16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/1

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 174/2005 z dne 31. januarja 2005 o uvedbi omejitev pri zagotavljanju pomoči v zvezi z vojaškimi dejavnostmi v Slonokoščeni obali (2) določa prepoved izvoza opreme, ki bi se lahko uporabljala za notranjo represijo, in zagotavljanja določene tehnične pomoči, financiranja in finančne pomoči. Te omejitve so bile uveljavljene v skladu s Skupnim stališčem Sveta 2004/852/SZVP z dne 13. decembra 2004 o omejevalnih ukrepih proti Slonokoščeni obali (3).

(2)

Ob upoštevanju Resolucije Varnostnega sveta Združenih Narodov 1946(2010) z dne 15. oktobra 2010 in Sklepa 2010/656/SZVP je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 174/2005, da se dovolijo izvoz nesmrtonosne opreme kot tudi nesmrtonosne opreme, ki se lahko uporablja za notranjo represijo, namenjene samo za zagotavljanje, da varnostne sile Slonokoščene obale pri ohranjanju javnega reda uporabljajo le ustrezno in sorazmerno silo, ter zagotavljanje tehnične pomoči, financiranja in finančne pomoči, ki so s tem povezani.

(3)

Seznam opreme, ki bi se lahko uporabljala za notranjo represijo, bi bilo treba posodobiti v skladu s priporočili strokovnjakov in ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1236/2005 z dne 27. junija 2005 o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (4).

(4)

Ustrezno je, da se glede na nedavno prakso priprave zakonodaje posodobi člen o pristojnosti Unije.

(5)

Uredbo Sveta (ES) št. 174/2005 bi bilo treba ustrezno spremeniti –

(1)

člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Z odstopanjem od člena 2 prepovedi iz tega člena ne veljajo za:

(2)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 4a

1.   Z odstopanjem od člena 3 lahko pristojni organ iz Priloge II države članice, v kateri ima izvoznik ali ponudnik storitev svoj sedež, pod pogoji, ki se mu zdijo ustrezni, dovoli prodajo, dobavo, prenos ali izvoz nesmrtonosne opreme iz Priloge I ali zagotavljanje tehnične pomoči, financiranja ali finančne pomoči v zvezi s takšno nesmrtonosno opremo, ko ugotovi, da je zadevna nesmrtonosna oprema namenjena zgolj zagotavljanju, da varnostne sile Slonokoščene obale pri ohranjanju javnega reda uporabljajo le ustrezno in sorazmerno silo.

2.   Zadevna država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi odstavka 1.

3.   Dovoljenja se ne izdajo za že izvedene dejavnosti.“;

(3)

člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Ta uredba se uporablja:

(4)

Priloga I se nadomesti s Prilogo k tej uredbi;

(5)

naslov Priloge II se nadomesti z naslednjim:

16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/5

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1505/2006 z dne 11. oktobra 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 glede najnižje ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v zvezi z identifikacijo in registracijo ovc in koz (2) določa, da morajo države članice izvajati preglede za preverjanje, ali imetniki živali izpolnjujejo zahteve iz Uredbe (ES) št. 21/2004.

(2)

Poleg tega Uredba (ES) št. 1505/2006 določa, da morajo države članice Komisiji v skladu z vzorcem iz Priloge k Uredbi vsako leto predložiti letno poročilo z rezultati pregledov, opravljenih v predhodnem obdobju letnih pregledov.

(3)

Zbiranje podatkov med potekom poročanja mora biti ustrezno in sorazmerno z zastavljenimi cilji. Za bolj osredotočeno poročanje, ki ustreza namenu, je treba določene zahteve in model poročila iz Priloge k Uredbi (ES) št. 1505/2006 poenostaviti, da se tako zagotovijo ustreznejše informacije o izvajanju pregledov ter da se prepreči nepotrebno upravno breme.

(4)

Uredbo (ES) št. 1505/2006 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 7 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

2.

Priloga se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/7

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1082/2003 z dne 23. junija 2003 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o najnižji ravni pregledov, ki jih je treba opraviti v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi (2), določa minimalne zahteve za takšne preglede.

(2)

Izkušnje, pridobljene pri izvajanju inšpekcijskih pregledov na kraju samem iz Uredbe (ES) št. 1082/2003, kakor je navedeno v letnih poročilih, in izvajanju pregledov na kraju samem območij, kjer so naseljene ovce in koze, iz Uredbe (ES) št. 1505/2006 (3) podpirajo znižanje odstotka gospodarstev, ki jih je treba pregledati vsako leto in število živali, ki ji je treba pregledati. Na splošno morajo pregledi zajemati vse živali na gospodarstvu. Vendar je treba pristojnim organom dovoliti, da za gospodarstva z več kot 20 živalmi omejijo število pregledov na ustrezen reprezentativen vzorec živali.

(3)

Uredba (ES) št. 1082/2003 določa, da morajo države članice Komisiji v skladu z vzorcem iz Priloge I predložiti letno poročilo s podrobnimi podatki o navedenih pregledih.

(4)

Zbirka podatkov za letno poročilo mora biti ustrezna in sorazmerna z zastavljenimi cilji. Da bo poročanje bolj osredotočeno in sorazmerno je treba določene zahteve iz Uredbe (ES) št. 1082/2003 kot tudi vzorec iz Priloge I k tej uredbi poenostaviti in tako zagotoviti ustrezne podatke o izvajanju pregledov.

(5)

Uredbo (ES) št. 1082/2003 je treba zato ustrezno spremeniti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za kmetijske sklade –

1.

V členu 2 se odstavka (1) in (2) nadomestita z naslednjim:

„1.   Pristojni organ vsako leto izvede preglede vsaj treh odstotkov gospodarstev.

2.   Kadar pregledi iz odstavka 1 pokažejo znatno stopnjo neizpolnjevanja določb iz Uredbe (ES) št. 1760/2000, se v naslednjem obdobju letnih pregledov najnižja raven pregledov zviša.“

2.

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Pristojni organ preveri identifikacijo vseh živali na gospodarstvu.

Kadar je na gospodarstvu več kot dvajset živali, se lahko pristojni organ odloči za pregled sredstev za identifikacijo pri reprezentativnem vzorcu navedenih živali v skladu z mednarodno priznanimi standardi, pod pogojem, da je število pregledanih živali zadostno za odkrivanje petih odstotkov primerov neizpolnjevanja določb iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 pri imetnikih teh živali s 95-odstotno stopnjo zaupanja.“

3.

V členu 5(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

4.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.

16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/10

(1)

Komisija je 4. januarja 2010 prejela pritožbo v zvezi z uvozom melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so jo v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložili Borealis Agrolinz Melamine GmbH, DSM Melamine B.V. in Zaklady Azotowe Pulawy („pritožniki“), ki predstavljajo velik delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje melamina v Uniji.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je 17. februarja 2010 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom melamina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LRK“) v Unijo.

(4)

Komisija je pritožnike, proizvajalce izvoznike v LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK obvestila o začetku postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(5)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v LRK pozvala, da se ji javijo in sporočijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim proizvodom v obdobju preiskave (1. januar 2009–31. december 2009).

(6)

Za vzorčenje je bilo prejetih sedem odgovorov proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov v LRK. Vendar sta dve družbi v zgodnji fazi preiskave prekinili sodelovanje. Zato vzorčenje ni bilo več potrebno, vse strani pa so bile obveščene, da vzorec ne bo izbran.

(7)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, kitajskim organom in drugim kitajskih proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili v roku iz obvestila o začetku, poslala obrazce zahtevka. Tri kitajske skupine proizvajalcev izvoznikov in ena posamezna družba so zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Poleg teh je ena skupina zahtevala samo IO.

(8)

Vprašalniki so bili poslani vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem ostalim družbam, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku. Prispeli so odgovori petih proizvajalcev izvoznikov in povezanih družb v LRK, enega proizvajalca v Združenih državah Amerike, ki je predlagana primerljiva država, kot je navedeno v obvestilu o začetku, in enega proizvajalca v drugi morebitni primerljivi državi, Indoneziji. Izpolnjene vprašalnike so predložili tudi trije proizvajalci Unije, z izpolnjenimi vprašalniki pa je sodelovalo sedem uporabnikov. Noben uvoznik ni sporočil informacij Komisiji oziroma se ni javil med to preiskavo.

(9)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, pri tem nastale škode in interesa Unije, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(10)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki so zahtevali samo IO, in proizvajalce izvoznike, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, tj. Indonezije, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(11)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(12)

Zadevni izdelek je melamin, ki se trenutno uvršča v oznako KN 2933 61 00 in ima poreklo v Ljudski republiki Kitajski.

(13)

Melamin je bel kristalinični prah, pridobljen iz sečnine. Melamin se večinoma uporablja pri laminatih, prahu za oblikovanje, lesnih ploščah in premaznih smolah.

(14)

Preiskava je pokazala, da imajo melamin, ki ga industrija Unije proizvaja in prodaja v Uniji, melamin, ki se proizvaja in prodaja na notranjem trgu v LRK, ter melamin, ki se uvaža iz LRK, in melamin, ki se proizvaja in prodaja v Indoneziji, ki je bila uporabljena kot primerljiva država, iste osnovne fizikalne in kemijske značilnosti ter iste osnovne končne uporabe.

(15)

Zato se začasno šteje, da so ti izdelki podoben izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so tu na kratko opisana zaradi boljše preglednosti:

(17)

Tri skupine proizvajalcev izvoznikov in en proizvajalec izvoznik iz LRK so zahtevali TGO in v predpisanem roku izpolnili obrazec zahtevka za TGO.

(18)

Za vse te sodelujoče družbe v LRK je Komisija iskala vse potrebne informacije in v prostorih zadevnih družb preverila informacije, predložene v zahtevku za TGO.

(19)

Za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike in skupine je bilo ugotovljeno, da ne izpolnjujejo meril za odobritev TGO. Vse družbe v LRK, ki so vključene v proizvodnjo ali trženje melamina, so bile pozvane, da zahtevajo TGO. Če bi se eni družbi v skupini zavrnil zahtevek za TGO, bi se zavrnil tudi skupini kot celoti.

(20)

Družbam, ki za proizvodnjo melamina pridobivajo sečnino iz zemeljskega plina, se je zahtevek za TGO zavrnil na podlagi utemeljitve, da stroški za glavno surovino, tj. zemeljski plin, niso bistveno odražali tržnih vrednosti, kot zahteva člen 2(7)(c) osnovne uredbe. Preiskava v zvezi s TGO je pokazala, da je to posledica vmešavanja države v trg za zemeljski plin v LRK.

(21)

Trg za zemeljski plin v LRK obvladujejo tri družbe v lasti države. Družbe, ki proizvajajo sečnino, ki se nato uporablja za proizvodnjo melamina, imajo pri proizvodnji sečnine koristi od nizke cene zemeljskega plina, ki jo določa država. Družba, ki proizvaja sečnino, tj. gnojilo, ki je pomembno za kitajsko kmetijstvo in živilsko industrijo, plačuje zemeljski plin po precej nižji ceni kakor družbe, ki potrebujejo plin za druge industrijske rabe. Vmešavanje države poleg tega dvocenovnega mehanizma izkrivlja tudi samo ceno zemeljskega plina za industrijsko rabo, ki je precej nižja od cene za zemeljski plin na svetovnem trgu.

(22)

Taka nizka cena plina navedenim proizvajalcem melamina omogoča, da ga proizvajajo po nenaravno znižanih cenah, saj se okoriščajo z izkrivljeno nizko ceno zemeljskega plina. Ker zemeljski plin predstavlja večji del stroškov sečnine (okrog 80 %) in sečnina predstavlja med 50 in 60 % stroškov proizvodnje melamina, ni mogoče šteti, da navedene družbe v LRK, ki proizvajajo sečnino iz zemeljskega plina, izpolnjujejo merilo 1.

