26.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 280/1

DIREKTIVA 2010/64/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. oktobra 2010

o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti točke (b) drugega pododstavka člena 82(2) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Zvezne republike Nemčije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Francoske republike, Italijanske republike, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Madžarske, Republike Avstrije, Portugalske republike, Romunije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (1),

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Unija si je zadala cilj ohraniti in razviti območje svobode, varnosti in pravice. V skladu s sklepi predsedstva iz Evropskega sveta iz Tampereja z dne 15. in 16. oktobra 1999 ter zlasti s točko 33 teh sklepov bi moralo načelo vzajemnega priznavanja sodb in drugih odločitev sodnih organov postati temelj pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah v Uniji, ker bi okrepljeno vzajemno priznavanje ter potrebno približevanje zakonodaje izboljšalo sodelovanje med pristojnimi organi in sodno varstvo pravic posameznika.

(2)

Svet je 29. novembra 2000 v skladu s sklepi iz Tampereja sprejel program ukrepov za izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah (3). V uvodu programa je zapisano, da je namen vzajemnega priznavanja „okrepiti sodelovanje med državami članicami in povečati varstvo pravic posameznika“.

(3)

Izvajanje načela vzajemnega priznavanja odločb v kazenskih zadevah temelji na predpostavki, da države članice zaupajo v kazenskopravne sisteme drugih držav članic. Obseg vzajemnega priznavanja je v veliki meri odvisen od vrste parametrov, ki vključujejo mehanizme za zaščito pravic osumljencev ali obdolžencev in skupne minimalne standarde, potrebne za lažje izvajanje načela vzajemnega priznavanja.

(4)

Vzajemno priznavanje odločb v kazenskih zadevah lahko učinkovito deluje le v duhu zaupanja, kjer ne le sodni organi, temveč vsi udeleženci kazenskega postopka, priznavajo odločbe sodnih organov drugih držav članic kot enakovredne svojim lastnim, kar pomeni ne le zaupanje v ustreznost pravil drugih držav članic, ampak tudi zaupanje v pravilno izvajanje teh pravil.

(5)

Člen 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljnjem besedilu: EKČP) in člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) zagotavljata pravico do poštenega sojenja. Člen 48(2) Listine zagotavlja spoštovanje pravice do obrambe. Ta direktiva spoštuje te pravice in bi se jo zato moralo ustrezno izvajati.

(6)	Čeprav so vse države članice pogodbenice EKČP, izkušnje kažejo, da samo to vedno ne zagotavlja zadostne stopnje zaupanja v kazenskopravne sisteme drugih držav članic.

(7)	Za okrepitev vzajemnega zaupanja je treba bolj dosledno izvajati pravice in jamstva iz člena 6 EKČP. Prav tako je treba s to direktivo in drugimi ukrepi v Uniji nadalje razviti minimalne standarde iz EKČP in Listine.

(8)

Člen 82(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da se določijo minimalna pravila, ki se uporabljajo v državah članicah in ki olajšajo vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s čezmejnimi posledicami. Točka (b) drugega pododstavka člena 82(2) določa, da so „pravice posameznikov v kazenskem postopku“ eno izmed področij, na katerem se lahko uvedejo minimalna pravila.

(9)

Skupna minimalna pravila bi morala pomeniti, da se bo povečalo zaupanje v kazenskopravne sisteme vseh držav članic, kar bi moralo v zameno pripeljati do bolj učinkovitega pravosodnega sodelovanja v duhu vzajemnega zaupanja. Takšna skupna minimalna pravila bi bilo treba določiti na področju tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih.

(10)

Svet je 30. novembra 2009 sprejel resolucijo o načrtu za krepitev procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb v kazenskih postopkih (4). Načrt predvideva postopne korake za sprejetje ukrepov v zvezi s pravico do prevajanja in tolmačenja (ukrep A), pravico do informacij o pravicah in obtožnici (ukrep B), pravico do pravnega nasveta in pravne pomoči (ukrep C), pravico do komuniciranja s sorodniki, delodajalci in konzularnimi organi (ukrep D) ter v zvezi s posebnim varstvom za osumljence ali obtožence, ki spadajo v skupino ranljivih oseb (ukrep E).

(11)

Evropski svet je v stockholmskem programu, ki je bil sprejet 10. decembra 2009, pozdravil načrt in ga vključil v stockholmski program (točka 2.4). Evropski svet je poudaril, da načrt ni izčrpen, ter pozval Komisijo, naj še dodatno preuči elemente minimalnih procesnih pravic osumljenih ali obtoženih oseb, in oceni, ali je treba za boljše sodelovanje na tem področju preučiti tudi druga vprašanja, na primer domnevo nedolžnosti.

(12)	Ta direktiva se nanaša na ukrep A iz načrta. Določa skupna minimalna pravila, ki jih je treba uporabljati pri tolmačenju in prevajanju v kazenskih postopkih z namenom krepitve medsebojnega zaupanja med državami članicami.

(13)	Ta direktiva črpa iz predloga Komisije za okvirni sklep Sveta o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih z dne 8. julija 2009 in iz predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih z dne 9. marca 2010.

(14)

Pravica do tolmačenja in prevajanja za osebe, ki ne govorijo ali razumejo jezika postopka, je določena v členu 6 EKČP, kakor ga razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. Ta direktiva omogoča lažje uveljavljanje te pravice v praksi. V zvezi s tem je cilj te direktive osumljencem ali obdolžencem zagotoviti pravico do tolmačenja in prevajanja v kazenskem postopku z namenom zagotovitve njihove pravice do poštenega sojenja.

(15)

Pravice, ki jih določa ta direktiva, bi se morale uporabljati kot nujni spremljajoči ukrepi tudi pri izvrševanju evropskega naloga za prijetje (5) v mejah, določenih v tej direktivi. Izvršitvene države članice bi morale zagotoviti tolmačenje in prevajanje za zahtevano osebo, ki ne govori ali razume jezika postopka, ter kriti s tem povezane stroške.

(16)

V nekaterih državah članicah je organ, ki ni sodišče, pristojno za kazenske zadeve, pristojen naložiti sankcije za relativno manjše kršitve. To se lahko zgodi, na primer, pri ponavljajočih se prometnih prekrških, ki se lahko ugotovijo pri opravljanju kontrol v prometu. V takih okoliščinah se od pristojnega organa ne bi smelo zahtevati, da zagotovi spoštovanje vseh pravic iz te direktive. Kadar pravo države članice določa, da sankcije za manjše kršitve naloži tak organ in da je možna pritožba na sodišče, pristojno za kazenske zadeve, bi se ta direktiva morala zato uporabljati le za postopke pred tem sodiščem po vloženi pritožbi.

(17)	Ta direktiva bi morala zagotavljati brezplačno in ustrezno jezikovno pomoč ter osumljencem ali obdolžencem, ki ne govorijo ali razumejo jezika, v katerem poteka kazenski postopek, omogočiti, da v polni meri uveljavljajo pravico do obrambe, in jim zagotoviti pravičen postopek.

(18)	Tolmačenje za osumljence ali obdolžence bi moralo biti zagotovljeno nemudoma. Vendar pa, kadar preteče nekaj časa, preden je tolmačenje zagotovljeno, to ne bi smelo pomeniti kršitve zahteve po zagotovitvi tolmačenja brez zamude, kadar je dolžina tega časa glede na okoliščine razumljiva.

(19)

Komuniciranje med osumljenci ali obdolženci in njihovimi pravnimi svetovalci bi bilo treba tolmačiti v skladu s to direktivo. Osumljenci ali obdolženci bi med drugim morali imeti možnost svojim pravnim svetovalcem pojasniti svojo različico dogodkov, opozoriti na izjave, s katerimi se ne strinjajo, in ga seznaniti z dejstvi, ki bi se morala predložiti pri njihovi obrambi.

(20)

Za namene priprave obrambe bi bilo treba tolmačiti komuniciranje med osumljenci ali obdolženci in njihovimi pravnimi svetovalci, kadar je vsebina pogovora neposredno povezana s kakršnim koli zaslišanjem med postopkom, z vložitvijo pritožbe ali drugih prošenj v postopku, kot je prošnja za varščino, kadar je to potrebno za zagotovitev pravičnega postopka.

(21)

Države članice bi morale zagotoviti, da je vzpostavljen postopek ali mehanizem za ugotavljanje, ali osumljenci ali obdolženci govorijo in razumejo jezik kazenskega postopka ter ali potrebujejo pomoč tolmača. Takšen postopek ali mehanizem predvideva, da pristojni organi na kakršen koli ustrezen način preverijo, ali osumljenci ali obdolženci govorijo in razumejo jezik kazenskega postopka ter ali potrebujejo pomoč tolmača, in sicer tudi tako, da se z njimi pogovorijo.

(22)	Tolmačenje in prevajanje v skladu s to direktivo bi moralo biti zagotovljeno v maternem jeziku osumljencev ali obdolžencev ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga govorijo ali razumejo, da se jim omogoči, da v polni meri uveljavljajo svojo pravico do obrambe in da se zagotovi pravičnost postopka.

(23)	Spoštovanje pravice do tolmačenja in prevajanja iz te direktive ne bi smelo posegati v nobeno drugo procesno pravico, ki jo zagotavlja nacionalno pravo.

(24)	Države članice bi morale zagotoviti izvajanje nadzora nad ustreznostjo zagotovljenega tolmačenja in prevajanja, kadar so bili pristojni organi za določen primer opozorjeni.

(25)

Osumljenci ali obdolženci ali osebe, ki so v postopku za izvrševanje evropskega naloga za prijetje, bi morale imeti pravico do ugovora odločitvi, da tolmačenje ni potrebno, v skladu s postopki iz nacionalnega prava. Ta pravica ne pomeni, da so države članice dolžne zagotoviti ločeni mehanizem ali pritožbeni postopek, prek katerega bi se lahko ugovarjalo takšni odločitvi, in ne posega v časovne roke, ki veljajo pri izvrševanju evropskega naloga za prijetje.

(26)	Kadar je ocenjeno, da kakovost tolmačenja ni dovolj visoka, da bi zagotavljala pravico do poštenega sojenja, bi moral biti pristojni organ zmožen zamenjati imenovanega tolmača.

