19.2.2011

Uradni list Evropske unije

L 46/1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 149/2011

z dne 18. februarja 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede izboljšav mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 10. maja 2010 objavil Izboljšave mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: izboljšave) v okviru letnega procesa izboljševanja, katerega cilj je poenostaviti in pojasniti mednarodne računovodske standarde. Večina sprememb so pojasnila ali popravki obstoječih mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) ali spremembe zaradi predhodnih sprememb MSRP. Tri spremembe (dve spremembi MSRP 1 in ena sprememba MRS 34) vključujejo spremembe obstoječih zahtev ali dodatne napotke za izvajanje teh zahtev.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da izboljšave izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga k Uredbi (EC) št. 1126/2008 se spremeni:

(1)	Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(2)	MSRP 7 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(3)	MSRP 3 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(4)	Mednarodni računovodski standard (MRS) 1 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(5)	MRS 34 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(6)	Pojasnilo 13 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(7)	MSRP 7, MRS 32 in MRS 39 se spremenijo v skladu s spremembami MSRP 3, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(8)	MRS 21, MRS 28 in MRS 31 se spremenijo v skladu z MRS 27, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Posamezna družba začne uporabljati spremembe iz točk (3), (7) in (8) člena 1 najpozneje z začetkom svojega prvega poslovnega leta po 30. juniju 2010.

Posamezna družba začne uporabljati spremembe iz točk (1), (2), (4), (5) in (6) člena 1 najpozneje z začetkom svojega prvega poslovnega leta po 31. decembru 2010.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. februarja 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

(3) UL L 199, 21.7.2006, str. 33.

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

Izboljšave mednarodnih standardov računovodskega poročanja

„Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice so pridržane zunaj EGP, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani IASB www.iasb.org.“

Izboljšave MSRP

Spremembe MSRP 1: Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Spremenita se 27. in 32. člen. Za 27.A členom se doda naslov ter 31.B in 39.E člen.

PREDSTAVLJANJE IN RAZKRIVANJE

MRS 8 se ne uporablja za spremembe računovodskih usmeritev, ki jih naredi podjetje, ko sprejme MSRP, ali se ne uporablja za spremembe teh usmeritev, dokler podjetje ne predstavi svojih prvih računovodskih izkazov v skladu z MSRP. Zato se zahteve MRS 8 za spremembe računovodskih usmeritev ne uporabljajo za prve računovodske izkaze podjetja v skladu z MSRP.

27A

Če v obdobju, ki ga zajemajo prvi računovodski izkazi v skladu z MSRP, podjetje spremeni svoje računovodske usmeritve ali uporabo izjem, ki jih zajema ta MSRP, razloži v skladu s 23. členom razlike med prvim medletnim računovodskim poročilom v skladu z MSRP in prvimi računovodskimi izkazi v skladu z MSRP ter posodobi uskladitve iz 24.(a) in (b) člena.

Uporaba predpostavljene vrednosti pri poslovanju, za katerega velja regulacija cen

31B	Če podjetje uporablja izjemo iz D.8B člena za poslovanje, za katerega velja regulacja cen, razkrije to dejstvo in podlago, na kateri so bile knjigovodske vrednosti določene v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli.

Medletna računovodska poročila

Če podjetje predstavi medletno računovodsko poročilo v skladu z MRS 34 za del obdobja, ki ga zajemajo njegovi prvi računovodski izkazi v skladu z MSRP, mora za uskladitev s 23. členom poleg zahtev MRS 34 izpolniti naslednje zahteve:

(a)

Če je podjetje predstavilo medletno računovodsko poročilo za primerljivo medletno obdobje predhodnega poslovnega leta, mora vsako tako medletno poročilo vključevati:

(i)	uskladitev njegovega lastniškega kapitala v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ob koncu primerljivega medletnega obdobja z lastniškim kapitalom v skladu z MSRP na navedeni datum; ter

(ii)

uskladitev celotnega vseobsegajočega donosa v skladu z MSRP za to primerljivo medletno obdobje (za obravnavano leto in za poslovno leto do danega datuma). Izhodišče za navedeno uskladitev je celotni vseobsegajoči donos v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli za navedeno obdobje oziroma, če podjetje ni sporočilo tega celotnega donosa, poslovni izid v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi načeli.

(b)

Poleg uskladitev, ki jih zahteva (a), prvo medletno računovodsko poročilo podjetja v skladu z MRS 34 za del obdobja, ki ga zajemajo prvi računovodski izkazi v skladu z MSRP, vključuje uskladitve, opisane v 24.(a) in (b) členu (dopolnjeno s podrobnostmi, ki jih zahtevata 25. in 26. člen) ali sklicevanje na drug objavljen dokument, ki vključuje te uskladitve.

(c)	Če podjetje spremeni svoje računovodske usmeritve ali uporabo izjem, ki jih zajema ta MSRP, razloži spremembe v vsakem takšnem medletnem računovodskem poročilu v skladu s 23. členom in posodobi uskladitve iz (a) in (b).

DATUM UVELJAVITVE

39E

Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, so bili dodani 27.A, 31.B in D.8B člen ter spremenjeni 27., 32., D.1(c) in D.8 člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. Podjetja, ki so sprejela MSRP v obdobjih pred datumom uveljavitve MSRP 1 ali uporabljala MSRP 1 v prejšnjem obdobju, lahko uporabljajo spremembe D.8 člena za nazaj v prvem letnem obdobju po tem, ko sprememba začne veljati. Podjetje, ki uporablja D.8 člen za nazaj, to dejstvo razkrije.

Sprememba Dodatka D MSRP 1 – Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Spremenita se D.1(c) in D.8 člen in doda se D.8B člen.

Podjetje lahko uporabi eno ali več naslednjih izjem:

…

(c)	predpostavljena vrednost (D.5–D.8-B člen);

…

Predpostavljena vrednost

Podjetje, ki prvikrat uporablja MSRP, je lahko določilo predpostavljeno vrednost v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli za nekatera ali za vsa svoja sredstva in obveznosti z merjenjem po pošteni vrednosti na določen dan zaradi dogodka, kot je privatizacija ali začetna javna ponudba.

(a)	Če je datum merjenja dan prehoda na MSRP ali pred tem datumom, lahko podjetje uporabi takšno merjenje poštene vrednosti na podlagi dogodkov kot predpostavljeno vrednost v skladu z MSRP na dan takega merjenja.

(b)

Če je datum merjenja po datumu prehoda na MSRP, vendar v obdobju, ki ga zajemajo prvi računovodski izkazi v skladu z MSRP, se lahko merjenje poštene vrednosti na podlagi dogodkov uporabi kot predpostavljena vrednost, ko se dogodek zgodi. Podjetje te prilagoditve neposredno pripozna v zadržanem čistem dobičku (ali po potrebi drugi kategoriji lastniškega kapitala) na datum merjenja. Na datum prehoda na MSRP določi podjetje predpostavljeno vrednost, tako da uporabi merilo iz D.5–D.7 členov, ali meri sredstva in obveznosti v skladu z drugimi zahtevami tega MSRP.

D8B

Nekatera podjetja imajo v lasti opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva, ki se uporabljajo ali so se predhodno uporabljala pri poslovanju, za katerega velja regulacija cen. Knjigovodska vrednost takšnih postavk lahko vključuje zneske, ki so bili določeni v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, vendar ne izpolnjujejo pogojev za kapitalizacijo v skladu z MSRP. V tem primeru se lahko podjetje, ki prvikrat uporablja MSRP, odloči, da bo uporabilo knjigovodsko vrednost takšne postavke v skladu s prejšnjimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli na dan prehoda na MSRP kot predpostavljeno vrednost. Če podjetje uporablja to izjemo za postavko, ni treba, da jo uporablja za vse postavke. Podjetje na datum prehoda na MSRP preveri oslabitev posamezne postavke, za katero se uporablja ta izjema, v skladu z MRS 36. Za namene tega člena velja za poslovanje regulacija cen, če se blago ali storitve zagotavljajo potrošnikom po cenah, ki jih določi organ, pooblaščen za določanje cen, in so cene za potrošnike zavezujoče ter so namenjene povrnitvi določenih stroškov, ki jih ima podjetje pri zagotavljanju reguliranega blaga ali storitev, ter doseganju določenega donosa. Določen donos je lahko minimalna vrednost ali razpon vrednosti ter ni nujno, da je fiksen ali zajamčen.

Spremembe MSRP 3 Poslovne združitve

Spremenijo se 19. člen, naslov pred 30. členom in 30. člen. Dodajo se 64.B, 64.C in 65A–65.E člen.

METODA PREVZEMA

Načelo merjenja

Prevzemnik za vsako poslovno združitev na datuma prevzema izmeri sestavine neobvladujočih deležev v prevzetem podjetju, ki so sedanji deleži v lastniškem kapitalu in dajejo njihovim lastnikom pravico do sorazmernega deleža v neto sredstvih podjetja v primeru likvidacije po:

(a)	pošteni vrednost ali

(b)	sedanjem sorazmernem deležu lastniških instrumentov v pripoznanih zneskih opredeljivih neto sredstev prevzetega podjetja.

Vse druge sestavine neobvladujočih deležev se izmerijo po poštenih vrednostih na datum prevzema, razen če MSRP ne zahtevajo druge podlage za merjenje.

Izjeme od načel pripoznavanja ali merjenja

Izjeme od načela merjenja

Plačilne transakcije na podlagi delnic

Prevzemnik v skladu z metodo MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic na datum prevzema izmeri obveznost ali kapitalski instrument v zvezi s plačilnimi transakcijami na podlagi delnic prevzetega podjetja ali nadomestitvijo plačilnih transakcij na podlagi delnic prevzetega podjetja s plačilnimi transakcijami na podlagi delnic prevzemnika. (Ta MSRP se nanaša na rezultat te metode kot „na tržni meri temelječo“ plačilno transakcijo na podlagi delnic.)

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

Datum uveljavitve

64B

Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, so bili spremenjeni 19., 30. in B.56 člen ter dodana B.62A in B.62B člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. Uporaba bi morala biti za naprej od datuma, ko je podjetje prvič uporabilo ta MSRP.

64C

Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, so bili dodani 65.A–65.E členi. Podjetje uporablja navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti. Spremembe se uporabljajo za salde zneskov, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov, ki izhajajo iz poslovnih združitev z datumom prevzema pred uporabo tega MSRP, kakor je bil izdan leta 2008.

Prehod

65A

Saldi zneskov, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov, ki izhajajo iz poslovnih združitev z datumi prevzema pred prvo uporabo tega MSRP, kakor je bil izdan leta 2008, se ob prvi uporabi tega MSRP ne prilagodijo. 65.B–65.E členi se za te salde uporabljajo v naslednjem obračunskem obdobju. 65.B–65.E členi se ne uporabljajo za obračun saldov zneskov, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov, ki izhajajo iz poslovnih združitev z datumi prevzema od prve uporabe tega MSRP, kakor je bil izdan leta 2008, naprej. V 65.B–65.E členih se poslovna združitev nanaša izključno na poslovne združitve z datumom prevzema pred uporabo tega MSRP, kakor je bil izdan leta 2008.

65B	Če sporazum o poslovni združitvi omogoča prilagoditev nabavne vrednosti združitve odvisno od prihodnjih dogodkov, prevzemnik vključi znesek prilagoditve v stroške združitve na dan prevzema, če je prilagoditev verjetna in je znesek mogoče zanesljivo izmeriti.

65C

Sporazum o poslovni združitvi lahko dovoljuje prilagoditve nabavne vrednosti združitve v odvisnosti od enega ali več prihodnjih dogodkov. Prilagoditev je lahko na primer odvisna od določene ravni dobička, ki je ohranjen ali dosežen v prihodnjih obdobjih, ali od ohranitve tržne cene izdanih instrumentov. Ob začetnem obračunu združitve je navadno mogoče oceniti znesek vsake prilagoditve ne da bi zmanjšali zanesljivost informacije, tudi če obstaja določena raven negotovosti. Če se dogodki v prihodnosti ne zgodijo ali je potreben popravek prilagoditve, se temu ustrezno prilagodi nabavna vrednost poslovne združitve.

65D

Če sporazum o poslovni združitvi predvideva takšno prilagoditev, pa se ta ne vključi v nabavno vrednost združitve ob začetnem obračunu združitve, če ni verjetna ali je ni mogoče zanesljivo izmeriti. Če takšna prilagoditev naknadno postane verjetna in se lahko zanesljivo izmeri, se dodatno upoštevanje šteje kot prilagoditev nabavne vrednosti združitve.

65E

V nekaterih okoliščinah mora prevzemnik pozneje še nekaj doplačati prodajalcu kot nadomestilo za padec vrednosti danih sredstev, izdanih kapitalskih instrumentov ali obveznosti, ki nastanejo oz. jih prevzame prevzemnik v zameno za oblast nad prevzetim podjetjem. To se zgodi npr., če je prevzemnik jamčil tržno ceno kapitalskih ali dolžniških instrumentov, izdanih kot del nabavne vrednosti poslovne združitve, in mora izdati dodatne kapitalske ali dolžniške instrumente za doseganje prvotno ugotovljene nabavne vrednosti. V takšnih primerih se ne pripozna povečanje nabavne vrednosti poslovne združitve. V primeru kapitalskih instrumentov se poštena vrednost dodatnega plačila pobota z enakim zmanjšanjem vrednosti, pripisane prvotno izdanim instrumentom. V primeru dolžniških instrumentov se dodatno plačilo šteje za zmanjšanje premije ali povečanje popusta pri prvi izdaji.

Napotki za uporabo

V Prilogi B se spremeni B.56 člen in dodajo se opomba k B.56 členu, naslov po B.62 členu ter B.62A in B.62B člen.

DOLOČANJE, KAJ JE DEL TRANSAKCIJE POSLOVNE ZDRUŽITVE (UPORABA 51. IN 52. ČLENA)

Prevzemnikova plačila na podlagi delnic, zamenjana za plačila, ki jih imajo zaposlenci prevzetega podjetja (uporaba 52.(b) člena)

B56

Prevzemnik lahko zamenja svoja plačila na podlagi delnic (1) (nadomestitvena plačila) za plačila, ki jih imajo zaposlenci prevzetega podjetja. Izmenjave delniških opcij ali drugih plačil na podlagi delnic v povezavi s poslovno združitvijo se obračunavajo kot spremembe plačil na podlagi delnic v skladu z MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic. Če prevzemnik nadomesti plačila prevzetega podjetja, je treba bodisi celotno bodisi del na tržni meri temelječega prevzemnikovega nadomestitvenega plačila vključiti v merjenje nadomestila, prenesenega v poslovni združitvi. V B.57–B.62 členih so napotki, kako določiti tržno mero.

Vendar v primerih, ko bi plačila prevzetega podjetja prenehala kot posledica poslovne združitve in če prevzemnik nadomesti ta plačila, ko tega ne bi smel, se vsa na tržni meri temelječa nadomestitvena plačila pripoznajo kot strošek plačila v računovodskih izkazih po združitvi v skladu z MSRP 2. To pomeni, da na tržni meri temelječa plačila ne smejo biti vključena v merjenje nadomestila, prenesenega v poslovni združitvi. Prevzemnik je zavezan nadomestiti plačila prevzetega podjetja, če je prevzeto podjetje ali njegovi zaposlenci sposobno izvršiti nadomestitev. Na primer, za namene uporabe tega napotka je prevzemnik zavezan nadomestiti plačila prevzetega podjetja, če nadomestitev zahtevajo:

(a)	pogoji sporazuma o prevzemu,

(b)	pogoji plačil prevzetega podjetja ali

(c)	veljavni zakoni ali predpisi.

S kapitalom poravnane plačilne transakcije na podlagi delnic s strani prevzetega podjetja

B62A

Prevzeto podjetje ima lahko neporavnane plačilne transakcije na podlagi delnic, ki jih prevzemnik ne zamenja za svoje plačilne transakcije na podlagi delnic. Te plačilne transakcije na podlagi delnic prevzetega podjetja so v primeru, da so zajamčene, del neobvladujočega deleža v prevzemnem podjetju in so izmerjene po tržni meri. Če niso zajamčene, se izmerijo po tržni meri, kot če bi bil datum prevzema datum podelitve v skladu z 19. in 30. členom.

B62B	Tržna mera nezajamčenih plačilnih transakcij na podlagi delnic je dodeljena neobvadujočemu deležu na podlagi razmerja dela pretekle odmerne dobe do celotne odmerne dobe ali izvirne odmerne dobe plačilne transakcije na podlagi delnic. Bilanca je dodeljena storitvi po združitvi.

Dodatek k spremembam MSRP 3

Spremembe drugih MSRP

MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja

Spremeni se 44.B člen in doda se 44.K člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

44B

Z MSRP 3 (kakor je bil popravljen leta 2008) se črta 3.(c) člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP 3 (popravljen 2008) za zgodnejše obdobje, mora ta sprememba veljati tudi za tako zgodnejše obdobje. Vendar se sprememba ne uporablja za zneske, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov, ki izhajajo iz poslovnih združitev z datumom prevzema pred uporabo MSRP 3 (popravljen leta 2008). Namesto tega podjetje obračuna takšne zneske v skladu s 65.A–65.E členi MSRP 3 (kakor je bil spremenjen leta 2010).

44K	Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 44.B člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje

Spremeni se 97.B člen in doda se 97.G člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

97B

Z MSRP 3 (kakor je bil popravljen leta 2008) se črta 4.(c) člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP 3 (popravljen 2008) za zgodnejše obdobje, mora ta sprememba veljati tudi za tako zgodnejše obdobje. Vendar se sprememba ne uporablja za zneske, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov, ki izhajajo iz poslovnih združitev z datumom prevzema pred uporabo MSRP 3 (popravljen leta 2008). Namesto tega podjetje obračuna takšne zneske v skladu s 65.A-65.E členi MSRP 3 (kakor je bil spremenjen leta 2010).

97G	Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 97.B člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje

Spremeni se 103.D člen in doda se 103.N člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

103D

Z MSRP 3 (kakor je bil popravljen leta 2008) se črta 2.(f) člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MSRP 3 (popravljen 2008) za zgodnejše obdobje, mora ta sprememba veljati tudi za tako zgodnejše obdobje. Vendar se sprememba ne uporablja za zneske, katerih plačilo je odvisno od prihodnjih dogodkov, ki izhajajo iz poslovnih združitev z datumom prevzema pred uporabo MSRP 3 (popravljen leta 2008). Namesto tega podjetje obračuna takšne zneske v skladu s 65.A–65.E členi MSRP 3 (kakor je bil spremenjen leta 2010).

103N	Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 103.D člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Spremembe MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja

Doda se 32.A člen. Spremenijo se 34. člen in 36–38. členi. Doda se 44.L člen.

NARAVA IN OBSEG TVEGANJ, KI IZHAJAJO IZ FINANČNIH INSTRUMENTOV

32A

Zagotavljanje kvalitativnih razkritij v okviru kvantitativnih razkritij uporabnikom omogoča, da povežejo zadevna razkritja in tako sestavijo celotno sliko narave in obsega tveganj, ki izhajajo iz finančnih instrumentov. Povezanost med kvalitativnimi in kvantitativnimi razkritji prispeva k razkritju informacij na način, ki bolje omogoča uporabnikom, da ocenijo izpostavljenost podjetja tveganjem.

Kvantitativna razkritja

Za vsako vrsto tveganja, ki izhaja iz finančnih instrumentov, podjetje razkrije:

(a)

pregled kvantitativnih podatkov o svoji izpostavljenosti zadevnemu tveganju na koncu obdobja poročanja. To razkritje temelji na informacijah, notranje zagotovljenih ključnemu poslovodnemu osebju podjetja (v skladu z MRS 24 Razkrivanje povezanih strank), na primer upravnemu odboru podjetja ali glavnemu izvršnemu direktorju;

(b)	razkritja, zahtevana v 36.–42. členih, če niso razkrita že v skladu z (a);

(c)	koncentracije tveganj, če niso razvidne iz razkritij v skladu z (a) in (b).