(23)

Nekatere družbe ne proizvajajo same sečnine, ampak jo kupujejo od nepovezanih dobaviteljev. Vendar tudi sam trg za sečnino izkrivljajo tri poglavitne vrste vmešavanja države. Prvič, obstoj strogih uvoznih kvot za sečnino in 110-odstotnih izvoznih davkov sredi sezone ter 10-odstotnih zunaj sezone v OP. Drugič, kitajska vlada je domačo prodajo sečnine oprostila DDV od 1. julija 2005. Tretjič, kitajska vlada je neposredno vključena v trg z državnim sistemom za gnojila, ki deluje od leta 2004, pri katerem država neposredno odkupuje sečnino od proizvajalcev za strateške zaloge in lahko tudi sprošča sečnino na domači trg. Proizvajalci sečnine uživajo preferencialne cene elektrike, preferencialne cene železniškega tovornega prevoza, in kot že navedeno, preferencialne cene zemeljskega plina.

(24)

Omejitve izvoza v povezavi s koristmi pri domači prodaji zmanjšujejo obseg izvoza sečnine, s čimer preusmerjajo ponudbo na notranji trg in potiskajo domače cene navzdol. To nizko domačo ceno neposredno povzroča vmešavanje države v trg za sečnino v LRK. Zato navedenih družb v LRK, ki ne proizvajajo sečnine, ampak jo odkupujejo od tretjih družb, ni mogoče šteti, da izpolnjujejo merilo 1.

(25)

Poleg prej opisanih splošnih razmer ena skupina družb ni izpolnjevala drugih zahtev merila 1, saj je holdinška družba v celoti v državni lasti, posamezne družbe v skupini pa so večinsko v državni lasti. Zato se v pomembne poslovne odločitve te skupine močno vmešava država.

(26)

Dve družbi nista izpolnjevali merila 2 ali merila 3. Ena od teh ni mogla pokazati popolnih računovodskih evidenc in je zastonj dobila pisarniške prostore od javnega organa. Druga družba pa ni vodila računovodskih evidenc v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardni in ni mogla dokazati, da je prevzela neko družbo v državni lasti po pošteni ceni.

(27)

Ena družba ni mogla dokazati, da izpolnjuje merilo 3, saj za dolg pri prodaji njenih delnic iz postopka privatizacije niso bile plačane nobene obresti. Natančneje, na začetku postopka privatizacije je delničar kapital, ki ga je vložil, dobil nazaj kot posojilo. Pri poznejših prenosih delnic se je odgovornost za dolg uporabila za plačilo. Po le 10 letih je imetnik navedenih delnic, ki je bil takrat v zasebni lasti, posojilo odplačal, ne da bi mu za znesek bile kdaj zaračunane obresti ali da bi jih kdaj plačal.

(28)

Eni družbi je bila TGO zavrnjena, ker njena povezana prodajna družba, ki posluje tudi z zadevnim izdelkom, ni izpolnila obrazca za TGO.

(29)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila zadevnim družbam iz LRK, organom LRK in pritožnikom. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če so zanj obstajali posebni razlogi.

(30)

Predloženo je bilo več pisnih stališč in nekateri proizvajalci izvozniki so bili zaslišani. Proizvajalci izvozniki so utemeljevali, da se v LRK približno 70 % sečnine večinoma proizvaja iz premoga kot glavnega vložka, iz zemeljskega plina pa se proizvaja le približno 30 % sečnine. Ker pa se država vmešava v trg za sečnino, kot navajata uvodni izjavi 23 in 24, to ne spreminja ugotovitve, da so stroški proizvodnje melamina bistveno izkrivljeni. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(31)

Druge utemeljitve iz pisnih stališč in zaslišanja po razkritju niso bile take, da bi spremenile predlog za zavrnitev TGO vsem družbam, ki so jo zahtevale.

(32)

Glede na navedeno nobena od sodelujočih družb iz LRK, ki so zahtevale TGO, ni mogla dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zato se je sklenilo, da se nobeni od teh družb ne odobri TGO. Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam ni nasprotoval.

(33)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema člen 2(7) osnovne uredbe, vzpostavi dajatev na ravni države, če sploh, razen v primerih, ko družbe lahko dokažejo, da izpolnjujejo merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(34)

Vse družbe in skupine, ki so zahtevale TGO, so zahtevale tudi IO, če jim TGO ne bi bil odobren. Poleg tega je ena skupina zahtevala samo IO. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno določeno, da so tri od petih družb proizvajalk izvoznic ali skupin v LRK izpolnile vse zahteve za IO. Eni skupini družb v LRK je bila zavrnjena IO, ker je holdinška družba v celoti v državni lasti in so posamezne družbe v skupini večinsko v državni lasti. Drugi družbi je bila zavrnjena IO, ker povezana prodajna družba ni izpolnila obrazca za TGO/IO. Zato ni bilo mogoče oceniti meril za IO.

(35)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bil odobren, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(36)

Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da uporabi Združene države Amerike kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane strani, da predložijo svoje pripombe k temu.

(37)

Komisija je proučila, ali bi lahko bile druge države smiselna izbira za primerljivo državo in vprašalniki so bili poslani proizvajalcem melamina v Indiji, Iranu, Indoneziji in Združenih državah Amerike. Le proizvajalci melamina v ZDA in Indoneziji so odgovorili na vprašalnike.

(38)

Po proučitvi odgovorov je bila Indonezija izbrana za primerljivo državo, ki je videti, da ima odprt trg z nizko uvozno dajatvijo in precejšnjim uvozom iz več tretjih držav. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je stroškovna struktura indonezijskega proizvajalca bolj primerljiva s kitajskim proizvajalcem kot stroškovna struktura proizvajalca v ZDA, zaradi česar bi pokazala bolj realistično normalno vrednost. Pri preiskavi ni bil ugotovljen noben razlog, da se Indonezija ne bi štela za ustrezno za določitev normalne vrednosti.

(39)

Nato nobena zainteresirana stran, vključno s pritožniki, ni zagovarjala uporabe ZDA kot ustrezne primerljive države za to preiskavo.

(40)

Podatki iz odgovora sodelujočega indonezijskega proizvajalca so bili preverjeni in situ in ugotovljeni za zanesljive, na katerih bi lahko temeljila normalna vrednost.

(41)

Zato se začasno sklene, da je Indonezija ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(42)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca v primerljivi državi.

(43)

Zadevni izdelek se je prodajal v reprezentativnih količinah na indonezijskem notranjem trgu.

(44)

Ker prodaja nepovezanim strankam na notranjem trgu ni bila donosna v obdobju preiskave, je bila normalna vrednost konstruirana z uporabo stroškov izdelave indonezijskega proizvajalca in razumnih zneskov za PSA stroške in dobiček na domačem trgu.

(45)

PSA stroški in dobiček so bili določeni v skladu s členom 2(6)c po drugi smiselni metodi s primerjavo PSA stroškov in dobička z industrijo Unije. Znesek za PSA stroške je bil ugotovljen za razumnega in v skladu s PSA stroški za industrijo Unije. Znesek za dobiček je bil blizu tistemu, ki ga je industrija Unije dosegla v dobičkonosnih letih. Ni bilo drugih znakov, da bi tak dobiček presegal dobiček, ki ga običajno realizirajo drugi izvozniki ali proizvajalci s prodajo izdelkov iste splošne kategorije na notranjem trgu države porekla.

(46)

Ker vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki jim je bila IO odobrena in so zadevni izdelek izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam v Uniji, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek.

(47)

Normalna vrednost in izvozne cene so bile primerjane na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Pri stroških prevoza, zavarovanja, manipulativnih in drugih zadevnih stroških, stroških pakiranja, kredita in bančnih stroških so se po potrebi vnesle prilagoditve v vseh primerih, ko je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(48)

Gre opozoriti, da sta se normalna vrednost in izvozna cena primerjali na isti ravni posredne obdavčitve, tj. vključno z DDV.

(49)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti, določene za primerljivo državo z vsako tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v Unijo, kot je določeno zgoraj.

(50)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(51)

Da bi se izračunala stopnja dampinga na ravni države, ki se uporabi za vse druge proizvajalce izvoznike v LRK, je bila najprej ugotovljena raven sodelovanja s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so jo prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z enakovredno Eurostatovo statistiko.

(52)

Ker je bilo sodelovanje iz LRK majhno, tj. 30 %, se je stopnja dampinga na ravni države, ki se uporabi za vse izvoznike v LRK, določila s primerjavo normalne vrednosti, kot je bila določena za Indonezijo, s podatki o izvozni ceni sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki jim nista bili odobreni ne TGO ne IO.

(53)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena na 65,6 % cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(54)

Pritožbo so vložili trije glavni proizvajalci melamina v Uniji, ki imajo proizvodne obrate v Avstriji, Nemčiji in Italiji (Borealis), na Nizozemskem (DSM) in Poljskem (Pulawy) ter skupaj predstavljajo nad 90 % skupne proizvodnje Unije v OP. Dva druga proizvajalca z omejeno proizvodnjo nista nasprotovala začetku preiskave.

(55)

Za določitev celotne proizvodnje Unije so se uporabile vse razpoložljive informacije o proizvajalcih Unije, vključno z informacijami iz pritožbe in podatki, ki so jih sporočili proizvajalci Unije pred začetkom preiskave in po njem.

(56)

Na podlagi tega se je ocenilo, da je proizvodnja Unije v OP znašala približno 340 000 ton. Ta vrednost je vključevala proizvodnjo vseh proizvajalcev Unije, ki so se javili, in ocenjeno proizvodnjo proizvajalcev, ki se v postopku niso javili („tihi proizvajalci“). Zato so se za določitev celotne proizvodnje in potrošnje Unije zaradi pomanjkanja drugih informacij uporabili podatki o tihih proizvajalcih, navedeni v pritožbi.

(57)

Potrošnja je bila določena na podlagi podatkov Eurostata za skupni uvoz, celotno prodajo industrije Unije na trgu Unije, vključno z oceno prodaje proizvajalcev, ki se niso javili. Ocena je temeljila na podatkih iz pritožbe.

Tabela 1

(58)

Potrošnja se je med letoma 2006 in 2007 povečala za 5 %, nato pa se je med letoma 2007 in 2008 zmanjšala za 17 % ter v OP za 16 %. Skupno se je potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala za 28 %.

(59)

Upad potrošnje melamina je mogoče pripisati konjunkturi in zlasti začasnemu skrčenju stanovanjskega in gradbenega trga, ki sta glavna trga za poglavitne uporabe melamina. Melamin je pomemben vložni materiala v navedeni panogi in se ne pričakuje, da ga je mogoče nadomestiti s kakimi drugimi materiali. Zato se pričakuje, da se bo povpraševanje po melaminu povrnilo skupaj s splošnim okrevanjem gospodarstva.

(60)

Preiskava je pokazala naslednji razvoj pri uvozu melamina iz LRK:

Tabela 2

(61)

Kitajski uvoz se je na trgu Unije povečal med letoma 2006 in 2008. Medtem ko se je skupna potrošnja na trgu EU zmanjšala za 12 % v istem obdobju, so kitajski izvozniki povečali obseg prodaje na trg Unije za 30 %. Kot prikazuje naslednja tabela, se je v navedenem obdobju povečal tudi tržni delež.

(62)

Razmere so se v OP obrnile: medtem ko se je potrošnja zmanjšala za 18 %, se je kitajski obseg izvoza še bolj zmanjšal. Kot pri obsegu izvoza je kitajski uvoz v OP izgubil tržni delež.

Tabela 3

Po Eurostatu je videti, da se je uvozna cena s Kitajske skupno povečala za 10 % v obravnavanem obdobju.