(27)

Dolžnost skrbeti za osumljence ali obdolžence v morebitno slabšem položaju, zlasti zaradi fizične prizadetosti, ki vpliva na njihovo zmožnost učinkovitega sporazumevanja, je podlaga za pravično sojenje. Tožilstvo, organi pregona in sodni organi bi zato morali zagotoviti, da take osebe lahko učinkovito uveljavljajo pravice, ki izhajajo iz te direktive, na primer tako, da se upošteva morebitna ranljivost, ki vpliva na njihovo zmožnost spremljanja postopka in njihovo razumljenost, ter da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev teh pravic.

(28)	Kadar se za namene tolmačenja na daljavo uporablja videokonferenca, bi morali imeti pristojni organi možnost uporabiti orodja, ki se jih razvija v okviru evropskega e-pravosodja (na primer informacije o sodiščih, ki imajo opremo ali naprave za izvedbo videokonference).

(29)	To direktivo bi bilo treba oceniti na podlagi pridobljenih praktičnih izkušenj. Če je to potrebno, bi jo bilo treba spremeniti, da se izboljšajo zaščitni ukrepi, ki jih določa.

(30)

Za zagotovitev pravičnosti postopka bi bilo treba v skladu s to direktivo za osumljence ali obdolžence prevesti bistvene dokumente ali vsaj bistvene dele takšnih dokumentov. Določeni dokumenti bi v ta namen vedno morali veljati za bistvene, zato bi jih bilo treba prevesti, denimo, vsako odločbo o odvzemu prostosti zadevni osebi, vsako obtožnico in vsako sodbo. Pristojni organi držav članic bi morali odločiti na lastno pobudo ali na zahtevo osumljencev ali obdolžencev ali njihovega pravnega svetovalca, kateri drugi dokumenti so prav tako bistveni za zagotovitev pravičnega postopka in bi jih zato bilo treba prevesti.

(31)

Države članice bi morale poenostaviti dostop do nacionalnih registrov o sodnih tolmačih in prevajalcih, kadar takšni registri obstajajo. S tem v zvezi bi bilo treba posebno pozornost nameniti lažjemu dostopu do obstoječih registrov prek portala e-pravosodja, kakor je predvideno v Večletnem akcijskem načrtu 2009–2013 o evropskem e-pravosodju z dne 27. novembra 2008 (6).

(32)

Ta direktiva bi morala predpisovati minimalna pravila. Države članice bi morale imeti možnost razširitve pravic iz te direktive, da bi zagotovile višjo raven zaščite tudi v primerih, ki v direktivi niso izrecno obravnavani. Raven varstva ne sme biti nikoli nižja od standardov, ki jih zagotavljata EKČP ali Listina, kakor ju razlaga sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice ali Sodišča Evropske unije.

(33)	Določbe te direktive, ki ustrezajo pravicam, zagotovljenim z EKČP ali Listino, bi se morale razlagati in izvajati skladno s pravicami, kakor se razlagajo v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije.

(34)

Ker cilja te direktive, in sicer doseganja skupnih minimalnih pravil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(35)

V skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta obe državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(36)	V skladu s členoma 1 in 2 Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa pravila glede pravice do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in postopkih za izvrševanje evropskega naloga za prijetje.

2. Pravica iz odstavka 1 se uporablja za osebe od trenutka, ko jih pristojni organi države članice z uradnim obvestilom ali kako drugače obvestijo, da so osumljeni ali obdolženi storitve kaznivega dejanja, do zaključka postopka, kar pomeni do končne ugotovitve, ali so storili kaznivo dejanje, vključno, če pride v poštev, z izrekom kazni in obravnavo vseh pritožb.

3. Kadar pravo države članice določa, da sankcije za manjše kršitve naloži organ, ki ni sodišče, pristojno za kazenske zadeve, in je zoper naložitev takšne sankcije možna pritožba na sodišče, se ta direktiva uporablja le za postopke pred tem sodiščem, ki sledijo pritožbi.

4. Ta direktiva ne vpliva na nacionalno pravo glede navzočnosti pravnega svetovalca v kateri koli fazi kazenskega postopka, niti ne na nacionalno pravo glede pravice osumljenca ali obdolženca do vpogleda v dokumente v kazenskem postopku.

Člen 2

Pravica do tolmačenja

1. Države članice zagotovijo, da se osumljencem ali obdolžencem, ki ne govorijo ali ne razumejo jezika zadevnega kazenskega postopka, nemudoma zagotovi tolmačenje med kazenskim postopkom pred preiskovalnimi in sodnimi organi, vključno med policijskim zaslišanjem, med zaslišanji pred sodiščem in na katerem koli potrebnem vmesnem zaslišanju.

2. Države članice zagotovijo, da je, kadar je to potrebno za zagotovitev pravičnega postopka, na voljo tolmačenje za komuniciranje med osumljenci ali obdolženci ter njihovim pravnim svetovalcem glede zaslišanj v postopku ali vložitve pritožbe ali drugih prošenj v postopku.

3. Pravica do tolmačenja iz odstavkov 1 in 2 vključuje ustrezno pomoč osebam z motnjami sluha ali govora.

4. Države članice zagotovijo, da je vzpostavljen postopek ali mehanizem za ugotavljanje, ali osumljenci ali obdolženci govorijo in razumejo jezik kazenskega postopka ter ali potrebujejo pomoč tolmača.

5. Države članice zagotovijo, da imajo v skladu s postopki iz nacionalnega prava osumljenci ali obdolženci pravico do ugovora odločitvi o nepotrebnosti tolmačenja, in kadar je tolmačenje zagotovljeno, možnost pritožbe, da to tolmačenje ni dovolj kakovostno za zagotovitev pravičnega postopka.

6. Kadar je to primerno, se lahko uporabljajo komunikacijske tehnologije, kot so videokonferenca, telefon ali internet, razen če je za zagotovitev pravičnega postopka potrebna fizična navzočnost tolmača.

7. Izvršitvena država članica pri postopku za izvrševanje evropskega naloga za prijetje zagotovi, da njeni pristojni organi osebam, ki so udeležene v takšnem postopku in ki ne govorijo ali razumejo jezika postopka, zagotovijo tolmačenje v skladu s tem členom.

8. Tolmačenje, ki se ga zagotovi po tem členu, je dovolj kakovostno, da se zagotovi pravičen postopek, zlasti z zagotovitvijo, da so osumljenci ali obdolženci seznanjeni z njihovim primerom in sposobni uveljavljati svojo pravico do obrambe.

Člen 3

Pravica do prevajanja bistvenih dokumentov

1. Države članice zagotovijo, da se osumljencem ali obdolžencem, ki ne razumejo jezika zadevnega kazenskega postopka, v razumnem roku zagotovi pisni prevod vseh dokumentov, ki so bistveni za omogočanje uveljavljanja njihove pravice do obrambe in za zagotovitev pravičnega postopka.

2. Bistveni dokumenti vključujejo vsako odločbo o odvzemu prostosti, vsako obtožnico in vsako sodbo.

3. Pristojni organi za vsak primer posebej odločijo, ali je bistven še kakšen drug dokument. Osumljenci ali obdolženci ali njihov pravni svetovalec lahko v ta namen vloži utemeljeno zahtevo.

4. Delov bistvenih dokumentov, ki za osumljence ali obdolžence niso pomembni za razumevanje primera proti njim, ni treba prevesti.

5. Države članice zagotovijo, da imajo v skladu s postopki iz nacionalnega prava osumljenci ali obdolženci pravico do ugovora odločitvi, da prevod dokumentov ali njihovih delov ni potreben, in kadar je prevod zagotovljen, možnost pritožbe, da ni dovolj kakovosten za zagotovitev pravičnega postopka.

6. Izvršitvena država članica pri postopku za izvrševanje evropskega naloga za prijetje zagotovi, da njeni pristojni organi vsaki osebi, ki je udeležena v takšnem postopku in ki ne razume jezika, v katerem je napisan evropski nalog za prijetje ali v katerega ga je odreditvena država članica prevedla, zagotovijo pisni prevod tega dokumenta.

7. Kot izjema k splošnim pravilom iz odstavkov 1, 2, 3 in 6 se lahko namesto pisnega prevoda zagotovi ustni prevod ali ustni povzetek bistvenih dokumentov, pod pogojem, da to ne ogroža pravičnosti postopka.

8. Odpoved pravice do prevoda dokumentov iz tega člena je pogojena z zahtevami, da so osumljenci ali obdolženci prejeli predhodni pravni nasvet ali da so bili kako drugače popolnoma seznanjeni s posledicami odpovedi tej pravici ter da je bila odpoved dana nedvoumno in prostovoljno.

9. Prevod, zagotovljen na podlagi tega člena, je dovolj kakovosten, da se zagotovi pravičen postopek, zlasti z zagotovitvijo, da so osumljenci ali obdolženci seznanjeni z njihovim primerom in sposobni uveljavljati svojo pravico do obrambe.

Člen 4

Stroški tolmačenja in prevajanja

Stroške tolmačenja in prevajanja, ki izhajajo iz uporabe členov 2 in 3, nosijo države članice ne glede na izid postopka.

Člen 5

Kakovost tolmačenja in prevajanja

1. Države članice sprejmejo konkretne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da zagotovljeno tolmačenje in prevajanje ustrezata kakovosti, zahtevani v členu 2(8) in členu 3(9).

2. Za spodbujanje ustrezne ravni tolmačenja in prevajanja in uspešen dostop do njiju si države članice prizadevajo za ustanovitev registra ali registrov neodvisnih prevajalcev in sodnih tolmačev, ki so ustrezno usposobljeni. Po ustanovitvi so, kadar je to primerno, registri dostopni pravnim svetovalcem in zadevnim organom.

3. Države članice zagotovijo, da so tolmači in prevajalci zavezani k spoštovanju zaupnosti v zvezi s tolmačenjem in prevajanjem po tej direktivi.

Člen 6

Strokovno usposabljanje

Brez poseganja v neodvisnost sodstva in v različne oblike organizacije pravosodja v Uniji države članice prosijo odgovorne za usposabljanje sodnikov, tožilcev in zaposlenih v sodstvu, ki sodelujejo v kazenskih postopkih, naj pozornost zlasti namenijo posebnosti komuniciranja s pomočjo tolmača, da se zagotovi uspešno in učinkovito komuniciranje.

Člen 7

Vodenje evidence

Države članice zagotovijo, da so primeri, kadar preiskovalni ali sodni organ opravi zaslišanje z osumljencem ali obdolžencem s pomočjo tolmača v skladu s členom 2, kadar je zagotovljen ustni prevod ali ustni povzetek bistvenih dokumentov v navzočnosti tega organa v skladu s členom 3(7) ali kadar se je oseba odpovedala pravici do prevajanja v skladu s členom 3(8), zabeleženi v evidenci v skladu s pravom zadevne države članice.