Kreditno tveganje

Podjetje razkrije ločeno po razredih finančnih instrumentov:

(a)

znesek, ki najbolj natančno odraža njegovo največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju na koncu obdobja poročanja, brez upoštevanja morebitnega zavarovanja s premoženjem, ki ga ima, ali drugih izboljšav kreditne kvalitete (npr. pogodb o pobotu, ki niso upravičene do izravnave v skladu z MRS 32); to razkritje se ne zahteva za finančne instrumente, katerih knjigovodska vrednost najbolje predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju;

(b)

opis zavarovanja s premoženjem, ki ga ima podjetje v posesti kot jamstvo, in drugih izboljšav kreditne kvalitete ter njihovega finančnega učinka (npr. merjenje obsega, v katerem zavarovanje s premoženjem, ki ga ima podjetje v posesti kot jamstvo, in druge izboljšave kreditne kvalitete zmanjšujejo kreditno tveganje) glede na znesek, ki najbolje predstavlja največjo izpostavljenost kreditnemu tveganju (ali je razkrito v skladu z (a) ali predstavljeno s knjigovodsko vrednostjo finančnega instrumenta);

(c)	informacije o kreditni kvaliteti finančnih sredstev, ki niso niti prekoračila zapadlosti v plačilo niti niso oslabljena;

(d)	[Izbrisano]

Finančna sredstva, ki so prekoračila zapadlost v plačilo ali so oslabljena

Podjetje razkrije ločeno po razredih finančnih instrumentov:

(a)	analizo starosti finančnih sredstev, ki so na datum poročanja prekoračila zapadlost v plačilo, niso pa oslabljena, in

(b)	analizo finančnih sredstev, za katera je bilo posamično ugotovljeno, da so oslabljena na koncu obdobja poročanja, vključno z dejavniki, ki jih je podjetje upoštevalo pri ugotavljanju njihove oslabljenosti;

(c)	[Izbrisano]

Zavarovanje s premoženjem in druge pridobljene izboljšave kreditne kvalitete

Kadar podjetje pridobi finančna ali nefinančna sredstva v obravnavanem obdobju s priposestvovanjem zavarovanja s premoženjem, ki ga ima kot jamstvo, ali z zatekanjem k drugim kreditnim izboljšavam (npr. h garancijam), in taka sredstva izpolnjujejo kriterije pripoznavanja v drugih MSRP, podjetje za takšna sredstva, ki jih ima na datum poročanja, razkrije:

(a)	vrsto in knjigovodsko vrednost sredstev ter

(b)	kadar sredstev ni mogoče takoj pretvoriti v gotovino, svoje usmeritve v zvezi s prodajo takih sredstev ali njihovo uporabo v okviru svojega poslovanja.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

44L

Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil dodan 32.A člen in spremenjeni 34. člen in 36–38. členi. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

Spremembe MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

Pred 106.a členom se doda naslov. Člen 106 se spremeni. Za 106.a členom se dodata naslov in 106.A člen. Člen 107 se spremeni. Doda se 139.F člen.

SESTAVA IN VSEBINA

Izkaz sprememb lastniškega kapitala

Informacije, ki se predstavijo v izkazu sprememb lastniškega kapitala

106

Podjetje predstavi izkaz sprememb lastniškega kapitala, kakor se zahteva v 10. členu. Izkaz sprememb lastniškega kapitala vključuje naslednje informacije:

(a)	celotni vseobsegajoči donos v obravnavanem obdobju, kjer so celotni zneski, pripisani lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočemu deležu, prikazani ločeno,

(b)	za vsako sestavino lastniškega kapitala učinke uporabe za nazaj ali spremembe za nazaj, pripoznane v skladu z MRS 8, in

(c)	[Izbrisano]

(d)

za vsako sestavino lastniškega kapitala uskladitev knjigovodske vrednosti na začetku in na koncu obdobja, kjer je ločeno predstavljena vsaka sprememba, ki izhaja iz:

(i)	poslovnega izida,

(ii)	drugega vseobsegajočega donosa; ter

(iii)

transakcij z lastniki, z ločenim prikazom prispevkov lastnikov in razdelitev lastnikom ter sprememb deležev v lastniškem kapitalu v odvisnih podjetjih, ki ne povzročijo izgube obvladovanja.

Informacije, ki se predstavijo v izkazu sprememb lastniškega kapitala ali pojasnilih

106A	Podjetje za vsako sestavino lastniškega kapitala bodisi v obrazcu izkaza sprememb lastniškega kapitala bodisi v pojasnilih predstavi analizo drugega vseobsegajočega donosa po postavkah (glej 106.(d)(ii) člen).

107	Podjetje bodisi v izkazu sprememb lastniškega kapitala bodisi v pojasnilih predstavi vrednost dividend, izplačanih lastnikom kapitala v obravnavanem obdobju, in ustrezen znesek dividend na delnico.

PREHOD IN DATUM UVELJAVITVE

139F	Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, sta bila spremenjena 106. in 107. člen ter dodan 106.A člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Prehodne zahteve za spremembe na podlagi MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi

Spremembe MSRP

MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev

Spremeni se 60.B člen in doda se 60.D člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

60B

Z MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) so bili dodani 48.A–48.D členi in spremenjen 49. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 27 (spremenjen leta 2008) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

60D	Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 60.B člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja

Spremeni se 41.B člen in doda 41.E člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

41B

Z MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) so spremenjeni 18., 19. in 35. člen ter dodan 19.A člen. Podjetje uporablja spremembo 35. člena za nazaj in spremembe 18., 19. in 19.A člena za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 27 (spremenjen leta 2008) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

41E	Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 41.B člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo pred 1. julijem 2010, ta podatek razkrije.

MRS 31 Deleži v skupnih podvigih

Spremeni se 58.A člen in doda 58.D člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

58A

Z MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) sta spremenjena 45. in 46. člen ter dodana 45.A in 45.B člen. Podjetje uporablja spremembo 46. člena za nazaj in spremembe 45., 45.A in 45.B člena za naprej za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 27 (spremenjen leta 2008) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.

58D	Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 58.A člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. julija 2010 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi spremembo pred 1. julijem 2010, ta podatek razkrije.

Spremembe MRS 34 Medletno računovodsko poročanje

VSEBINA MEDLETNEGA RAČUNOVODSKEGA POROČILA

Pomembni poslovni dogodki in transakcije

Podjetje vključi v svoje medletno računovodsko poročilo razlago poslovnih dogodkov in transakcij, ki so pomembni za razumevanje sprememb finančnega stanja in dosežkov podjetja po zadnjem letnem obdobju poročanja. Z informacijami, ki so bile razkrite v zvezi s temi poslovnimi dogodki in transakcijami, se posodobijo zadevne informacije, predstavljene v zadnjem letnem računovodskem poročilu.

15A

Uporabnik medletnega računovodskega poročila podjetja ima dostop tudi do zadnjega letnega računovodskega poročila tega podjetja. Zato ni treba, da so v pojasnilih medletnega računovodskega poročila razmeroma nepomembne posodobitve informacij, ki so bile sporočene v pojasnilih zadnjega letnega računovodskega poročila.

15B

V nadaljevanju je naveden seznam poslovnih dogodkov in transakcij, za katere se, če so pomembni, zahtevajo razkritja. Seznam ni popoln.

(a)	delni odpisi zalog do čiste iztržljive vrednosti in razveljavitev takega odpisa;

(b)	pripoznanje izgube zaradi oslabitve finančnih sredstev, opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev ali drugih sredstev ter razveljavitev take izgube zaradi oslabitve;

(c)	razveljavitev vseh rezervacij stroškov prestrukturiranja;

(d)	prevzemi in odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev;

(e)	obveze za nakup zemljišč, zgradb in opreme;

(f)	poravnave pravd;

(g)	popravilo napak iz preteklih obdobij;

(h)	spremembe poslovnih ali gospodarskih razmer, ki vplivajo na pošteno vrednost finančnih sredstev in finančnih obveznosti podjetja, ne glede na to, ali so ta sredstva ali obveznosti pripoznana po pošteni ali odplačni vrednosti;

(i)	neodplačevanje posojila ali kršitev posojilne pogodbe, ki ob koncu obdobja poročanja ali pred tem ni odpravljena;

(j)	transakcije med povezanimi strankami;

(k)	transferji med ravnmi hierarhije poštene vrednosti, ki se uporablja pri merjenju poštene vrednosti finančnih instrumentov;

(l)	spremembe razvrstitve finančnih sredstev kot rezultat spremembe namena ali uporabe teh sredstev; ter

(m)	spremembe pogojnih obveznosti ali pogojnih sredstev.

15C

Posamezni MSRP dajejo napotke glede zahtev po razkritju za več postavk, navedenih v 15.B členu. Če je poslovni dogodek ali transakcija pomembna za razumevanje sprememb finančnega položaja ali dosežkov podjetja od zadnjega letnega poročevalskega obdobja, mora medletno računovodsko poročilo zagotoviti razlago in posodobitev zadevnih informacij, vključenih v računovodske izkaze zadnjega letnega obdobja poročanja.

16–18

[Izbrisano]

Druga razkritja

16A

Poleg razkritja pomembnih poslovnih dogodkov in transakcij v skladu s 15.–15.C členi mora podjetje v pojasnila svojih medletnih računovodskih izkazov vključiti naslednje informacije, če niso razkrite drugje v medletnem računovodskem poročilu. Informacije je treba običajno sporočiti za poslovno leto do danega datuma.

(a)	izjavo, da so bile v medletnih računovodskih izkazih uporabljene iste računovodske usmeritve in metode izračunavanja kot v zadnjih letnih računovodskih izkazih, ali – če so se usmeritve ali metode spremenile – opis narave in posledic spremembe;

(b)	pojasnjevalne razlage o sezonskosti ali konjunkturnosti medletnega poslovanja;

(c)	naravo in znesek postavk, ki vplivajo na sredstva, obveznosti, lastniški kapital, čisti dobiček ali denarne tokove in so zaradi svoje narave, obsega ali pojavitve nenavadne;

(d)	naravo in znesek sprememb ocen zneskov, o katerih je poročalo v prejšnjih medletnih obdobjih tekočega poslovnega leta, ali sprememb ocen zneskov, o katerih je poročalo v prejšnjih poslovnih letih.

(e)	izdaje, ponovne odkupe in izplačila dolžniških in lastniških vrednostnih papirjev;

(f)	plačane dividende (agregatno ali na delnico) ločeno za navadne in druge delnice;

(g)

naslednje odseke informacij (v medletnem računovodskem poročilu podjetja se zahteva razkritje informacij po odsekih samo, če MSRP 8 Poslovni odseki zahteva, da podjetje razkrije informacije po odsekih v svojih letnih računovodskih izkazih):

(i)	prihodki od zunanjih strank, če so vključeni v merilo poslovnega izida odseka, ki ga pregleda vodstveni delavec, ki sprejema odločitve, ali se mu ti podatki redno sporočajo kako drugače;

(ii)	prihodki od poslov z drugimi odseki, če so vključeni v merilo poslovnega izida odseka, ki ga pregleda vodstveni delavec, ki sprejema odločitve, ali se mu ti podatki redno sporočajo kako drugače;

(iii)

merilo poslovnega izida odseka;

(iv)	bilančna vsota, za katero je bila izvedena pomembna sprememba glede na znesek, razkrit v zadnjih letnih računovodskih izkazih;

(v)	opis razlik v primerjavi z zadnjimi letnimi računovodskimi izkazi na osnovi delitve na odseke ali na osnovi meritev poslovnega izida odseka;

(vi)

uskladitev celotnih meritev poslovnega izida odseka, o katerem se poroča, s poslovnim izidom podjetja pred stroški obdavčitve (davčni prihodki) in ustavljenim poslovanjem. Če pa podjetje na odseke, o katerih se poroča, razporedi postavke, kot so davčni stroški (davčni prihodki), lahko podjetje uskladi celoten znesek meritev poslovnega izida odseka s poslovnim izidom podjetja po teh postavkah. Pomembne usklajevalne postavke je treba določiti posebej in so opisane v uskladitvi;

(h)	dogodke po koncu medletnega obdobja, ki niso bili izkazani v računovodskih izkazih za medletno obdobje;

(i)

posledice sprememb ustroja podjetja v medletnem obdobju, tudi poslovnih združitev, pridobivanja ali izgube obvladovanja odvisnih podjetij in dolgoročnih finančnih naložb, prestrukturiranja in ustavljenega poslovanja. V primeru poslovnih združitev podjetje razkrije informacije, ki jih je treba razkriti v skladu z MSRP 3 Poslovne združitve.

(j)	[Izbrisano]

DATUM UVELJAVITVE

Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen 15. člen, dodani 15.A–15.C členi in 16.A člen ter izbrisani 16.–18. členi. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

Sprememba OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev

Doda se 10.A člen.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

10A	Z Izboljšavami MSRP, ki so bile izdane maja 2010, je bil spremenjen AG2. člen. Podjetje mora uporabljati navedeno spremembo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2011 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporabi to spremembo za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

Dodatek

Napotki za uporabo

Spremeni se AG2. člen.

AG2

Podjetje lahko oceni pošteno vrednost nagradnih dobropisov s sklicevanjem na pošteno vrednost dobropisov, po kateri bi bili lahko vnovčeni. Poštena vrednost nagradnih dobropisov upošteva, kot je ustrezno:

(a)	znesek popustov ali spodbud, ki bi bili drugače ponujeni strankam, ki niso dobile nagradnih dobropisov od začetne prodaje; in

(b)	delež nagradnih dobropisov, za katere se ne pričakuje, da jih bodo stranke vnovčile.

Če lahko stranke izbirajo med vrsto različnih dobropisov, bo poštena vrednost nagradnih dobropisov odražala poštene vrednosti vrste razpoložljivih dobropisov, ki se tehta v razmerju s pogostnostjo, s katero bo po pričakovanjih izbran posamezen dobropis.

(1) Izraz „plačila na podlagi delnic“ iz B.56–B.62 členov se nanaša na zajamčene ali nezajamčene plačilne transakcije na podlagi delnic.

19.2.2011

Uradni list Evropske unije

L 46/28

SKLEP KOMISIJE

z dne 15. septembra 2010

o državni pomoči, ki jo Italija namerava dodeliti družbi Fri-El Acerra Srl (Zadeva C 8/09 (ex N 357/08))

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 6159)

(Besedilo v italijanskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2011/110/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti prvega pododstavka člena 108(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

po pozivu vsem zainteresiranim stranem, naj predložijo svoje pripombe v skladu z navedenimi določbami (1), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)	Službe Komisije in italijanski organi so se 22. maja 2008 srečali na sestanku pred priglasitvijo.

(2)	Italijanski organi so z elektronskim obvestilom z dne 16. julija 2008, evidentiranim pri Komisiji istega dne, v skladu s členom 108(3) PDEU obvestili Komisijo, da nameravajo družbi Fri-El Acerra Srl dodeliti ad hoc pomoč.

(3)

Komisija je z dopisoma z dne 2. septembra 2008 (D/53398) in 12. decembra 2008 (D/54895) zahtevala dodatne informacije, ki so jih italijanski organi predložili z dopisi z dne 1. oktobra 2008 (A/20101), 22. oktobra 2008 (A/22018) in 19. januarja 2009; zadnjenavedeni dopis je bil pri Komisiji evidentiran 21. januarja 2009 (A/1460).

(4)	Komisija se je 10. marca 2009 odločila, da v zvezi s pomočjo sproži postopek iz člena 108(2) PDEU. Odločitev o sprožitvi postopka je bila 24. aprila 2009 objavljena v Uradnem listu (2). V tem dokumentu je Komisija pozvala zainteresirane strani k predložitvi pripomb.

(5)

Prejemnica pomoči, družba Fri-El Acerra Srl, je 15. maja 2009 predložila pripombe glede odločitve o sprožitvi postopka (A/11823). Te so bile 9. junija 2009 poslane Italiji, da bi ta predložila pripombe (D/52516). Italijanski organi so 7. julija 2009 zaprosili za trimesečno podaljšanje roka za predložitev pripomb (A/16162). Službe Komisije so v odgovoru z dne 20. avgusta 2009 dovolile enomesečno podaljšanje roka za predložitev pripomb (D/53581). Italijanski organi so 10. septembra 2009 zahtevali sklic nujnega sestanka za razpravo o zadevi s službami Komisije (A/19513). Navedeni organi so 18. septembra 2009 predložili pripombe, o katerih naj bi se razpravljalo na sestanku (A/20172). Ta je bil organiziran 24. septembra 2009 v Bruslju ob navzočnosti odvetnikov, ki so zastopali organ, ki dodeljuje pomoč (deželo Kampanja), in prejemnika (družbo Fri-El Acerra Srl).

(6)

Službe Komisije so v dopisu z dne 21. oktobra 2009 (D/54421) opomnile italijanske organe, da so na sestanku privolili v predložitev dodatnih dokumentov in informacij. Italijanski organi so 2. novembra 2009 navsezadnje poslali to gradivo, pošiljka pa je bila pri Komisiji evidentirana istega dne (A/23266). Službe Komisije so z dopisom z dne 23. decembra 2009 (D/55541) pozvale italijanske organe, naj predložijo še morebitne druge dokumente. Navedeni organi so z dopisom z dne 1. februarja 2010 (A/1892) poslali več dokumentov, od katerih jih je večina izvirala iz družbe prejemnice pomoči. Italija je predložila dodatna pojasnila z e-pošto z dne 5. maja 2010.

2. PODROBEN OPIS UKREPA POMOČI

(7)

Italijanski organi so obvestili Komisijo, da nameravajo družbi Fri-El Acerra Srl dodeliti ad hoc regionalno pomoč v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 2007) (3), in sicer za preoblikovanje zaprte termoelektrarne v Acerri v deželi Kampanja v elektrarno, ki bo delovala na rastlinsko olje (biogorivo). Kampanja je regija NUTS-II, ki je upravičena do regionalne pomoči po členu 107(3)(a) PDEU in za katero v skladu z italijansko karto regionalnih pomoči za 2007–2013 velja standardna zgornja meja regionalne pomoči za velika podjetja, to je 30 % bruto ekvivalenta dotacije (BED) (4). Italijanski organi so nameravali s pomočjo spodbuditi regionalni razvoj.

2.1 Prejemnica pomoči

(8)

Prejemnica pomoči je družba Fri-El Acerra Srl (v nadaljnjem besedilu: družba Fri-El Acerra ali prejemnica). Ustanovljena je bila 20. decembra 2005 kot družba z omejeno odgovornostjo (società a responsabilità limitata), katere 95 % delnic je bilo v lasti družbe Fri-El Acerra Holding Srl, preostalih 5 % pa v lasti družbe NGP SpA, lastnice zaprte termoelektrarne. Družba NGP je 9. februarja 2006 začasno povečala svoj lastniški delež v družbi Fri-El Acerra s 5 % na 90,5 %, in sicer v zameno za prenos oddelka svoje dejavnosti, povezanega z elektrarno, na družbo Fri-El Acerra. Čez nekaj dni, 20. februarja 2006, je bil delež družbe NGP zmanjšan na 49 %, nekaj mesecev pozneje, 10. oktobra 2006, pa nazaj na 5 %.

(9)

Družba Fri-El Acerra je bila ob priglasitvi ukrepa 95-odstotno hčerinsko podjetje družbe Fri-El Acerra Holding, preostalih 5 % pa je pripadalo družbi NGP. Italijanski organi so januarja 2009 obvestili Komisijo, da se je družba NGP 11. decembra 2008 odločila izstopiti iz družbe Fri-El Acerra. Danes je torej družba Fri-El Acerra stoodstotno hčerinsko podjetje družbe Fri-El Acerra Holding in posledično skupine Fri-El Green Power SpA.