Tabela 4

(63)

Vendar je pri kitajskih izvoznikih šlo za visoko raven nesodelovanja, preiskava pa je pokazala, da je bila povprečna uvozna cena sodelujočih kitajskih izvoznikov, ki predstavljajo okrog 30 % skupnega kitajskega uvoza, precej nižja od cene po Eurostatu in nižja od cene industrije Unije ter je v OP povprečno znašala 806 EUR na tono.

(64)

Zato se v tej fazi preiskave šteje, da je treba pri analizi škode in vzročnosti upoštevati preverjeno ceno v obratih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem.

(65)

Med preiskavo so nekatere strani trdile, da je s Kitajske uvoženi melamin slabše kakovosti kot melamin, ki ga proizvaja industrija Unije in da ni primeren za nekatere uporabe, kot so površinski premazi. Ker navedene trditve ni bilo mogoče utemeljiti, se v tej fazi preiskave ni upoštevala.

(66)

Za analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, prilagojene zlasti za prevoz in manipulativne stroške na raven cene franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami sodelujočih izvoznikov iz LRK, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določenimi na podlagi CIF.

(67)

Primerjava je pokazala, da je v OP zadevni dampinški izdelek s poreklom iz LRK, ki se prodaja v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 10,3%.

(68)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije zajela ovrednotenje vseh gospodarskih kazalcev za oceno položaja industrije Unije od leta 2006 do konca OP.

(69)

Kot je prikazano v tej tabeli, se je proizvodnja industrije v Uniji v navedenem obdobju zmanjšala za 20 %. Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %.

(70)

Industrija Unije je leta 2008 zmanjšala proizvodno zmogljivost za okrog 396 200 ton. Vendar se je zaradi stagniranja prodaje in manjšega obsega proizvodnje izkoriščenost razpoložljive zmogljivosti zmanjšala z 86 % leta 2006 na 77 % v OP. Najbolj se je zmanjšala med letom 2008 in OP.

(71)

Podatki o prodaji v naslednji tabeli se nanašajo na obseg prodaje prvi neodvisni stranki na trgu Unije.

Tabela 6

(72)

Čeprav je potrošnja Unije med letom 2006 in OP upadla za 28 %, je obseg prodaje podobnega izdelka industrije Unije neodvisnim strankam na trgu Unije upadel za 15 %. Zato je industrija Unije lahko povečala svoj tržni delež s 74 % leta 2006 na 86 % v OP.

(73)

Povprečne prodajne cene franko tovarna industrije Unije, zaračunane nepovezanim strankam na trgu Unije, so se v obravnavnem obdobju zmanjšale za 5 %. Med letom 2008 in OP se je prodajna cena precej znižala, in sicer za 26 %.

Tabela 7(a)

(74)

Ugotovljeno je bilo, da so se povprečni proizvodni stroški industrije Unije med letom 2006 in OP zmanjšali za 2 %. Vendar je bila v istem obdobju industrija Unije prisiljena prodajati po nizkih cenah, da bi lahko bila konkurenčna nizkocenovnemu dampinškemu uvozu. Zaradi tega so bile v OP prodajne cene industrije Unije znatno pod proizvodnimi stroški.

(75)

Proizvodni stroški (PS) industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali tako:

Tabela 7(b)

(76)

Zaloge so predstavljale približno 5 % obsega proizvodnje v OP. Industrija Unije je svoj obseg zalog med obravnavanim obdobjem zmanjšala za 68 %, zlasti med letom 2008 in OP. Vendar je treba to zmanjšanje zalog presojati ob upoštevanju nižje ravni dejavnosti po zmanjšanju industrije v Uniji.

Tabela 8

(77)

Zaradi racionalizacije industrije Unije se je število zaposlenih leta 2008 zmanjšalo za 13 % in v OP za dodaten 1 %. Zmanjšanje produktivnosti je treba presojati ob upoštevanju splošne narave dejavnosti racionalizacije, kadar zmanjšanje števila zaposlenih sledi zmanjšanju proizvodnje šele po določenem časovnem zamiku. Kar zadeva stroške dela, so v obravnavanem obdobju nekoliko narasli, in sicer za 6 %.

(78)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost industrije Unije dramatično zmanjšala s 9,9-odstotne izgube v letu 2006 na 18-odstotno izgubo v OP. To se je zgodilo kljub zmanjšanju proizvodnih stroškov industrije Unije za 14 % med letom 2008 in OP, kot prikazuje tabela 7(b).

(79)

Trend, ki ga je pokazal denarni tok, tj. sposobnost industrije, da sama financira svoje dejavnosti, v veliki meri odraža razvoj dobičkonosnosti. Zato denarni tok v obravnavanem obdobju kaže znatno zmanjšanje. Enako velja za donosnost naložb, za katero je bil v obravnavanem obdobju značilen podoben razvoj v skladu z negativnimi rezultati, ki jih je industrija v Uniji dosegla v obravnavanem obdobju.

(80)

Zaradi tega je zmožnost industrije Unije za naložbe postala bolj omejena, saj se je denarni tok v obravnavanem obdobju bistveno poslabšal. Posledično so se v obravnavanem obdobju naložbe zmanjšale za 26,2 %.

(81)

Medtem ko se je potrošnja Unije zmanjšala za 28 % med letom 2006 in OP, je industrija Unije zmanjšala obseg prodaje na trgu Unije za 15 %. Če pogledamo razvoj v obravnavanem obdobju, je bil 15-odstotni upad obsega prodaje industrije Unije manj izrazit kot 28-odstotno zmanjšanje potrošnje Unije. Zato se je v istem obdobju tržni delež industrije Unije povečal za 12 odstotnih točk.

(82)

Stopnje dampinga za LRK, ki so navedene v poglavju o dampingu, so višje od stopnje de minimis. Glede na obseg in cene dampinškega uvoza se učinek dejanskih stopenj dampinga ne more obravnavati kot zanemarljiv.

(83)

Preiskava je pokazala, da so se številni kazalci gospodarskega položaja industrije Unije precej poslabšali v obravnavanem obdobju.

(84)

Obseg prodaje se je zmanjšal za 15 %, obseg proizvodnje za 20 %, izkoriščenost proizvodnih obratov je padla s 86 % na 77 %, število zaposlenih je bilo treba zmanjšati za 14 %. V istem obdobju so se cene znižale za 5 %. Prodajne cene so se med letom 2008 in OP znižale za 26 %, zato je bila dobičkonosnost dramatično majhna z negativnimi posledicami za naložbe in finančne kazalce, kot sta denarni tok in donosnost naložb.

(85)

Četudi se je industriji Unije ob čedalje manjši potrošnji posrečilo povečati tržni delež na trgu Unije za 12 odstotnih točk, je zlasti v OP nizka raven cen na trgu Unije povzročila precejšnje poslabšanje zlasti finančnega stanja industrije Unije v OP. Cene namreč niso omogočale kritja proizvodnih stroškov in izgube prometa so znašale kar –18 %.

(86)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo.

(87)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe se je proučilo, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Poleg tega so bili poleg dampinškega uvoza preučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, zato da se morebitna škoda, ki bi jo ti drugi dejavniki lahko povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(88)

Gre spomniti, da je sodelovanje kitajskih proizvajalcev izvoznikov v tej preiskavi bilo zelo majhno. Sodelujoči proizvajalci izvozniki predstavljajo okrog 29 % skupnega uvoza melamina v OP.

(89)

Eurostatove statistike o uvozu so pokazale, da se je na splošno obseg uvoza iz Kitajske bistveno zmanjšal za 34 % v obravnavanem obdobju. Drugače povedano, navedeni uvoz se je v navedenem obdobju razmeroma hitreje manjšal kot potrošnja (– 28 %).

(90)

Glede cen Eurostatu navaja, da se je uvozna cena kitajskega melamina povišala za 10 % v obravnavanem obdobju. Med letom 2008 in OP se je občutno znižala za 31 %. Vendar so preverjene informacije kitajskih sodelujočih izvoznikov, ki predstavljajo okrog 30 % skupnega uvoza s Kitajske, pokazale, da je bila povprečna kitajska uvozna cena precej nižja od Eurostatove. Ugotovljeno je bilo, da so sodelujoči proizvajalci v povprečju nelojalno znižali prodajne cene industrije Unije za 10,3 % v OP.

(91)

Zaradi visoke ravni nesodelovanja iz LRK je bilo sklenjeno, da bi cena, preverjena v prostorih sodelujočih proizvajalcev, morala prevladati nad Eurostatovimi podatki o cenah.

(92)

Mesečna analiza obsega uvoza melamina je pokazala, da je bil kitajski uvoz množično prisoten na trgu Unije v prvem polletju OP, ko je bila kriza v panogi na višku, in je predstavljal do 15 % deleža trga unije v prvem polletju OP. Zaradi svoje strukture proizvodnega procesa industrija Unije ni imela druge izbire kot znižati prodajno ceno, da bi ohranila tržni delež. Čeprav so kitajski izvozniki bistveno zmanjšali izvoz v Unijo v drugem polletju OP, so negativni učinek njihove množične prisotnosti na začetku OP in njihove nizke prodajne cene še naprej vplivali na trg in industrijo Unije v preostanku OP.

(93)

Preiskava je pokazala, da je industrija unije v obravnavanem obdobju utrpela huda zmanjšanja proizvodnje, upad izkoriščenosti zmogljivosti, izgube pri obsegu prodaje in številu zaposlenih. Struktura industrije Unije in razvoj navedenih dejavnikov škode kažejo, da so poslabšanje gospodarskega položaja do neke mere povzročile krizne razmere in majhno povpraševanje na trgu, kot je opisano v uvodnih izjavah 0 to (99). Vendar so jih povzročili tudi nizke cene in pritisk kitajskega izvoza zlasti med letom 2008 in OP, ki ni omogočal kritja stroškov. Posledično so izgube, ki so se nakopičile v OP, znašale kar –18% prometa.

(94)

Ob upoštevanju izkrivljanja, ki se je pokazalo med preiskavo TGO v LRK, visoke stopnje ugotovljenega dampinga ter ugotovitev zlasti iz uvodne izjave (90) šteje, da je tudi ob čedalje manjšem tržnem deležu prisotnost nizkocenovnega dampinškega uvoza, ki nelojalno znižuje prodajne cene industrije Unije za čez 10 % na trgu Unije, vplivala na dodatno zaostrovanju negativnega gibanja prodajnih cen na trgu Unije v vsem OP.

(95)

Na podlagi tega je mogoče ugotoviti vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(96)

Drugi dejavniki, proučeni pri vzročnosti, so gibanje povpraševanja na trgu Unije, gospodarska kriza, proizvodni stroški industrije Unije, izvozna uspešnost industrije Unije in uvoz melamina iz drugih tretjih držav.

(97)

Gre spomniti, da se melamin večinoma uporablja na stanovanjskem in gradbenem trgu. Po gospodarski krizi sta se stanovanjski in gradbeni trg skrčila, zaradi česar se je skrčila tudi potrošnja ne le na trgu Unije, ampak na svetovni ravni. Ker je EU daleč največji trg za melamin, je kriza negativno vplivala na navedeni trg. To se je pokazalo z 28-odstotnim zmanjšanjem potrošnje, zaustavitvami proizvodnje industrije Unije in zmanjšanjem prodajnih cen.

(98)

Navedena dejstva in premisleki tako kažejo, da je del škode, ki jo je utrpela industrija Unije, mogoče pripisati gospodarski krizi.

(99)

Vendar je treba upoštevati, da je bil kitajski trg za melamin jasno izkrivljen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 2 to (93). Poleg tega je dampinški uvoz iz LRK v povprečju za 10 % nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije v OP in tako dodatno zaostroval negativni vpliv na cene, zlasti v OP.