Člen 8

Regresija

Ta direktiva v nobenem primeru ne pomeni omejevanja ali odstopanja od pravic in procesnih jamstev, ki jih zagotavljajo Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, druge zadevne določbe mednarodnega prava ali zakoni katere koli države članice, ki zagotavljajo višjo stopnjo varstva.

Člen 9

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 27. oktobra 2013.

2. Države članice obvestijo Komisijo o besedilih teh predpisov.

3. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 10

Poročanje

Komisija do 27. oktobra 2014 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni, v kolikšnem obsegu so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnjevanje določb te direktive, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbama.

V Strasbourgu, dne 20. oktobra 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

O. CHASTEL

(1) UL C 69, 18.3.2010, str. 1.

(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. junija 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 7. oktobra 2010.

(3) UL C 12, 15.1.2001, str. 10.

(4) UL C 295, 4.12.2009, str. 1.

(5) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(6) UL C 75, 31.3.2009, str. 1.

26.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 280/10

SKLEP SVETA 2010/638/SZVP

z dne 25. oktobra 2010

o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 27. oktobra 2009 sprejel Skupno stališče 2009/788/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji (1) zaradi nasilnega zatrtja političnih protestov v Conakryju 28. septembra 2009 s strani varnostnih sil.

(2)	Svet je 22. decembra 2009 sprejel Sklep 2009/1003/SZVP o spremembi Skupnega stališča 2009/788/SZVP (2), ki vključuje tudi dodatne omejevalne ukrepe.

(3)	Svet je 29. marca 2010 sprejel Sklep 2010/186/SZVP o spremembi Skupnega stališča 2009/788/SZVP (3).

(4)	Na podlagi pregleda Skupnega stališča 2009/788/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 27. oktobra 2011.

(5)	Izvedbeni ukrepi Unije so določeni v Uredbi Sveta (EU) št. 1284/2009 z dne 22. decembra 2009 o uvedbi nekaterih posebnih omejevalnih ukrepov v zvezi z Republiko Gvinejo (4) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Prodaja, dobava, prenos ali izvoz orožja in sorodnega materiala vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo in rezervnimi deli za zgoraj našteto, ter opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, v Republiko Gvinejo s strani državljanov držav članic ali z ozemelj držav članic ali z uporabo plovil ali letal pod njihovo zastavo, se prepove ne glede na to, ali ima navedeno izvor na omenjenih ozemljih ali ne.

2. Prepovedano je:

(a)	zagotavljati, neposredno ali posredno, tehnično pomoč, posredniške ali druge storitve, povezane s predmeti iz odstavka 1, ali povezane z dobavljanjem, izdelavo, vzdrževanjem in uporabo takih predmetov vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v ali za uporabo v Republiki Gvineji;

(b)

zagotavljati, neposredno ali posredno, financiranje ali finančno podporo v zvezi s predmeti iz odstavka 1, vključno še posebej s subvencijami, posojili in izvozno kreditnimi zavarovanji, za kakršno koli prodajo, dobavo, prenos ali izvoz takih predmetov, ali za zagotavljanje sorodne tehnične pomoči, posredniških ali drugih storitev vsem fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v ali za uporabo v Republiki Gvineji;

(c)	zavestno in namerno sodelovati pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je izogibanje prepovedim, navedenim v točkah (a) ali (b).

Člen 2

1. Člen 1 se ne uporablja za:

(a)

prodajo, dobavo, prenos ali izvoz nesmrtonosne vojaške opreme ali opreme, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, namenjene zgolj za humanitarno ali zaščitno uporabo ali za programe Združenih narodov (ZN) in Evropske unije za vzpostavljanje institucij, ali za operacije Unije in ZN za krizno upravljanje;

(b)	prodajo, dobavo, prenos ali izvoz nebojnih vozil, ki so bila izdelana ali opremljena z materiali za balistično zaščito in so namenjena izključno za zaščito osebja Unije in njenih držav članic v Republiki Gvineji;

(c)	zagotavljanje tehnične pomoči, posredniških in drugih storitev v zvezi s to opremo ali takšnimi programi in operacijami;

(d)	zagotavljanje financiranja in finančne pomoči v zvezi s to opremo ali takšnimi programi in operacijami,

pod pogojem, da je takšen izvoz in takšno pomoč vnaprej odobril ustrezni pristojni organ.

2. Člen 1 se ne uporablja za zaščitna oblačila, vključno z zaščitnimi jopiči in vojaškimi čeladami, ki jih zgolj za osebno uporabo v Republiko Gvinejo začasno izvozi osebje ZN, osebje Unije ali njenih držav članic, predstavniki medijev, humanitarni in razvojni delavci ter povezano osebje.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da posameznim članom Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj (CNDD) in osebam, ki so z njimi povezane, navedenim na seznamu v Prilogi, preprečijo vstop na njihovo ozemlje ali tranzit preko njihovega ozemlja.

2. Odstavek 1 ne zavezuje nobene države članice k temu, da bi lastnim državljanom odklonila vstop na svoje ozemlje.

3. Odstavek 1 ne posega v primere, v katerih posamezno državo članico zavezuje mednarodnopravna obveznost, in sicer:

(a)	kot državo gostiteljico mednarodne medvladne organizacije;

(b)	kot državo gostiteljico mednarodne konference, ki jo skličejo ZN ali pa je pod njihovim okriljem;

(c)	v okviru večstranskega sporazuma, s katerim so predvideni privilegiji in imunitete, ali

(d)	v okviru Lateranske pogodbe, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija.

4. Odstavek 3 se uporablja tudi v primerih, ko je država članica država gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

5. Svet je ustrezno obveščen o vseh primerih, v katerih posamezna država članica odobri izjemo v skladu z odstavkoma 3 ali 4.

6. Države članice lahko odobrijo izvzetje iz ukrepov na podlagi odstavka 1, kadar je potovanje utemeljeno z nujnimi humanitarnimi potrebami ali udeležbo na medvladnih srečanjih, vključno s tistimi, ki jih podpira Unija, ali jih gosti država članica, ki predseduje OVSE, in na katerih poteka politični dialog za neposredno podporo demokraciji, človekovim pravicam in pravni državi v Republiki Gvineji.

7. Država članica, ki želi odobriti izvzetje iz odstavka 6, o tem pisno obvesti Svet. Izvzetje se šteje za odobreno, če eden ali več članov Sveta ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlaganem izvzetju. Če eden ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da bo predlagano izvzetje odobril.

8. V primerih, ko posamezna država članica na podlagi odstavkov 3, 4, 6 in 7 dovoli vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega osebam, kot so navedene v Prilogi, se dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo odobreno, in na osebe, na katere se nanaša.

Člen 4

1. Vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, s katerimi razpolagajo ali jih nadzorujejo posamezni CNDD in z njimi povezane fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, navedeni v Prilogi, se zamrznejo.

2. Fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom s seznama v Prilogi ne smejo biti dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna sredstva ali gospodarski viri, ne posredno ne neposredno.

3. Pristojni organ države članice lahko pod pogoji, ki se mu zdijo primerni, odobri sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali zagotovitev nekaterih sredstev ali gospodarskih virov, ko ugotovi, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri:

(a)	potrebni za osnovne potrebe oseb, navedenih v Prilogi, in njihovih vzdrževanih družinskih članov, vključno s plačili za živila, najemnine ali hipoteke, zdravila in zdravljenje, davke, zavarovalne premije in pristojbine za storitve javnih gospodarskih služb,

(b)	namenjeni izključno za plačilo zmernih strokovnih honorarjev in povračilo nastalih stroškov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev,

(c)	namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za redno hranjenje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, ali

(d)	nujni za kritje izrednih stroškov, pod pogojem, da je pristojni organ o razlogih, na podlagi katerih meni, da bi bilo treba izdati posebno dovoljenje, obvestil drugi pristojni organ in Komisijo vsaj dva tedna pred izdajo dovoljenja.

Država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi tega odstavka.

4. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organi države članice dovolijo sprostitev nekaterih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	sredstva ali gospodarski viri so predmet sodnega, upravnega ali arbitražnega zasega, določenega pred datumom, ko je bila fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ iz člena 4(1) uvrščena na seznam, ali pravne, upravne ali arbitražne sodbe, izdane pred navedenim datumom;

(b)	sredstva ali gospodarski viri se bodo uporabljali izključno za poravnavo terjatev, ki so zavarovane s takšno zastavno pravico ali priznane kot veljavne v takšni sodbi, v mejah, določenih z veljavno zakonodajo in predpisi, ki urejajo pravice oseb s takimi terjatvami;

(c)	zastavna pravica ali sodba ni v korist fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom, naštetim v Prilogi, in

(d)	priznanje zastavne pravice ali sodbe ni v nasprotju z javnim redom v zadevni državi članici.

Država članica obvesti druge države članice in Komisijo o vseh dovoljenjih, izdanih na podlagi tega odstavka.

5. Odstavek 2 se ne uporablja za dobropise na zamrznjenih računih, in sicer:

(a)	obresti ali druge dohodke na teh računih ali

(b)	zapadla plačila na podlagi pogodb, dogovorov ali obveznosti, ki so bili sklenjeni ali so nastali pred datumom, od katerega za te račune velja Skupno stališče 2009/788/SZVP,

pod pogojem, da za takšne obresti, druge dohodke in plačila še naprej velja odstavek 1.

Člen 5

1. Svet na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in ob upoštevanju političnih razmer v Republiki Gvineji sprejme spremembe seznama v Prilogi.

2. Svet o svojem sklepu in razlogih za vključitev na seznam obvesti zadevno osebo, bodisi neposredno, če je naslov znan, bodisi z objavo uradnega obvestila, s tem pa navedeni osebi da možnost, da predloži pripombe.

3. Če so podane pripombe ali predloženi novi tehtni dokazi, Svet ponovno pregleda svoj sklep in o tem ustrezno obvesti zadevno osebo.

Člen 6

Da bi čim bolj povečali učinek navedenih ukrepov, Unija spodbuja tretje države k sprejetju omejevalnih ukrepov, podobnih ukrepom iz tega sklepa.

Člen 7

Skupno stališče 2009/788/SZVP se razveljavi.

Člen 8

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep se uporablja do 27. oktobra 2011. Redno se pregleduje. Če Svet meni, da cilji tega sklepa niso bili doseženi, ga lahko po potrebi podaljša ali spremeni.