(10)

Skupino Fri-El Green Power SpA (v nadaljnjem besedilu: skupina Fri-El), ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo električne energije iz obnovljivih virov, so leta 1994 v pokrajini Bolzano ustanovili trije bratje Gostner. Glavna dejavnost skupine Fri-El je proizvodnja vetrne energije, ki se izvaja na 19 poljih vetrnih elektrarn v Italiji. V okviru naložbenega projekta v Acerri bo skupina, ki ji pripada prejemnica, prvič proizvajala energijo iz tekoče biomase: druge elektrarne na biomaso in bioplin so na razvojni stopnji (5).

(11)

Družba NGP je bila ustanovljena leta 2003 kot rezultat odprodaje dejavnosti proizvodnje polimera poliestra, ki jo je v Acerri izvedla družba Montefibre, sicer proizvajalka akrilnih in poliestrskih vlaken. Družba NGP je imela težave in je prejela pomoč za prestrukturiranje, ki je bila priglašena Komisiji (NN 15/2007, C 14/2007), skupno pa je znašala 20,87 milijona EUR. Komisija je pomoč za družbo NGP odobrila 16. julija 2008 (6). Del načrta prestrukturiranja, ki so ga predstavili italijanski organi, je bila prodaja zaprte termoelektrarne.

(12)	Italijanski organi so predložili podatke, ki potrjujejo, da sta bili leta 2006 prejemnica pomoči in skupina Fri-El obe MSP.

(13)

Italijanski organi so med ocenjevanjem ukrepa zagotovili informacije o spremembah lastniške strukture prejemnice pomoči. Glede na te informacije je imela ob prenosu lastništva nad zaprto termoelektrarno februarja 2006 družba NGP, nekdanja lastnica sredstev, v lasti 90,5 % delnic družbe Fri-El Acerra. Pozneje v letu 2006 je bil delež družbe NGP v družbi Fri-El Acerra zmanjšan na 5 %.

2.2 Naložbeni projekt

(14)	Priglašeni naložbeni projekt je bil izveden v deželi Kampanja, na industrijskem območju v Acerri. Zaprta termoelektrarna, ki je pripadala družbi NGP, je bila kupljena in preoblikovana v elektrarno, ki deluje na rastlinsko olje, predvsem palmovo.

(15)	Nova elektrarna je opremljena s štirimi motorji Wärtsilä 18V46 z notranjim zgorevanjem, od katerih ima vsak moč 17,2 MW, in s parno turbino z močjo 6 MW. Skupna proizvodna zmogljivost (električna energija in toplota) je 74,8 MW.

(16)	Italijanski organi so povedali Komisiji, da se je izvajanje projekta začelo julija 2007 in da naj bi bilo končano leta 2009. Vendar se je nakup stare elektrarne v resnici začel februarja 2006. Glede na javno dostopne informacije elektrarna na biogorivo obratuje od leta 2009 (7).

(17)	Italijanski organi so Komisiji predložili odobritve in dovoljenja v zvezi s skladnostjo naložbenega projekta z nacionalnimi in evropskimi okoljskimi predpisi.

2.3 Upravičeni stroški projekta

(18)

Nominalna vrednost (8) skupnih upravičenih naložbenih stroškov projekta znaša 80 635 000 EUR, od tega je 3 300 000 EUR namenjenih načrtovanju in študijam izvedljivosti, 60 920 000 EUR novi opremi in strojem (nova elektrarna na biogorivo), preostanek pa obstoječi infrastrukturi in gradbenim delom. Stroški nakupa obstoječe infrastrukture vključujejo stroške nakupa zaprte termoelektrarne in jeklenih rezervoarjev za gorivo, ki so bili prej last družbe NGP.

(19)

Italijanski organi so Komisiji predložili podrobnosti o nakupu zaprte elektrarne, ki jo je družba Fri-El Acerra kupila od družbe NGP. Pojasnili so, da je družba NGP, ko je vpisala povečanje kapitala v družbi Fri-El Acerra, na to prenesla oddelek svoje dejavnosti, povezan z elektrarno, v skupni vrednosti 8 296 520 EUR; od tega so dolgovi do tretjih oseb znašali 3 771 043 EUR, razlika, zaokrožena na 4 525 000 EUR, pa je bila prenesena v kapitalske rezerve. Italijanski organi so predložili zunanje vrednotenje, ki potrjuje vrednost elektrarne.

(20)

Italijanski organi so zagotovili tudi kopijo sporazuma med družbama Fri-El Acerra in NGP o prodaji rezervoarjev za gorivo. Dogovorjena cena je bila 4 200 000 EUR. Italijanski organi v fazi predhodnega ocenjevanja ukrepa kljub zahtevi Komisije niso predložili zunanjega vrednotenja, ki bi potrjevalo vrednost teh rezervoarjev za gorivo.

(21)	Italijanski organi so navedli, da so stroški prejemnice v letu 2007 znašali 35 000 000 EUR, v letu 2008 pa 45 635 000 EUR.

2.4 Financiranje naložbe

(22)

Italijanski organi so navedli, da bo 21 000 000 EUR, kar je 25 % skupnih stroškov naložbe v višini 80 635 000 EUR (v nominalni vrednosti), financiranih z lastnimi sredstvi družbe Fri-El Acerra; pomoč naj bi znašala 19 000 000 EUR, preostanek pa naj bi se kril s kratkoročnimi in srednje- do dolgoročnimi bančnimi posojili.

2.5 Pravna podlaga za ad hoc ukrep pomoči

(23)

Po navedbah italijanskih organov je družba Fri-El Acerra leta 2006 (na dan nakupa zaprte elektrarne) začela naložbeni projekt za preoblikovanje elektrarne v Acerri na podlagi zaveze, ki so jo italijanski organi sprejeli v okviru sporazuma o programu za usklajeno ukrepanje na kriznem industrijskem območju družbe NGP SpA v Acerri (Accordo di programma per l’attuazione coordinata dell’intervento nell’area di crisi industriale della NGP Spa di Acerra). Italijanski organi navajajo, da je spodbujevalni učinek razviden iz sporazuma o programu, ki je pravno zavezujoč.

(24)

Sporazum o programu so 15. julija 2005 sklenili nacionalni, regionalni in lokalni organi ter družbe NGP, Montefibre in Edison SpA, zadeva pa obrate družbe NGP in druge dejavnosti v industrijski coni v Acerri. Sporazum se ne nanaša na pomoč za preoblikovanje zaprte elektrarne. V njem so navedene naložbe, ki jih je treba izvesti, in ukrepi, ki jih je treba sprejeti za prestrukturiranje družbe NGP. Energetska družba Edison SpA, ki ni povezana z družbo Fri-El Acerra, je bila takrat navedena kot bodoči vlagatelj v obstoječo elektrarno, vendar se je pozneje umaknila iz te transakcije. Sporazum o programu je bil zatem spremenjen s protokoloma z dne 6. aprila 2006 (9) in 8. aprila 2008.

(25)	Odločitev dežele Kampanja o dodelitvi ad hoc regionalne pomoči družbi Fri-El Acerra za preoblikovanje elektrarne v Acerri je bila sprejeta 26. oktobra 2007.

(26)

Italijanski organi so v prvotni priglasitvi predložili časovni razpored dogodkov in navedli, da sta pravna podlaga za pomoč naslednja dokumenta:

—	protokol z dne 8. aprila 2008 o spremembi sporazuma o programu in

—	resolucija št. 1857 deželnega sveta Kampanje z dne 26. oktobra 2007 (10).

2.6 Pomoč

(27)	Priglašeni ukrep se nanaša na pomoč za prevzem in preoblikovanje obstoječe zaprte ustanove. Pomoč bi bila zagotovljena v obliki neposredne dotacije v skupni nominalni vrednosti 19,5 milijona EUR.

3. RAZLOGI ZA SPROŽITEV FORMALNEGA POSTOPKA PREISKAVE

(28)

Po predhodni oceni ukrepa je Komisija izrazila pomisleke glede tega, ali se lahko priglašena pomoč z vidika smernic iz leta 2007 šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, in se odločila, da sproži postopek iz člena 108(2) PDEU. Pomisleki, ki jih je Komisija izrazila v navedeni odločitvi, so pojasnjeni v nadaljevanju.

(29)

Komisija je dvomila, da bo imela pomoč spodbujevalni učinek, ki se zahteva v odstavku 38 smernic iz leta 2007: „V primeru ad hoc pomoči mora pristojni organ pred začetkom dela na projektu izdati pismo o nameri dodelitve pomoči pogojeno z odobritvijo pomoči s strani Komisije.“ Zdelo se je, da dokument, ki ga italijanski organi navajajo kot pismo o nameri – to je sporazum o programu z dne 15. julija 2005 –, ne izpolnjuje teh zahtev: z njim se projektu ne dodeljuje pomoč niti niso v njem navedeni prejemnica, projekt ali znesek pomoči. Prejemnica pomoči je bila uradno ustanovljena šele pozneje, 20. decembra 2005. V skladu z informacijami, s katerimi je razpolagala Komisija, se je projekt začel izvajati februarja 2006 s prevzemom zaprte termoelektrarne, in to so bili prvi upravičeni stroški za namene priglašenega ukrepa pomoči, prvi dokument, ki bi se lahko obravnaval kot pismo o nameri v smislu odstavka 38 smernic iz leta 2007, pa je dežela Kampanja izdala mnogo pozneje, 26. oktobra 2007.

(30)

Komisija je tudi dvomila, da je del obstoječih sredstev, in sicer zaprto termoelektrarno, kupil neodvisni vlagatelj v smislu odstavkov 34 in 35 smernic iz leta 2007, ki določata: „V primeru prevzema ustanove se lahko upoštevajo samo stroški nakupa sredstev od tretje osebe […]. Pridobitev sredstev, neposredno povezana z ustanovo, se tudi lahko šteje kot začetna naložba, če [to ustanovo] kupi neodvisni vlagatelj.“ Ob transakciji je družbo Fri-El Acerra, prejemnico pomoči, nadzirala družba NGP, lastnica sredstev v postopku prodaje. Natančneje, ob prenosu sredstev je bila družba NGP lastnica 90,5 % delnic družbe Fri-El Acerra: kapital družbe Fri-El Acerra je bil 9. februarja 2006 povečan z 10 000 EUR na 100 000 EUR, to dokapitalizacijo pa je vpisala izključno družba NGP. Ta je začasno povečala svoj lastniški delež v družbi Fri-El Acerra s 5 % na 90,5 %. Po prenosu z dne 9. februarja 2006 je skoraj nemudoma sledil postopek, ki je privedel do umika družbe NGP kot večinskega delničarja družbe Fri-El Acerra. Samo nekaj dni pozneje, 20. februarja, je bil delež družbe NGP zmanjšan na 49 %, čez nekaj mesecev, 10. oktobra 2006, pa na 5 %.

(31)

Ni bilo jasno, ali je poznejši nakup drugih obstoječih sredstev – to je rezervoarjev za gorivo – od družbe NGP potekal „po tržnih pogojih“, kot se zahteva v odstavkih 34 in 52 smernic iz leta 2007. Italijanski organi niso predložili nobenega vrednotenja, ki bi ga izvedel neodvisni strokovnjak in v katerem bi bila jasno določena tržna cena teh rezervoarjev za gorivo.

(32)

Regionalni prispevek ad hoc pomoči za družbo Fri-El Acerra ni bil dokazan, kot se zahteva v odstavku 10 smernic iz leta 2007: „Kadar je izjemoma predvidena dodelitev posamične ad hoc pomoči enemu samemu podjetju […], mora država članica dokazati, da projekt prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji.“ Vzpostavitev (ali ohranitev) 25 delovnih mest in prispevek elektrarne na biogorivo z zmogljivostjo 75 MW k primanjkljaju električne energije v regiji, ki znaša 2 489 MW, se glede na pomoč v višini 19,5 milijona EUR nista zdela zadostna, pomoč pa se je zdela nesorazmerna z učinkom projekta. Prav tako ni bilo jasno prikazano, da bo projekt prispeval k oživitvi industrijskega območja v Acerri.

(33)	Komisija je pozvala italijanske organe in tretje strani, naj predložijo pripombe glede vprašanja, ali bi nova elektrarna, ki deluje na palmovo olje, v resnici prispevala k razvoju območja v Acerri in dežele Kampanja.

(34)	Komisija je v odločitvi od italijanskih organov zahtevala tudi pripombe glede uporabe Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljske smernice iz leta 2008) (11).

4. PRIPOMBE TRETJIH STRANI IN DRŽAVE ČLANICE

(35)

Kot je bilo navedeno že zgoraj, je Komisija 15. maja 2009 prejela pripombe od prejemnice pomoči – družbe Fri-El Acerra. Italijanski organi so pripombe nanje poslali z dopisoma z dne 18. septembra in 2. novembra 2009. Nato so 1. februarja 2010 na naknadno zahtevo Komisije tej predložili dokumente, ki jih je zagotovila prejemnica.

4.1 Povzetek pripomb prejemnice – družbe Fri-El Acerra

(36)

Družba Fri-El Acerra se v zvezi s spodbujevalnim učinkom sklicuje na različne dokumente, ki so jih italijanski organi podpisali med letoma 2004 in 2008, da bi oživili industrijsko območje v Acerri. Natančneje, navedena družba se sklicuje na memorandum o soglasju z dne 12. maja 2004 (12), sporazum o programu z dne 15. julija 2005 (13), spremembo sporazuma o programu z dne 6. aprila 2006 (14), resolucijo št. 1857 deželnega sveta Kampanje (15) in spremembo sporazuma o programu z dne 8. aprila 2008 (16). Družba Fri-El Acerra v bistvu trdi, da Komisija v pomislekih, ki jih je izrazila v odločitvi o sprožitvi postopka, ni primerno upoštevala teh dokumentov in zlasti sporazuma o programu, podpisanega 15. julija 2005, ki je po navedbah te družbe pravno zavezujoč instrument, kar zadeva pomoč, za vse njene poznejše ukrepe.

(37)

Odbor za nadzor nad izvajanjem sporazuma o programu se je sestal dvakrat, in sicer 29. septembra in 6. oktobra 2005, Italija pa je Komisiji predložila zapisnika teh sestankov; na drugem sestanku je predstavnik družbe NGP navedel družbo Fri-El Acerra kot morebitnega vlagatelja, ki je pokazal zanimanje za prevzem stare elektrarne, če bi naložbeni projekt izpolnjeval pogoje za regionalno pomoč.

(38)

Družba Fri-El Acerra meni, da je bilo upravičeno pričakovanje podkrepljeno s prvo spremembo sporazuma o programu, ki so jo italijanski organi podpisali 6. aprila 2006 in v katere členu 3 je jasno navedena obveznost dežele Kampanja, da zagotovi finančno podporo za projekt nove elektrarne na biogorivo. Zato je bila po mnenju družbe Fri-El Acerra dežela Kampanja pravno zavezana pomagati pri naložbi že dolgo pred 7. junijem 2006, ko je družba Fri-El Acerra uradno predložila prvo vlogo za pomoč. Ukrepa, ki ju je sprejela dežela Kampanja pozneje, 26. oktobra 2007 in 8. aprila 2008, sta samo potrdila to obveznost.

(39)

Kar zadeva upravičene stroške, se družba Fri-El Acerra strinja s Komisijo, da družbi NGP in Fri-El Acerra ob prenosu sredstev (zaprte elektrarne) nista bili neodvisni, saj je imela prva 90,5-odstotni nadzor nad drugo. Vendar poudarja, da je bila transakcija vsekakor izvedena po tržnih pogojih, saj je bila nakupna cena postavljena skladno z vrednostjo, ki jo je določil neodvisni strokovnjak. Družba Fri-El Acerra dodaja, da je bil delež družbe NGP v družbi Fri-El Acerra do konca leta 2006 zmanjšan na 5 %. Za odpravo vseh morebitnih pomislekov, da se družbi NGP daje prednost, je skupina Fri-El 11. decembra 2008 od družbe NGP prevzela še preostalih 5 %. Zato družba Fri-El Acerra meni, da prehodni nadzor, ki ga je imela družba NGP, ni bil izraz srednje- ali dolgoročnih gospodarskih razlogov, ampak je bil posledica posebnega mehanizma, izbranega za prenos sredstev (zaprte elektrarne).

(40)

Cena, plačana za druga sredstva, ki jih je družba Fri-El Acerra kupila od družbe NGP (rezervoarji za gorivo), je bila določena v kupo-prodajni predpogodbi z dne 8. marca 2006, družba Fri-El Acerra pa potrjuje, da je ta cena ustrezala tržni vrednosti zadevnih sredstev. Kot dokaz tega je predložila nov dokument, v katerem so ovrednoteni rezervoarji za gorivo, pripravil pa ga je neodvisni strokovnjak, ki je ovrednotil tudi zaprto elektrarno. To novo poročilo strokovnjaka, ki je bilo pripravljeno naknadno, in sicer leta 2009 med formalnim postopkom preiskave, vsebuje izrecne navedbe tržnih cen teh rabljenih sredstev, kakršne so bile novembra 2008, in potrjuje ceno, ki jo je prejemnica pomoči plačala družbi NGP.

(41)

Družba Fri-El Acerra glede prispevka projekta k regionalnemu razvoju najprej opozarja na vzpostavitev 25 delovnih mest. Poleg tega poudarja, da je elektrarna na biogorivo del nove razvojne strategije za industrijsko območje v Acerri. V njej je upoštevana potreba po novih naložbah z majhnim okoljskim vplivom, kot je elektrarna na biogorivo družbe Fri-El Acerra. Razen dela, ki ga je nekdaj zasedala družba Montefibre, namerava agencija za industrijski razvoj pokrajine Neapelj (17) spremeniti območje v inovacijsko središče za letalsko industrijo. Vse to naj bi močno vplivalo na zaposlenost ter okoljske, družbene in gospodarske razmere v regiji, elektrarna na biogorivo družbe Fri-El Acerra pa pozitivno prispeva k tej strategiji.

(42)

Kar nazadnje zadeva okoljske vidike, se družba Fri-El Acerra sklicuje na iste programske dokumente dežele Kampanja, kot so jih navedli že italijanski organi: smernice za trajnostni razvoj v energetskem sektorju iz leta 2002, ki določajo cilje regionalne energetske politike, akcijski načrt za regionalni gospodarski razvoj iz leta 2006 in okoljski energetski načrt iz leta 2008. Po mnenju družbe Fri-El Acerra ti dokumenti jasno kažejo, da dežela Kampanja potrebuje elektrarno, ki za pogon uporablja obnovljive vire.

4.2 Povzetek pripomb države članice

(43)	Italijanski organi v dopisu z dne 18. septembra 2009 navajajo podrobne argumente v zvezi z zahtevo spodbujevalnega učinka, določeno v odstavku 38 smernic iz leta 2007. Zlasti menijo, da v smernicah iz leta 2007 ni natančno opredeljena oblika zahtevanega pisma o nameri.

(44)

Ponavljajo, da je bil sporazum o programu z dne 15. julija 2005 zavezujoč, in znova zatrjujejo, da se je upravni postopek začel najpozneje s podpisom memoranduma o soglasju iz leta 2004, ki je vključeval zavezo javnih organov, da bodo zagotovili spodbude za oživitev industrijskega območja v Acerri. Ugotavljajo, da prva sprememba sporazuma o programu z dne 6. aprila 2006 vsebuje posredno sklicevanje na družbo Fri-El Acerra in da je v njej navedeno, da namerava dežela Kampanja zagotoviti spodbude za naložbe v novo elektrarno.