(100)

Čeprav se šteje, da je del znatne škode, ki jo je utrpela industrija Unije, mogoče pripisati gospodarski krizi, glede na nelojalno nižanje prodajnih cen kitajskih izvoznikov in selektivno povečanje njihove prisotnosti v OP, kot je opisano v uvodni izjavi (90), ta ni takšna, da bi pretrgala vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo industrije Unije.

(101)

Preiskava je pokazala, da je proizvodnja melamina kapitalsko intenzivna z velikim deležem stalnih stroškov. Proizvodni stroški industrije Unije za proizvodnjo melamina se niso spreminjali v obravnavanem obdobju, so se pa zmanjšali za 14 % med letom 2008 in OP, kot prikazuje tabela 7(b). To bi bilo sicer moralo omogočiti neko okrevanje dobičkonosnosti industrije Unije, vendar so nizke cene na trgu Unije in nelojalno nižanje prodajnih cen z nizkocenovnim dampinškim uvozom iz LRK tako stanje onemogočili.

(102)

Zato se sklene, da proizvodni stroški niso povzročili škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(103)

Čeprav je bila analiza škode in vzročne zveze osredotočena na položaj industrije Unije na trgu Unije, je bil proučen tudi izvoz industrije Unije kot možen drug dejavnik, ki bi lahko pojasnil ugotovljeno škodo.

Tabela 11

(104)

Analiza je pokazala, da je izvoz industrije Unije nepovezanim stranem med obravnavanim obdobjem ostal nespremenjen pri okrog 85 000 tonah ali 28 % proizvodnje. Izvoz pritožnikov je tako bil zelo dober tudi med krizo. Zato stanja škode industrije Unije ni mogoče pojasniti z izvozom ali mu ga pripisati.

(105)

Gibanja obsega uvoza in cen iz drugih tretjih držav med letom 2006 in OP so bila naslednja:

Tabela 12

(106)

Razen za Iran in Saudovo Arabijo je bil v OP uvoz iz posameznih tretjih držav pod pragom de minimis 1 % tržnega deleža trga Unije. Preiskava je pokazala, da se je obseg uvoza iz tretjih držav v obravnavanem obdobju zmanjševal. Za Iran in Saudovo Arabijo, ki sta v OP predstavljala 4,4 % oziroma 1,4 % potrošnje EU, je bilo ugotovljeno, da so bile njihove cene višje od sodelujočih kitajskih izvoznikov. Zato se šteje, da bi take količine in cene imele le omejen vpliv, če sploh kakšnega, na trg EU.

(107)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da uvoz iz teh drugih tretjih držav ni bistveno prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(108)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza s poreklom iz LRK med obravnavanim obdobjem bistveno zmanjšala. Kljub temu je navedeni uvoz potekal po občutni dampinški ceni, ki je za 10 % nelojalno znižala prodajne cene, ki jih je zaračunavala industrija Unije na trgu Unije v OP. Negativni učinek na prodajne cene, ki so prevladale na trgu Unije, je trajal vse OP. Na podlagi vseh dejstev in premislekov, se je presodilo, da je v OP obstajala vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(109)

Proučitev drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Unije, je pokazala, da se ti dejavniki niso zdeli taki, da bi lahko pretrgali vzročno zvezo, vzpostavljeno med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(110)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(111)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali so kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajali nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(112)

Industrijo Unije sestavljajo trije proizvajalci s tovarnami v različnih državah članicah Unije, ki neposredno zaposlujejo več kot 600 ljudi pri proizvodnji podobnega izdelka.

(113)

Industrija Unije je utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz LRK. Opozoriti je treba, da je večina pomembnih kazalcev škode pokazala negativno gibanje med obravnavanim obdobjem. Zelo prizadeti so bili zlasti kazalniki škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. Brez ukrepov se šteje, da okrevanje panoge melamina ne bo zadostovalo za okrevanje finančnega stanja industrije Unije.

(114)

Pričakuje se, da se bodo z uvedbo začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavile učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, zaradi česar bo lahko cena melamina odražala stroške različnih elementov in tržnih razmer. Pričakuje se lahko, da bosta uvedba začasnih ukrepov in okrevanje panoge industriji Unije omogočila ekonomijo obsega, da bi ohranila tržni delež, kar bi dodatno pozitivno vplivalo na njen gospodarski položaj in dobičkonosnost.

(115)

Zato je bilo sklenjeno, da bi bila uvedba začasnih protidampinških ukrepov na uvoz melamina s poreklom iz LRK v interesu industrije Unije.

(116)

Sodelovanje uporabnikov je bilo v tej zadevi razmeroma majhno. Znanim uporabnikom na trgu Unije je bilo poslanih 44 vprašalnikov, samo sedem odgovorov nanje pa je mogoče šteti za dovolj povedne za oceno njihovega gospodarskega položaja in morebitnega učinka protidampinških ukrepov na njihovo dejavnost. Sodelujoči uporabniki so predstavljali okrog 10 % potrošnje EU.

(117)

Po industriji Unije bi delež melamina v proizvodnih stroških uporabniške industrije znašal največ 3 % in povprečno 2 %. Če to potrdijo dodatni preveritveni obiski, ki bodo opravljeni v preostanku preiskave v obratih uporabnikov, bo vpliv predlaganih protidampinških ukrepov na uporabniško industrijo omejen.

(118)

Na podlagi maloštevilnih povednih odgovorov uporabnikov se zdi, da bi znašal delež melamina v proizvodnih stroških uporabnikov okrog 10 %. Morebitni vpliv ukrepov je tako lahko negativen, odvisno od njihove dobičkonosnosti, ki je uporabniki niso jasno razkrili. Kot že omenjeno, bodo v preostanku preiskave opravljeni preveritveni obiski v prostorih glavnih uporabnikov. Komisija se bo zavzemala tudi za večje sodelovanje uporabniške industrije.

(119)

Nekatere strani so izrazile mnenje, da bo lahko višja cena melamina, ki jo bo uporabila industrija Unije po uvedbi ukrepov, zaradi njenega zelo velikega tržnega deleža glavna posledica protidampinških ukrepov v tem primeru.

(120)

Kljub temu se šteje, da neuvedba ukrepov na kitajski dampinški uvoz lahko povzroči dodatno zmanjšanje proizvodnje pri nekaterih proizvajalcih Unije in nato morebitne težave, kot je pomanjkanje ponudbe na trgu Unije, največjem trgu za melamin na svetu.

(121)

Na podlagi navedenih dejstev in premislekov se šteje, da v tej fazi ni utemeljenih elementov, ki bi kazali, da bi bil vpliv uvedbe začasnih ukrepov nesorazmeren z dejavnostjo uporabniške industrije. Zato se začasno šteje, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov.

(122)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da na podlagi razpoložljivih informacij o interesu Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz melamina iz LRK.

(123)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(124)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(125)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v panogi lahko ustvarila v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Šteje se, da mora dobiček, ki se lahko doseže brez dampinškega uvoza, temeljiti na letu 2003, ki je edino leto, ko je industrija Unije dosegala dobičke in je bil kitajski uvoz manj prisoten na trgu Unije. Zato se šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 5 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez dampinškega uvoza.

(126)

Na podlagi tega se je izračunala neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila dobljena s prištetjem navedene 5-odstotne stopnje dobička stroškom proizvodnje.

(127)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno s primerjavo med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, ustrezno prilagojeno za stroške uvoza in carine s neškodljivo ceno industrije Unije na trgu Unije v OP. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste.

(128)

Glede na navedeno se šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe začasne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz s poreklom iz LRK na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve.

(129)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za vse „druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jih proizvajajo te družbe, in sicer navedeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo uporabiti teh stopenj, pri čemer zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“.

(130)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji (3) skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(131)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(132)

Ugotovljene stopnje dampinga in škode so naslednje:

(133)

Navedene začasne ugotovitve bodo razkrite vsem zainteresiranim stranem, ki bodo pozvane, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Njihove pripombe se bodo analizirale in upoštevale, če bodo utemeljene, preden bodo sprejete dokončne ugotovitve. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno ugotovitev ponovno proučijo –

16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/27

(1)

17. februarja 2010 je Evropska komisija („Komisija“) z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) („obvestilo o začetku“), naznanila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom zeolita A v prahu s poreklom iz Bosne in Hercegovine („BiH“) v Unijo.

(2)

Postopek se je začel zaradi pritožbe, ki so jo 4. januarja 2010 vložile družbe Industrias Quimicas del Ebro SA, MAL Magyar Aluminium, PQ Silicas BV, Silkem d.o.o. in Zeolite Mira Srl Unipersonale („pritožniki“), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje zeolita A v prahu v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu tega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek preiskave.

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, skupino proizvajalcev izvoznikov v BiH, uvoznike, porabnike in druge strani, ki jih to zadeva, ter predstavnike BiH. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Pritožniki, proizvajalci Unije, skupina proizvajalcev izvoznikov v BiH, uvozniki in porabniki so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev in uvoznikov Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse znane proizvajalce in uvoznike Unije, da se ji javijo in ji predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom (kot je določeno v spodnjem oddelku 2.1) v obdobju od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009.

(6)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (16), je osem proizvajalcev Unije predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije, izbrala vzorec štirih proizvajalcev Unije, ki imajo največji delež proizvodnje/prodaje v Uniji.

(7)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (20), so le trije nepovezani uvozniki predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Vendar pa eden od uvoznikov ni uvažal/kupoval zadevnega izdelka. Zato je bilo odločeno, da vzorčenje zaradi omejenega števila uvoznikov ni več potrebno.

(8)

Komisija je vprašalnike poslala vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, in sicer skupini proizvajalcev izvoznikov v BiH, štirim vzorčenim proizvajalcem v Uniji in trem nepovezanim uvoznikom/porabnikom.

(9)

Odgovore so poslali skupina proizvajalcev izvoznikov v BiH, vključno s povezanimi družbami, štirje vzorčeni proizvajalci v Uniji in trije nepovezani uvozniki/uporabniki v Uniji.

(10)

Komisija je pridobila in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(11)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2005 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(12)

Zadevni izdelek je zeolit A v prahu, znan tudi kot zeolit NaA v prahu ali zeolit 4A v prahu („zadevni izdelek“), ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2842 10 00.

(13)

Zadevni izdelek je namenjen za končno uporabo kot dodatek pri proizvodnji suhih detergentov in mehčalcev vode.

(14)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zadevni izdelek, izdelek, ki se prodaja na domačem trgu v BiH, in izdelek, ki ga v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizične in tehnične lastnosti ter se uporabljajo na enak način, zato se v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za enake izdelke.

(15)

Skupina bosanskih proizvajalcev izvoznikov je navedla, da ima zadevni izdelek, ki ga izvažata Fabrika Glinice Birac AD in povezana družba Alumina d.o.o. („skupina Birac“), drugačne proizvodne stroške, proizvodne postopke in kakovost kot podobni izdelek, ki ga proizvajajo nekateri proizvajalci Unije. Navedeno je bilo tudi, da proizvodni postopek skupine Birac temelji na raztopini aluminijevega oksida iz proizvodnega postopka aluminijevega oksida in ne na aluminijevem trihidratu, medtem ko proizvodnja v Uniji običajno sloni na hidratnih kristalih, ki se ob segrevanju in dodajanju kavstične sode povrnejo v tekoče stanje za proizvodnjo tekoče zmesi zeolita. V zvezi s prej navedenimi argumenti je treba navesti, da informacije, ki jih je predložila skupina Birac, ne nasprotujejo ugotovljenim dejstvom, da ima zadevni izdelek ne glede na domnevne razlike v proizvodnih postopkih, stroških ali kakovosti enake osnovne fizične in tehnične lastnosti in služi enakemu namenu kot podobni izdelek.

