagi člena 2(6)(a) osnovne uredbe na tehtanem povprečju dejanskih zneskov, določenih za druga proizvajalca izvoznika, ki sta v preiskavi v zvezi s proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na malezijskem trgu.

(52)

Izvozne prodaje proizvajalcev izvoznikov v Unijo so potekale neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb s sedežem v Uniji.

(53)

Kadar je bil izvoz v Unijo opravljen neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(54)

Kadar so se izdelki v Unijo izvažali prek povezanih družb s sedežem v Uniji, so bile izvozne cene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določene na podlagi cen teh povezanih družb pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki v Uniji.

(55)

Normalna vrednost in izvozna cena proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna.

(56)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Na podlagi tega so bile izvedene prilagoditve za stroške prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in druge tozadevne stroške, stroške pakiranja in stroške kredita, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(57)

En malezijski proizvajalec izvoznik je trdil, da je njegova povezana družba v Uniji pravzaprav proizvajalčev izvozni oddelek. Na tej podlagi je družba trdila, da bodo pri določanju cene franko tovarna preveliki odbitki, če se bodo uporabile polne prilagoditve za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobičke na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. Glede tega je bilo ugotovljeno, da je povezana družba izdala račune strankam v Uniji in prejela plačila strank iz Unije. Ob tem je treba opozoriti, da je prodaja povezane družbe vsebovala pribitek. Poleg tega so trgovčevi finančni računi pokazali, da je pri uvozu in nadaljnji prodaji imel običajne prodajne, splošne in administrativne stroške. Zato je videti, da povezana družba dejansko opravlja značilne posle uvoznika. Na tej podlagi je bila trditev družbe zavrnjena.

(58)

Pritožnika sta za Malezijo navedla isto trditev glede stroškov energije kot za Indonezijo iz uvodne izjave 40. Ta trditev je bila zavrnjena iz istih razlogov.

(59)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoče malezijske proizvajalce izvoznike določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(60)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki so jih predložili sodelujoči malezijski proizvajalci izvozniki, ter ob upoštevanju razpoložljivih statističnih podatkov v Maleziji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za Malezijo, določena na enaki stopnji kot najvišja stopnja za sodelujočega proizvajalca izvoznika.

(61)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(62)

V OP so podobni izdelek proizvajali dva znana in nekaj drugih zelo majhnih proizvajalcev Unije. Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih proizvajalci Unije sporočili pred začetkom preiskave in po njem. Na tej podlagi je bilo ocenjeno, da je celotna proizvodnja Unije v OP znašala med 400 000 in 500 000 ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo skupno proizvodnjo Unije, pomenijo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(63)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da se eden od pritožnikov ne bi smel šteti za del industrije Unije, ker je v OP uvažal zadevni izdelek. Vendar je bilo ugotovljeno, da je bil odstotek uvoza izdelka te družbe v OP iz zadevnih držav razmeroma majhen in zato nebistven v primerjavi z njeno proizvodnjo podobnega izdelka. Poleg tega je bil ta uvoz večinoma začasne narave. Zato se lahko potrdi, da je glavna dejavnost te družbe proizvodnja in prodaja v EU izdelka v preiskavi, njen glavni interes pa je interes proizvajalca Unije. Zato se začasno sklene, da ta trditev ni utemeljena.

(64)

Potrošnja je bila določena na podlagi celotne prodaje industrije Unije na trgu Unije, lastne uporabe in skupnega uvoza (na podlagi podatkov Eurostata). Ker podatki Eurostata vključujejo tudi nekatere druge izdelke razen zadevnega izdelka, so bile opravljene ustrezne prilagoditve. Informacije so navedene v indeksiranih vrednostih (2007 = 100) zaradi varovanja zaupnosti.

(65)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju rahlo povečala za 2 %. Najprej se je od leta 2007 do 2008 potrošnja povečala za 2,2 %, nato pa se je od leta 2008 do 2009 zmanjšala za 4,8 %. Od leta 2009 do konca OP se je potrošnja ponovno povečala za 4,6 %.