(45)

Italijanski organi trdijo, da je identiteta zasebnih subjektov, odgovornih za izvajanje projekta, popolnoma postranskega pomena, če ostanejo dogovorjeni obseg ter družbenogospodarski in industrijski cilji projekta nespremenjeni. Poudarjajo, da vlagatelj, če spodbud ne bi bilo, svoje dejavnosti ne bi nastanil na zadevnem območju, kot je razvidno iz zapisnika sestanka, ki ga je 6. oktobra 2005 sklical odbor za nadzor nad izvajanjem sporazuma o programu.

(46)

Italijanski organi v zvezi z medsebojno neodvisnostjo družb Fri-El Acerra in NGP potrjujejo stališče družbe Fri-El Acerra: edina in izključna lastnica projekta in prejemnica pomoči je družba Fri-El Acerra, ki je popolnoma neodvisna od družbe NGP. Udeležba zadnje v družbi Fri-El Acerra je bila začasna in kratkotrajna ter posledica mehanizma, ki sta ga stranki izbrali za prenos elektrarne (18). Italijanski organi v dopisu z dne 2. novembra 2009 pojasnjujejo, zakaj je bila elektrarna z družbe NGP na družbo Fri-El Acerra prenesena ne s prodajo sredstev, temveč najprej s prenosom zadevnega oddelka dejavnosti na družbo Fri-El Acerra, nato pa s prenosom deleža družbe NGP na skupino Fri-El: razlogi za to so bili predvsem (a) davčni premisleki, (b) možnost plačila po obrokih in (c) vprašanja v zvezi z dovoljenji.

(47)

Kar zadeva določanje vrednosti sredstev, italijanski organi ugotavljajo, da je družba Fri-El Acerra za zaprto elektrarno plačala znesek v vrednosti, ki jo je določil neodvisni strokovnjak, zato se jim zdi, da ni mogoče dvomiti o neodvisnosti strank, med katerima je bil izveden prenos elektrarne, in da je ta prenos vsekakor potekal po tržnih pogojih.

(48)

Seveda enake ugotovitve v zvezi z medsebojno neodvisnostjo družb NGP in Fri-El Acerra veljajo tudi za nakup rezervoarjev za gorivo. Tako je bila tudi prodaja teh rezervoarjev izvedena med neodvisnima strankama, ki sta njihovo vrednost določili ob strogem upoštevanju tržnih pogojev ter z istimi merili in parametri, kot jih je uporabil neodvisni strokovnjak v poročilu o vrednotenju elektrarne.

(49)

Glede regionalnega prispevka italijanski organi v pripombah znova poudarjajo naslednje vidike projekta:

—	z njim se bo povečala zaposlenost, saj bo neposredno ustvarjenih 25 delovnih mest,

—	zaradi koncentracije pomembnih industrijskih pobud na območju v Acerri bo imel projekt multiplikacijski učinek z najmanj 10 dodatnimi delovnimi mesti, povezanimi z dobavo in skladiščenjem palmovega olja ter pomočjo pri njegovem prevozu,

—	projekt bo imel pomembno vlogo v razvojni strategiji za industrijsko območje v Acerri z zagotavljanjem njegove oživitve v družbenem, industrijskem in zaposlitvenem smislu ter z razvojem elektrarne z majhnim okoljskim vplivom na zadevnem območju,

—

s projektom se bo pripomoglo k zmanjšanju primanjkljaja električne energije v regiji v smislu kakovosti energije, ki se bo proizvajala iz obnovljivih virov (biogoriv); elektrarna z zmogljivostjo 75 MW bo imela pomembno vlogo pri doseganju regionalnega cilja 200 MW iz biomase do leta 2013, določenega v regionalnem okoljskem energetskem načrtu (PEAR) iz leta 2008.

(50)

Italijanski organi so dopisu z dne 2. novembra 2009 priložili dopis ministrstva za gospodarski razvoj z dne 21. oktobra 2009, ki bo po njihovih besedah potrdil prispevek projekta k regionalnemu razvoju. Ministrstvo v tem dopisu potrjuje naslednje:

—

sporazum o programu z dne 15. julija 2005 je osredotočen na: oblikovanje svežnja naložb za povečanje raznovrstnosti industrijskih dejavnosti na zadevnem območju; posodabljanje glavne podporne infrastrukture – elektrarne in čistilne naprave –, med drugim z namenom vnovične zaposlitve presežnih delavcev; združevanje sredstev centralne vlade in dežele Kampanja zaradi financiranja spodbud, potrebnih za privabljanje novih naložb,

—

prizadevati si je treba za doseganje treh glavnih gospodarskih in industrijskih ciljev: (a) preprečiti zaprtje najnovejšega obrata družbe SIMPE (nekdanja družba NGP); (b) začeti postopek povečevanja raznovrstnosti industrijskih dejavnosti na območju, na katerem je v preteklosti prevladovala ena sama velika skupina podjetij, in s tem zmanjšati tveganje ponovitev poslovnih kriz; ter (c) izkoristiti možnosti industrijske aglomeracije, kot je ta v Acerri, ki so jo brezposelnost in socialne težave posebno močno prizadele,

—	veliko vsestranskega truda je bilo namenjenega spodbujanju novih naložb za oblikovanje „industrijskega parka“ v Acerri, ki ga je dežela Kampanja predlagala v sporazumu o programu.

(51)

Italijanski organi v dopisu z dne 2. novembra 2009 podajajo mnenje o skladnosti elektrarne z zakonskimi zahtevami glede energetskih virov in preskrbe z gorivom, pri čemer navajajo, da lahko zaradi uporabljene tehnologije elektrarna deluje ne samo na palmovo olje, ampak tudi na kokosovo olje, olje iz kopre, olje oljne ogrščice ali druga podobna rastlinska biogoriva, ne da bi to vplivalo na njeno normalno delovanje ali učinkovitost.

4.3 Drugi dokumenti prejemnice, ki jih je predložila država članica

(52)	Da bi službe Komisije v celoti razumele postopek odločanja, so 23. decembra 2009 pozvale italijanske organe, naj predložijo morebitne druge dokumente iz obdobja, preden je družba Fri-El Acerra začela naložbeni projekt, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti odločitev za naložbo.

(53)	Italijanski organi so v odgovoru z dne 1. februarja 2010 ponovili, da je v zapisniku sestanka z dne 6. oktobra 2005 skupina Fri-El jasno opredeljena kot drugi mogoči vlagatelj po umiku družbe Edison. V tem zapisniku je predstavnik družbe NGP navedel, da skupina Fri-El pričakuje regionalno podporo.

(54)

Odgovoru so italijanski organi priložili še dopis prejemnice pomoči, ki so mu bili priloženi interni dokumenti skupine Fri-El: obvestilo svetovalca, v katerem se ta sklicuje na priložnost za prevzem elektrarne družbe NGP v Acerri po umiku družbe Edison, dve poznejši pogodbi, sklenjeni z istim svetovalcem, in interno poročilo z dne 26. januarja 2006, v katerem je preučena finančna izvedljivost projekta z regionalno pomočjo in brez nje.

5. OCENA UKREPA POMOČI

5.1 Državna pomoč

(55)

Člen 107(1) PDEU določa: „Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.“

(56)	Pomoč dodeljujejo italijanski organi v obliki neposredne dotacije. Zato se lahko šteje, da jo dodeljuje država članica iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) PDEU.

(57)	Pomoč se dodeljuje enemu podjetju, družbi Fri-El Acerra, zato je selektivna.

(58)

Pomoč se dodeljuje za naložbo, povezano s proizvodnjo električne energije. Trg z električno energijo se je postopoma odpiral konkurenci, zlasti z Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (UL L 27, 30.1.1997, str. 20), in ta postopek je 1. julija 2007 privedel do popolne liberalizacije sektorja (19). Poleg tega je v Italiji določena stopnja konkurence v tem sektorju obstajala že pred sprejetjem zakonodaje Skupnosti (20). Ker se proizvod trži med državami članicami, je verjetno, da bo ukrep vplival na trgovino med njimi.

(59)	S pomočjo, ki bo dodeljena družbi Fri-El Acerra, bo ta razbremenjena stroškov, ki bi jih morala ob postavitvi podobne elektrarne navadno kriti sama, zato se s to pomočjo navedeni družbi daje gospodarska prednost pred konkurenti.

(60)	Ker se z ukrepom družbi Fri-El Acerra in njenemu proizvodu daje prednost pred konkurenti, ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco.

(61)	Zato Komisija meni, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(62)	Ker je Komisija ugotovila, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, mora preučiti, ali ga je mogoče šteti za združljivega z notranjim trgom.

5.2 Zakonitost ukrepa pomoči

(63)	S priglasitvijo ukrepa pomoči za družbo Fri-El Acerra pred njegovim izvajanjem je Italija izpolnila zahtevo glede posamične priglasitve iz člena 108(3) PDEU.

5.3 Pravna podlaga za oceno

(64)	Ker je Komisija ugotovila, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, mora preučiti, ali ga je mogoče šteti za združljivega z notranjim trgom na podlagi katere od izjem iz člena 107(2) in (3) PDEU.

5.3.1 Člen 107(2) PDEU

(65)	Izjeme iz člena 107(2) PDEU se nanašajo na pomoč socialnega značaja, dodeljeno posameznim potrošnikom, pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, in pomoč, dodeljeno nekaterim območjem Zvezne republike Nemčije: te se v tej zadevi ne uporabljajo.

5.3.2 Člen 107(3)(a) PDEU

(66)	V členu 107(3)(a) PDEU je predvidena odobritev pomoči za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika. Kot je bilo pojasnjeno že v oddelku 2 tega sklepa, je dežela Kampanja upravičena do pomoči na podlagi te izjeme.

(67)

Kot ugotavlja Komisija, je cilj pomoči spodbuditi regionalni razvoj, ukrep pa se nanaša na ad hoc regionalno pomoč za naložbo. Komisija opozarja, da se je naložbeni projekt, ki ga nameravajo podpreti italijanski organi, začel leta 2006. Zato se postavlja vprašanje, ali je treba ukrep oceniti na podlagi smernic iz leta 2007 ali smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2000–2006 (v nadaljnjem besedilu: smernice iz leta 1998) (21).

(68)

Pravila o časovni uporabi teh dveh dokumentov s smernicami so določena v odstavku 105 smernic iz leta 2007: smernice iz leta 2007 je treba uporabljati za vso regionalno pomoč, dodeljeno po 31. decembru 2006, smernice iz leta 1998 pa za vso regionalno pomoč, ki je bila dodeljena ali odobrena pred letom 2007. V tej zadevi pomoč ni bila dodeljena pred letom 2007, čeprav se je projekt začel leta 2006. Prvi akt, ki ga je mogoče obravnavati v smislu, da se z njim prejemnici dodeljuje pomoč, je odločitev dežele Kampanja z dne 26. oktobra 2007 (glej oddelek 5.4.1.5) (22). Zato je treba združljivost pomoči z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(a) PDEU oceniti v skladu s smernicami iz leta 2007.

5.3.3 Člen 107(3)(b), (c) in (d) PDEU

(69)

Ukrepa ni mogoče obravnavati kot pomoč za pomemben projekt skupnega evropskega interesa ali pomoč za odpravljanje resne motnje v italijanskem gospodarstvu, kot je predvideno v členu 107(3)(b) PDEU. Prav tako ne gre za pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, določeno v členu 107(3)(d) PDEU.

(70)

Izjema iz člena 107(3)(c) PDEU omogoča odobritev pomoči za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi: Komisija opozarja, da je mogoče na tej podlagi za združljivo šteti pomoč za varstvo okolja, če izpolnjuje pogoje Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljske smernice iz leta 2008) (23).

(71)	Italijanski organi niso navedli nobenega argumenta, ki bi kazal, da bi bila zadevna pomoč lahko združljiva z drugimi določbami Pogodbe ali drugimi pravili, okviri ali smernicami o državni pomoči.

5.4 Združljivost na podlagi člena 107(3)(a) z vidika smernic iz leta 2007

(72)

Smernice iz leta 2007 v oddelkih 2 („Področje uporabe“) in 4 („Regionalna pomoč za naložbe“) določajo pogoje za odobritev regionalne pomoči za naložbe. V obravnavani zadevi mora biti pomoč skladna z odstavkom 10 o prispevku ad hoc ukrepov k regionalni razvojni strategiji ter oddelkoma 4.1 („Oblike in zgornje meje pomoči“) in 4.2 („Upravičeni odhodki“), ki vsebujejo v nadaljevanju navedene zahteve.

— Spodbujevalni učinek: za zagotovitev, da ima regionalna pomoč resničen spodbujevalni učinek za naložbe, ki drugače ne bi bile izvedene na območjih, ki prejemajo pomoč, odstavek 38 smernic iz leta 2007 določa, da mora „[v] primeru ad hoc pomoči […] pristojni organ pred začetkom dela na projektu izdati pismo o nameri dodelitve pomoči pogojeno z odobritvijo pomoči s strani Komisije“.

— Prispevek h koherentni regionalni razvojni strategiji: odstavek 10 smernic iz leta 2007 določa: „Kadar je izjemoma predvidena dodelitev posamične ad hoc pomoči enemu samemu podjetju […], mora država članica dokazati, da projekt prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji.“

— Upravičeni stroški: natančna opredelitev upravičenih stroškov je določena v odstavkih od 34 do 36 in od 50 do 56 smernic iz leta 2007.

— Lastni prispevek prejemnika: z odstavkom 39 smernic iz leta 2007 se zahteva, naj prejemnik pomoči zagotovi finančni prispevek v višini 25 %.

— Ohranjanje naložbe v regiji: z odstavkom 40 smernic iz leta 2007 se zahteva, naj se naložba v regiji ohrani najmanj pet let (ali tri leta, če gre za MSP).

— Zgornje meje pomoči: zgornje meje pomoči so določene v odstavkih od 42 do 49 smernic iz leta 2007.

(73)

Komisija je skladnost predlaganega ukrepa pomoči ocenila v odstavku 34 oddelka 3.3 odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave (24). V odstavku 34(i) je pojasnila, da ukrep zadeva začetno naložbo, in sicer vzpostavitev nove ustanove. Tudi nakup sredstev, neposredno povezanih z ustanovo, v tem primeru zaprte termoelektrarne in rabljenih rezervoarjev za gorivo, bi se lahko štel za začetno naložbo, če je sredstva kupil neodvisni vlagatelj (glej odstavka 34 in 35 smernic iz leta 2007): ta vidik bo ocenjen v oddelku 5.4.3 spodaj. V odstavku 34(vi) odločitve o sprožitvi postopka je navedeno, da prejemnica pomoči zagotovi finančni prispevek v višini najmanj 25 % upravičenih stroškov in v obliki, ki ni povezana z nobeno javno pomočjo (glej odstavek 39 smernic iz leta 2007). Odstavek 34(vii) iste odločitve določa, da je pomoč pogojena z obveznostjo ohranjanja zadevne naložbe najmanj pet let po njenem končanju (glej odstavek 40 smernic iz leta 2007). V odstavku 34(ii) in (iii) je navedeno, da je priglašena intenzivnost pomoči manjša od veljavne zgornje meje za regionalno pomoč (30 % BED), prilagojene v skladu z odstavkom 67 smernic iz leta 2007 (glej odstavke od 42 do 49 smernic iz leta 2007). V odstavku 34(iv) je navedeno, da so je pomoč za stroške pripravljalnih študij in svetovanja manjša od zgornje meje 50 %, dovoljene za MSP (glej odstavek 51 smernic iz leta 2007).

(74)	V nadaljevanju bo Komisija ocenila skladnost s pogoji v zvezi s spodbujevalnim učinkom, prispevkom k regionalnemu razvoju in upravičenimi stroški naložbe.

5.4.1 Spodbujevalni učinek (odstavek 38 smernic iz leta 2007)

(75)

Odstavek 38 smernic iz leta 2007 določa:

—

„Treba je zagotoviti, da ima regionalna pomoč resničen spodbujevalni učinek za naložbe, ki drugače ne bi bile izvedene v območjih, ki prejemajo pomoč. Zato je lahko pomoč dodeljena v okviru shem pomoči samo, če je upravičenec predložil vlogo za pomoč in je nato organ, odgovoren za upravljanje sheme, pred začetkom dela na projektu pisno potrdil, da projekt, pod pridržkom natančne preveritve, načeloma izpolnjuje pogoje upravičenosti, določene v shemi. Vse sheme pomoči morajo vsebovati tudi izrecno omembo obeh pogojev. V primeru ad hoc pomoči mora pristojni organ pred začetkom dela na projektu izdati pismo o nameri dodelitve pomoči pogojeno z odobritvijo pomoči s strani Komisije. Če se delo začne, preden so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, celoten projekt ne bo upravičen do pomoči.“

—	V opombi 39 je navedeno: „Pri pomoči, ki jo je treba posamično priglasiti Komisiji in ki jo mora Komisija odobriti, mora biti potrditev upravičenosti pogojena z odobritvijo pomoči s strani Komisije.“

—	V opombi 40 je navedeno: „‚Začetek dela‘ pomeni začetek gradbenih del ali prva trdna zaveza za naročilo opreme, vendar ne vključuje predhodnih študij izvedljivosti.“

—	V opombi 41 je navedeno: „Edina izjema tem pravilom je primer odobrenih shem davčne pomoči, kjer je davčna oprostitev ali znižanje odobreno avtomatično za upravičene stroške brez vsake diskrecije s strani organov.“

(76)

Ustaljena sodna praksa določa:

Komisija lahko razglasi ukrep pomoči za združljiv s členom 87(3) ES samo, če lahko ugotovi, da pomoč prispeva k doseganju enega od navedenih ciljev in da podjetje, ki prejema pomoč, v običajnih tržnih razmerah tega cilja ne bi moglo doseči z lastnimi sredstvi. Povedano drugače, da bi za pomoč veljalo katero od odstopanj iz člena 87(3) ES, mora biti ta pomoč ne le v skladu z enim od ciljev iz člena 87(3)(a), (b), (c) ali (d) ES, ampak mora biti tudi nujna za doseganje teh ciljev (sodba Sodišča prve stopnje z dne 7. junija 2001 v zadevi T-187/99, Agrana Zucker und Stärke proti Komisiji, Recueil 2001, str. II-1587, točka 74).

Pomoč za izboljšanje finančnega položaja upravičenega podjetja, ne da bi bila ta pomoč nujna za izpolnitev cilja iz člena 87(3) ES, se ne šteje za združljivo s skupnim trgom (sodba Sodišča z dne 15. aprila 2008 v zadevi C-390/06, Nuova Agricast, ZOdl. 2008, str. I-2577, točka 68; glej v istem smislu sodbi Sodišča z dne 24. februarja 1987 v zadevi 310/85, Deufil proti Komisiji, Recueil 1987, str. 901, točka 18, in z dne 5. oktobra 1994 v zadevi C-400/92, Nemčija proti Komisiji, Recueil 1994, str. I-4701, točke 12, 20 in 21) (25).

Sodišče prve stopnje je sprejelo enak pristop v zadevi (26), ki se je nanašala na ad hoc ukrep na podlagi prejšnjih smernic o državni regionalni pomoči (27) in v kateri je jasno navedlo, da določbe o spodbujevalnem učinku veljajo tudi za ad hoc ukrepe. Potrdilo je, da lahko Komisija svojo oceno spodbujevalnega učinka opre na okoliščino časovnega zaporedja (28).

(77)

Glede na ustaljeno prakso Komisije pri odločitvah v zvezi z ad hoc ukrepi pomoči, odobrenimi na podlagi smernic iz leta 2007, morajo biti v pisni potrditvi odgovornega organa, da bi se ta potrditev lahko obravnavala kot dokaz spodbujevalnega učinka v smislu odstavka 38 smernic iz leta 2007, navedeni vsaj naložbeni projekt, ki bo prejel pomoč, višina upravičenih stroškov in znesek pomoči, potrditev pa mora vsebovati še klavzulo o pogojenosti (29).