(16)

Na zahtevo za podatke za vzorčenje iz obvestila o začetku se je odzvalo osem proizvajalcev Unije, ki predstavljajo okoli 50-odstotni delež obsega prodaje proizvajalcev Unije. Sprva je bilo za vzorčenje izbranih pet največjih proizvajalcev Unije. Vendar pa se je ena družba odločila, da ne bo sodelovala. Zato preostali štirje proizvajalci Unije tvorijo vzorec v tej preiskavi.

(17)

Ti štirje proizvajalci so v obdobju preiskave predstavljali okoli 37 % celotnega obsega prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije in več kot 75 % obsega prodaje osmih proizvajalcev, ki so predložili podatke za izvedbo vzorčenja. Štirje proizvajalci, izbrani v vzorec, so bili obravnavani kot reprezentativni za vse proizvajalce v Uniji.

(18)

Skupina bosanskih proizvajalcev izvoznikov je trdila, da je treba tri proizvajalce Unije (MAL Magyar Aluminium, Silkem d.o.o. in Industrias Quimicas del Ebro SA) šteti za nesodelujoče v preiskavi. Skupina je trdila, da so te družbe predložile nezaupne odgovore na pozive k dopolnitvi nekaj dni po preteku roka. V zvezi z zgoraj navedenim je treba opomniti, da so navedene strani informacije predložile pravočasno in da te informacije niso na noben način ovirale napredka preiskave ali pravic strani do obrambe.

(19)

Navedeno je bilo tudi, da en proizvajalec Unije (MAL Magyar Aluminium) v svojem odgovoru na vzorčenje ni omenil, da je povezan z drugim proizvajalcem Unije (Silkem d.o.o.). Družba Silkem d.o.o. ni bila vzorčena in ni bila vključena v izpolnjenem vprašalniku družbe MAL Magyar Aluminium. Zato je skupina zahtevala, da je treba oba proizvajalca Unije šteti za nesodelujoča v tekoči preiskavi. K temu se pripomni, da so službe Komisije že v fazi pritožbe vedele za povezavo med tema dvema družbama in da je povezavo navedla ena od družb v odgovoru na vzorčenje. Poleg tega je bila povezava razkrita v izpolnjenem vprašalniku družbe MAL Magyar Aluminium. Na koncu je treba pojasniti, da sta družbi Silkem d.o.o. in MAL Magyar Aluminium v celoti sodelovali v preiskavi. Družba Silkem d.o.o. je predložila podatke v fazi vzorčenja, vendar ni bila vzorčena in ji zato ni bilo treba izpolniti vprašalnika. V zvezi z družbo MAL Magyar Aluminium ni bilo potrebe, da bi predložila skupen odgovor z družbo Silkem d.o.o., saj je ta družba ločena pravna oseba.

(20)

Na zahtevo za informacije za izvedbo vzorčenja v obvestilu o začetku so odgovorili le trije nepovezani uvozniki. Posledično se je izkazalo, da ena od teh družb ni uvažala ali kupovala zadevnega izdelka. Zato je bilo sklenjeno, da vzorčenje za nepovezane uvoznike ni potrebno.

(21)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej preverila, ali je prodaja podobnega izdelka na notranjem trgu vsakega od obeh proizvajalcev izvoznikov v skupini Birac neodvisnim strankam reprezentativna, kar pomeni, ali je celoten obseg take prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza proizvajalca v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da domača prodaja ni reprezentativna.

(22)

Komisija je posledično proučila, ali se domača prodaja vsakega od proizvajalcev izvoznikov lahko šteje kot prodaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da je bil ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam.

(23)

Domače prodajne transakcije so veljale za dobičkonosne, če je bila cena za enoto enaka ali višja od stroškov proizvodnje. Zato so bili določeni stroški proizvodnje na notranjem trgu med OP.

(24)

Prej navedena analiza je pokazala, da je bila vsa domača prodaja obeh proizvajalcev izvoznikov dobičkonosna, saj je bila neto prodajna cena na enoto višja od izračunanih stroškov proizvodnje na enoto.

(25)

Ker prodaja na notranjem trgu ni dosegala reprezentativnih količin, je bilo treba oblikovati normalno vrednost, v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe.

(26)

Za oblikovanje normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so bili nastali prodajni, splošni in administrativni (PSA) stroški ter tehtani povprečni dobiček, ki ga je s prodajo na notranjem trgu podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave ustvaril vsak izmed sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, prišteti k njihovim povprečnim stroškom proizvodnje v obdobju preiskave. Kjer je bilo potrebno, so bili proizvodni stroški in PSA-stroški prilagojeni, preden so bili uporabljeni v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri oblikovanju normalnih vrednosti.

(27)

Ker je bil ves izvoz v Unijo opravljen prek povezanega uvoznika, je bila izvozna cena oblikovana na podlagi cene pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Prilagoditve cene pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisni stranki v Uniji so bile opravljene za vse stroške, vključno s carinami in davki, nastalimi med uvozom in nadaljnjo prodajo, in tudi za razumno stopnjo za PSA-stroške in dobičke. V zvezi s PSA-stroški so bili uporabljeni lastni PSA-stroški povezanega uvoznika. Zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v preiskavi je bila na podlagi informacij, pridobljenih od uporabnikov, ki so prav tako uvažali zadevni izdelek v OP, uporabljena primerna stopnja dobička v višini 5 %.

(28)

Skupina Birac je navedla, da so bile funkcije njenega povezanega uvoznika podobne funkcijam izvoznega oddelka in ne uvoznika, zato izvozne cene ne bi smeli oblikovati v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, temveč v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo. V zvezi s tem je treba navesti, da se v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe izvozna cena določi na podlagi cene pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam, ko tem strankam zadevni izdelek preprodajajo družbe, povezane z izvoznikom v državi izvoznici. Preiskava je pokazala, da je povezana družba v Uniji. Med drugim se ukvarja z naročili strank in izdajanjem računov za zadevni izdelek, ki ga proizvaja skupina Birac. Nadalje je bilo ugotovljeno, da skupina Birac zadevni izdelek prodaja povezani družbi v Uniji za nadaljnjo prodajo neodvisnim strankam v EU. Zato se trditev zavrne. Treba je navesti, da samo dejstvo, da povezana družba pred uvozom izvaja nekatere dejavnosti, še ne pomeni, da izvozne cene ni mogoče oblikovati na podlagi cene pri nadaljnji prodaji prvi neodvisni stranki, s potrebnimi dodatki v skladu s členom 2(9).

(29)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Da bi zagotovili pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve za stroške prevoza, stroške pomorskega prevoza in zavarovanja, bančne stroške ter stroške embaliranja in posojil so bile odobrene, kadar je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi.

(30)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za oba proizvajalca izvoznika določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(31)

Posamezni stopnji dampinga obeh proizvajalcev izvoznikov sta bili tehtani na podlagi količin, izvoženih v Unijo, kar je pomenilo stopnjo dampinga, izraženo v odstotku cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, v višini 28,1 % za skupino Birac.

(32)

Na podlagi informacij iz pritožbe in informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik v BiH, v BiH ni drugih znanih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato mora biti stopnja dampinga na ravni države, ki se določi za BiH, enaka stopnji dampinga, določeni za edino sodelujočo skupino proizvajalca izvoznika v BiH.

(33)

Opomniti gre, da v tem primeru obstaja le en bosanski proizvajalec izvoznik (skupina Birac). Zato ni mogoče dati točnih podatkov v zvezi z obsegom uvoza, uvoznimi cenami, tržnimi deleži in proizvodnjo Unije in tudi ne v zvezi z obsegom prodaje, da se zaščitijo poslovne informacije z lastninsko pravico. Zato se kazalniki izrazijo v indeksirani obliki ali stopnji.

(34)

V skladu z oddelkom 3.1 štirje vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo industrijo Unije v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Unije“.

(35)

V začasni fazi preiskave je izračun potrošnje Unije temeljil na podatkih iz pritožbe in podatkih, dopolnjenih s preverjenimi številkami, ki so jih sporočili proizvajalci in uvozniki/uporabniki, ki so sodelovali v preiskavi. Ti podatki so bili poslani vsem zainteresiranim stranem, da bi predložile svoje pripombe. Nobena stran ni poslala pripomb, ki bi nasprotovale podatkom o potrošnji Unije.

(36)

Zato je bila potrošnja Unije določena na podlagi obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji, ki ga je proizvedla industrija Unije, na podlagi obsega prodaje podobnega izdelka v Uniji, ki so ga proizvedli drugi znani proizvajalci Unije, in na podlagi obsega uvoza zadevnega izdelka iz tretjih držav.

(37)

Na podlagi tega se je potrošnja Unije gibala tako:

(38)

Potrošnja zadevnega izdelka in podobnega izdelka v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %. To izraža postopno zmanjšanje količine zadevnega izdelka, vključenega v glavne izdelke, kot so detergenti za perilo. Odraža pa tudi, da je vedno več izdelkov uporabniške industrije brez zeolita.

(39)

Obseg uvoza zadevnega izdelka se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot 359 %.

(40)

Povprečna uvozna cena je bila stabilna med letoma 2005 in 2008 in se je v OP zvišala za okoli 10 %. Vzrok za to so bile predvsem boljše razmere na trgu EU, ki so omogočale zvišanja cen za vse proizvajalce zadevnega izdelka.

(41)

Tržni delež uvoza iz zadevne države se je v obravnavanem obdobju skoraj početveril in je predstavljal tržni delež v višini od 10 do 15 % v OP.

(42)

Za namene analiziranja nelojalnega nižanja prodajnih cen so bile uvozne cene bosanskega proizvajalca izvoznika, na podlagi primerjave povprečij, primerjane s cenami industrije Unije v OP. Cene industrije Unije so bile prilagojene ravni neto cene franko tovarna in primerjane z uvoznimi cenami CIF. Carina ni bila upoštevana, saj je za bosanskega proizvajalca izvoznika v OP veljala 0-odstotna preferencialna stopnja.

(43)

Ugotovljena tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen, izražena kot odstotek cen industrije Unije, je znašala med 20 in 25 %.

(44)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija proučila vse gospodarske dejavnike in indekse, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(45)

Kazalci, ki se nanašajo na makroekonomske elemente, kot so proizvodnja, zmogljivost, obseg prodaje, tržni delež itd., temeljijo na podatkih, ki so jih pridobile službe Komisije in jih poslale zainteresiranim stranem, da v zvezi z njimi predložijo pripombe, kot je navedeno v uvodni pripombi (35). Podatki za te kazalce predstavljajo vse proizvajalce Unije. Kadar se uporabljajo podatki, ki se nanašajo na proizvajalce Unije kot celoto, se spodnje preglednice nanašajo na makropodatke kot vir. Drugi kazalci temeljijo na preverjenih podatkih vzorčenih proizvajalcev. Ti kazalci se imenujejo mikropodatki. V zvezi z makropodatki je bosanski proizvajalec izvoznik navedel, da je zaradi razhajanja glede ustrezne oznake KN, uporabljene za klasifikacijo izdelka, zelo malo verjetno, da so ti podatki zanesljivi. V zvezi s tem je treba navesti, da domnevno razhajanje glede oznak KN nikakor ne vpliva na kazalce škode. Treba je spomniti, da je bila opredelitev zadevnega izdelka navedena v objavljenem obvestilu o začetku. Ta opredelitev je jasna in ne dopušča možnosti napačne razlage. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo informacije na podlagi opredelitve izdelka ne glede na oznake KN, saj obvestilo o začetku navaja, da je oznaka KN navedena zgolj informativno. Poleg tega je treba spomniti, da bosanski proizvajalec izvoznik ni nasprotoval informacijam v zvezi s potrošnjo Unije. Večina informacij o uvozu je bila neposredno izpeljana iz podatkov bosanskega proizvajalca izvoznika, medtem ko so se preostale informacije nanašale na majhen obseg uvoza iz drugih držav. Ob upoštevanju zgoraj navedenega in dejstva, da niso bili predloženi konkretni dokazi, ki bi potrjevali trditev v zvezi z nezanesljivimi podatki, je bilo treba ta argument zavrniti.