(66)

Gospodarski upad je prispeval k zmanjšanju potrošnje od leta 2008, ko so uporabniki zadevnega izdelka doživeli padec povpraševanja za svoje izdelke. Na začetku OP so se razmere trga začele rahlo izboljševati, zaradi česar se je povpraševanje po zadevnem izdelku povečalo v primerjavi s prvo polovico leta 2009.

(67)

Komisija je preučila, ali je treba učinke dampinškega uvoza iz zadevnih držav oceniti kumulativno na podlagi meril iz člena 3(4) osnovne uredbe. Ta člen določa, da se učinki uvoza iz dveh ali več držav, ki so istočasno predmet protidampinških preiskav, ocenijo kumulativno samo, če se ugotovi, da (a) je stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz vsake od teh držav, večja kot de minimis, kot ga opredeljuje člen 9(3) osnovne uredbe, in da obseg uvoza iz vsake od teh držav ni zanemarljiv ter da (b) kumulativna ocena učinkov uvoza ustreza konkurenčnim pogojem med uvoženimi izdelki in konkurenčnimi pogoji med uvoženimi izdelki na eni strani in podobnimi izdelki Skupnosti na drugi strani.

(68)

Stopnje dampinga, ugotovljene v zvezi z uvozom iz vsake zadevne države, so višje od stopnje de minimis, opredeljene v členu 9(3) osnovne uredbe, tj. 2 % izvoznih cen, obseg uvoza iz vsake zadevne države pa je nad pragom enoodstotnega tržnega deleža, določenim v členu 5(7) osnovne uredbe.

(69)

Preiskava je nadalje pokazala, da so bili konkurenčni pogoji med izdelki pri dampinškem uvozu ter med izdelki pri dampinškem uvozu in podobnim izdelkom podobni. Ugotovljeno je bilo, da so v obravnavanem obdobju povprečne uvozne cene iz vseh zadevnih držav padale in sledile istemu gibanju. Poleg tega je izdelek v preiskavi, uvožen iz zadevnih držav, v vseh pogledih enak, medsebojno zamenljiv in se v Uniji trži po primerljivih prodajnih poteh in pod podobnimi komercialnimi pogoji ter je tako medsebojno konkurenčen in konkurenčen izdelku v preiskavi, proizvedenemu v Uniji.

(70)

Na podlagi tega se začasno sklene, da so vsi pogoji za kumulacijo izpolnjeni, zato je treba za analizo škode učinke dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav oceniti skupaj.

(71)

V obravnavanem obdobju se je obseg izvoza iz zadevnih držav bistveno povečal za 57 %. Povečanje je bilo največje med letoma 2007 in 2008, ko se je uvoz povečal za 58 %. Izvoz se je potem rahlo zmanjšal leta 2009 in se v OP spet povečal na raven iz leta 2008.

(72)

Povprečne cene uvoza iz zadevnih držav so v obravnavanem obdobju močno nihale in se skupno zmanjšale za 6 %. V celotnem obravnavanem obdobju so bile povprečne cene uvoza iz zadevnih držav ves čas nižje od cen, ki so jih postavljali drugje po svetu in v industriji Unije, zaradi česar se je tržni delež zadevnih držav povečal.

(73)

V obravnavanem obdobju se je tržni delež zadevnih držav bistveno povečal za 54 %. Povečanje je bilo največje med letoma 2007 in 2008. Med gospodarsko krizo se je uvoz rahlo zmanjšal, zaradi česar se je tržni delež zadevnih držav med letoma 2008 in 2009 zmanjšal za 2 %, vendar so do konca obravnavanega obdobja ta tržni delež dobile nazaj.

(74)

Za analizo nelojalnega nižanja cen so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojene na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami uvoza iz zadevnih držav, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za obstoječe carine in stroške po uvozu. Ta primerjava cen je bila izvedena za transakcije na enaki ravni trgovine po morebitnih potrebnih prilagoditvah ter odbitku rabatov in popustov. Rezultati primerjave, izraženi kot odstotek prodajnih cen industrije Unije v obdobju preiskave, so pokazali precejšnje stopnje nelojalnega nižanja cen (do 16 %). Te stopnje nelojalnega nižanja cen kažejo pritisk na cene, ki ga izvaja uvoz iz zadevnih držav na trg Unije.