V Luxembourgu, 25. oktobra 2010

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

(1) UL L 281, 28.10.2009, str. 7.

(2) UL L 346, 23.12.2009, str. 51.

(3) UL L 83, 30.3.2010, str. 23.

(4) UL L 346, 23.12.2009, str. 26.

PRILOGA

Seznam oseb iz členov 3 in 4

	Ime (in morebitni vzdevki)	Podatki za ugotavljanje identitete (datum in kraj rojstva (d. r. in k. r.), številka potnega lista (št. p. l. )/osebne izkaznice (o. i.), …)	Razlogi
1.	Stotnik Moussa Dadis CAMARA	d. r. 1.1.1964 ali 29.12.1968 št. p. l.: R0001318	Predsednik Nacionalnega sveta za demokracijo in razvoj
2.	Polkovnik Mathurin BANGOURA	d. r. 15.11.1962 št. p. l.: R0003491	Minister za telekomunikacije in nove informacijske tehnologije
3.	Podpolkovnik Aboubacar Sidiki (tudi Idi Amin) CAMARA	d. r. 22.10.1979 št. p. l.: R0017873	Minister in stalni sekretar CNDD (26.1.2009 odpuščen iz vojske
4.	Major Oumar BALDÉ	d. r. 26.12.1964 št. p. l.: R0003076	Član CNDD
5.	Major Mamadi (tudi Mamady) MARA	d. r. 1.1.1954 št. p. l.: R0001343	Član CNDD
6.	Major Almamy CAMARA	d. r. 17.10.1975 št. p. l.: R0023013	Član CNDD
7.	Podpolkovnik Mamadou Bhoye DIALLO	d. r. 1.1.1956 št. p. l.: R0001855	Član CNDD
8.	Stotnik Koulako BÉAVOGUI		Član CNDD
9.	Policijski podpolkovnik Kandia (tudi Kandja) MARA	št. p. l.: R0178636	Član CNDD, Direktor za regionalno varnost za območje Labé
10.	Polkovnik Sékou MARA	d. r. 1957	Član CNDD, Namestnik direktorja državne policije
11.	g. Morciré CAMARA	d. r. 1.1.1949 št. p. l.: R0003216	Član CNDD
12.	g. Alpha Yaya DIALLO		Član CNDD Direktor državne carine
13.	Polkovnik Mamadou Korka DIALLO	d. r. 19.2.1962	Minister za trgovino, industrijo in MSP
14.	Polkovnik Fodeba TOURÉ	d. r. 7.6.1961 št. p. l.: R0003417/R0002132	Guverner regije Kindia (nekdanji minister za mladino, 7.5.2009 odpuščen iz vojske)
15.	Major Cheick Sékou (tudi Ahmed) Tidiane CAMARA	d. r. 12.5.1966	Član CNDD
16.	Polkovnik Sékou (tudi Sékouba) SAKO		Član CNDD
17.	Poročnik Jean-Claude PIVI (imenovan tudi Coplan)	d. r. 1.1.1960	Član CNDD, Minister za varnost predsednika
18.	Stotnik Saa Alphonse TOURÉ	d. r. 3.6.1970	Član CNDD
19.	Polkovnik Moussa KEITA	d. r. 1.1.1966	Član CNDD, Stalni sekretar CNDD, odgovoren za stike z ustanovami republike
20.	Podpolkovnik Aïdor (tudi Aëdor) BAH		Član CNDD
21.	Major Bamou LAMA		Član CNDD
22.	g. Mohamed Lamine KABA		Član CNDD
23.	Stotnik Daman (tudi Dama) CONDÉ		Član CNDD
24.	Major Aboubacar Amadou DOUMBOUYA		Član CNDD
25.	Major Moussa Tiégboro CAMARA	d. r. 1.1.1968 št. p. l.: 7190	Član CNDD, Minister predsedstva, odgovoren za posebne službe za boj proti drogam in organiziranemu kriminalu
26.	Stotnik Issa CAMARA	d. r. 1954	Član CNDD, Guverner regije Mamou
27.	Polkovnik dr. Abdoulaye Chérif DIABY	d. r. 26.2.1957 št. p. l.: 13683	Član CNDD, Minister za zdravstvo in javno higieno
28.	g. Mamady CONDÉ	d. r. 28.11.1952 št. p. l.: R0003212	Član CNDD
29.	Podporočnik Cheikh Ahmed TOURÉ		Član CNDD
30.	Podpolkovnik Aboubacar Biro CONDÉ	d. r. 15.10.1962 št. p. l.: 2443/R0004700	Član CNDD
31.	g. Bouna KEITA		Član CNDD
32.	g. Idrissa CHERIF	d. r. 13.11.1967 št. p. l.: R0105758	Minister, odgovoren za odnose z javnostmi pri predsedstvu in ministru za obrambo
33.	g. Mamoudou (tudi Mamadou) CONDÉ	d. r. 9.12.1960 št. p. l.: R0020803	Državni sekretar, odgovoren za misije, strateška vprašanja in trajnostni razvoj
34.	Podpolkovnik Aboubacar Chérif (tudi Toumba) DIAKITÉ		Pribočnik predsednika
35.	g. Ibrahima Khalil DIAWARA	d. r. 1.1.1976 št. p. l.: R0000968	Pribočnik Aboubacarja Chérifa „Toumbe“ Diakitéja
36.	Podporočnik Marcel KOIVOGUI		Pribočnik Aboubacarja Chérifa „Toumbe“ Diakitéja
37.	g. Papa Koly KOUROUMA	d. r. 3.11.1962 št. p. l.: R11914/R001534	Minister za okolje in trajnostni razvoj
38.	Major Nouhou THIAM	d. r. 1960 št. p. l.: 5180	Generalni inšpektor oboroženih sil tiskovni predstavnik CNDD
39.	Policijski stotnik Théodore (tudi Siba) KOUROUMA	d. r. 13.5.1971 št. p. l.: Service R0001204	Predstavnik kabineta predsedstva
40.	Stotnik Mamadou SANDÉ	d. r. 12.12.1969 št. p. l.: R0003465	Minister predsedstva, odgovoren za gospodarstvo in finance
41.	g. Alhassane (tudi Al-Hassane) Siba ONIPOGUI	d. r. 31.12.1961 št. p. l.: 5938/R00003488	Minister predsedstva, odgovoren za nadzor države
42.	g. Joseph KANDUNO		Minister, odgovoren za revizijo, preglednost in dobro upravljanje
43.	g. Fodéba (tudi Isto) KÉIRA	d. r. 4.6.1961 št. p. l.: R0001767	Minister za mladino, šport in spodbujanje zaposlovanja mladih
44.	Polkovnik Siba LOHALAMOU	d. r. 1.8.1962 št. p. l.: R0001376	Minister za pravosodje
45.	Dr. Frédéric KOLIÉ	d. r. 1.1.1960 št. p. l.: R0001714	Minister za teritorialno upravo in politične zadeve
46.	g. Alexandre Cécé LOUA	d. r. 1.1.1956 št. p. l.: R0001757 / diplomatski: R 0000027	Minister za zunanje zadeve in Gvinejce po svetu
47.	g. Mamoudou (tudi Mahmoud) THIAM	d. r. 4.10.1968 št. p. l.: R0001758	Minister za rudarstvo in energetiko
48.	g. Boubacar BARRY	d. r. 28.5.1964 št. p. l.: R0003408	Državni minister predsedstva, odgovoren za gradnjo, prostorsko načrtovanje in javno arhitekturno dediščino
49.	g. Demba FADIGA	d. r. 1.1.1952 št. p. l.: izkaznica za prebivanje FR365845/365857	Član CNDD, izredni in pooblaščeni veleposlanik odgovoren za stike med CNDD in vlado
50.	g. Mohamed DIOP	d. r. 1.1.1963 št. p. l.: R0001798	Član CNDD, Guverner Conakryja
51.	Višji vodnik Mohamed (tudi Tigre) CAMARA		Član varnostnе službe v taboru predsedniške garde „Koundara“
52.	g. Habib HANN	d. r. 15.12.1950 št. p. l.: 341442	Odbor za revizijo in nadzor strateških sektorjev države
53.	g. Ousmane KABA		Odbor za revizijo in nadzor strateških sektorjev države
54.	g. Alfred MATHOS		Odbor za revizijo in nadzor strateških sektorjev države
55.	Kapetan Mandiou DIOUBATÉ	d. r. 1.1.1960 št. p. l.: R0003622	Direktor urada predsedstva za stike z mediji tiskovni predstavnik CNDD
56.	g. Cheik Sydia DIABATÉ	d. r. 23.4.1968 št. p. l.: R0004490	Član oboroženih sil Direktor obveščevalne in preiskovalne službe na Ministrstvu za obrambo
57.	g. Ibrahima Ahmed BARRY	d. r. 11.11.1961 št. p. l.: R0048243	Generalni direktor Gvinejske radiotelevizije
58.	g. Alhassane BARRY	d. r. 15.11.1962 št. p. l.: R0003484	Guverner centralne banke
59.	g. Roda Namatala FAWAZ	d. r. 6.7.1947 št. p. l.: R0001977	Poslovnež, povezan s CNDD, ki je finančno podprl CNDD
60.	g. Dioulde DIALLO		Poslovnež, povezan s CNDD, ki je finančno podprl CNDD
61.	g. Kerfalla CAMARA KPC		Generalni direktor Guicopressa Poslovnež, povezan s CNDD, ki je finančno podprl CNDD
62.	Dr. Moustapha ZABATT	d. r. 6.2.1965	Zdravnik in osebni svetovalec predsednika
63.	g. Aly MANET		Gibanje „Dadis Doit Rester“
64.	g. Louis M’bemba SOUMAH		Minister za delo, upravno reformo in javno upravo
65.	g. Cheik Fantamady CONDÉ		Minister za informiranje in kulturo
66.	Polkovnik Boureima CONDÉ		Minister za kmetijstvo in živinorejo
67.	ga. Mariame SYLLA		Ministrica za decentralizacijo in lokalni razvoj

26.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 280/18

SKLEP SVETA 2010/639/SZVP

z dne 25. oktobra 2010

o omejevalnih ukrepih proti nekaterim uradnikom Belorusije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 29 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je 10. aprila 2006 sprejel Skupno stališče 2006/276/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim uradnikom Belorusije (1).