(46)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal za 14 %. V obdobju 2008–2009 je en proizvajalec Unije (Sasol Italy SpA) popolnoma opustil proizvodnjo. Poleg tega je Henkel AG prenehal proizvajati tekočo zmes zeolita (to sicer ni zadevni izdelek, je pa tekoča različica, ki se uporablja kot nadomestek). V določeni meri so ti dogodki pomagali izboljšati stanje preostalih proizvajalcev.

(47)

Kljub prej navedenim dogodkom pa je bila zmogljivost v obravnavanem obdobju precej stabilna, na podlagi metode izračuna, ki jo industrija običajno uporablja. Vendar pa je preverjanje vzorčenih proizvajalcev pokazalo, da lahko izračun zmogljivosti za to industrijo niha, odvisno od relativne rasti trga za zadevni izdelek in trga za druge izdelke, ki se lahko proizvedejo z uporabo istih zmogljivosti.

(48)

Omenjeni podatki o izkoriščenosti zmogljivosti kažejo na 14-odstotno zmanjšanje. Poleg tega ta stopnja nikoli ni dosegla 80 %, kar kaže na določen presežek zmogljivosti. To vprašanje je podrobneje obravnavano v razdelku Vzročna zveza.

Zaloge

(49)

Raven zalog industrije Unije je bila v celotnem obravnavanem obdobju nizka in stabilna. Proizvodnja podobnega izdelka je bila načrtovana tako, da je zadostovala naročilom, in zaloge so bile vedno na najmanjši možni ravni. Zato to v tej preiskavi ni bil pomemben dejavnik.

Obseg prodaje in tržni delež

(50)

Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 18 %.

(51)

Tržni delež industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 11 %.

Prodajne cene

(52)

Povprečna prodajna cena industrije Unije za nepovezane strani v EU se je v obravnavanem obdobju zvišala za 21 %. To je bila na splošno posledica višjih cen surovin in energije in se zato samo po sebi ne šteje za pomemben kazalec.

Dobičkonosnost

(53)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju nizka. To je bilo posledica nezmožnosti industrije, da bi zaradi razlogov, obravnavanih v razdelku Vzročna zveza, zlasti naraščajočega obsega dampinškega uvoza, dvignila svoje cene. Nizka dobičkonosnost je bila tudi posledica majhne izkoriščenosti zmogljivosti, kar je pojasnjeno v uvodni izjavi (47).

(54)

Med letoma 2005 in 2008 je dobičkonosnost industrije Unije znatno upadla in leta 2008 je dejavnost prinašala izgube. V OP je prišlo do izboljšanja na najvišjo raven v obravnavanem obdobju, vendar dobičkonosnost še vedno ni dosegala stopnje dobička 5,9 %, ki bi ga industrija lahko dosegla, če ne bi bilo dampinškega uvoza (glej spodnjo uvodno izjavo (67)).

(55)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila dobičkonosnost proizvajalcev Unije leta 2009 stabilna. Ta trditev ni bila podprta z nobenim pozitivnim dokazom, temveč se nanaša na nedoločene „javno dostopne informacije“. Vzorčeni proizvajalci so trdili, da je bila stopnja dobičkonosnosti, dosežena leta 2009, enkraten dogodek in ni bila trajnostna zaradi prodornega vstopa bosanskih proizvajalcev izvoznikov na trg z velikimi količinami in nizkimi dampinškimi cenami. Vzorčeni proizvajalci so navedli, da se bo dobičkonosnost v letu 2010 verjetno zmanjšala na raven iz leta 2008.

(56)

Službe Komisije so proučile zgornje trditve. Proučevanje je zajemalo zlasti razvoj stroškov surovin in prodajnih stroškov, cen, ki se odražajo v zadevnih pogodbah. Ugotovljeno je bilo, da je imela industrija Unije leta 2009 koristi od določenih začasnih dejavnikov, ki so povečali njeno dobičkonosnost kljub velikem obsegu dampinškega uvoza:

(57)

Na tej podlagi je razvoj stopnje dobička še vedno nakazoval na obstoj škode, saj bi bil dobiček brez dampinškega uvoza precej višji.

Naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(58)

Bosanski proizvajalec izvoznik je navedel, da so bile naložbe v obravnavanem obdobju nizke, industrija Unije pa je pojasnila, da je bila donosnost naložb prenizka, da bi opravičevala velike naložbe v zadevni izdelek.

(59)

Donosnost naložb, izražena v neto dobičkih industrije Unije in neto knjigovodskih vrednostih njenih naložb, sledi trendu dobičkonosnosti, prikazanem zgoraj. Treba je opozoriti, da so bila vključena neto sredstva že v veliki meri amortizirana.

(60)

Denarni tok industrije Unije prav tako sledi trendu dobičkonosnosti, prikazanem zgoraj. Stanje denarnega toka je bilo leta 2008 resno, saj so morali proizvajalci, soočeni z izgubami obsega prodaje, še naprej izpolnjevati pogodbene obveznosti v zvezi z nabavo surovin.

(61)

Industrija Unije ni izpostavila vprašanja zmožnosti zbiranja kapitala.

Zaposlovanje, produktivnost in plače

(62)

Število zaposlenih vseh proizvajalcev Unije, ki so proizvajali podobni izdelek, se je v obravnavanem obdobju zmanjšalo, skladno z zmanjšanji proizvodnje in obsega prodaje. Povprečni stroški dela na zaposlenega so se zvišali, skladno z dvigi inflacije.

(63)

Produktivnost, izražena kot proizvodnja na zaposlenega, se je v obravnavanem obdobju znižala za 14 %, saj se je obseg prodaje zmanjšal bolj kot zaposlenost. Ta negativni razvoj lahko v prihodnosti privede do nadaljnjega zmanjševanja števila zaposlenih.

(64)

Glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz zadevne države, vpliva dejanskih stopenj dampinga na trg EU ni moč označiti za nepomembnega.

(65)

V obravnavanem obdobju so proizvajalci Unije utrpeli veliko škodo v zvezi z obsegom, kar je jasno razvidno iz zgornje analize trendov proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti, obsega prodaje, tržnega deleža, zaposlenosti in produktivnosti.

(66)

Škoda je prisotna tudi v smislu cen in dobičkonosnosti. Vendar pa to analizo otežujejo višje cene surovin in energije, ki so vplivale na cene zadevnega izdelka. V obdobju 2005–2008 so se zmanjšali dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb. Leto 2008 je bilo za industrijo še posebej težavno, predvsem zato, ker so morale družbe izpolnjevati obveznosti iz pogodb za surovine, soočale pa so se z več kot 20-odstotnim zmanjšanjem obsega prodaje.

(67)

Leta 2009 so se razmere na trgu izboljšale in cene so se zvišale, kar je omogočilo večjo dobičkonosnost, vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (56), je bilo jasno, da je to izboljšanje le začasno in da se razmere na trgu iz leta 2009 verjetno ne bodo ponovile. Vendar pa je treba navesti, da dobičkonosnost leta 2009 ni dosegla 5,9 %, kar naj bi bila običajna stopnja dobička za to industrijo.

(68)

Škoda je bila ocenjena za celotno industrijo Unije (makroekonomski kazalci), čeprav so bili za določene kazalce ocenjeni le vzorčeni proizvajalci (mikroekonomski kazalci). Med mikro- in makrokazalci niso bile ugotovljene bistvene razlike.

(69)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je velik del industrije Unije utrpel škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(70)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil industriji Unije tolikšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(71)

V obravnavanem obdobju se je dampinški uvoz iz zadevne države povečal za skoraj 400 % in pridobil pomemben tržni delež, tj. z manj kot 5 % se je povečal na 10 do 15 %. Hkrati so se gospodarske razmere industrije Unije neposredno in primerljivo poslabšale; ta industrija je edini drug pomemben akter na trgu EU, saj je uvoz iz drugih virov zanemarljiv.

(72)

Do povečanja tržnega deleža dampinškega uvoza je prišlo ob hkratnem padcu potrošnje EU za 7 % v obravnavanem obdobju.

(73)

Dampinški uvoz naraščajočega obsega je v OP nelojalno znižal cene industrije Unije za 20 do 25 %. Razumno je mogoče sklepati, da je tak naraščajoč uvoz na trgu, ki se je krčil, prispeval k zajezitvi cen v letih 2008 in 2009. Ta vpliv dampinškega uvoza na cene je povečevalo dejstvo, da je večina prodaje potekala na podlagi letnih pogodb. Zato je bilo dampinški uvoz iz Bosne mogoče uporabiti za preprečevanje zvišanja cen za velik obseg prodaje kljub povišanim cenam surovin. Leta 2009 je ta vpliv nekoliko popustil, vendar ne dovolj, da bi industrija Unije kot celota dosegla običajno stopnjo dobička v višini 5,9 %.

(74)

Glede na jasno ugotovljeno časovno sovpadanje povečanja dampinškega uvoza po cenah, ki nelojalno nižajo cene industrije Unije, na eni strani ter izgube obsega prodaje in proizvodnje, zmanjšanje tržnega deleža in padca cen industrije Unije na drugi strani se začasno sklene, da je dampinški uvoz zelo škodljivo vplival na industrijo Unije.

(75)

Obseg izvoza vseh proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju povečal, vendar je v povprečju pomenil le 10 % proizvodnje. Izvoz vzorčenih proizvajalcev se je povečal in delno nadomestil izgubljeni obseg prodaje EU.

(76)

Izvoz proizvajalcev Unije je torej pomagal vzdrževati njeno poslovanje in ni prispeval k utrpeli znatni škodi.

(77)

Uvoz iz tretjih držav je bil v obravnavanem obdobju zanemarljiv in ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Bosanski proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila izguba tržnega deleža proizvajalcev Unije posledica uvoza iz Kitajske in Koreje, vendar ta trditev ni podprta z dejstvi, saj je bil uvoz iz teh držav majhen.

(78)

V obravnavanem obdobju je potrošnja upadla za okoli 24 000 ton (7 %), kar izraža dejstvo, da je industrija detergentov za perilo postopoma uporabljala več nadomestnih izdelkov v svojih formulah, da je nadomestila zadevni izdelek. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je to vodilo do „polnih zalog, odpovedi naročil in nižjih dobičkov“.

(79)

Treba je povedati, da sta proti koncu obravnavanega obdobja dva proizvajalca na trgu EU prenehala s proizvodnjo in da je zato prišlo do prilagoditve zmogljivosti za izravnavo manjše potrošnje. Poleg tega so, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (49), ravni zalog ostale nizke in stabilne, kar pomeni, da se je proizvodnja prilagodila nižjim ravnem potrošnje.

(80)

Čeprav ni mogoče izključiti dejstva, da je manjša potrošnja prispevala k škodi, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, se zdi, da ta vpliv ni pomemben.

(81)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je skladnost z zakonodajo REACH povzročila škodo. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (58), glede na raven naložb v zadevni izdelek v obravnavanem obdobju to ne bi moglo znatno prispevati k povzročeni škodi. Poleg tega so bili stroški, povezani z REACH, majhni.

(82)

Nekatere strani so navajale, da so k škodi prispevali višji stroški surovin in energije. Povečanja teh stroškov so bila resnično precejšnja in so bila izvedena predvsem leta 2008. To je brez dvoma v določeni meri vplivalo na dobičkonosnost v tem letu, saj je do povečanj prišlo v času, ko se je obseg prodaje zmanjševal. Vendar pa so bili višji stroški energije do določene mere izraženi v višjih prodajnih cenah, kot je prikazano v uvodni izjavi (52), čeprav je vpliv nižanja cen dampinškega uvoza preprečeval ustrezna povečanja.

(83)

Zato se šteje, da povečanje stroškov surovin in energije ni prispevalo k povzročeni škodi.