(75)

Stopnje nelojalnega nižanja cen za zadevne države so bile naslednje:

(76)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije zajela ovrednotenje vseh gospodarskih kazalcev za oceno položaja industrije Unije od leta 2007 do konca OP.

(77)

Od leta 2007 do 2009 se je proizvodnja Unije znatno zmanjšala za 23 % in se rahlo izboljšala med letom 2009 in koncem OP, zaradi česar je upad v obravnavanem obdobju znašal skupaj 17 %. Gre opozoriti, da se je sicer potrošnja Unije med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za približno 5 %, vendar je proizvodnja industrije Unije v tem obdobju precej bolj upadala, za 15 %, ter ni imela koristi od oživljanja potrošnje Unije v OP.

(78)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za približno 2 %. Po približno 9-odstotnem povečanju leta 2008 se je zmogljivost v naslednjih letih zmanjševala, zaradi česar se je v obravnavanem obdobju skupaj zmanjšala za 2 %.

(79)

Vendar se je s čedalje manjšim obsegom proizvodnje izkoriščenost razpoložljive zmogljivosti v obravnavanem obdobju zmanjšala za 15 %. Zmanjšanje je bilo največje leta 2009 med splošno gospodarsko krizo in se je v OP rahlo izboljšalo.

(80)

Podatki o prodaji v naslednji preglednici se nanašajo na obseg in vrednost prodaje prvi nepovezani stranki na trgu Unije.

(81)

Obseg prodaje in tržni delež sta med letom 2007 in OP upadala, in sicer za 18 % oziroma 12 %. Na začetku obravnavanega obdobja, od leta 2007 do 2008, se je kljub povečanju potrošnje Unije obseg prodaje industrije Unije zmanjšal za 15 %, pri čemer je izgubila 12 % tržnega deleža. Leta 2009 se je potrošnja Unije skrčila, zaradi česar se je obseg prodaje industrije Unije dodatno zmanjšal za 6,5 %. V OP se je prodaja Unije s čedalje večjo potrošnjo Unije rahlo povečala. Tržni delež pa se od leta 2008 do konca OP ni spreminjal.

(82)

Cene so se od leta 2007 do 2008 znatno zvišale, in sicer za 20 %. Gre omeniti, da so tudi proizvajalci izvozniki v tem obdobju zvišali cene, vendar dosti manj kot industrija Unije.

(83)

Leta 2009 je industrija Unije morala znižati cene, da bi se odzvala na pritisk povečanega uvoza iz zadevnih držav. Leta 2008 se je uvoz iz zadevnih držav povečal za 57 %, njihove cene pa so bile bistveno nižje od cen industrije Unije. Vendar industrija Unije ni zmogla znižati svojih cen na isto raven kot proizvajalci izvozniki.

(84)

V OP je industrija Unija ohranila raven cen iz leta 2009, zaradi česar so se v obravnavanem obdobju cene na splošno zvišale za 7 %.

(85)

Obseg zalog industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 33 %. Zlasti med letom 2008 in OP se je obseg zalog znatno zmanjšal za 51 %.

(86)

Zaradi zmanjšanja dejavnosti industrije Unije se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju ustrezno zmanjšalo za 13 %. Stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju rahlo povečali, in sicer za 6 %. To se šteje za naravno povečanje in je pod stopnjo inflacije v obravnavanem obdobju.

(87)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo (v tem primeru izguba) od prodaje podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Ugotovljeno je bilo, da je bila dobičkonosnost industrije Unije negativna od začetka zadevnega obdobja leta 2007 in v obravnavanem obdobju so se izgube bistveno povečale. Po zmanjšanju izgub leta 2008, so se spet bistveno povečale leta 2009 med splošno gospodarsko krizo. Gospodarsko oživljanje, ki je bilo opazno v OP, je industriji Unije omogočilo zmanjšati izgube pri prometu, čeprav je bila še vedno daleč od vrnitve k pozitivnim ravnem dobička.

(88)

Gibanje denarnega toka, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, v veliki meri odraža gibanje dobičkonosnosti. Denarni tok je bil leta 2007 negativen in v obravnavanem obdobju kaže znatno zmanjšanje. Enako velja za donosnost naložb, za katero je bil značilen podoben negativen razvoj v skladu z negativnimi rezultati, ki jih je industrija v Uniji dosegla v obravnavanem obdobju.