(78)

Italijanski organi in prejemnica so predložili številne dokumente, ki po njihovem mnenju pomenijo pisno potrditev v smislu odstavka 38 smernic iz leta 2007. Komisija bo analizirala vsakega od teh dokumentov, da bi preverila, ali izpolnjujejo pogoje, določene v odstavku 38 smernic iz leta 2007. Še prej pa mora opredeliti datum začetka izvajanja projekta.

5.4.1.1 Datum začetka izvajanja projekta

(79)

Italijanski organi so navedli, da se je projekt začel izvajati julija 2007. Vendar Komisija opozarja, da se je nakup zaprte termoelektrarne začel 9. februarja 2006 s prenosom oddelka družbe NGP, povezanega z elektrarno, na družbo Fri-El Acerra. Ker se nakup sredstev, neposredno povezanih z ustanovo (v tem primeru zaprte elektrarne), šteje za začetno naložbo, je datum nakupa zaprte termoelektrarne tudi datum začetka izvajanja projekta. Komisija zato meni, da se je projekt začel izvajati 9. februarja 2006. Vendar opozarja, da bi njene ugotovitve glede spodbujevalnega učinka ostale nespremenjene, če bi zavzela stališče, da je bil zadevni datum 4. avgust 2006, ko je družba Fri-El Acerra naročila dobavo nove elektrarne pri družbi Wärtsilä, ali da je treba kot ta datum upoštevati celo obdobje med 23. in 30. julijem 2007, ko je družba Fri-El Acerra začela gradnjo nove elektrarne na biogorivo.

5.4.1.2 Sporazum o programu z dne 15. julija 2005

(80)

Komisija meni, da tega dokumenta, opisanega v uvodnih izjavah 23 in 24, ni mogoče šteti za pisno potrditev v smislu odstavka 38 smernic iz leta 2007, saj zadeva predvsem načrt za reševanje in prestrukturiranje družbe NGP (30). Sicer se v dokumentu govori o gradnji nove elektrarne, vendar se nanaša na drugo družbo (Edison) in drug projekt (novo termoelektrarno z močjo 400 MW) ter ne vsebuje nobene navedbe glede načrta za dodelitev pomoči navedenemu projektu. V sporazumu o programu je navedeno samo, da bodo italijanski organi ter družbi NGP in Edison v 60 dneh sklenili še en sporazum, kar pa se potem ni zgodilo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 24, družba Edison ni nikakor povezana z družbo Fri-El Acerra.

(81)

Italijanski organi so trdili, da smernice iz leta 2007 ne določajo natančne oblike zahtevane pisne potrditve, Komisija pa meni, da s tem argumentom ni mogoče utemeljiti stališča, da zahteve, navedene v odstavku 38 smernic iz leta 2007, izpolnjuje vsak dokument, v katerem je bežno naveden morebiten projekt pomoči. Sporazum o programu ne vsebuje navedb o naložbenem projektu, ki naj bi bil deležen podpore (elektrarni na biogorivo), višini upravičenih stroškov ali znesku pomoči. V njem ni navedeno niti to, da se načrtuje kakršna koli pomoč za preoblikovanje zaprte elektrarne. Zahteve glede dokaza spodbujevalnega učinka, določene v odstavku 38 smernic iz leta 2007, se jasno nanašajo na naložbeni projekt, pomoč, prejemnika in potrebo po odobritvi Komisije. Dokument, s katerim se dokazuje spodbujevalni učinek, mora vsebovati vse te informacije.

(82)

Komisija se prav tako ne more strinjati z argumentom italijanskih organov, da je bilo s sporazumom o programu ustvarjeno upravičeno pričakovanje, da bodo subvencije na voljo za vsak projekt na industrijskem območju v Acerri, povezan s proizvodnjo električne energije: sporazum o programu ne določa, da bo pomoč dodeljena v ta namen.

(83)	Komisija ugotavlja, da sporazum o programu z dne 15. julija 2005 ne izpolnjuje meril, določenih v odstavku 38 smernic iz leta 2007.

5.4.1.3 Sprememba sporazuma o programu z dne 6. aprila 2006

(84)

Dežela Kampanja in družba NGP sta 6. aprila 2006 spremenili sporazum o programu (glej uvodno izjavo 36 zgoraj). Sprememba vsebuje sklicevanje na nadomestni načrt za elektrarno, v skladu s katerim bi bila ta preoblikovana v elektrarno na biogorivo, ter predvideva pomoč za ta projekt v okviru skupinsko izvzete sheme, in sicer ukrep 1.12 operativnega programa za deželo Kampanja (31).

(85)

Vendar v to shemo ne bi bilo mogoče vključiti celotne pomoči, načrtovane za projekt družbe Fri-El Acerra, ker so bili iz navedene sheme izključeni projekti z znatnimi zneski pomoči, to je projekti z upravičenimi stroški, večjimi od 25 milijonov EUR, in intenzivnostjo nad 17,5 % BED ter projekti, pri katerih skupni znesek pomoči presega 15 milijonov EUR. Poleg tega je bil pri izvzeti shemi iz upravičenih stroškov izključen nakup rabljenih strojev in opreme (32).

(86)

Tudi če bi Komisija menila, da sprememba z dne 6. aprila 2006 pomeni pismo, s katerim se dodeljuje pomoč (pa ne meni tako), to pismo ne bi izpolnjevalo meril, določenih v odstavku 38 smernic iz leta 2007. Prvič, sprememba je bila sprejeta po začetku dela (9. februarja 2006). Drugič, tako kot prvotni sporazum o programu ne vsebuje vseh informacij, zahtevanih v pismu o nameri: zlasti v njej nista navedena višina upravičenih stroškov ali znesek pomoči, ki bo dodeljena, poleg tega pa v njej ni klavzule o pogojenosti. Tretjič, sprememba vsebuje izrecno sklicevanje na regionalno shemo, ki se je iztekla 31. decembra 2006 (33). Komisija je že odločila, da spodbujevalnega učinka ni mogoče prenašati z ene sheme na drugo, ker je vsaka shema neodvisna in ima svoje pogoje za upravičenost (34); to velja toliko bolj, če so nacionalni organi navedli možnost zagotovitve pomoči po neki shemi, v okviru katere dodelitev pomoči v znesku, kot se obravnava v tej zadevi, ali za tako obsežen projekt dejansko ne bi bila dovoljena.

(87)	Komisija ugotavlja, da sprememba z dne 6. aprila 2006, ki zadeva sporazum o programu z dne 15. julija 2005, ne izpolnjuje meril, določenih v odstavku 38 smernic iz leta 2007, in da je bila v vsakem primeru sprejeta šele po datumu začetka izvajanja projekta.

(88)

Družba Fri-El Acerra je v letu 2006 pred iztekom obstoječih shem pomoči dvakrat zaprosila za državno pomoč: 7. junija 2006 je predložila vlogo za pomoč v višini 30 000 000 EUR v okviru ukrepa 1.12 operativnega programa za deželo Kampanja 2000–2006, 18. decembra 2006 pa za znesek 43 396 000 EUR v okviru nacionalne sheme N 488/1992, ki je bila spremenjena in odobrena kot ukrep državne pomoči N 715/99 (35). Komisija ni seznanjena z nobenim pritrdilnim odgovorom italijanskih organov na navedeni vlogi. Ne glede na to je družba Fri-El Acerra že začela izvajati projekt s prevzemom sredstev od družbe NGP februarja 2006 in naročilom dobave nove elektrarne pri družbi Wärtsilä 4. avgusta 2006. Nazadnje je v obdobju med 23. in 30. julijem 2007 začela gradbena dela. Zato se navedeni vlogi ne moreta obravnavati kot pismo o nameri v smislu odstavka 38 smernic iz leta 2007 in ne dokazujeta, da ima pomoč resničen spodbujevalni učinek.

5.4.1.4 Dovoljenje dežele Kampanja z dne 9. oktobra 2006

(89)

Še en dokument iz leta 2006, ki ga italijanski organi navajajo v pripombah, in sicer dovoljenje, ki ga je dežela Kampanja izdala 9. oktobra 2006 (36), se nanaša na upravna pooblastila za tehnično preoblikovanje obstoječe elektrarne, ne na pomoč, ki bi jo regionalni organi dodelili v ta namen. Zato se ne more šteti za pismo o nameri v smislu odstavka 38 smernic iz leta 2007, poleg tega pa je bil izdan po datumu začetka izvajanja projekta.

5.4.1.5 Odločitev dežele Kampanja z dne 26. oktobra 2007

(90)

Komisija meni, da je resolucija deželnega sveta Kampanje z dne 26. oktobra 2007, navedena v uvodnih izjavah 25, 26, 29 in 68 zgoraj (Deliberazione della Giunta Regionale della Regione Campania št. 1857), prvi dokument, ki so ga izdali italijanski organi, na podlagi katerega so ti organi pravno zavezani dodeliti pomoč družbi Fri-El Acerra, in ki izpolnjuje merila, določena v odstavku 38 smernic iz leta 2007. V dokumentu sta jasno opredeljena naložbeni projekt (elektrarna na biogorivo) in znesek pomoči (največ 19,5 milijona EUR), poleg tega pa je v njem dodelitev pomoči pogojena s priglasitvijo pomoči in odobritvijo Komisije.

(91)

Ker se je delo v okviru projekta začelo februarja 2006, kar je več kot leto in pol pred sprejetjem tega dokumenta, priglašeni projekt po mnenju Komisije ne izpolnjuje meril spodbujevalnega učinka, določenih v odstavku 38 smernic iz leta 2007 (37). Projekt je bil priglašen šele 16. julija 2008. Odločitev zadevne dežele, ki je bila sprejeta oktobra 2007 in ki vsebuje pogojno zavezo za dodelitev pomoči, se ne more obravnavati kot odločilni dejavnik, zaradi katerega bi bila družba Fri-El Acerra spodbujena k izvedbi naložbenega projekta, ki se je dejansko začel z nakupom elektrarne februarja 2006. Odločitev zadevne dežele iz oktobra 2007 se ne more šteti za zadosten dokaz spodbujevalnega učinka pomoči, tudi če bi se kot datum začetka izvajanja projekta obravnaval datum, ko je družba Fri-El Acerra opravila prva gradbena dela (julija 2007), saj se je tudi to zgodilo pred sprejetjem navedene odločitve.

5.4.1.6 Zapisnik sestanka, ki ga je 6. oktobra 2005 sklical odbor za nadzor nad izvajanjem sporazuma o programu z dne 15. julija 2005

(92)

Italijanski organi kot dokaz spodbujevalnega učinka za naložbeni projekt družbe Fri-El Acerra nadalje navajajo zapisnik sestanka, ki ga je 6. oktobra 2005 sklical odbor za nadzor nad izvajanjem sporazuma o programu z dne 15. julija 2005. V skladu z zapisnikom je na tem sestanku predstavnik družbe NGP prvič navedel skupino Fri-El kot morebitnega vlagatelja, ki je pokazal zanimanje za prevzem zaprte elektrarne. Zanimanje skupine Fri-El naj bi vzbudilo dejstvo, da je bila panogi na voljo regionalna pomoč, s katero bi se lahko zmanjšali finančni stroški na območju, ki takrat ni bilo zelo konkurenčno.

(93)

Po mnenju Komisije obstoj te izjave v zapisniku ne kaže na trden in zavezujoč namen italijanskih organov, da dodelijo pomoč naložbenemu projektu, ki potrebuje samo še odobritev Komisije. Gre za izjavo predstavnika družbe NGP, ki je bila v težavah in je iskala kupca za zaprto elektrarno. Zapisnik ne vsebuje nobene izjave italijanskih organov, ki bi potrjevala, da bodo pričakovanja skupine Fri-El glede regionalne pomoči za naložbo uresničena.

(94)

Kot poudarja Komisija, je jasno, da mora biti pismo o nameri pisni dokument, katerega avtor je organ, pristojen za dodelitev pomoči, ne pa predstavnik družbe, ki ni prejemnica pomoči in ima interes za prodajo zadevnih sredstev (termoelektrarne). Poleg tega ta zapisnik ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede vsebine pisma o nameri, določenih v odstavku 38 smernic iz leta 2007.

5.4.1.7 Interni dokumenti družbe

(95)

Kar zadeva druge dokumente, ki so jih zagotovili italijanski organi (glej uvodno izjavo 54), Komisija meni, da se glede na jasnost zadnjega stavka odstavka 38 smernic iz leta 2007 in dejstvo, da mora pismo o nameri izdati organ, pristojen za dodelitev pomoči, interni dokumenti družbe ne morejo šteti za enakovredne pismu o nameri, ki kaže, da so nameravali organi dodeliti pomoč regionalnemu naložbenemu projektu.

(96)

Dejansko ti dokumenti prej potrjujejo, da je bila odločitev o naložbi sprejeta brez odločne in dokončne zaveze italijanskih organov za dodelitev pomoči. Zlasti v internem poročilu z dne 26. januarja 2006 se ocenjuje finančna izvedljivost projekta z regionalno pomočjo in brez nje. To kaže, da sta se preučevali obe možnosti. V poročilu se ugotavlja, da bo projekt manj donosen in bolj tvegan, če družba Fri-El Acerra ne bo prejela regionalne pomoči za naložbo. Kljub temu je ta družba samo dva tedna pozneje, 9. februarja 2006, začela postopek naložbe z nakupom zaprte elektrarne družbe NGP. Ne italijanski organi ne prejemnica niso navedli, da bi kakršen koli dogodek med 26. januarjem in 9. februarjem 2006 kazal na namen italijanskih organov, da dodelijo pomoč, ali ga potrjeval.

5.4.1.8 Sklepna ugotovitev: spodbujevalnega učinka ni

(97)

Zato Komisija meni, da priglašeni projekt ne izpolnjuje pogojev glede spodbujevalnega učinka ad hoc pomoči, navedenih v odstavku 38 smernic iz leta 2007, ki določa, da je treba pred začetkom dela v okviru projekta dokazati spodbujevalni učinek s pismom o nameri, v katerem odgovorni organi potrjujejo, da je naložbeni projekt načelno upravičen do pomoči, če ga odobri Komisija.

5.4.2 Prispevek h koherentni regionalni razvojni strategiji (odstavek 10 smernic iz leta 2007)

(98)

Komisija najprej ponavlja, da je treba v skladu z odstavkom 10 smernic iz leta 2007 ad hoc regionalno pomoč šteti za dopustno samo izjemoma. Zato mora država članica dokazati, da se z ad hoc regionalno pomočjo ob omejenem izkrivljanju konkurence prispeva k regionalnemu razvoju s pozitivnimi učinki, kot so ustvarjanje delovnih mest (število delovnih mest, neposredno ali posredno ustvarjenih z naložbo), prenos usposabljanja in znanja ter učinek prelivanja in multiplikacijski učinek, ki prinašata dodatne naložbe povezanih ponudnikov storitev in proizvajalcev.

(99)

Komisija upošteva dejstvo, da neposredna vzpostavitev (ali ohranitev) 25 delovnih mest in posredna vzpostavitev 10 delovnih mest pomenita prispevek k regionalnemu razvoju. Vendar meni, da je število ustvarjenih delovnih mest očitno nesorazmerno z zneskom pomoči, ki se dodeljuje in znaša 19,5 milijona EUR, kar pomeni, da znaša ad hoc pomoč na neposredno ustvarjeno delovno mesto 780 000 EUR; ta nesorazmernost je posebej izrazita v primerjavi s številnimi ad hoc ukrepi regionalne pomoči, ki jih je Komisija odobrila v zadnjih letih in pri katerih je pomoč na ohranjeno ali ustvarjeno delovno mesto povprečno znašala manj kot 70 000 EUR (38). Ta ugotovitev drži tudi ob upoštevanju dejstva, da se lahko stroški ustvarjanja ali ohranjanja delovnih mest med državami članicami razlikujejo.

(100)

Poleg tega Komisija meni, da formalni pogoji, določeni za proizvodnjo električne energije v različnih programskih dokumentih in načrtih za regionalni razvoj (39), zlasti cilj zmogljivosti 200 MW električne energije iz biomase do leta 2013, zastavljen v regionalnem okoljskem energetskem načrtu iz leta 2008, niso zadosten in dovolj pomemben argument za to ad hoc regionalno pomoč. Prispevek elektrarne družbe Fri-El Acerra z močjo 74,8 MW in letno proizvodnjo 600 GWh je nepomemben v primerjavi s skupnim primanjkljajem električne energije v regiji, ki znaša 15 000 GWh na leto. Po mnenju Komisije ta konkretna naložba zaradi obstoja delujočega energetskega trga ni potrebna. Komisija se zaveda, da bi se lahko z naložbenim projektom pripomoglo k doseganju drugih formalnih ciljev, določenih v različnih regionalnih programskih dokumentih, vendar meni, da prispevek projekta v smislu električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, še zdaleč ni zadostna utemeljitev za dodelitev ad hoc regionalne pomoči eni sami družbi.

(101)

Italijanski organi so v fazi priglasitve večkrat ponovili, da bo elektrarna proizvajala električno energijo za industrijsko območje v Acerri in preprečevala tveganje izpadov energije za tamkajšnja podjetja. Med formalnim postopkom preiskave je bil ta argument opuščen, saj je Italija potrdila, da mora družba Fri-El Acerra prodajati proizvedeno energijo na energetskem trgu s priključitvijo elektrarne na nacionalno omrežje (40). Tako je bil eden od glavnih argumentov, navedenih v utemeljitev ob priglasitvi, opuščen, ker mora družba Fri-El Acerra proizvedeno energijo prodajati na nacionalnem energetskem trgu, nova elektrarna na biogorivo pa je neposredno priključena na nacionalno omrežje.

(102)

Glede na informacije, ki so jih italijanski organi predložili med formalnim postopkom preiskave, je Komisija seznanjena z argumentom, da bi lahko morebitna ustavitev naložbenega projekta družbe Fri-El Acerra škodljivo vplivala na razvoj industrijskega območja v Acerri, ker bi bilo to še eno negativno sporočilo morebitnim vlagateljem na območju, ki so ga socialne in gospodarske težave že tako močno prizadele. Druga podjetja, ki so pokazala zanimanje za nastanitev dejavnosti na tem območju, bi se lahko umaknila, to pa bi še dodatno negativno vplivalo na oslabljeno mestno območje, ki je že tako v krizi. Vendar je treba opozoriti, da če ukrep pomoči predhodno nima spodbujevalnega učinka, dejstvo, da ga Komisija razglasi za nezdružljivega, ne more preprečiti drugim vlagateljem, da nastanijo dejavnost na istem industrijskem območju, ali drugim ukrepom pomoči odvzeti njihovega spodbujevalnega učinka.

(103)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da italijanski organi niso predložili podrobnih podatkov, ki bi kazali, da bo naložba privedla do prenosa usposabljanja ali znanja ali do učinka prelivanja ali multiplikacijskega učinka, kot so bili dokazani v večini primerov ad hoc regionalne pomoči, ki jih je Komisija odobrila v zadnjih letih (41).

(104)

Iz vseh zgoraj navedenih razlogov ter ob upoštevanju prakse, uporabljene v preteklosti, in vseh mogočih zadevnih dejavnikov (število delovnih mest, neposredno ali posredno ustvarjenih s projektom, bi bilo omejeno, prispevek k regionalni energetski politiki bi bil zanemarljiv, neposredna oskrba z električno energijo na industrijskem območju ne bi bila mogoča, učinkov prelivanja ne bi bilo, predvsem pa bi bil znesek pomoči na ustvarjeno ali ohranjeno delovno mesto očitno prevelik) Komisija ugotavlja, da se z naložbo ne prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji, kot se zahteva v odstavku 10 smernic iz leta 2007.