(84)

Težave, povezane s presežkom zmogljivosti in majhno izkoriščenostjo zmogljivosti, so bila obravnavana v uvodni izjavi (46). Na vpliv težav, povezanih z zmogljivostjo, na dobičkonosnost je treba gledati tako z vidika strukturnih značilnosti te industrije kot tudi obstoja dampinškega uvoza. Vpliv na dobičkonosnost je posledica znatnih fiksnih stroškov, ki bi bili povrnjeni, če bi bile stopnje izkoriščenosti višje.

(85)

Težave, povezane s presežkom zmogljivosti in nizko izkoriščenostjo zmogljivosti, lahko deloma pojasnijo nekaj negativnih kazalcev škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ne pojasnjujejo pa velikega upada potrošnje, obsega prodaje in tržnega deleža v letu 2009. Zato je jasno, da te težave ne prekinjajo vzročne zveze med velikim porastom uvoza po dampinških cenah in škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(86)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da sta k škodi prispevali globalna finančna kriza in splošna gospodarska kriza. Dejansko se je potrošnja zadevnega izdelka v letu 2008/2009, ko se je kriza pojavila, resnično zmanjšala.

(87)

Vendar pa to ne pojasnjuje, zakaj je tržni delež proizvajalcev Unije leta 2009 znatno upadel, medtem ko se je tržni delež uvoza iz Bosne povečal in nelojalno znižal cene EU za več kot 20 %. Manjša potrošnja v letu 2008/2009 bi že sama po sebi vplivala na industrijo Unije, vendar pa je imel na obseg prodaje industrije Unije in, zaradi nelojalnega nižanja, na cene veliko večji vpliv uvoz iz BiH. Zato kriza ni prekinila vzročne zveze med velikim porastom uvoza po dampinških cenah in škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(88)

Čeprav je v OP več kot 10 družb proizvajalo zadevni izdelek, so glavno uporabniško industrijo (proizvajalci detergentov za perilo in mehčalcev za vodo) sestavljale predvsem štiri velike skupine (Reckitt Benckiser, Henkel, Proctor & Gamble in Unilever). Glavna sodelujoča uporabnika sta predstavljala skoraj 40 % nabave zadevnega izdelka v EU. S pomočjo centralizirane nabave lahko te štiri skupine dejansko ohranjajo cene zadevnega izdelka na nizki ravni.

(89)

Vendar pa ta težava ni nova, temveč obstaja že več let. Zato ne more pojasniti velikega zmanjšanja proizvodnje, obsega prodaje in tržnega deleža v letu 2009. Zato je jasno, da ne prekinja vzročne povezave med velikim porastom uvoza po dampinških cenah in škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(90)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da je znatna škoda, povzročena industriji Unije, posledica zadevnega dampinškega uvoza.

(91)

Poleg dampinškega uvoza je bilo proučenih več dejavnikov, vendar noben od teh dejavnikov ne more pojasniti velikega zmanjšanja tržnega deleža, proizvodnje in obsega prodaje v letih 2008 in 2009, ki sovpada s povečanjem obsega dampinškega uvoza.

(92)

Glede na zgornjo analizo, ki je ustrezno razlikovala in ločila vplive vseh znanih dejavnikov na stanje industrije Unije od škodljivih vplivov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz BiH povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(93)

Komisija je proučila, ali kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Unije. Zato in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je bil na podlagi vseh predloženih dokazov obravnavan vpliv možnih ukrepov na vse strani, vključene v ta postopek, in posledice nesprejetja ukrepov.

(94)

Analiza škode je jasno pokazala, da je industrija Unije utrpela škodo zaradi dampinškega uvoza. Povečani dampinški uvoz v zadnjih letih je zmanjšal prodajo na trgu Unije in povzročil izgubo tržnega deleža industrije Unije. Industrija Unije tako ni mogla dosegati ravni dobičkonosnosti, podobne ravnem, doseženim pri drugih izdelkih.

(95)

Preiskava je pokazala, da gre vsako povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza iz zadevne države neposredno na račun industrije Unije. Kljub prestrukturiranju proizvajalcev Unije (dve družbi sta prenehali s proizvodnjo) se stanje ni izboljšalo. V zvezi s tem je treba navesti, da je zeolit A v prahu pomemben izdelek za vzorčene družbe, saj pomeni do 30 % njihovega prihodka od prodaje. Brez uvedbe ukrepov bi se stanje industrije Unije le še dodatno poslabšalo. Uvedba ukrepov bo uvozno ceno dvignila na neškodljivo raven, kar bo industriji Unije omogočilo, da bo konkurirala po poštenih tržnih pogojih.

(96)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba ukrepov očitno v interesu industrije Unije.

(97)

Verjeten vpliv ukrepov na uvoznike je bil obravnavan v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. V zvezi s tem je treba opomniti, da so bili nepovezani uvozniki, ki so se javili, tudi uporabniki. Zato je z njimi povezana analiza predstavljena v zadevnem razdelku o interesu uporabnikov.

(98)

Združenja potrošnikov po objavi obvestila o začetku tega postopka niso predložila svojih stališč. Zato je bila analiza omejena na vpliv ukrepov na uporabnike.

(99)

Vprašalniki so bili poslani 8 znanim uporabnikom. Vendar pa sta le dva poslala smiselne pripombe. Zato analiza interesa Unije temelji na odgovorih dveh precej velikih uporabnikov, ki skupaj predstavljata skoraj 40 % potrošnje Unije.

(100)

Oba sodelujoča uporabnika Unije sta pomembna akterja v industriji detergentov za perilo in mehčalcev za vodo v Uniji. Oba sta ugovarjala uvedbi ukrepov.

(101)

Preiskava je pokazala, da se v zvezi s potrošnjo sodelujočih porabnikov Unije manj kot tretjina uvozi od bosanskega proizvajalca izvoznika. Preostanek se krije z nabavami od proizvajalcev Unije, ki so še vedno glavni vir dobave za sodelujoča uporabnika. Ob upoštevanju nizke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev Unije, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (47) in (48), je jasno, da uvedba ukrepov po pričakovanjih ne bo privedla do pomanjkanja oskrbe ali posledičnega zvišanja cen.

(102)

Poleg zgoraj navedenega se zdi, da je uporabniška industrija Unije že začela raziskovati možnost uvoza iz Kitajske. Dejstvo, da takšna možnost obstaja in velja za zanesljivo, kaže na to, da uvedba ukrepov nikakor ne bo privedla do pomanjkanja zadevnega izdelka.

(103)

Preverjen je bil tudi delež v prihodkih od prodaje končnih izdelkov, ki vsebujejo zadevni izdelek. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je zadevni izdelek v obeh primerih pomenil manj kot 10 % prihodkov od prodaje.

(104)

Preverjen je bil tudi delež zadevnega izdelka, ki je sestavni del končnih izdelkov. Preiskava je pokazala, da so ti deleži na splošno zelo majhni (v povprečju manj kot 5 % celotnih stroškov), zato zadevni izdelek ne predstavlja zelo pomembnega stroškovnega elementa v končnih izdelkih.

(105)

Komisija je tudi preverila, ali bi uvedba ukrepov imela pomemben negativni finančni vpliv na položaj obeh uporabnikov. Komisija je pripravila dva scenarija, tj. scenarij za najslabši možni primer in bolj realen scenarij.

(106)

Scenarij v najslabšem možnem primeru predvideva, da se uvozne cene in cene Unije povečajo za stopnjo dajatve. To bi v povprečju zvišalo stroške uporabnikov za manj kot 2 %.

(107)

Zgornji primer je treba primerjati s stopnjami dobičkonosnosti sodelujočih uporabnikov Unije. Dobičkonosnost uporabnikov pri izdelkih, ki vsebujejo zadevni izdelek, je okoli 11 %, za vse njihove izdelke pa več kot 20 %. Ob upoštevanju takih stopenj dobičkonosnosti celo uvedba vseh ukrepov za uvozne cene in cene Unije ne bi imela nesorazmernega učinka na finančno stanje teh strani.

(108)

Dejansko je veliko bolj realen scenarij ta, da bi uvedba ukrepov privedla do stanja, ko bi se zvišale samo uvozne cene iz BiH, medtem ko bi industrija Unije imela koristi od povečane ekonomije obsega. Kot prej pojasnjeno, je oskrba z zadevnim izdelkom v EU popolnoma zadostna, saj večina proizvajalcev Unije posluje precej pod mejo polne zmogljivosti.

(109)

Treba je tudi navesti, da je preiskava pokazala, da obstajajo izdelki, ki lahko nadomestijo zadevni izdelek. Jasno je, da tako sodelujoči kot tudi nesodelujoči uporabniki detergente za perilo proizvajajo tudi brez zadevnega izdelka. V tem bolj realnem scenariju se bodo stroški sodelujočih porabnikov zvišali samo za en odstotek. Z drugimi besedami, v vidika dobičkonosnosti bo imela uvedba ukrepov za uporabnike le zanemarljive posledice.

(110)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je jasno, da uvedba ukrepov ne bi imela pomembnega vpliva na uporabnike, zato je zelo malo verjetno, da bi prišlo do zvišanja cen za potrošnike.

(111)

Na splošno se pričakuje, da bi industrija Unije lahko imela koristi od ukrepov. Industrija bi imela koristi predvsem od povečane ekonomije obsega zaradi boljše izkoriščenosti zmogljivosti, saj bi se proizvodnja in prodaja povečali.

(112)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega se začasno sklene, da uvedba ukrepov za dampinški uvoz zadevnega izdelka iz Bosne in Hercegovine ne bo znatno vplivala na uporabnike Unije ter da je uvedba na splošno v interesu Unije.

(113)

Glede na zgornje sklepe v zvezi z dampingom, posledično škodo in interesom Unije je treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka iz Bosne in Hercegovine, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(114)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Unije povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga.

(115)

Glede izračuna zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Unije omogočati, da pokrije svoje stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred odbitkom davka, ki se je uporabila za ta izračun, je bila 5,9 % prometa. To je bila stopnja dobička, ki jo je industrija Unije dosegala v OP pri vseh svojih izdelkih, vključno z zadevnim izdelkom. Ob upoštevanju, da je na dobičkonosnost za zadevni izdelek vplival dampinški uvoz, je jasno, da je ta stopnja dobička preudarna in ni pretirana. Proučeno je bilo tudi, ali naj se uporabijo stopnje dobička, ki jih je industrija Unije dosegala med letoma 2005 in 2007, vendar so bile stopnje dobička nizke v smislu dobičkonosnosti družb za podobne izdelke in niso bile upoštevane kot reprezentativne za uspešno industrijo. To je posledica tega, da je uvoz iz Bosne v teh treh letih nelojalno znižal cene industrije Unije za 10 do 20 %, takšne razlike pa bi imele pri pogajanjih za letne pogodbe pomembno vlogo. Zato teh stopenj dobička ni mogoče šteti kot reprezentativne za običajne razmere na trgu EU. Na podlagi zgoraj navedenega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije. Neškodljiva cena je bila izračunana tako, da so se zgoraj navedeni stopnji prišteli stroški proizvodnje.

(116)

Potrebno povišanje cene je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, določeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen, in povprečno neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije prodajala na trgu EU. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF. Tako izračunana stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen je bila 31,5 %.

(117)

Glede na že navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe za uvoz s poreklom iz Bosne in Hercegovine na ravni ugotovljene stopnje dampinga.

(118)

Glede na zgoraj navedeno je stopnja začasne protidampinške dajatve za Bosno in Hercegovino 28,1 %.

(119)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Povedati bi bilo treba tudi, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namen te uredbe začasne in se zaradi kakršne koli dokončne dajatve spremenijo –

16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/44

16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/46

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (EU) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 16. novembra 2010 –

16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/49

(1)

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2010/11 so bile določene z Uredbo Komisije (EU) št. 867/2010 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1029/2010 (4).