(89)

Zaradi tega je zmožnost industrije Unije za naložbe postala omejena, saj se je denarni tok v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal. Posledično so se v obravnavanem obdobju naložbe zmanjšale za približno 35 %.

(90)

Potrošnja Unije je v obravnavanem obdobju večinoma ostala stabilna. Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije pa sta v tem obdobju upadla, in sicer za 18 % oziroma 12 %.

(91)

Učinek dejanskih dampinških stopenj na industrijo Unije se glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav ne more šteti kot zanemarljiv.

(92)

Preiskava je pokazala, da se je v obravnavanem obdobju poslabšala večina kazalnikov škode, kot so proizvodnja (– 17 %), izkoriščenost zmogljivosti (– 13 %), obseg prodaje (– 18 %), tržni delež (– 12 %) in zaposlenost (– 14 %). Poleg tega so bili resno prizadeti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot sta denarni tok in dobičkonosnost. To pomeni, da je bila oslabljena zmožnost industrije Unije za zbiranje kapitala, zlasti v OP.

(93)

Glede na navedeno je bilo sklenjeno, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(94)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevnih držav povzročil industriji Unije tako škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(95)

Preiskava je pokazala, da je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju večinoma ostala stabilna, pri čemer se je obseg dampinškega uvoza iz zadevnih držav znatno povečal, in sicer za 57 %.

(96)

Dampinški uvoz iz zadevnih držav je pritiskal na industrijo Unije, zlasti leta 2008, ko se je tak uvoz povečal za 58 %. Tistega leta so bile cene iz zadevnih držav po Eurostatovih podatkih precej nižje od cen industrije Unije. Zaradi tega je industrija Unije izgubila približno 12 % tržnega deleža, medtem ko so zadevne države svojega povečale za 54 %.

(97)

Kot odgovor na ta pritisk je industrija Unije leta 2009 znižala svoje cene. Čeprav se je obseg uvoza iz zadevnih držav zmanjšal (– 6,7 %) z gospodarskim upadom in krčenjem trga EU, so se uvozne cene bolj znižale kot cene industrije Unije, zaradi česar industrija Unije ni mogla dobiti nazaj izgubljenega tržnega deleža.

(98)

V OP je industrija Unije morala še dodatno znižati svoje cene, pri čemer je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen iz zadevnih držav po preverjenih vrednostih izvoza še vedno 3-odstotno. Obseg (+ 4,3 %) in vrednost (+ 3,9 %) prodaje industrije Unije sta se rahlo opomogla, ampak kljub zmanjšanju razlike v ceni v primerjavi z uvoznimi cenami zadevnih držav industrija Unije ni mogla imeti koristi od oživljanja potrošnje in je njen tržni delež ostal nespremenjen. Medtem pa sta se v OP obseg in tržni delež uvoza iz zadevnih držav dodatno povečala (za 6,6 % oziroma 2 %).

(99)

Drugi dejavniki, ki so bili upoštevani pri preučitvi vzročnosti, so uvoz iz drugih držav, uspešnost izvoza industrije Unije in vpliv gospodarske krize.

(100)

Na podlagi Eurostatovih podatkov se je obseg uvoza v Unijo izdelka v preiskavi s poreklom iz tretjih držav, ki jih ta preiskava ne zadeva, v obravnavanem obdobju zmanjšal za 7 %. Tudi zadevni tržni delež teh držav se je zmanjšal, in sicer za 9 %.

(101)

Povprečne cene tega uvoza so bile višje od cen proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav in višje od cen industrije Unije.

(102)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz navedenih tretjih držav ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(103)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 55 %. Vpliv tega zmanjšanja pa se je delno izravnal s tem, da se je v istem obdobju povprečna prodajna cena na enoto zvišala za 71 %, zaradi česar se je zmanjšanje vrednosti izvoza omejilo na 24 %. To je v povezavi z dejstvom, da je izvoz v OP znašal le 5 % skupne prodaje, pripeljalo do začasnega sklepa, da izvozna uspešnost ni dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in uvozom iz zadevnih držav.

(104)

Gospodarska kriza je prispevala h krčenju potrošnje v Uniji in pritisku na cene. Nižja raven povpraševanja po izdelku v preiskavi je povzročila zmanjšanje proizvodnje industrije Unije in delno prispevala k znižanju prodajnih cen.