(2)

S Skupnim stališčem 2009/314/SZVP z dne 6. aprila 2009 o spremembah Skupnega stališča 2006/276/SZVP (2) so bili omejevalni ukrepi podaljšani do 15. marca 2010. Vendar je bila do 15. decembra 2009 odpravljena omejitev potovanja za nekatere vodilne beloruske uradnike, z izjemo uradnikov, vpletenih v izginotja v letih 1999 in 2000, in predsednika osrednje volilne komisije.

(3)	Svet je 15. decembra 2009 sprejel Sklep Sveta 2009/969/SZVP (3) o podaljšanju omejevalnih ukrepov in odložitvi nekaterih ukrepov do 31. oktobra 2010.

(4)	Na podlagi ponovne preučitve Skupnega stališča 2006/276/SZVP bi bilo treba omejevalne ukrepe podaljšati do 31. oktobra 2011; hkrati pa bi bilo treba podaljšati tudi odložitev omejitve potovanja.

(5)	Izvedbeni ukrepi Unije so določeni v Uredbi (ES) št. 765/2006 z dne 18. maja 2006 o omejevalnih ukrepih proti predsedniku Lukašenku in nekaterim uradnikom Belorusije (4) –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi vstop na njihovo ozemlje ali prehod prek njega preprečile osebam, ki so odgovorne:

(a)

za začetek neodvisne preiskave in pregon domnevnih kaznivih dejanj, pa tega niso storile, in osebam, ki imajo po Pourgouridesovem poročilu ključno vlogo pri izginotju štirih znanih oseb v Belorusiji v letih 1999/2000 in pri naknadnem prikrivanju tega, saj očitno ovirajo pravico, in sicer gre za osebe, naštete v Prilogi I;

(b)	za potvorjene rezultate volitev in referenduma v Belorusiji 17. oktobra 2004, in osebam, odgovornim za hude kršitve človekovih pravic med zatiranjem mirnih demonstracij, ki so jih izzvale volitve in referendum v Belorusiji, in sicer gre za osebe, naštete v Prilogi II;

(c)	za kršenje mednarodnih volilnih standardov v času predsedniških volitev v Belorusiji 19. marca 2006 in za izvajanje represivnih ukrepov nad civilno družbo in demokratično opozicijo, in sicer gre za osebe, naštete v Prilogi III.

2. Odstavek 1 držav članic ne zavezuje k temu, da lastnim državljanom odkloni vstop na svoje ozemlje.

3. Odstavek 1 ne vpliva na primere, v katerih posamezno državo članico zavezuje obveznost mednarodnega prava, in sicer:

(i)	kot državo gostiteljico mednarodne medvladne organizacije;

(ii)	kot državo gostiteljico mednarodne konference, sklicane s strani Združenih narodov ali pod njihovim pokroviteljstvom;

(iii)

v okviru večstranskega sporazuma o dodeljenih privilegijih in imunitetah,

ali

(iv)	v okviru Lateranske pogodbe, ki sta jo leta 1929 sklenila Sveti sedež (Vatikanska mestna država) in Italija.

4. Odstavek 3 se uporablja tudi v primerih, ko je država članica gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

5. Svet je ustrezno obveščen o vsakem primeru, ko posamezna država članica odobri izjemo v skladu z odstavkom 3 ali 4.

6. Države članice lahko odobrijo izjeme od ukrepov, uvedenih na podlagi odstavka 1, kadar je potovanje upravičeno zaradi nujne humanitarne potrebe ali zaradi udeležbe na medvladnih sestankih, vključno s tistimi, ki jih spodbuja Evropska unija ali gosti država članica, ki predseduje OVSE, kadar se odvija politični dialog za neposredno spodbujanje demokracije, človekovih pravic in pravne države v Belorusiji.

7. Država članica, ki želi odobriti izjeme iz odstavka 6, o tem uradno in pisno obvesti Svet. Izjema se šteje za odobreno, razen če eden ali več članov Sveta ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu uradnega obvestila o predlagani izjemi. Če eden ali več članov Sveta vloži ugovor, lahko Svet s kvalificirano večino odloči, da se predlagana izjema odobri.

8. V primerih, ko država članica ob upoštevanju odstavkov 3, 4, 6 in 7 osebam, navedenim v prilogah I, II in III odobri vstop na svoje ozemlje ali prehod prek njega, je odobritev omejena na namen, za katerega je bila dana, in na zadevne osebe.

Člen 2

1. Zamrznejo se vsa sredstva in gospodarski viri, ki pripadajo, so v lasti, z njimi razpolagajo ali jih nadzirajo osebe, ki so odgovorne za kršenje mednarodnih volilnih standardov v času predsedniških volitev v Belorusiji 19. marca 2006, ter za izvajanje represivnih ukrepov nad civilno družbo in demokratično opozicijo, pa tudi tiste fizične ali pravne osebe, subjekti ali organi, ki so z njimi povezani, kot so navedeni v Prilogi IV.

2. Osebam, navedenim v Prilogi IV, je prepovedano neposredno ali posredno dati na razpolago ali v njihovo korist kakršna koli sredstva ali gospodarske vire.

Člen 3

1. Pristojni organ države članice lahko pod pogoji, ki se mu zdijo ustrezni, dovoli sprostitev določenih zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov ali zagotovitev določenih sredstev ali gospodarskih virov, ko ugotovi, da so zadevna sredstva ali gospodarski viri:

(a)	potrebni za zadovoljevanje osnovnih potreb oseb, naštetih v Prilogi IV, in njihovih nepreskrbljenih družinskih članov, vključno s plačili za živila, najemninami ali hipotekami, zdravili in zdravstveno oskrbo, davki, zavarovalnimi premijami in pristojbinami za javne storitve;

(b)	namenjeni izključno za plačilo zmernih honorarjev in povračilo nastalih izdatkov, povezanih z zagotavljanjem pravnih storitev;

(c)	namenjeni izključno za plačilo pristojbin ali stroškov storitev za rutinsko vodenje ali vzdrževanje zamrznjenih sredstev ali gospodarskih virov, ali

(d)	potrebni za kritje izrednih stroškov, pod pogojem, da je pristojni organ o razlogih, zaradi katerih meni, da bi bilo treba izdati posebno odobritev, uradno obvestil druge pristojne organe in Komisijo vsaj dva tedna pred odobritivijo.

Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o vsakršni odobritvi, izdani na podlagi tega člena.

2. Člen 2(2) se ne uporablja za pripise na blokiranih računih, kot so:

(a)	obresti ali drugi dohodki na teh računih, ali

(b)	zapadla plačila na podlagi pogodb, dogovorov ali obveznosti, ki so bili sklenjeni ali so nastali pred datumom, od katerega za te račune veljajo določbe Skupnega stališča 2006/276/SZVP,

in pod pogojem, da za vse takšne obresti, druge dohodke in plačila še naprej velja člen 2(1) tega sklepa.

Člen 4

1. Svet na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ob upoštevanju političnega dogajanja v Belorusiji po potrebi sprejme spremembe seznamov iz prilog I, II, III in IV.

3. Če so podane pripombe ali predloženi novi tehtni dokazi, Svet ponovno preuči svoj sklep in o tem ustrezno obvesti zadevno osebo.

Člen 5

Da bi bili navedeni ukrepi čim bolj učinkoviti, Unija spodbuja tretje države, naj sprejmejo podobne omejevalne ukrepe, kakor jih vsebuje ta sklep.

Člen 6

Skupno stališče 2006/276/SZVP se razveljavi.

Člen 7

1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

2. Ta sklep se uporablja do 31. oktobra 2011. Redno se ga pregleduje. Če Svet meni, da njegovi cilji niso bili doseženi, ga lahko ustrezno podaljša ali spremeni.

3. Ukrepi iz člena 1(1)(b), kolikor se nanašajo na Jurija Nikolajeviča PODOBEDA, ter ukrepi iz člena 1(1)(c) se odložijo do 31. oktobra 2011.

V Luxembourgu, 25. oktobra 2010

Za Svet

Predsednica

C. ASHTON

(1) UL L 101, 11.4.2006, str. 5.

(2) UL L 93, 7.4.2009, str. 21.

(3) UL L 332, 17.12.2009, str. 76.

(4) UL L 134, 20.5.2006, str. 1.

PRILOGA I

Seznam oseb iz člena 1(1)(a)

1.	SIVAKOV, JURIJ Leonidovič, nekdanji beloruski minister za turizem in šport, rojen 5. avgusta 1946 v regiji Sahalin, v nekdanji Ruski socialistični federativni sovjetski republiki.

2.	ŠEJMAN, VIKTOR Vladimirovič, državni sekretar beloruskega varnostnega sveta, rojen 26. maja 1958 v regiji Grodno.

3.	PAVLIČENKO, DMITRI Valerijevič, vodja posebnih odzivnih enot beloruskega ministrstva za notranje zadeve (SOBR), rojen leta 1966 v Vitebsku.

4.	NAUMOV, VLADIMIR Vladimirovič, minister za notranje zadeve, rojen leta 1956.

PRILOGA II

Seznam oseb iz člena 1(1)(b)

1.	Lidija Mihajlovna JERMOŠINA, predsednica beloruske centralne volilne komisije, rojena 29. januarja 1953 v Slutsku (regija Minsk).

2.	Juri Nikolajevič PODOBED, podpolkovnik enote za posebne namene (OMON), Ministrstvo za notranje zadeve, rojen 5. marca 1962 v Slutsku (regija Minsk).