(2)

Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

16.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/51

(1)

Poljski organi so z dopisom z dne 27. marca 2008 priglasili načrt prestrukturiranja podjetja PZL Hydral S.A. (v nadaljnjem besedilu: podjetje PZL Hydral). Komisija je z dopisom z dne 6. maja 2008 zaprosila za dodatne informacije. Poljski organi so z dopisom z dne 4. junija 2008 zaprosili za podaljšanje roka za odgovor do 27. junija 2008; Komisija je z dopisom z dne 10. junija 2008 ugodila njihovi prošnji. Poljski organi so z dopisom z dne 7. julija 2008 predložili dodatne informacije v zvezi z načrtom prestrukturiranja.

(2)

Postopek na podlagi člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (formalni postopek preiskave) se je začel 10. septembra 2008. Formalni postopek preiskave se je pozneje s sklepom, sprejetim 12. novembra 2008, razširil.

(3)

Poljska je 14. oktobra in 22. decembra 2008 predložila pripombe, 7. aprila 2009 pa poslala dodatne informacije. Komisija ni prejela nobenih pripomb tretjih strani.

(4)

Srečanja s poljskimi organi so potekala 27. aprila in 14. oktobra 2009 ter 12. februarja 2010. Komisija je 18. decembra 2009 zaprosila za dodatne informacije. Komisija in poljski organi so si izmenjali več elektronskih sporočil, pri čemer so poljski organi po elektronski pošti predložili dodatne informacije, in sicer 20. oktobra 2009, 23. novembra 2009, 15. decembra 2009, 13. januarja 2010, 16. januarja 2010, 9. februarja 2010, 10. februarja 2010, 26. februarja 2010, 1. marca 2010, 3. marca 2010, 4. marca 2010, 19. marca 2010, 5. maja 2010, 12. maja 2010, 20. maja 2010, 28. maja 2010, 3. junija 2010, 4. junija 2010, 7. junija 2010, 8. junija 2010, 9. junija 2010, 17. junija 2010, 23. junija 2010, 24. junija 2010, 28. junija 2010, 7. julija 2010, 8. julija 2010, 9. julija 2010, 12. julija 2010 in 13. julija 2010.

(5)

Podjetje PZL Hydral je bilo ustanovljeno leta 1946 kot državno podjetje. Zdaj je veliko podjetje, ki je bilo do leta 2008 specializirano za proizvodnjo civilnih in vojaških industrijskih hidravličnih sistemov ter načrtovanje, izdelavo in vzdrževanje elektronskih hidromehanskih sistemov za reguliranje goriva pri vseh vrstah letalskih motorjev, hidravličnih krmilnih sistemov za letala in pogonske hidravlike za helikopterje. Podjetje PZL Hydral od leta 2008 posluje kot matično podjetje v skupini in nima več lastnih industrijskih dejavnosti.

(6)

Agencija za industrijski razvoj (v nadaljnjem besedilu: agencija IDA), ki je v državni lasti, je leta 2003 od finančnega ministrstva kupila 80,94 % delnic podjetja PZL Hydral (1 284 686 delnic). Nadaljnji prenosi delnic s finančnega ministrstva na agencijo IDA so bili izvedeni leta 2005 (499 103 delnice), s čimer se je poslovni delež agencije IDA povečal na 87,39 %, leta 2007 (64 374 delnic), s čimer se je njen poslovni delež povečal na 90,54 %, in 12. januarja 2010 (38 399 delnic), s čimer se je njen poslovni delež povečal na 92,42 %. Vsaka od teh transakcij je bila izvedena po simbolični ceni 1 PLN. Agencija IDA ima od 12. januarja 2010 v lasti 18 886 562 delnic, katerih nominalna vrednost je 18 865 620 PLN. Preostale delnice (7,58 %) z nominalno vrednostjo 1 547 210 PLN so trenutno v lasti zaposlenih v podjetju.

(7)

Podjetje PZL Hydral je leta 2007 nadzorovalo naslednje podružnice: Zakład Odlewniczy „Hydral“ Sp. z o.o., katere glavne dejavnosti so ulivanje, predelava in obdelava jeklenih delov, Zakład Cieplowniczy Term „Hydral“ Sp. z o.o., ki proizvaja in prodaja toplotno energijo, Przedsiębiorstwo Usługowo Handlowe Zakład Produkcji Hydrauliki „Hydral“ Sp. z o.o., ki proizvaja ventile in hidravlične distributorje, predeluje kovinsko opremo ter popravlja hidravlične stroje in opremo, ter PZL Wrocław Sp. z o.o. (v nadaljnjem besedilu: podjetje PZL Wrocław). Poleg tega je podjetje PZL Hydral nadzorovalo dve drugi podjetji, ki sta zdaj v postopku likvidacije. Celotna skupina je imela ob koncu leta 2006795 zaposlenih.

(8)

Podjetje PZL Wrocław je bilo leta 2004 ustanovljeno kot podružnica, ki je v popolni lasti podjetja PZL Hydral, za vzpostavitev poslujočega podjetja, ki bi prevzelo operativni del podjetja PZL Hydral, da bi to lahko delovalo kot holding in upravljalo proces prestrukturiranja skupine PZL Hydral.

(9)

Del sredstev podjetja PZL Wrocław je bil s podjetja PZL Hydral na podjetje PZL Wrocław prenesen s stvarnim vložkom v kapital tega podjetja ali prodajo po knjigovodski vrednosti iz poslovnih knjig podjetja PZL Hydral iz leta 2004, kot je prikazano v preglednici 1.

Preglednica 1.

Prenos sredstev s stvarnim vložkom ali prodajo (v PLN)

(10)

Opredmetena osnovna sredstva, ki jih je podjetje PZL Wrocław pridobilo od podjetja PZL Hydral, so bila v kapital podjetja PZL Wrocław prenesena kot stvarni vložek ali s prodajo, kot je prikazano v preglednici 2. Vrednost transakcije je v obeh primerih temeljila na oceni neodvisnega strokovnjaka. Ko so bila ta osnovna sredstva prenesena, so bila že obremenjena s hipotekami na nepremičnine v korist javnih upnikov, tj. urada za socialno varnost, regionalnega davčnega urada Spodnje Šlezije in mestnega sveta v Vroclavu, in sicer v vrednosti 142,558 milijona PLN.

Preglednica 2

Prenos nepremičnin (v PLN)

(11)

Podjetje PZL Hydral je 31. decembra 2007 na podjetje PZL Wrocław z vložkom v kapital tega podjetja preneslo sredstva z nominalno vrednostjo 918 900 PLN.

(12)

Preostali del sredstev, ki so bila med 17. januarjem 2006 in 27. aprilom 2010 s podjetja PZL Hydral prenesena na podjetje PZL Wrocław, je bil prodan po knjigovodski vrednosti, sestavljalo pa ga je več prenosov sredstev v gradnji, na katerih ni bilo zastavne pravice ali hipoteke.

(13)

Celotna vrednost sredstev, med letoma 2004 in 2010 prenesenih s podjetja PZL Hydral na podjetje PZL Wrocław, je znašala 44 708 791,02 PLN.

(14)

Leta 2008 je bilo iz podjetja PZL Hydral v podjetje PZL Wrocław premeščenih 559 zaposlenih, leta 2009 pa še 37.

(15)

Podjetje PZL Wrocław proizvaja sestavne dele za zrakoplove, ki jih uporabljajo poljske oborožene sile (do konca leta 2007 jih je proizvajalo podjetje PZL Hydral), ter zagotavlja storitve v zvezi z vzdrževanjem in popravili opreme, ki jo uporablja poljska vojska. Vojaške proizvode je treba v skladu s tehničnimi zahtevami poljskih oboroženih sil potrditi v posebnem postopku certifikacije v zvezi z vrsto proizvoda. Na vsaki stopnji se zagotovi individualna dokumentacija, pri čemer te proizvode (in z njimi povezane storitve vzdrževanja) nadzoruje nacionalni vojaški predstavnik.

(16)

Podjetje PZL Wrocław trenutno posluje na podlagi dovoljenja št. B-007/2007, ki ga je minister za notranje zadeve in upravo 17. januarja 2007 izdal za izvajanje poslovnih dejavnosti na področju:

(17)

Podjetje PZL Wrocław ima naslednja potrdila:

(18)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da je proizvodni program podjetja PZL Hydral (in zdaj podjetja PZL Wrocław) pomemben del načrta gospodarskega razvoja, ki ga je poljska vlada leta 1995 sprejela za obdobje 1996–2000, leta 2000 pa za obdobje 2001–2006.

(19)

Poleg tega so podjetje PZL Hydral ali njegove poslovne dejavnosti izrecno navedeni v več izvedbenih ukrepih in vladnih smernicah za načrt gospodarskega razvoja, kot so:

(20)

Podjetja na tovrstnih seznamih morajo vsako leto predložiti podrobna poročila o svojih proizvodnih zmogljivostih (količinah, profilu, vrednosti) na področju obrambe, da bi ministrstvo lahko zagotovilo izvajanje vojaških nalog.

(21)

Poljski organi so Komisijo obvestili, da ustrezna dovoljenja in potrdila (točki 16 in 17) omogočajo dobavo blaga in storitev posebne kakovosti posebnim strankam (podjetjem posebnega pomena za obrambo države in ministrstvu za obrambo). Podjetje PZL Wrocław (prej PZL Hydral) ni le dobavitelj sestavnih delov hidravličnih sistemov, sistemov za gorivo in krmilnih sistemov; popravila nameščenih podsklopov so bistvena za delovanje zrakoplovov, ki jih uporabljajo poljske oborožene sile (W-3, Mi-2, M28 Bryza in PZL 130 Orlik); poljski organi so še poudarili, da poljska vojska uporablja predvsem helikopterje W-3 in Mi-2.

(22)

Blago, ki ga podjetje PZL Hydral proizvaja za uporabo v oboroženih silah, in tudi samo podjetje nosita ustrezno oznako NATO na podlagi standardizacijskega sporazuma organizacije NATO.

(23)

Kot je pojasnjeno v točki 9 in naslednjih, je podjetje PZL Hydral decembra 2004 preneslo sredstva na podjetje PZL Wrocław. Le sredstva, ki so bila prenesena 30. decembra 2007 (nepremičnine), so bila obremenjena s hipotekami v korist javnih upnikov.

(24)

Poljski organi so potrdili, da je podjetje PZL Wrocław od začetka poslovanja vedno pravočasno poravnalo vse svoje obveznosti do javnih upnikov, vključno s prispevki za socialno varnost in davki za zaposlene.

(25)

Podjetje PZL Hydral se je leta 1998 srečalo s prvimi težavami pri odplačevanju obveznosti do zasebnih in javnih upnikov.

(26)

Zasebne obveznosti podjetja PZL Hydral do bank in dobaviteljev so ob koncu leta 1998 znašale 90,4 milijona PLN. Večino tega dolga je podjetje dolgovalo dvema bankama: banki […] (8) in banki […].

(27)

Podjetje PZL Hydral je banki […] konec leta 1998 dolgovalo 54 milijonov PLN, do novembra 2006, ko je bil podpisan sporazum o poravnavi, pa 86,4 milijona PLN, pri čemer je bila terjatev dokončno poravnana leta 2007. Banki […] je konec leta 1998 dolgovalo 23 milijonov PLN, do oktobra 2003 pa 55,6 milijona PLN, pri čemer je bila terjatev dokončno poravnana leta 2004.

Preglednica 3

Spremembe celotnega zneska, ki ga je podjetje PZL Hydral dolgovalo […] (v tisoč PLN)

Preglednica 4

Spremembe celotnega zneska, ki ga je podjetje PZL Hydral dolgovalo […] (v tisoč PLN)