5.4.3 Upravičeni stroški (odstavki od 34 do 36 in od 50 do 56 smernic iz leta 2007)

(105)

Ne glede na gospodarske razloge, ki so jih podali italijanski organi, prenos sredstev (elektrarne) z družbe NGP na družbo Fri-El Acerra ni bil izveden popolnoma v skladu s pravili. Kupec, to je družba Fri-El Acerra, potrjuje, da je bila družba NGP ob prenosu lastnica 90,5 % njenih delnic.

(106)

Kljub temu se zdi, da je začasna udeležba družbe NGP v družbi Fri-El Acerra povezana z metodo, ki je bila izbrana za prenos obstoječe elektrarne med dvema uradno neodvisnima strankama in pri kateri je bil oddelek dejavnosti ene od njiju prenesen na drugo kot stvarni vložek v kapital. Ta oddelek dejavnosti družbe NGP je postal vložek v skupno podjetje, delež te družbe pa je bil nato prodan skupini Fri-El; ko je bila ta transakcija končana, sta bili družbi spet neodvisni. Zahteva, da mora ceno zaprte termoelektrarne določiti neodvisni cenilec, je bila upoštevana v skladu z načeli in namenom odstavka 35 smernic iz leta 2007.

(107)

Komisija ugotavlja, da prenos zaprte termoelektrarne formalno sicer ni bil popolnoma v skladu z odstavkom 35 smernic iz leta 2007, na podlagi katerega mora ustanovo „kupiti neodvisni vlagatelj“, vendar da je bila vsebina tega odstavka vsekakor spoštovana. Cena, ki jo je za zaprto elektrarno plačala družba Fri-El Acerra, je ustrezala vrednosti, ki jo je določil neodvisni strokovnjak, kmalu po prenosu sredstev pa je kupec postal neodvisen od prodajalca, to je družbe NGP.

(108)

Kar zadeva druga rabljena sredstva, vključena v upravičene stroške, Komisija sprejema obrazložitev italijanskih organov in družbe Fri-El Acerra, da čeprav predhodnega vrednotenja, ki bi ga izvedel neodvisni strokovnjak, ni bilo, je bil prenos rezervoarjev za gorivo opravljen med neodvisnima strankama po tržnih pogojih. Cena, plačana za ta sredstva, ustreza tržni ceni, kar potrjuje novi dokument, ki ga je pripravil neodvisni strokovnjak, ki je pred tem ovrednotil tudi zaprto elektrarno.

(109)

Zato se lahko nakup teh sredstev, ki so neposredno povezana z ustanovo – to je zaprte elektrarne in rabljenih rezervoarjev za gorivo –, šteje za začetno naložbo v smislu odstavka 35 smernic iz leta 2007.

5.4.4 Združljivost s smernicami iz leta 2007

(110)

Čeprav so nekatere zahteve glede regionalne pomoči naložbam, določene v smernicah iz leta 2007, izpolnjene, pa Komisija ugotavlja, da niso izpolnjene obveznosti v zvezi z ad hoc regionalno pomočjo za naložbene projekte v smislu spodbujevalnega učinka in regionalnega prispevka. Komisija ugotavlja, da ukrepa ni mogoče razglasiti za združljivega na podlagi člena 107(3)(a) PDEU in smernic iz leta 2007.

5.5 Združljivost z okoljskimi smernicami iz leta 2008

(111)

Italijanski organi se niso ne v fazi predhodnega ocenjevanja ne med formalnim postopkom preiskave odzvali na ugotovitev Komisije, da se zdijo okoljske smernice iz leta 2008 primernejše za ocenjevanje tovrstnih ukrepov, pri katerih se cilji nanašajo na energijo in okolje, naložba pa zadeva elektrarno na biogorivo.

(112)

V oddelku 1.3.4 okoljskih smernic iz leta 2008 se zahteva, da mora imeti ukrep spodbujevalni učinek. Zato odstavek 27 določa, da „je treba preveriti, ali se zadevna naložba res ne bi izvedla brez državne pomoči“.

(113)

V obravnavani zadevi, kot je pojasnjeno v oddelku 5.4.1 zgoraj, je bila naložba izvedena, preden je organ, pristojen za dodelitev pomoči, izrazil kakršen koli trden namen, da bo pomoč dejansko dodelil. Zato priglašena pomoč ne more imeti spodbujevalnega učinka, in to je edini razlog, zaradi katerega merila okoljskih smernic iz leta 2008 niso izpolnjena.

(114)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da Italija kljub izrecnemu pozivu ni predložila potrebnih informacij v dokaz, da ukrep izpolnjuje pogoje za naložbeno pomoč za energijo iz obnovljivih virov, določene v okoljskih smernicah iz leta 2008 (odstavki od 102 do 106).

(115)

Država članica mora dokazati, da je ukrep pomoči združljiv (42). Ker Italija ni predložila podatkov v zvezi s tem, Komisija nima dovolj informacij, da bi lahko ugotovila, ali je ukrep skladen z drugimi merili okoljskih smernic iz leta 2008.

(116)

Komisija ugotavlja, da ukrepa pomoči ni mogoče razglasiti za združljivega z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, ali okoljskimi smernicami iz leta 2008, ali katero koli drugo določbo o izjemah v Pogodbi PDEU. Zato je treba ukrep prepovedati.

6. SKLEPNE UGOTOVITVE

(117)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave pojasnila, zakaj dvomi, da bo obravnavani ukrep upravičen do izjeme na podlagi člena 107(3)(a) PDEU. Razlogi za to so povzeti v oddelku 3 tega sklepa. Italijanski organi in prejemnica pomoči s svojimi informacijami in argumenti niso v celoti ovrgli teh dvomov.

(118)

Komisija ugotavlja, da priglašeni ad hoc ukrep regionalne pomoči, ki naj bi ga italijanski organi dodelili družbi Fri-El Acerra in ki je opisan v oddelku 2 tega sklepa, ne izpolnjuje vseh meril za združljivost z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(a) PDEU, določenih v smernicah iz leta 2007, niti vseh meril za združljivost z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU, določenih v okoljskih smernicah iz leta 2008. Za ugotavljanje združljivosti ni mogoče uporabiti nobene druge podlage.

(119)

Ker ukrep ni upravičen do nobene druge izjeme, določene v Pogodbi PDEU, ga ni dovoljeno izvajati. Po navedbah italijanskih organov pomoč še ni bila dodeljena, zato ni treba odrediti njenega vračila –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Državna pomoč v višini 19,5 milijona EUR, ki jo Italija namerava dodeliti družbi Fri-El Acerra Srl, ni združljiva z notranjim trgom.

Zato se ta pomoč ne sme dodeliti.

Člen 2

Italija v dveh mesecih od vročitve tega sklepa obvesti Komisijo o ukrepih, sprejetih za uskladitev z njim.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na Italijansko republiko.

V Bruslju, 15. septembra 2010

Za Komisijo

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik

(1) UL C 95, 24.4.2009, str. 20.

(2) UL C 95, 24.4.2009, str. 20.

(3) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(4) Odločba Komisije z dne 28. novembra 2007 o državni pomoči N 324/2007 – Italija: Karta regionalnih državnih pomoči za 2007–2013, C(2007) 5618 def. cor. (UL C 90, 11.4.2008, str. 4).

(5) Informacije, objavljene na spletni strani skupine Fri-El: www.fri-el.it

(6) Odločba Komisije z dne 16. julija 2008 o državni pomoči C 14/07 (ex NN 15/07), ki jo je Italija dodelila podjetju NGP/SIMPE (UL L 301, 12.11.2008, str. 14).

(7) Informacije, objavljene na spletni strani skupine Fri-El: www.fri-el.it

(8) Če ni navedeno drugače, so vse vrednosti nominalne.

(9) Na protokolu je naveden datum 6. april 2006, čeprav so bile njegove priloge podpisane 4. aprila 2006.

(10) Dokument Deliberazione della Giunta Regionale della Regione Campania n. 1857, objavljen v uradnem listu dežele Kampanja (BURC) št. 63 z dne 3. decembra 2007.

(11) UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(12) Namen memoranduma o soglasju (Protocollo d’intesa), ki so ga 12. maja 2004 med drugim podpisali nacionalni, regionalni in lokalni organi, družbe Sviluppo Italia, Montefibre SpA, NGP SpA in Edison SpA ter sindikati, je bil najti rešitev za industrijsko krizo v družbi NGP.

(13) Zgoraj navedeni dokument.

(14) Namen prve spremembe sporazuma o programu (Protocollo integrativo dell’Accordo di programma), ki so jo 6. aprila 2006 med drugim podpisali nacionalni, regionalni in lokalni organi, agencija Consorzio ASI di Napoli, družbe Sviluppo Italia, Exide Italia Srl in ILMAS SpA ter sindikati, je bil najti rešitev za industrijsko krizo v družbi Ilmas SpA.

(15) Zgoraj navedeni dokument.

(16) Drugo spremembo sporazuma o programu (Protocollo integrativo dell’Accordo di programma) so 8. aprila 2008 med drugim podpisali nacionalni, regionalni in lokalni organi ter družbi NGP in Fri-El Acerra.

(17) Consorzio per l’Area di Sviluppo Industriale della Provincia di Napoli.

(18) Komisija ugotavlja, da je bila družba NGP udeležena v družbi Fri-El Acerra od 20. decembra 2005, ko je bila zadnjenavedena družba ustanovljena, do 11. decembra 2008.

(19) Trg z električno energijo se je v celoti odprl 1. julija 2007 na podlagi Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (v nadaljnjem besedilu: druga direktiva o električni energiji), UL L 17, 15.7.2003, str. 37.

(20) Glej sodbi Sodišča prve stopnje z dne 11. junija 2009 v zadevi T-297/02, ACEA proti Komisiji, ZOdl. 2009, str. II-1683, točka 90 in z dne 11. junija 2009 v zadevi T-301/02, AEM proti Komisiji, ZOdl. 2009, str. II-1757, točka 95.

(21) UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

(22) Sodišče prve stopnje je presodilo, da je ustrezno merilo pri ugotavljanju, kdaj je bila pomoč dodeljena, „pravno zavezujoči akt, s katerim se pristojni [nacionalni] organ zaveže, da bo odobril pomoč“: glej sodbo v zadevi T-109/01, Fleuren Compost proti Komisiji, Recueil 2004, str. II-127, točka 74 in sodbo z dne 2. decembra 2008 v združenih zadevah T-362/05 in T-363/05, Nuova Agricast proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. II-297*, točka 80. Glej tudi nedavno sodbo z dne 1. julija 2010 v zadevi T-62/08, Thyssenkrupp Acciai Speciali Terni proti Komisiji, še neobjavljena v ZOdl., točke od 234 do 236.

(23) UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(24) Odločitev o državni pomoči N 357/08, objavljena v UL C 95, 24.4.2009, str. 20.

(25) Neuradni prevod Komisije. Sodba Sodišča prve stopnje z dne 8. julija 2010 v zadevi T-396/08, Freistaat Sachsen proti Komisiji, še neobjavljena v Zodl., točki 46 in 47.

(26) Sodba z dne 14. januarja 2009 v zadevi T-162/06, Kronoply proti Komisiji, ZOdl. 2009, str. II-1, točki 80 in 81.

(27) UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

(28) Sodba Kronoply proti Komisiji, točka 80.

(29) Ti pogoji so bili izpolnjeni na primer v pismu o nameri (v obliki pisnega dokumenta, ki sta ga podpisala prejemnik in dežela Piemont) v še enem nedavnem primeru italijanske ad hoc regionalne pomoči, in sicer v zadevi N 381/2008, Pirelli Industrie Pneumatici Srl (UL C 284, 25.11.2009), pa tudi v številnih primerih poljske ad hoc regionalne pomoči: N 468/2009, Roche Polska Sp z oo (UL C 53, 5.3.2010); N 448/2009, Crisil Irevna Poland Sp z oo (UL C 147, 5.6.2010); N 447/2009, TietoEnator Sp z oo (UL C 25, 2.2.2010); N 338/2009, Unicredit Processes & Administration SA (UL C 93, 13.4.2010); N 293/2009, Samsung Electronics Polska Sp z oo (UL C 94, 14.4.2010); N 433/2008, UPS Polska Sp z oo (UL C 1, 5.1.2010), in N 67/2008, Google Poland Sp z oo (UL C 217, 26.8.2008).

(30) Zgoraj navedena Odločba Komisije z dne 16. julija 2008 o državni pomoči C 14/07 (ex NN 15/07), ki jo je Italija dodelila podjetju NGP/SIMPE.

(31) Ukrep v okviru sheme za MSP XS 67/05, objavljene v UL C 19, 26.1.2006, str. 4. Ta shema, izvzeta na podlagi Uredbe št. 70/2001 (UL L 10, 13.1.2001, str. 33), se je iztekla 31. decembra 2006.

(32) Resolucija deželnega sveta Kampanje (Deliberazione della Giunta Regionale della Regione Campania) št. 168 z dne 15. februarja 2005, objavljena v uradnem listu dežele Kampanja (BURC) št. 20 z dne 11. aprila 2005.

(33) Zgoraj navedena izvzeta shema za MSP XS 67/05.

(34) Kot v Odločbi C(2008) 2997 konč. z dne 2. julija 2008 o shemi državne pomoči C 1/04 (ex NN 158/03 in CP 15/2003): Zloraba ukrepa pomoči N 272/98, regionalni zakon št. 9 iz leta 1998, v kateri je Komisija sprejela negativno odločitev in odredila vračilo pomoči. Ta pristop je potrdilo Sodišče prve stopnje: „Člen 87(1) ES določa splošno načelo, da je državna pomoč prepovedana. V skladu s sodno prakso je treba izjeme od tega načela razlagati strogo […]. Iz tega sledi, da se odločitev o nevložitvi ugovora zoper shemo pomoči nanaša samo na dodelitev pomoči v okviru te sheme: zadevni nacionalni organi morajo pomoč dodeliti, preden ta odločitev preneha veljati“ (neuradni prevod Komisije; sodba z dne 2. decembra 2008 v združenih zadevah T-362/05 in T-363/05, Nuova Agricast proti Komisiji, ZOdl. 2008, str. II-297*, točka 80). Tako dejstvo, da družba izpolnjuje pogoje za upravičenost do ene sheme pomoči, ne pomeni, da ima pravico do dodelitve pomoči v okviru druge sheme ali ukrepa pomoči.

(35) Odločitev Komisije D/105754 z dne 2. avgusta 2000.

(36) Dokument Decreto Dirigenziale št. 416, objavljen v BURC št. 62, 26.11.2007.

(37) Smernice iz leta 2007 so bile v Uradnem listu objavljene 4. marca 2006, vendar so bile države članice o njih predhodno obveščene. Sporočilo za javnost IP/05/1653 („Državna pomoč: Komisija je sprejela nove smernice o regionalni pomoči za obdobje 2007–2013“) je bilo objavljeno 21. decembra 2005.

(38) Za primere glej državne pomoči v naslednjih zadevah: za Italijo: zgoraj navedena zadeva N 381/2008; za Poljsko: zgoraj navedeni zadevi N 468/2009 in N 447/2009; N 649/2008, SWS Business Process Outsourcing Poland Sp z oo (UL C 122, 29.5.2009); N 522/2008, Franklin Templeton Investments Poland Sp z oo (UL C 186, 8.8.2009); N 406/2008, Robert Bosch Sp z oo (UL C 122, 29.5.2009); N 360/2008, State Street Services (Poland) Limited Sp z oo (UL C 328, 31.12.2008); zgoraj navedena zadeva N 67/2008; C 46/2008, Dell Poland (UL L 22, 2.2.2010); N 299/2007, Sharp Manufacturing Poland Sp z oo (UL C 20, 27.1.2009); NN 4/2007, Delitissue Sp z oo (UL C 107, 11.5.2007); N 904/2006, Funai Electric (Polska) Sp z oo (UL C 41, 15.2.2008); N 828/2006, Bridgestone Stargard Sp z oo (UL C 278, 21.11.2007); N 535/2006, Shell Polska Sp z oo (UL C 200, 28.8.2007); N 256/2006, LG Electronics Wroclaw Sp z oo (UL C 276, 17.11.2007); N 251/2006, LG Innotek Poland Sp z oo (UL C 270, 13.11.2007); N 247/2006, Lucky SMT Sp z oo (UL C 282, 24.11.2007); in N 630/2005, MAN Trucks Sp z oo (UL C 126, 30.5.2006); za Romunijo: N 767/2007, Ford Craiova (UL C 238, 17.9.2008); za Latvijo: N 730/2007, SIA Ekobriketes Karsava (UL C 210, 19.8.2008); in N 729/2007, SIA Eko Osta Riga (UL C 80, 3.4.2009); za Slovaško: N 847/2006, Samsung Electronics Co. Ltd (UL C 195, 19.8.2009); N 857/2006, Kia Motors Slovakia (UL C 214, 13.9.2007); in N 651/2005, INA Kysuce as (UL C 205, 5.9.2007); ter za Češko republiko: N 661/2006, Hyundai Motor Manufacturing Czech sro (UL C 262, 1.11.2007).

(39) Letna posodobitev akcijskega načrta za regionalni razvoj (PASER) na podlagi člena 27(1) regionalnega zakona št. 1 z dne 19. januarja 2007, ki ga je deželni svet Kampanje odobril 30. maja 2008, in regionalni okoljski energetski načrt (PEAR) iz leta 2008.

(40) To potrjuje tudi dejstvo, da je družba Fri-El Acerra navedena na seznamu dobaviteljev električne energije, ki ga je objavila organizacija za upravljanje energetskih trgov Gestore del Mercato dell’Energia na naslovu http://www.mercatoelettrico.org/

(41) Glej opombo 38.

(42) Glej sodbo Sodišča z dne 14. septembra 1994 v združenih zadevah od C-278/92 do C-280/92, Španija proti Komisiji, Recueil 1994, str. I-4103, točka 49, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 18. novembra 2004 v zadevi T-176/01, Ferriere Nord proti Komisiji, ZOdl. 2004, str. II-3931, točka 94.

19.2.2011

Uradni list Evropske unije

L 46/51

SKLEP št. 1/2010 ODBORA ZA VZAJEMNO PRIZNAVANJE UGOTAVLJANJA SKLADNOSTI, USTANOVLJENEGA V OKVIRU SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO,

z dne 18. oktobra 2010

o spremembi poglavja 12 Priloge 1 o motornih vozilih in vključitvi novega poglavja 18 o biocidnih pripravkih v Prilogo 1

(2011/115/EU)

ODBOR JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) ter zlasti člena 10(4) in (5) ter člena 18(2) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropska unija je sprejela novo okvirno direktivo o homologaciji motornih vozil (1), Švica pa je spremenila svoje zakonske in druge predpise, ki se v skladu s členom 1(2) Sporazuma štejejo za enakovredne zgoraj navedeni zakonodaji Evropske unije.

(2)	Poglavje 12 „Motorna vozila“ Priloge 1 je treba spremeniti tako, da odraža te spremembe.

(3)	Člen 10(5) Sporazuma določa, da lahko Odbor na predlog ene od pogodbenic spremeni priloge k Sporazumu –

SKLENIL:

1.	Poglavje 12 „Motorna vozila“ Priloge 1 k Sporazumu se spremeni v skladu z določbami iz Dodatka A, priloženega k temu sklepu.

2.	Priloga 1 o proizvodnih sektorjih k Sporazumu se spremeni, tako da se ji doda novo poglavje 18 o biocidnih pripravkih v skladu z določbami iz Dodatka B, priloženega temu sklepu.

3.	Ta sklep, sestavljen v dveh izvodih, podpišeta predstavnika Odbora, ki sta pooblaščena, da v imenu pogodbenic spremenita Sporazum. Veljati začne z dnem zadnjega podpisa.