PRILOGA III

Seznam oseb iz člena 1(1)(c)

Priimek in ime (slovenska transkripcija)	Priimek in ime (beloruska transkripcija)	Priimek in ime (ruska transkripcija)	Datum rojstva	Kraj rojstva	Naslov	Številka potnega lista	Funkcija
Lukašenko Aleksander Grigorjevič (Lukašenka Aljaksandr Rygoravič)	Лукашенка Аляксандр Рыгоравiч	ЛУКАШЕНКО Александр Григорьевич	30.8.1954	Kopis, okrožje Vitebsk			predsednik
Nevyglas Genadij Nikolajevič (Nievyglas Genadz Mikalaevič)	Невыглас Генадзь Мiкалаевiч	НЕВЫГЛАС Геннадий Николаевич	11.2.1954	Parahonsk, okrožje Pinsk			vodja predsedniške administracije
Petkevič Natalija Vladimirovna (Pjatkevič Natallia Uladzimirauna)	Пяткевiч Наталля Уладзiмiраўна	ПЕТКЕВИЧ Наталья Владимировна	24.10.1972	Minsk			namestnica vodje predsedniške administracije
Rubinov Anatolij Nikolajevič (Rubinau Anatoj Mikalaevič)	Рубiнаў Анатоль Мiкалаевiч	РУБИНОВ Анатолий Николаевич	15.4.1939	Mogilev			namestnik vodje, odgovornega za medije in ideologijo, predsedniška administracija
Proleskovskij Oleg Vitoldovič (Praljaskouski Aleg Vitoldavič)	Праляскоўскi Алег Вiтольдавiч	ПРОЛЕСКОВСКИЙ Олег Витольдович	1.10.1963	Zagorsk (Rusija, zdaj Sergijev Posad)			pribočnik in vodja glavnega oddelka za ideologijo, predsedniška administracija
Radkov Aleksander Mihajlovič (Radzkou Aljaksandr Mikhailavič)	Радзькоў Аляксандр Мiхайлавiч	РАДЬКОВ Александр Михайлович	1.7.1951	Votnja, Вотня Быховского района Могилевской области			minister za šolstvo
Rusakevič Vladimir Vasilevič (Rusakevič Uladzimir Vasilievič)	Русакевiч Уладзiмiр Васiльевiч	РУСАКЕВИЧ Владимир Васильевич	13.9.1947	Vigonošči, Выгонощи, Брестская область			minister za informiranje
Golovanov Viktor Grigorjevič (Galavanau Viktar Rygoravič)	Галаванаў Вiктар Рыгоравiч	ГОЛОВАНОВ Виктор Григорьевич	1952	Borisov			minister za pravosodje
Zimovski Aleksander Leonidovič (Zimouski Aljaksandr Leanidavič)	Зiмоўскi Аляксандр Леанiдавiч	ЗИМОВСКИЙ Александр Леонидович	10.1.1961	Nemčija			član zgornjega doma parlamenta; vodja nacionalnega javnega podjetja za televizijo in radio
Konopljev Vladimir Nikolajevič (Kanapljou Uladzimir Mikalaevič)	Канаплёў Уладзiмiр Мiкалаевiч	КОНОПЛЕВ Владимир Николаевич	3.1.1954	Akulintsy, д. Акулинцы Могилевского района			predsednik spodnjega doma parlamenta
Čarginiec Nikolaj Ivanovič (Čarginec Mikalai Ivanavič)	Чаргiнец Мiкалай Iванавiч	ЧЕРГИНЕЦ Николай Иванович	17.10.1937	Minsk			predsednik odbora za zunanje zadeve v okviru zgornjega doma
Kostjan Sergej Ivanovič (Kascian Sjarhiei Ivanavič)	Касцян Сяргей Iванавiч	КОСТЯН Сергей Иванович	15.1.1941	Usohi, okrožje Mogilev, Усохи Кличевского района Могилевской области			predsednik odbora za zunanje zadeve v okviru spodnjega doma
Orda Mihail Sergejevič (Orda Mihail Sjargeevič)	Орда Мiхаiл Сяргеевiч	ОРДА Михаил Сергеевич	28.9.1966	Djatlovo, okrožje Grodno, Дятлово Гродненской области			član zgornjega doma, vodja BRSM
Lozovik Nikolaj Ivanovič (Lazavik Mikalaj Ivanavič)	Лазавiк Мiкалай Iванавiч	ЛОЗОВИК Николай Иванович	18.1.1951	Nevinjanij, okrožje Minsk, Невиняны Вилейского р-на Минской обл			namestnik vodje beloruske centralne volilne komisije
Miklaševič Petr Petrovič (Miklaševič Pjotr Pjatrovič)	Мiклашэвiч Пётр Пятровiч	МИКЛАШЕВИЧ Петр Петрович	1954	Kosuta, okrožje Minsk, Косута Минской области			državni tožilec
Sliževskij Oleg Leonidovič (Sližeuski Aleg Leanidavič)	Слiжэўскi Алег Леанiдавiч	СЛИЖЕВСКИЙ Олег Леонидович					vodja oddelka za družbene organizacije, stranke in NVO, ministrstvo za pravosodje
Kariton Aleksander (Haryton Aljaksandr)	Харытон Аляксандр	ХАРИТОН Александр					svetovalec na oddelku za družbene organizacije, stranke in NVO, ministrstvo za pravosodje
Smirnov Jevgenij Aleksandrovič (Smirnou Jaugen Aljaksandravič	Смiрноў Яўген Аляксандравiч	CМИРНОВ Евгений Александрович	15.3.1949	okrožje Rjazan, Rusija			prvi namestnik predsednika gospodarskega sodišča
Reuckaja Nadežda Zalovna (Ravuckaya Nadzjeja Zalauna)	Равуцкая Надзея Залаўна	РЕУТСКАЯ Надежда Заловна					sodnica v okrožju Moskva v Minsku
Trubnikov Nikolaj Aleksevič (Trubnikau Mikalaj Aljakseevič)	Трубнiкаў Мiкалай Аляксеевiч	ТРУБНИКОВ Николай Алексеевич					sodnik v okrožju Partizanskij v Minsku
Kuprijanov Nikolaj Mihajlovič (Kupryjanau Mikalaj Mihajlavič	Купрыянаў Мiкалай Мiхайлавiч	КУПРИЯНОВ Николай Михайлович					namestnik državnega tožilca
Sukorenko Stepan Nikolajevič (Suharenka Sciapan Mikalaevič)	Сухарэнка Сцяпан Мiкалаевiч	СУХОРЕНКО Степан Николаевич	27.1.1957	Zdudiči, okrožje Gomel, Здудичи Светлогорского района Гомельской области			predsednik KGB
Dementej Vasilij Ivanovič (Dzemjanciei Vasil Ivanavič)	Дземянцей Васiль Iванавiч	ДЕМЕНТЕЙ Василий Иванович					prvi namestnik, KGB
Kozik Leonid Petrovič (Kozik Leanid Pjatrovič)	Козiк Леанiд Пятровiч	КОЗИК Леонид Петрович	13.7.1948	Borisov			vodja federacije sindikatov
Koleda Aleksander Mihajlovič (Kalada Alaksandr Mihajlavič)	Каляда Аляксандр Мiхайлавiч	КОЛЕДА Александр Михайлович					predsednik volilne komisije okrožja Brest
Mihašev Vladimir Iljič (Mihasiou Uladzimir Iljič)	Мiхасёў Уладзiмiр Iльiч	МИХАСЕВ Владимир Ильич					predsednik centralne volilne komisije okrožja Gomel
Lučina Leonid Aleksandrovič	Лучына Леанiд Аляксандравiч	ЛУЧИНА Леонид Александрович	18.11.1947	okrožje Minsk			predsednik centralne volilne komisije okrožja Grodno
Karpenko Igor Vasiljevič (Karpenka Igar Vasiljevič)	Карпенка Iгар Васiльевiч	КАРПЕНКО Игорь Васильевич	28.4.1964	Novokuznetsk, Rusija Новокузнецк Кемеровской области, Россия			predsednik centralne volilne komisije v mestu Minsk
Kurlovič Vladimir Anatoljevič (Kurlovič Uladzimir Anatolievič)	Курловiч Уладзiмiр Анатольевiч	КУРЛОВИЧ Владимир Анатольевич					predsednik centralne volilne komisije okrožja Minsk
Metelica Nikolaj Timofevič (Mjacielica Mikalaj Cimafeevič)	Мяцелiца Мiкалай Цiмафеевiч	МЕТЕЛИЦА Николай Тимофеевич					predsednik centralne volilne komisije okrožja Mogilev
Piščulenok Mikhail Vasiljevič (Piščulenak Mihail Vasilievič)	Пiшчулёнак Мiхаiл Васiльевiч	ПИЩУЛЕНОК Михаил Васильевич					predsednik centralne volilne komisije okrožja Vitebsk
Ribakov Aleksej	Рыбакоў Аляксей	РЫБАКОВ Алексей			Ul. Jesenina 31-1-104, Minsk		sodnik sodišča okrožja Moskva v Minsku
Bortnik Sergej Aleksandrovič	Бортнiк Сяргей Аляксандравiч	БОРТНИК Сергей Александрович	28.5.1953	Minsk	Ul. Surganovo 80-263, Minsk	MP0469554	državni tožilec
Jasinovič Leonid Stanislavovič	Ясiновiч Леанiд Станiслававiч	ЯСИНОВИЧ Леонид Станиславович	26.11.1961	Buhani, okrožje Vitebsk	Ul. Gorovtsa 4-104, Minsk	MP0515811	sodnik sodišča centralnega okrožja v Minsku
Migun Andrej Arkadevič	Мiгун Андрэй Аркадзевiч	МИГУН Андрей Аркадевич	5.2.1978	Minsk	UI. Goretskovo Maksima 53-16, Minsk	MP1313262	državni tožilec