(105)

V običajnih gospodarskih razmerah ter brez močnega pritiska na cene in povečane ravni uvoza zaradi dampinškega uvoza bi industrija Unije mogoče imela nekaj težav pri zmanjšani potrošnji in višjih fiksnih stroških na enoto zaradi manjše izkoriščenosti zmogljivosti, ki jo je doživela med letom 2007 in OP. Dampinški uvoz pa je povečal učinek gospodarskega upada in onemogočil prodajo s ceno nad stroški proizvodnje.

(106)

Glede na navedeno je videti, da je zmanjšanje povpraševanja Unije, povezano z gospodarsko krizo, prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar se ocenjuje, da to ni prekinilo vzročne zveze, ugotovljene za dampinški uvoz z nizkimi cenami iz zadevnih držav.

(107)

Navedena analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bil ta uvoz izveden po dampinških cenah, ki so bile nižje od cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije za podobne vrste izdelka.

(108)

Ta povečani obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza iz zadevnih držav sta sovpadala s splošnim in stalnim zmanjševanjem potrošnje v Uniji v obravnavanem obdobju ter tudi z negativnim razvojem tržnega deleža industrije Unije v istem obdobju. Poleg tega je z letom 2008 ob splošnem upočasnjevanju gospodarstva in zmanjševanju potrošnje Unije izvoznikom iz zadevnih držav uspelo ohraniti tržni delež z zniževanjem cen, pri čemer so še vedno nelojalno zniževali prodajne cene Unije. Istočasno je bil ugotovljen nadaljnji negativni razvoj tržnega deleža industrije Unije in glavnih kazalnikov gospodarskega stanja. Dejansko je v obravnavanem obdobju nenadna rast nizkocenovnega dampinškega uvoza iz Indije, Indonezije in Malezije, ki so nenehno nelojalno zniževale cene industrije v Uniji, privedel do zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Unije, kar je imelo za posledico velike izgube v OP.

(109)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da se ti dejavniki ne zdijo taki, da bi lahko prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz Indije, Indonezije in Malezije industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(111)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(112)

Industrija Unije je zaradi dampinškega uvoza iz Indije, Indonezije in Malezije utrpela znatno škodo. Opozoriti je treba, da je v obravnavanem obdobju večina kazalnikov škode pokazala negativno gibanje. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so denarni tok, donosnost naložb in dobičkonosnost. Brez ukrepov se zdi, da je nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije zelo verjetno.

(113)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo uskladitev cen izdelka v preiskavi tako, da bodo odražale stroške različnih sestavnih delov in tržne razmere. Pričakuje se lahko, da se bo z uvedbo začasnih ukrepov industriji Unije omogočila povrnitev vsaj dela tržnega deleža, ki ga je izgubila v obravnavanem obdobju, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen finančni položaj in dobičkonosnost.

(114)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz izdelka v preiskavi s poreklom iz Indije, Indonezije in Malezije v interesu industrije Unije.

(115)

Vprašalniki so bili poslani 21 uvoznikom v Uniji. V preiskavi sta sodelovala samo dva uvoznika iz Združenega kraljestva, ki predstavljata skupaj 0,3 % celotnega uvoza iz zadevnih držav v OP. Samo pri večjem od teh dveh uvoznikov je bil opravljen obisk. Na kraju samem pa ta uvoznik ni dovolil vpogleda v svoje računovodstvo, zaradi česar ni bilo mogoče preveriti relevantnih informacij. Čeprav bi z uvedbo protidampinških ukrepov ta družba imela večje stroške, je bilo jasno, da ne bi povzročila resnih težav njeni dejavnosti, tudi ob istih strankah ali po potrebi ob zamenjavi področja dejavnosti.

(116)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo sklenjeno, da čeprav bi uvedba začasnih protidampinških ukrepov negativno vplivala na navedenega uvoznika, naj bi bil ta sposoben, da vsaj del povečanja stroškov prenese na svoje stranke in/ali da se preusmeri na druge vire dobave. Zato uvedba začasnih ukrepov ne bi smela imeti znatnega negativnega vpliva na uvoznike.