Podpisano v Bernu, 18. oktobra 2010

V imenu Švicarske konfederacije

Heinz HERTIG

Podpisano v Bruslju, 12. oktobra 2010

V imenu Evropske unije

Fernando PERREAU DE PINNINCK

(1) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

DODATEK A

V poglavju 12 „Motorna vozila“ Priloge 1 „Proizvodni sektorji“ je treba besedilo črtati in ga nadomestit z naslednjim:

„POGLAVJE 12

MOTORNA VOZILA

ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija

Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 (UL L 200, 31.7.2009, str. 1), ter ob upoštevanju aktov iz Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES, kakor je bila spremenjena do 14. oktobra 2009, in sprememb navedene priloge glede aktov iz te priloge, sprejetih v skladu s postopkom iz odstavka 1 oddelka V (v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva 2007/46/ES).

Švica

100.	Odlok z dne 19. junija 1995 v zvezi s tehničnimi zahtevami za transportna vozila na motorni pogon in njihove priklopnike (RO 1995 4145), kakor je bil spremenjen do 14. oktobra 2009 (RO 2009 5705) in ob upoštevanju sprememb, sprejetih v skladu s postopkom iz odstavka 1 oddelka V.

101.	Odlok z dne 19. junija 1995 v zvezi s homologacijo cestnih vozil (RO 1995 3997), kakor je bil spremenjen do 14. oktobra 2009 (RO 2009 5805) in ob upoštevanju sprememb, sprejetih v skladu s postopkom iz odstavka 1 oddelka V.

ODDELEK II

Organi za ugotavljanje skladnosti

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, pripravi in redno posodablja seznam organov za ugotavljanje skladnosti v skladu s postopkom iz člena 11 Sporazuma.

ODDELEK III

Organi za uradno imenovanje

Odbor, ustanovljen v skladu s členom 10 tega sporazuma, sestavi in redno posodablja seznam organov za uradno imenovanje, ki jih priglasita pogodbenici.

ODDELEK IV

Posebna pravila v zvezi z imenovanjem organov za ugotavljanje skladnosti

Organi za uradno imenovanje pri imenovanju organov za ugotavljanje skladnosti uporabljajo zakonske in druge predpise svoje države iz oddelka I.

ODDELEK V

Dodatne določbe

Določbe iz tega oddelka se uporabljajo samo za odnose med Švico in Evropsko unijo.

1. Spremembe Priloge IV glede aktov s seznama iz Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES

Zakonodaja, sprejeta v Evropski uniji in navedena na seznamu v Prilogi IV k Direktivi 2007/46/ES po 14. oktobru 2009, se šteje za del določb, ki jih zajema člen 1(2) tega sporazuma po izvedbi naslednjega postopka:

(a)	brez poseganja v člen 12(2) tega sporazuma Evropska unija nemudoma in po objavi v Uradnem listu Evropske unije obvesti Švico o spremembah Priloge IV k Direktivi 2007/46/ES v zvezi z akti s seznama iz te priloge;

(b)	Švica obvesti Evropsko unijo o potrditvi novih določb in sprejemu ustrezne švicarske zakonodaje pred začetkom uporabe navedenih sprememb v Evropski uniji;

(c)	spremembe zakonodajnih določb se štejejo za vključene v oddelek I na dan obvestila Švice.

Skupni odbor bo redno spremljal navedene spremembe. Uvedba teh sprememb bo javno dostopna.

2. Izmenjava podatkov

Organi, pristojni za homologacijo v Švici in državah članicah, si zlasti izmenjujejo podatke iz člena 8(5) do (8) okvirne direktive 2007/46/ES.

V primeru, da Švica ali država članica zavrne podelitev homologacije v skladu s členom 8(3) okvirne direktive 2007/46/ES, nemudoma pošlje drugim državam članicam, Švici in Komisiji podrobno dokumentacijo, v kateri so pojasnjeni razlogi za njeno odločitev in navedeni dokazi za njene ugotovitve.

3. Priznavanje homologacije vozil

Švica priznava tudi homologacije vozil, ki so jih izdali homologacijski organi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma v skladu z Direktivo Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 (UL L 42, 23.2.1970, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/37/ES z dne 21. junija 2007 (UL L 161, 22.6.2007, str. 60), če so te homologacije še vedno veljavne v Evropski uniji.

Evropska unija priznava švicarsko homologacijo v primerih, ko se švicarske zahteve štejejo za enakovredne zahtevam iz okvirne direktive 2007/46/ES.

Če Švica ne prilagodi svoje zakonodaje celotni veljavni zakonodaji Evropske unije o homologaciji, se priznavanje švicarskih homologacij začasno prekine.

4. Zaščitne klavzule

1. Vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v skladu z veljavno zakonodajo

Če država članica ali Švica meni, da nova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami ali pravilni označenosti predstavljajo resno tveganje za prometno varnost ali okolje ali javno zdravje, lahko navedena država za največ šest mesecev zavrne registracijo takih vozil ali prepove prodajo ali začetek uporabe takih vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem ozemlju.

V takih primerih zadevna država članica ali Švica nemudoma ustrezno obvesti proizvajalca, druge države članice, Švico in Komisijo ter pri tem navede razloge za svojo odločitev.

2.	Komisija in Švica se čim prej posvetujeta z zadevnimi pogodbenicami in zlasti z njihovimi ustreznimi homologacijskimi organi, ki so podelili homologacijo. O tem obvestijo Odbor, ki po potrebi pripravi ustrezna posvetovanja za rešitev spora.

2. Vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki niso v skladu s homologiranim tipom

Če država članica ali Švica, ki je podelila homologacijo, meni, da nova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih spremlja certifikat o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, mora sprejeti potrebne ukrepe, vključno s preklicem homologacije, kadar je to potrebno, s katerimi zagotovi, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji uskladijo s homologiranim tipom. Homologacijski organ navedene države članice ali Švice obvesti homologacijske organe drugih držav članic in/ali Švice o sprejetih ukrepih.

2.	Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v certifikatu o homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost s homologiranim tipom. Vozilo ni v neskladju s homologiranim tipom, kadar ustrezni predpisi taka odstopanja dovoljujejo in so navedena odstopanja v dovoljenih mejah.

Če država članica ali Švica dokaže, da nova vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih spremlja potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, lahko od države članice ali Švice, ki je podelila homologacijo, zahteva, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni s homologiranim tipom. Po prejemu takšne zahteve zadevna država članica ali Švica potrebno preverjanje opravi čim prej in najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve.

Homologacijski organ od države članice ali Švice, ki je sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelila homologacijo, zahteva, da sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se vozila v proizvodnji ponovno uskladijo s homologiranim tipom, v naslednjih primerih:

(a)	pri homologaciji vozila, kadar se neskladnost vozila lahko pripiše izključno neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(b)	pri večstopenjski homologaciji, kadar se neskladnost vozila lahko pripiše izključno neskladnosti sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali neskladnosti samega nedodelanega vozila.

Po prejemu takšne zahteve zadevna država članica ali Švica potrebno preverjanje opravi čim prej oziroma najpozneje v šestih mesecih od datuma zahteve, po potrebi tudi v sodelovanju z državo članico, ki je ukrepe zahtevala, ali s Švico. Če je ugotovljena neskladnost, homologacijski organ države članice ali Švice, ki je sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelila homologacijo ali homologacijo nedodelanega vozila, sprejme ukrepe iz odstavka 1.

5.	Homologacijski organi se v 20 delovnih dneh medsebojno obvestijo o preklicu homologacije in razlogih zanj.

6.	Če se država članica ali Švica, ki je podelila homologacijo, ne strinja s prejetim obvestilom o neskladnosti, si zadevne države članice in Švica prizadevajo za rešitev spora. O tem obvestijo Odbor, ki po potrebi pripravi ustrezna posvetovanja z namenom, da se spor reši.“

DODATEK B

V Prilogi 1 „Proizvodni sektorji“ se doda naslednje poglavje 18 o biocidnih pripravkih:

„POGLAVJE 18

BIOCIDNI PRIPRAVKI

PODROČJE UPORABE IN VELJAVNOST

Določbe tega poglavja se uporabljajo za biocidne pripravke, kot so opredeljeni v Direktivi 98/8/ES, razen:

—	biocidnih pripravkov, ki so gensko spremenjeni mikroorganizmi ali patogeni mikroorganizmi ali jih vsebujejo, in

—	avicidov, piskicidov in biocidov za nadzor drugih vretenčarjev.

Direktive Komisije, ki vključujejo aktivne snovi v prilogah I, IA ali IB, so del tega poglavja.

Švica lahko omeji dostop do svojega trga glede na zahteve svoje zakonodaje, obstoječe na dan začetka veljavnosti tega poglavja, za:

—	biocidne pripravke, ki vsebujejo oktilfenol ali njegove etoksilate, in

—	aerosolne razpršilnike, ki vsebujejo snovi, stabilne v zraku.

Pogodbenici skupaj preučita stanje leta 2013.

ODDELEK I

Zakonski in drugi predpisi

Določbe, ki jih zajema člen 1(2)

Evropska unija

Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2009/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 (UL L 262, 6.10.2009, str. 40) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/8/ES).

2.	Uredba Komisije (ES) št. 1896/2000 z dne 7. septembra 2000 o prvi fazi programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o biocidnih pripravkih (UL L 228, 8.9.2000, str. 6).

3.	Uredba Komisije (ES) št. 1687/2002 z dne 25. septembra 2002 o dodatnem obdobju za prijavo nekaterih aktivnih snovi, ki so že bile v prometu za uporabo v biocidnih pripravkih, skladno s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1896/2000 (UL L 258, 26.9.2002, str. 15).

4.	Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 325, 11.12.2007, str. 3).

Švica

100.	Zvezni zakon z dne 15. decembra 2000 o zaščiti pred nevarnimi snovmi in pripravki (RO 2004 4763), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 17. junija 2005 (RO 2006 2197).

101.	Zvezni zakon z dne 7. oktobra 1983 o varstvu okolja (RO 1984 1122), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 20. marca 2008 (RO 2008 3437).

102.	Odlok z dne 18. maja 2005 v zvezi z dajanjem v promet in uporabo biocidnih pripravkov (odlok o biocidnih pripravkih) (RO 2005 2821), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 2. novembra 2009 (RO 2009 5401).

ODDELEK II

Organi za ugotavljanje skladnosti

Za namene tega poglavja izraz ‚organi za ugotavljanje skladnosti‘ pomeni pristojne organe držav članic Evropske unije in Švice za dajanje biocidnih pripravkov v promet.

Kontaktni podatki pristojnih organov držav članic in Švice so na voljo na spodaj navedenih spletnih straneh.

Države članice

Biocidi: ‚Pristojni organi in druge kontaktne točke‘ http://ec.europa.eu/environment/biocides/pdf/ca_contact.pdf

Švica

Zvezni urad za javno zdravje, organ za prijavo kemikalij www.bag.admin.ch/biocide

ODDELEK III

Dodatne Določbe

Za namene odstavkov 2–5 tega oddelka se vsakršno sklicevanje na Direktivo 98/8/ES glede Švice razume kot enakovredno sklicevanje na ustrezne švicarske določbe.

1. Vključitev aktivnih snovi v Prilogo I, IA ali IB

Člen 11 Direktive 98/8/ES se med pogodbenicama uporablja z naslednjimi prilagoditvami.

Vključitev ali naknadne spremembe vključitve aktivne snovi v Prilogo I, IA ali IB se obravnavajo, tudi kadar predlagatelj zahtevano dokumentacijo posreduje pristojnemu organu Švice ter pristojni organ prejemnik Komisiji pošlje zahtevano presojo.

2. Medsebojno priznavanje dovoljenj med državami članicami in Švico

Brez poseganja v člen 12 Direktive 98/8/ES se za biocidni pripravek, za katerega je že bilo izdano dovoljenje ali je že bil registriran v eni državi članici ali Švici, izda dovoljenje ali se ga registrira v drugi državi članici ali Švici v 120 dneh oz. 60 dneh od dneva, ko druga država članica ali Švica prejme vlogo, pod pogojem, da je aktivna snov biocidnega pripravka vključena v Prilogo I ali IA k Direktivi 98/8/ES in da je v skladu z zahtevami iz te priloge. Vloga za medsebojno priznavanje dovoljenj vključuje povzetek dokumentacije, kot to zahteva člen 8(2)(a) in oddelek X Priloge IIB k Direktivi 98/8/ES, ter overjen izvod prvega izdanega dovoljenja. Vloga za medsebojno priznavanje registracije biocidnih pripravkov z manjšim tveganjem vsebuje zahtevane podatke iz člena 8(3) Direktive 98/8/ES, razen podatkov o učinkovitosti, za katere zadošča povzetek.

Za dovoljenje lahko veljajo določbe, ki so posledica izvajanja drugih ukrepov v skladu z zakonodajo pogodbenic o pogojih za distribucijo in uporabo biocidnih pripravkov, namenjenih za varovanje zdravja distributerjev, uporabnikov in delavcev.

Ta postopek medsebojnega priznavanja ne posega v ukrepe, ki so jih države članice ali Švica sprejele v skladu s svojo zakonodajo za varovanje zdravja delavcev.

Če država članica ali Švica v skladu s členom 5 Direktive 98/8/ES ugotovi, da:

(a)	ciljna vrsta ni prisotna v škodljivih količinah;

(b)	je dokazana nesprejemljiva toleranca ali odpornost ciljnega organizma na biocidni pripravek ali

(c)	se okoliščine uporabe, kot so podnebje ali obdobje razmnoževanja ciljne vrste, znatno razlikujejo od okoliščin v državi članici, v kateri je bilo prvič izdano dovoljenje za biocidni pripravek, ali v Švici in bi nespremenjeno dovoljenje lahko pomenilo nesprejemljivo tveganje za ljudi ali okolje,

lahko zahteva, da se nekateri pogoji iz člena 20(3)(e), (f), (h), (j) in (l) Direktive 98/8/ES prilagodijo različnim okoliščinam, s čimer se izpolnijo pogoji za izdajo dovoljenja iz člena 5 Direktive 98/8/ES.

Kadar država članica ali Švica meni, da biocidni pripravek z manjšim tveganjem, ki ga je registrirala druga država članica ali Švica, ne ustreza opredelitvi iz člena 2(1)(b) Direktive 98/8/ES, lahko začasno zavrne registracijo tega pripravka, o svojih pomislekih pa nemudoma uradno obvesti pristojni organ, ki je odgovoren za preverjanje dokumentacije.

Če v obdobju največ 90 dni zadevni organi ne dosežejo sporazuma, se zadeva pošlje v odločanje Komisiji v skladu s postopkom iz odstavka 4.

Ne glede na odstavka 2 in 3 država članica ali Švica, kadar meni, da biocidni pripravek, za katerega je izdala dovoljenje druga država članica ali Švica, ne more izpolnjevati pogojev iz člena 5(1) Direktive 98/8/ES, in posledično predlaga, da se izdaja dovoljenja ali registracija zavrneta ali dovoljenje omeji pod določenimi pogoji, uradno obvesti Komisijo, druge države članice, Švico in predlagatelja ter jim predloži obrazložitveni dokument, ki vsebuje ime pripravka in njegovo specifikacijo, ter navede razloge, zaradi katerih se predlaga zavrnitev ali omejitev izdaje dovoljenja.

Komisija pripravi predlog o navedenih zadevah v skladu s členom 27 Direktive 98/8/ES za odločanje v skladu s postopkom iz člena 28(2) Direktive 98/8/ES.

Če država članica ali Švica po postopku iz odstavka 4 potrdi zavrnitev druge ali naslednje registracije, država članica, ki je že registrirala biocidni pripravek z manjšim tveganjem, ali Švica, kadar je po mnenju Stalnega odbora primerno, upošteva to zavrnitev in pregleda registracijo v skladu s členom 6 Direktive 98/8/ES.

Če ta postopek potrdi prvotno registracijo, država članica ali Švica, ki je postopek uvedla, registrira zadevni biocidni pripravek z manjšim tveganjem.

Z odstopanjem od odstavka 1 države članice ali Švica lahko zavrnejo medsebojno priznavanje dovoljenj, izdanih za pripravke vrste 15, 17 in 23 iz Priloge V k Direktivi 98/8/ES, pod pogojem, da je takšno omejitev mogoče utemeljiti in da ni v nasprotju z namenom tega poglavja.

Države članice in Švica druga drugo ter Komisijo obvestijo o vseh odločitvah, sprejetih v zvezi s tem, in navedejo razloge zanje.

3. Dostop do trga

Predlagatelj na oznaki na biocidnem pripravku navede svoje ime ali trgovsko ime in naslov. Za namene člena 8 Direktive 98/8/ES zadostuje, da ima predlagatelj dovoljenja stalno poslovalnico v Evropski uniji ali Švici. Pogodbenici se strinjata, da lahko pristojni organi o dovoljenju in drugih odločitvah, povezanih z vlogo iz tega poglavja, obvesti neposredno predlagatelja na ozemlju druge pogodbenice.

4. Izmenjava podatkov

V skladu s členom 9 tega sporazuma si pogodbenici zlasti izmenjujeta podatke iz člena 18 Direktive 98/8/ES. Zaupne informacije se opredelijo in obravnavajo v skladu s členom 19 Direktive 98/8/ES.

5. Zaščitna klavzula

Kadar ima država članica ali Švica tehtne razloge za oceno, da biocidni pripravek, za katerega je izdala dovoljenje ali ga registrirala ali za katerega mora izdati dovoljenje ali ga registrirati v skladu s členom 3 ali 4 Direktive 98/8/ES, da predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali živali ali za okolje, lahko začasno omeji ali prepove uporabo ali prodajo navedenega pripravka na svojem ozemlju. O takih ukrepih nemudoma obvesti Komisijo, druge države članice in Švico ter navede razloge za svojo odločitev. O zadevi se v 90 dneh sprejme odločitev po postopku iz člena 28(3). Če se Švica ne strinja z odločitvijo Komisije, se zadeva posreduje Skupnemu odboru, ki sprejme odločitev o ustreznem ukrepanju, vključno z možnostjo sklica srečanja strokovnjakov. Če se spora ne reši v 90 dneh, lahko vsaka od pogodbenic začasno v celoti ali delno prekine poglavje o biocidnih pripravkih.

Ta zaščitna klavzula se uporablja le izjemoma.

6. Prehodno obdobje

Člen 16(1) Direktive 98/8/ES se uporablja med pogodbenicama s prehodnim obdobjem do najpozneje 14. maja 2014 za Švico.“

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE

Za zagotovitev učinkovite uporabe in izvajanja poglavja o biocidnih pripravkih iz Priloge 1 k Sporazumu in pod pogojem, da je Švica sprejela ustrezni pravni red Unije ali enakovredne ukrepe v skladu s poglavjem o biocidnih pripravkih, se bo Komisija v skladu z izjavo Sveta o sodelovanju Švice v odborih (1) in členom 100 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru posvetovala s švicarskimi strokovnjaki v fazah pripravljanja osnutka ukrepov, ki se nato predložijo Odboru, ustanovljenem v skladu s členom 28 Direktive 98/8/ES, za pomoč Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil.

Poleg tega je Komisija seznanjena s tem, da so švicarski strokovnjaki vabljeni k sodelovanju v strokovni skupini pri pristojnih organih za biocidne pripravke, ki Komisiji pomaga pri usklajenem izvajanju Direktive 98/8/ES. Komisija je tudi seznanjena s tem, da lahko predsednik Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 28 Direktive 98/8/ES, na zahtevo člana Odbora ali na lastno pobudo k sodelovanju povabi švicarske strokovnjake na razpravo o posebnih zadevah, zlasti v primerih, kadar se razprave o uporabi členov 4 in 11 Direktive 98/8/ES nanašajo neposredno na Švico.

(1) Izjava o sodelovanju Švice v odborih (UL L 114, 30.4.2002, str. 429).

IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

19.2.2011

Uradni list Evropske unije

L 46/59

ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 235/09/COL

z dne 20. maja 2009

o začasnem programu omejene pomoči

(Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE (1) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti členov 61 do 63 Sporazuma in Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) in zlasti člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU člena 1(3) dela I in člena 4(3) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču (4),

OB UPOŠTEVANJU Smernic Nadzornega organa o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP (5) ter zlasti dela VIII – Začasna pravila glede finančne krize – Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (6), kakor je bil spremenjen z Odločbo Nadzornega organa 190/09/COL z dne 22. aprila 2009 (7),

OB UPOŠTEVANJU Odločbe Nadzornega organa št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 o izvedbenih določbah iz člena 27 dela II Protokola 3 k Sporazumu o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (8),

ob upoštevanju naslednjega:

I. DEJSTVA

1. Postopek

Norveški organi so z dopisom z dne 2. aprila 2009 (ev. št. 514308) v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 priglasili začasni program omejene pomoči.

2. Opis predlaganih ukrepov

2.1 Cilj ukrepa pomoči

Norveški organi so navedli, da je finančna kriza začela vplivati na realno gospodarstvo. Priglašeni ukrep je del obsežnejšega svežnja ukrepov (9), katerih cilj je odpravljanje resne motnje v norveškem gospodarstvu. Priglašeni program zagotavlja možnost za dodelitev omejenih zneskov pomoči podjetjem, ki se soočajo z nenadnim pomanjkanjem ali celo nedostopnostjo kredita, s čimer prispeva k odpravi resne motnje v norveškem gospodarstvu.

Program temelji izrecno na členu 61(3)(b) Sporazuma EGP in oddelku 4.2 „Združljiva omejena raven pomoči“ Začasnega okvira.

2.2 Značilnosti in oblika pomoči

Pomoč bo zagotovljena v preglednih oblikah pomoči, kot je določeno v členu 5 Uredbe o splošnih skupinskih izjemah (10), ter zlasti v obliki neposrednih dotacij, povratnih sredstev, subvencioniranih obrestnih mer, subvencioniranih javnih posojil z elementom pomoči, ki je izračunan na podlagi referenčne obrestne mere Nadzornega organa (11) na dan dodelitve pomoči, in javnih jamstev.

Jamstvena shema, ki jo upravlja organizacija Innovation Norway, se običajno uporablja v skladu z aktom iz Priloge XV k Sporazumu EGP o pomoči de minimis (12). To med drugim pomeni, da se individualna pomoč za podjetja, ki niso podjetja v težavah, obravnava kot pregledna pomoč de minimis, kadar zajamčeni del posojila, zagotovljenega v okviru programa, ne presega 1 500 000 EUR na podjetje (750 000 EUR v prometnem sektorju). Za izračun elementa pomoči javnih jamstev za posojila, ki presegajo 1 500 000 EUR, in skladno z možnostjo, ki je predvidena v zadnjem stavku opombe pod črto k točki 4.3.2(a) Začasnega okvira, bodo norveški organi kot merilo uspešnosti uporabili premije varnega pristana iz Priloge k Začasnemu okviru. Ne glede na to, ali so jamstva izdana za mala in srednje velika podjetja ali velika podjetja, bo element letne pomoči, ki izhaja iz jamstva, izračunan kot razlika med obrestnimi merami premij varnega pristana iz Priloge k spremenjenemu Začasnemu okviru in letnimi premijami, ki jih uporabljajo norveški organi.

2.3 Nacionalna pravna podlaga za ukrep pomoči

Pravna podlaga programa sta St. prp. št. 1 (2008–2009) za ministrstvo za trgovino in industrijo ter dopis ministrstva organizaciji Innovation Norway (Oppdragsbrev Innovasjon Norge).

Program bo začel veljati, ko ga bo odobril Nadzorni organ.

2.4 Upravljanje programa

Priglašeni program bo upravljala organizacija Innovation Norway.

2.5 Proračun in trajanje

Norveški organi so navedli, da v tej fazi ni mogoče zagotoviti letnega proračuna za priglašeni ukrep, ker se je splošni proračun za organizacijo Innovation Norway povečal, ne da bi se določila odobrena proračunska sredstva za priglašeni program.

Pomoč v okviru tega programa se lahko dodeli do 31. decembra 2010.

2.6 Prejemnik

Program se uporablja za mala in srednje velika podjetja ter velika podjetja, pri čemer zajema ozemlje Norveške v celoti.

Norveški organi potrjujejo, da pomoč v okviru tega programa ne bo dodeljena velikim podjetjem, ki so bila 1. julija 2008 podjetja v težavah v smislu točke 2.1 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ali mala in srednje velika podjetja, ki so bila na navedeni dan podjetja v težavah v smislu člena 1(7) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

Program se lahko uporabi za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah, vendar so se težave pri njih pojavile po tem datumu zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

2.7 Uporaba na področju sektorjev, izključitev izvozne pomoči in pomoči, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi

Začasni program omejene pomoči se uporablja za vse sektorje razen sektorskih izjem iz točke 38(g) oddelka 4.2.2 Začasnega okvira. Izključeni sta izvozna pomoč ter pomoč, ki daje prednost domačemu blagu in storitvam pred uvoženimi (oddelek 4.2.2(d) Začasnega okvira).

2.8 Temeljni elementi programa

Norveški organi potrjujejo, da bo novi program v celoti skladen s pogoji iz oddelka 4.2.2 Začasnega okvira za dodelitev omejenih zneskov združljive pomoči. Upoštevale se bodo zlasti naslednje zahteve:

—	pomoč ne preseže 500 000 EUR bruto (pred vsakim odbitkom davka ali druge dajatve) na podjetje. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu dotacije;

—

pred dodelitvijo pomoči pridobi organizacija Innovation Norway od zadevnih podjetij pisno izjavo ali izjavo v elektronski obliki o kakršni koli drugi pomoči de minimis in pomoči v skladu s tem ukrepom, ki so jo prejela v tekočem proračunskem letu. Organizacija Innovation Norway bo preverila, ali skupni znesek pomoči, ki jo bo podjetje prejelo v obdobju od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2010, po dodelitvi pomoči ne presega zgornje meje 500 000 EUR;

—	pomoč se dodeli najpozneje 31. decembra 2010;

—	izvozna pomoč ali pomoč, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi, ne bo dodeljena v okviru programa;

—	kadar se bo pomoč v okviru tega ukrepa kombinirala z drugo združljivo pomočjo, se bodo upoštevale najvišje intenzivnosti pomoči, navedene v ustreznih smernicah ali uredbah o skupinski izjemi;

—

pomoč v okviru tega programa ne bo dodeljena velikim podjetjem, ki so bila 1. julija 2008 podjetja v težavah v smislu točke 2.1 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah, ali malim in srednje velikim podjetjem, ki so bila na ta dan podjetja v težavah v skladu s členom 1(7) Uredbe o splošnih skupinskih izjemah, kot je bila vključena v Sporazum EGP.

2.9 Spremljanje in poročanje

Norveški organi potrjujejo, da bo delovanje skladno s pravili za spremljanje in poročanje iz Začasnega okvira.

II. OCENA

1. Prisotnost državne pomoči

Člen 61(1) Sporazuma EGP določa:

„1. [r]azen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, če prizadene trgovino med pogodbenicami“.

Ker je priglašeni program financiran iz norveškega državnega proračuna, so v ukrep vključena tudi državna sredstva. Ukrep je selektiven, ker bo dodeljen le nekaterim podjetjem. Ker ukrep omogoča omejen obseg pomoči, ki ne bo na voljo upravičencem brez ukrepa, vključuje dodelitev prednosti upravičencem. Ukrep vpliva na trgovino med državami EGP, ker program ni omejen na upravičence, ki so dejavni v sektorjih, v katerih ni trgovine med državami EGP.

Ob upoštevanju navedenega je Nadzorni organ sprejel sklep, da vključuje program državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

2. Postopkovne zahteve

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 mora biti „Nadzorni organ Efte […] obveščen o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe […]. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v postopku ni sprejeta dokončna odločitev“.

S predložitvijo priglasitve začasnega programa omejene pomoči z dopisom z dne 2. aprila 2009 (ev. št. 514308) so norveški organi izpolnili zahtevo po priglasitvi. Poleg tega so navedli, da programa ne bodo izvajali, dokler ga ne odobri Nadzorni organ, s čimer se upošteva obveznost mirovanja.

Nadzorni organ je zato sklenil, da so norveški organi izpolnili svoje obveznosti v skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3.

3. Združljivost pomoči

Nadzorni organ je ocenil združljivost priglašenega ukrepa s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP v povezavi z Začasnim okvirom.

S sprejetjem Začasnega okvira je Organ priznal (oddelek 4.1(33)), da „[…] so nekatere kategorije državne pomoči zaradi resnosti sedanje finančne krize in njenega vpliva na celotno gospodarstvo držav Efte utemeljene, za določen čas, da bi se te težave odpravile in da se lahko štejejo za združljive z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma“.

Cilj priglašenega ukrepa je prispevati k odpravi resne motnje v gospodarstvu države Efte, pri čemer je namenjen izpolnjevanju zahtev dodatne kategorije pomoči (Združljiva omejena raven pomoči), navedene v oddelku 4.2.2 Začasnega okvira.

Organ meni, da priglašeni organ izpolnjuje vse pogoje iz Začasnega okvira. Izpolnjuje zlasti naslednje pogoje:

—	najvišji znesek pomoči ne bo presegel zneska v protivrednosti 500 000 EUR na podjetje (v skladu s točkama 4.2.2(a) in (f) Začasnega okvira);

—	pomoč se dodeli v obliki programa (v skladu s točko 4.2.2 (b) Začasnega okvira);

—	pomoč se dodeli podjetjem, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (13); dodeli se lahko podjetjem, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so se težave pri njih pojavile pozneje zaradi svetovne finančne in gospodarske krize (v skladu s točko 4.2.2(c) Začasnega okvira).

—	Izključeni sta izvozna pomoč in pomoč, ki daje prednost domačemu blagu in storitvam pred uvoženimi (v skladu s točko 4.2.2 (d) Začasnega okvira);

—	pomoč se lahko dodeli najpozneje 31. decembra 2010 (točka 4.2.2(e) Začasnega okvira);

—	upoštevana bodo pravila za spremljanje in poročanje iz Začasnega okvira (oddelek 4.7(59) Začasnega okvira).

Nadzorni organ zato meni, da je priglašeni ukrep potreben, ustrezen in sorazmeren za odpravo resne motnje v gospodarstvu države Efte, kot je določeno v točki 4.1 Začasnega okvira.

4. Sklepne ugotovitve

Na podlagi navedene ocene meni Nadzorni organ, da je začasni program omejene pomoči, ki ga nameravajo izvajati norveški organi, v skladu z Začasnim okvirom in združljiv z delovanjem Sporazuma EGP v smislu člena 61 Sporazuma EGP.

Norveške organe je treba opozoriti na obveznost iz člena 21 dela II Protokola 3 v povezavi s členom 6 Odločbe št. 195/04/COL, da se zagotovijo letna poročila o izvajanju programa.

Norveške organe je treba prav tako opozoriti, da morajo vse načrte za spremembo tega programa priglasiti Nadzornemu organu –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nadzorni organ Efte je sklenil, da ne nasprotuje začasnemu programu omejene pomoči na podlagi člena 61(3)(b)f Sporazuma EGP.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 3

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 20. maja 2009

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Kurt JÄGER

Član kolegija

(1) V nadaljnjem besedilu: Nadzorni organ.

(2) V nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP.

(3) V nadaljnjem besedilu: Sporazum o nadzornem organu in sodišču.

(4) V nadaljnjem besedilu „Protokol 3“.

(5) Smernice o uporabi in razlagi členov 61 in 62 Sporazuma EGP ter člena 1 Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču, ki jih je sprejel in izdal Nadzorni organ 19. januarja 1994 ter ki so objavljene v Uradnem listu Evropske unije (UL L 231, 3.9.1994, str. 1, in v Dopolnilu EGP št. 32, 3.9.1994, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Smernice o državni pomoči). Posodobljena različica Smernic o državni pomoči je objavljena na spletni strani Nadzornega organa: http://www.eftasurv.int/fieldsofwork/fieldstateaid/guidelines/.

(6) V nadaljnjem besedilu: Začasni okvir.

(7) Objavljena v UL L 15, 20.1.2011, str. 26, in v Dopolnilu EGP št. 3, 20.1.2011, str. 31.

(8) Odločba št. 195/04/COL z dne 14. julija 2004 (objavljena v UL L 139, 25.5.2006, str. 37, in v Dopolnilu EGP št. 26, 25.5.2006, str. 1), kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 319/05/COL z dne 14. decembra 2005 (objavljena v UL L 113, 27.4.2006, str. 24, in v Dopolnilu EGP št. 21, 27.4.2006, str. 46).

(9) Norveška vlada je obravnavala težave, ki se pojavljajo na norveškem trgu dela, in tako spremenila državni proračun za leto 2009 s St. prp. št. 37 (2008–2009) (bela knjiga). Čeprav začasni program omejene pomoči ni izrecno del St. prp. št. 37 (2008–2009), bo financiran v okviru večjega proračuna za organizacijo Innovation Norway, ki je bil odobren s to spremembo.

(10) Vključena v Prilogo XV (Državna pomoč) k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 120/2008, objavljenim v UL L 339, 18.12 2008, str. 111, in v Dopolnilu EGP št. 79, 18.12.2008, str. 20.

(11) Referenčna obrestna mera se izračuna na podlagi poglavja o metodi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj iz Smernic Nadzornega organa o državni pomoči, kakor so bile spremenjene s Sklepom Nadzornega organa št. 788/08/COL z dne 17. decembra 2008. Za izračun veljavne referenčne obrestne mere je treba izhodiščni obrestni meri prišteti ustrezne razlike. Veljavne izhodiščne obrestne mere so objavljene na spletni strani Nadzornega organa.

(12) Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28.12.2006, str. 5) je bila vključena v Prilogo XV (Državna pomoč) k Sporazumu EGP s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 29/2007, objavljenim v UL L 209, 9.8.2007, str. 52, in v Dopolnilu EGP št. 38, 9.8.2007, str. 34.

(13) Za velika podjetja glej točko 2.1 Smernic o državni pomoči za prestrukturiranje podjetij v težavah. Za mala in srednje velika podjetja glej člen 1(7) o določitvi Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) št. 149/2011 z dne 18. februarja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede izboljšav mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) ( 1 )	1
	*	Uredba Komisije (EU) št. 150/2011 z dne 18. februarja 2011 o spremembi Priloge III k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 853/2004 v zvezi z gojeno divjadjo in divjadjo ter njunim mesom ( 1 )	14
	*	Uredba Komisije (EU) št. 151/2011 z dne 18. februarja 2011 o spremembi Priloge I k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 v zvezi s farmsko gojeno divjadjo ( 1 )	17
	*	Uredba Komisije (EU) št. 152/2011 z dne 18. februarja 2011 o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Chosco de Tineo (ZGO))	21
		Uredba Komisije (EU) št. 153/2011 z dne 18. februarja 2011 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	23
		Uredba Komisije (EU) št. 154/2011 z dne 18. februarja 2011 o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (EU) št. 867/2010, za tržno leto 2010/11	25
		Uredba Komisije (EU) št. 155/2011 z dne 18. februarja 2011 o izdaji uvoznih dovoljenj na podlagi zahtevkov, vloženih v prvih sedmih dneh februarja 2011 v okviru tarifne kvote za visokokakovostno goveje meso, ki se upravlja Uredba (ES) št. 620/2009	27
		SKLEPI
		2011/110/EU
	*	Sklep Komisije z dne 15. septembra 2010 o državni pomoči, ki jo Italija namerava dodeliti družbi Fri-El Acerra Srl (Zadeva C 8/09 (ex N 357/08)) (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 6159) ( 1 )	28
		2011/111/EU
	*	Sklep Komisije z dne 18. februarja 2011 o dovoljenju Franciji, v skladu z Direktivo Sveta 92/66/EGS, za prevoz enodnevnih piščancev ali kokoši, ki so tik pred nesenjem, z okuženega območja, določenega zaradi izbruha atipične kokošje kuge v departmaju Côtes d’Armor (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 869) ( 1 )	44
		2011/112/EU
	*	Sklep Komisije z dne 18. februarja 2011 o spremembi Odločbe Komisije 2008/620/ES o določitvi posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za staleže trske v Kattegatu, Severnem morju, Skagerraku, vzhodnem Rokavskem prelivu, vodah na zahodu Škotske in Irskem morju (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 899)	46
		2011/113/EU
	*	Sklep Komisije z dne 18. februarja 2011 o potrditvi obračunov plačilne agencije v Italiji v zvezi z izdatki, ki jih financira Jamstveni oddelek Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) za proračunsko leto 2006 (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 911)	47
		2011/114/EU
	*	Sklep Komisije z dne 18. februarja 2011 o spremembi Odločbe 2008/589/ES o določitvi posebnega programa nadzora in inšpekcijskih pregledov za staleže trske v Baltskem morju (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 938)	50
		AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
		2011/115/EU
	*	Sklep št. 1/2010 Odbora za vzajemno priznavanje ugotavljanja skladnosti, ustanovljenega v okviru Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, z dne 18. oktobra 2010 o spremembi poglavja 12 Priloge 1 o motornih vozilih in vključitvi novega poglavja 18 o biocidnih pripravkih v Prilogo 1	51

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	120,5
	MA	77,4
	TN	102,0
	TR	99,5
	ZZ	99,9
0707 00 05	JO	204,2
	MK	140,7
	TR	157,1
	ZZ	167,3
0709 90 70	MA	45,3
	TR	92,0
	ZZ	68,7
0805 10 20	EG	58,4
	IL	65,0
	MA	55,0
	TN	52,7
	TR	69,7
	ZZ	60,2
0805 20 10	IL	144,3
	MA	102,6
	TR	79,6
	US	107,8
	ZZ	108,6
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	CN	70,4
	IL	81,1
	JM	80,9
	MA	111,9
	TR	51,9
	ZZ	79,2
0805 50 10	EG	62,1
	MA	49,3
	TR	39,7
	ZZ	50,4
0808 10 80	CA	112,7
	CM	53,6
	CN	104,3
	MK	55,8
	US	123,6
	ZZ	90,0
0808 20 50	AR	120,7
	CL	61,3
	CN	61,8
	US	113,5
	ZA	105,1
	ZZ	92,5

(EUR)
Oznaka KN	Reprezentativna cena na 100 kg neto zadevnega proizvoda	Dodatna uvozna dajatev na 100 kg neto zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	57,94	0,00
1701 11 90 (1)	57,94	0,00
1701 12 10 (1)	57,94	0,00
1701 12 90 (1)	57,94	0,00
1701 91 00 (2)	53,60	1,39
1701 99 10 (2)	53,60	0,00
1701 99 90 (2)	53,60	0,00
1702 90 95 (3)	0,54	0,20

DČ		Izdatki (3)	Namenski prejemki (3)	Sklad za prestrukturiranje industrije sladkorja		Člen 32 (= e)	Skupaj (= j)
		Izdatki (3)	Namenski prejemki (3)	Izdatki (4)	Namenski prejemki (4)	Člen 32 (= e)
		05 07 01 06	6701	05 02 16 02	6803	6702
		k	l	m	n	o	p = k + l + m + n + o
IT	EUR	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00	0,00

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2011.046.slv
Uradni list Evropske unije		L 46

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 54 19. februar 2011

		IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom
	*	Odločba Nadzornega organa Efte št. 235/09/COL z dne 20. maja 2009 o začasnem programu omejene pomoči (Norveška)	59

		Popravki
	*	Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 640/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev (UL L 191, 23.7.2009)	63