PRILOGA IV

Seznam oseb iz člena 2

Priimek in ime (slovenska transkripcija)	Priimek in ime (beloruska transkripcija)	Priimek in ime (ruska transkripcija)	Datum rojstva	Kraj rojstva	Naslov	Številka potnega lista	Funkcija
Lukašenko Aleksander Grigorjevič (Lukašenka Aljaksandr Rygoravič)	Лукашенка Аляксандр Рыгоравiч	ЛУКАШЕНКО Александр Григорьевич	30.8.1954	Kopis, okrožje Vitebsk			predsednik
Nevyglas Genadij Nikolajevič (Nievyglas Genadz Mikalaevič)	Невыглас Генадзь Мiкалаевiч	НЕВЫГЛАС Геннадий Николаевич	11.2.1954	Parahonsk, okrožje Pinsk			vodja predsedniške administracije
Petkevič Natalija Vladimirovna (Pjatkevič Natallia Uladzimirauna)	Пяткевiч Наталля Уладзiмiраўна	ПЕТКЕВИЧ Наталья Владимировна	24.10.1972	Minsk			namestnica vodje predsedniške administracije
Rubinov Anatolij Nikolajevič (Rubinau Anatoj Mikalaevič)	Рубiнаў Анатоль Мiкалаевiч	РУБИНОВ Анатолий Николаевич	15.4.1939	Mogilev			namestnik vodje, odgovornega za medije in ideologijo, predsedniška administracija
Proleskovskij Oleg Vitoldovič (Praljaskouski Aleg Vitoldavič)	Праляскоўскi Алег Вiтольдавiч	ПРОЛЕСКОВСКИЙ Олег Витольдович	1.10.1963	Zagorsk (Rusija, zdaj Sergijev Posad)			pribočnik in vodja glavnega oddelka za ideologijo, predsedniška administracija
Radkov Aleksander Mihajlovič (Radzkou Aljaksandr Mikhailavič)	Радзькоў Аляксандр Мiхайлавiч	РАДЬКОВ Александр Михайлович	1.7.1951	Votnja, Вотня Быховского района Могилевской области			minister za šolstvo
Rusakevič Vladimir Vasilevič (Rusakevič Uladzimir Vasilievič)	Русакевiч Уладзiмiр Васiльевiч	РУСАКЕВИЧ Владимир Васильевич	13.9.1947	Vigonošči, Выгонощи, Брестская область			minister za informiranje
Golovanov Viktor Grigorjevič (Galavanau Viktar Rygoravič)	Галаванаў Вiктар Рыгоравiч	ГОЛОВАНОВ Виктор Григорьевич	1952	Borisov			minister za pravosodje
Zimovski Aleksander Leonidovič (Zimouski Aljaksandr Leanidavič)	Зiмоўскi Аляксандр Леанiдавiч	ЗИМОВСКИЙ Александр Леонидович	10.1.1961	Nemčija			član zgornjega doma parlamenta; vodja nacionalnega javnega podjetja za televizijo in radio
Konopljev Vladimir Nikolajevič (Kanapljou Uladzimir Mikalaevič)	Канаплёў Уладзiмiр Мiкалаевiч	КОНОПЛЕВ Владимир Николаевич	3.1.1954	Akulintsy, д. Акулинцы Могилевского района			predsednik spodnjega doma parlamenta
Čarginiec Nikolaj Ivanovič (Čarginec Mikalaj Ivanavič)	Чаргiнец Мiкалай Iванавiч	ЧЕРГИНЕЦ Николай Иванович	17.10.1937	Minsk			predsednik odbora za zunanje zadeve v okviru zgornjega doma
Kostjan Sergej Ivanovič (Kascian Sjarhiei Ivanavič)	Касцян Сяргей Iванавiч	КОСТЯН Сергей Иванович	15.1.1941	Usohi, okrožje Mogilev, Усохи Кличевского района Могилевской области			predsednik odbora za zunanje zadeve v okviru spodnjega doma
Orda Mihail Sergejevič (Orda Mihail Sjargeevič)	Орда Мiхаiл Сяргеевiч	ОРДА Михаил Сергеевич	28.9.1966	Djatlovo, okrožje Grodno, Дятлово Гродненской области			član zgornjega doma, vodja BRSM
Lozovik Nikolaj Ivanovič (Lazavik Mikalaj Ivanavič)	Лазавiк Мiкалай Iванавiч	ЛОЗОВИК Николай Иванович	18.1.1951	Nevinjanij, okrožje Minsk, Невиняны Вилейского р-на Минской обл			namestnik vodje beloruske centralne volilne komisije
Miklaševič Petr Petrovič (Miklaševič Pjotr Pjatrovič)	Мiклашэвiч Пётр Пятровiч	МИКЛАШЕВИЧ Петр Петрович	1954	Kosuta, okrožje Minsk, Косута Минской области			državni tožilec
Sliževskij Oleg Leonidovič (Sližeuski Aleg Leanidavič)	Слiжэўскi Алег Леанiдавiч	СЛИЖЕВСКИЙ Олег Леонидович					vodja oddelka za družbene organizacije, stranke in NVO, ministrstvo za pravosodje
Kariton Aleksander (Haryton Aljaksandr)	Харытон Аляксандр	ХАРИТОН Александр					svetovalec na oddelku za družbene organizacije, stranke in NVO, ministrstvo za pravosodje
Smirnov Jevgenij Aleksandrovič (Smirnou Jaugen Aljaksandravič)	Смiрноў Яўген Аляксандравiч	CМИРНОВ Евгений Александрович	15.3.1949	okrožje Rjazan, Rusija			prvi namestnik predsednika gospodarskega sodišča
Reuckaja Nadežda Zalovna (Ravuckaya Nadzjeja Zalauna)	Равуцкая Надзея Залаўна	РЕУТСКАЯ Надежда Заловна					sodnica v okrožju Moskva v Minsku
Trubnikov Nikolaj Aleksevič (Trubnikau Mikalaj Aljakseevič)	Трубнiкаў Мiкалай Аляксеевiч	ТРУБНИКОВ Николай Алексеевич					sodnik v okrožju Partizanskij v Minsku
Kuprijanov Nikolaj Mihajlovič (Kupryjanau Mikalaj Mihajlavič)	Купрыянаў Мiкалай Мiхайлавiч	КУПРИЯНОВ Николай Михайлович					namestnik državnega tožilca
Sukorenko Stepan Nikolajevič (Suharenka Sciapan Mikalaevič)	Сухарэнка Сцяпан Мiкалаевiч	СУХОРЕНКО Степан Николаевич	27.1.1957	Zdudiči, okrožje Gomel, Здудичи Светлогорского района Гомельской области			predsednik KGB
Dementej Vasilij Ivanovič (Dzemjanciei Vasil Ivanavič)	Дземянцей Васiль Iванавiч	ДЕМЕНТЕЙ Василий Иванович					prvi namestnik, KGB
Kozik Leonid Petrovič (Kozik Leanid Pjatrovič)	Козiк Леанiд Пятровiч	КОЗИК Леонид Петрович	13.7.1948	Borisov			vodja federacije sindikatov
Koleda Aleksander Mihajlovič (Kalada Alaksandr Mihajlavič)	Каляда Аляксандр Мiхайлавiч	КОЛЕДА Александр Михайлович					predsednik volilne komisije okrožja Brest
Mihašev Vladimir Iljič (Mihasiou Uladzimir Iljič)	Мiхасёў Уладзiмiр Iльiч	МИХАСЕВ Владимир Ильич					predsednik centralne volilne komisije okrožja Gomel
Lučina Leonid Aleksandrovič	Лучына Леанiд Аляксандравiч	ЛУЧИНА Леонид Александрович	18.11.1947	okrožje Minsk			predsednik centralne volilne komisije okrožja Grodno
Karpenko Igor Vasiljevič (Karpenka Igar Vasiljevič)	Карпенка Iгар Васiльевiч	КАРПЕНКО Игорь Васильевич	28.4.1964	Novokuznetsk, Rusija Новокузнецк Кемеровской области, Россия			predsednik centralne volilne komisije v mestu Minsk
Kurlovič Vladimir Anatoljevič (Kurlovič Uladzimir Anatolievič)	Курловiч Уладзiмiр Анатольевiч	КУРЛОВИЧ Владимир Анатольевич					predsednik centralne volilne komisije okrožja Minsk
Metelica Nikolaj Timofevič (Mjacielica Mikalaj Cimafeevič)	Мяцелiца Мiкалай Цiмафеевiч	МЕТЕЛИЦА Николай Тимофеевич					predsednik centralne volilne komisije okrožja Mogilev
Piščulenok Mikhail Vasiljevič (Piščulenak Mihail Vasilievič)	Пiшчулёнак Мiхаiл Васiльевiч	ПИЩУЛЕНОК Михаил Васильевич					predsednik centralne volilne komisije okrožja Vitebsk
Šejman (Šeiman), Viktor Vladimirovič			26.5.1958	regija Grodno			državni sekretar Varnostnega sveta
Pavličenko (Pavlijučenko), Dmitri (Dmitri) Valerijevič			1966	Vitebsk			vodja posebne odzivne skupine na Ministrstvu za notranje zadeve (SOBR)
Naumov Vladimir Vladimirovič Vladimïrovich			7.2.1956				Minister za notranje zadeve
Jermošina Lidija Mihajlovna			29.1.1953	Slutsk (regija Minsk)			predsednica osrednje volilne komisije
Podobed Jurij Nikolajevič			5.3.1962	Slutsk (regija Minsk)			podpolkovnik milice, enota za posebne namene (OMON), Ministrstvo za notranje zadeve
Ribakov Aleksej	Рыбакоў Аляксей	РЫБАКОВ Алексей			Ul. Jesenina 31-1-104, Minsk		sodnik sodišča okrožja Moskva v Minsku
Bortnik Sergej Aleksandrovič	Бортнiк Сяргей Аляксандравiч	БОРТНИК Сергей Александрович	28.5.1953	Minsk	Ul. Surganovo 80-263, Minsk	MP0469554	državni tožilec
Jasinovič Leonid Stanislavovič	Ясiновiч Леанiд Станiслававiч	ЯСИНОВИЧ Леонид Станиславович	26.11.1961	Buhani, okrožje Vitebsk	Ul. Gorovtsa 4-104, Minsk	MP0515811	sodnik sodišča centralnega okrožja v Minsku
Migun Andrej Arkadevič	Мiгун Андрэй Аркадзевiч	МИГУН Андрей Аркадевич	5.2.1978	Minsk	UI. Goretskovo Maksima 53-16, Minsk	MP1313262	državni tožilec

26.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 280/29

SKLEP KOMISIJE

z dne 21. oktobra 2010

o spremembi odločb 2006/920/ES in 2008/231/ES o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7179)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/640/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (1) ter zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju priporočil Evropske agencije za železniški promet z dne 17. julija 2009 o doslednih predpisih ERTMS v TSI za nadzor-vodenje in signalizacijo ter za vodenje in upravljanje prometa (ERA/REC/2009-02/INT), o revidirani Prilogi P k TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za visoke in konvencionalne hitrosti (ERA/REC/2009-03/INT), o revidirani Prilogi T k TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti (ERA/REC/2009-04/INT) in o spremembi, ki je namenjena doseganju skladnosti med Direktivo 2007/59/ES in TSI Vodenje in upravljanje prometa glede določb o usposobljenosti strojevodij vlakov (ERA/REC/2009-05/INT);

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 12 Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da mora Evropska železniška agencija (v nadaljnjem besedilu: Agencija) poskrbeti za prilagoditev tehničnih specifikacij za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu: TSI) tehničnemu napredku in tržnim gibanjem ter družbenim zahtevam in predlagati Komisiji spremembe TSI, ki se ji zdijo potrebne.

(2)

Komisija je s Sklepom C(2007) 3371 z dne 13. julija 2007 Agenciji podelila okvirni mandat za opravljanje nekaterih dejavnosti v skladu z Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (3) in Direktivo 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (4). V skladu s pogoji tega okvirnega mandata je bila Agencija pozvana, da izvede revizijo TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti, ki je bila sprejeta z Odločbo Komisije 2006/920/ES (5), in revidirane TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za visoke hitrosti, ki je bila sprejeta z Odločbo Komisije 2008/231/ES (6), ter hkrati zagotovi tehnična mnenja o kritičnih napakah ter objavi seznam ugotovljenih manjših napak.

(3)

Evropski sistem vodenja vlakov (v nadaljnjem besedilu: ETCS) in Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (v nadaljnjem besedilu: GSM-R) veljata za pomembna instrumenta pri vzpostavljanju usklajenega vseevropskega železniškega sistema. Zato je treba čimprej uskladiti predpise, ki urejajo te sisteme. Ob upoštevanju tega načela sta ETCS in GSM-R opredeljena v TSI.

(4)	Nujno je, da so zahteve iz TSI usklajene in nedvoumne. To obenem pomeni, da se različne TSI ne smejo nanašati na tehnične zahteve na različnih stopnjah razvoja. Vse TSI se morajo torej nanašati na identične tehnične zahteve.

(5)	Da bi v TSI uskladili ustrezne predpise za vseevropske železniške sisteme za konvencionalne hitrosti in za visoke hitrosti, je na spletni strani Agencije treba objaviti predpise o izvedbenih vidikih v obliki tehničnega dokumenta.

(6)	TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti mora vsebovati enako referenco kot revidirana TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za visoke hitrosti.

(7)	Tehnični dokument „Priloga A k TSI Obratovanje za konvencionalne hitrosti“ mora biti revidiran v skladu s „procesom vodenja kontrole sprememb (CCM)“, ki se uporablja za potrjevanje veljavnosti tehničnih specifikacij ERTMS.

(8)

V skladu s členom 32(1) Direktive 2008/57/ES mora vsako vozilo ob prvi odobritvi za začetek obratovanja prejeti evropsko številko vozila (EVN). V skladu s Sklepom Komisije št. 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES (7) se evropska številka vozila vpiše v nacionalni register vozil, ki ga vodi in posodablja s strani zadevne države članice imenovan nacionalni organ.

(9)

Zahteve za identifikacijo vozila, kot so določene v Prilogi P TSI Vodenje in upravljanje prometa (za železniške sisteme za visoke in za konvencionalne hitrosti), je treba revidirati ob upoštevanju razvoja pravnega okvira, kot je podan z Direktivo 2008/57/ES in s Sklepom 2007/756/ES. Ker se številne tehnične oznake zaradi tehničnega napredka še razvijajo, mora Agencija takšne sezname tehničnih oznak objavljati in posodabljati.

(10)	Zahteve glede zavorne moči ostajajo odprto vprašanje v TSI Vodenje in upravljanje prometa za železniške sisteme za konvencionalne hitrosti. Izvedbene vidike zavorne moči je treba uskladiti.

(11)	Zahteve glede strokovne usposobljenosti ter fizične in psihološke sposobnosti strojevodij vlakov so opredeljene v Direktivi 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). TSI Vodenje in upravljanje prometa ne sme vsebovati takšnih zahtev, da ne pride do prekrivanja in podvajanja.

(12)	Odločbi 2006/920/ES in 2008/231/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29(1) Direktive 2008/57/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe Odločbe 2006/920/ES

Odločba 2006/920/ES se spremeni:

(a)

Vstavita se člen 1a in člen 1b:

„Člen 1a

Upravljanje tehničnih oznak

1. Evropska agencija za železniški promet (ERA) na svoji spletni strani objavlja sezname tehničnih oznak iz Prilog P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13.

2. ERA redno posodablja sezname oznak iz odstavka 1 in obvešča Komisijo o njihovih spremembah. Komisija obvešča države članice o spremembah teh tehničnih oznak prek odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES.

Člen 1b

Do 31. decembra 2013 se lahko evropska številka vozila spremeni ob novi registraciji vozila in odpravi prve registracije, če se vozilo proda ali da v najem za neprekinjeno obdobje, daljše od 6 mesecev, in če se ni spremenila nobena od tehničnih lastnosti, na podlagi katerih je bilo vozilo odobreno za začetek obratovanja.

Če pri novi registraciji ne gre za isto državo članico kot pri prvi, lahko registracijski subjekt, ki je pristojen za novo registracijo, zahteva kopijo dokumentacije o prvi registraciji.

Takšna sprememba evropske številke vozila ne vpliva na uporabo členov 21 do 26 Direktive 2008/57/ES, kar zadeva postopke za odobritev.

Upravne stroške zaradi spremembe evropske številke vozila krije prijavitelj, ki zaprosi za spremembo evropske številke vozila.“

(b)	Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi I.

Člen 2

Spremembe Odločbe 2008/231/ES

Odločba 2008/231/ES se spremeni.

(a)

Vstavita se člen 1a in člen 1b:

„Člen 1a

Upravljanje tehničnih oznak

1. Evropska agencija za železniški promet (ERA) na svoji spletni strani objavlja sezname tehničnih oznak iz Prilog P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13.

Člen 1b

Če pri novi registraciji ne gre za isto državo članico kot pri prvi, lahko registracijski subjekt, ki je pristojen za novo registracijo, zahteva kopijo dokumentacije o prvi registraciji.

Takšna sprememba evropske številke vozila ne vpliva na uporabo členov 21 do 26 Direktive št. 2008/57/ES, kar zadeva postopke za odobritev.

Upravne stroške zaradi spremembe evropske številke vozila krije prijavitelj, ki zaprosi za spremembo evropske številke vozila.“

(b)	Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II.

Člen 3

Ta sklep se uporablja od 25. oktobra 2010.

Vendar se točka 6 Priloge I in točka 5 Priloge II uporabljata od 1. januarja 2014.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 21. oktobra 2010

Za Komisijo

Siim KALLAS

Podpredsednik

(1) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.

(2) UL L 164, 30.4.2004, str. 1.

(3) UL L 235, 17.9.1996, str. 6.

(4) UL L 110, 20.4.2001, str. 1.

(5) UL L 359, 18.12.2006, str. 1.

(6) UL L 84, 26.3.2008, str. 1.

(7) UL L 305, 23.11.2007, str. 30.

(8) UL L 315, 3.12.2007, str. 51.

PRILOGA I

Priloge k Odločbi 2006/920/ES se spremenijo:

Priloga se spremeni:

(a)

Oddelek 2.2.1 se nadomesti z:

„2.2.1 OSEBJE IN VLAKI

Oddelka 4.6 in 4.7 se uporabljata za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge spremljanja vlaka pri prehodu meje med državami, delujoče zunaj krajev, ki so v programu omrežja posameznega upravljavca železniške infrastrukture določeni kot ‚obmejni‘ in so vključeni v njegovo varnostno dovoljenje.

Kot je določeno v točki 8 Priloge VI k Direktivi 2007/59/ES, se oddelek 4.6.2 Jezikovna usposobljenost dodatno uporablja za strojevodje vlakov.

Če je dejavnost uslužbenca povezana le z delom znotraj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, se ne šteje, da je uslužbenec prečkal mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje strokovne usposobljenosti ter pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge, povezane s končno pripravo vlaka, preden bo ta prečkal mejo, in dela zunaj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, velja pododdelek 4.6 ob medsebojnem priznavanju pogojev glede zdravja in varnosti pri delu med državami članicami. Če vsa vozila vlaka, ki prečka državno mejo, prečkajo mejo le do ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, kakor je opisano zgoraj, se vlak ne šteje za mednarodni vlak.

To je povzeto v naslednjih preglednicah:

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo prek obmejnega kraja

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljanje vlaka	4.6	4.7
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	4.6	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje

Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljanje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje“

(b)	V točki 2.2.2 se četrti odstavek nadomesti z: „V nadaljevanju so v Prilogi A k tej TSI določeni podrobni operativni predpisi za Evropski sistem vodenja vlakov (ETCS) in Globalni sistem mobilnih komunikacij – železnica (GSM-R).“

(c)

Oddelek 4.2.2.6.2 se nadomesti z naslednjim:

„4.2.2.6.2 Zavorna moč

Upravljavec infrastrukture (UI) mora prevozniku v železniškem prometu (PŽP) predložiti dejansko potrebno moč. Ti podatki po potrebi vključujejo pogoje uporabe zavornih sistemov, ki lahko vplivajo na infrastrukturo, kot so magnetni in regeneracijski zavorni sistemi ter zavore na vrtinčne tokove.

Prevoznik v železniškem prometu mora zagotoviti zadostno zavorno moč, tako da svojemu osebju pošlje zavorne predpise, ki jih mora spoštovati.

Predpise glede zavorne moči je treba upravljati v okviru sistema za varno upravljanje UI in PŽP.

Dodatne zahteve so določene v Prilogi T.“

(d)

Točka 4.3.2.6 se nadomesti z:

„4.3.2.6 Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi) in točko 4.1 Dodatka 1 k Prilogi A (kakor je navedeno v pododdelku 4.3.1.10) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za konvencionalne hitrosti na drugi strani.“

(e)

Točka 4.3.3.11 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.11 Sestava vlaka, Priloga L

Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.2.5 ter Prilogo L te TSI in pododdelkom 4.2.3.5 (Vzdolžne tlačne sile) TSI Železniški vozni park za konvencionalne hitrosti (Tovorni vagoni) glede vozečih vlakov, ravnanja z vlaki in razporeditve vozil v vlaku.

Obstajal bo vmesnik s prihodnjimi različicami TSI Železniški vozni park, ko gre za vlečna vozila in potniška vozila.“

(f)	Zadnji stavek oddelka 4.6.1 se nadomesti z: „Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v prilogah J in L.“

(g)

Točki C in D oddelka 4.6.3.1 se nadomestita z:

„C Začetno preverjanje

—	osnovni pogoji,

—	program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom,

—	strokovna usposobljenost inštruktorjev,

—	izdaja spričevala o usposobljenosti.

D Ohranjanje usposobljenosti

—	načela ohranjanja usposobljenosti,

—	metode, ki jih je treba uporabljati,

—	formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti,

—	postopek preverjanja.“

(h)

Točka 4.6.3.2.3.1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.6.3.2.3.1 Znanje o progah

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi. Ta postopek mora:

—	temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

—	biti v skladu s postopkom iz pododdelka 4.2.1 te TSI.“

(i)	Točka 4.7.5.4 se črta.

(j)	Točka 4.7.6 se črta.

(k)	Oddelek 7.3.2 se nadomesti z naslednjim: „7.3.2 SEZNAM POSEBNIH PRIMEROV Polje je namenoma prazno“

Prilogi A1 in A2 se nadomestita z naslednjo Prilogo A:

„PRILOGA A

OPERATIVNI PREDPISI ERTMS/ETCS IN ERTMS/GSM-R

Operativni predpisi za ERTMS/ETCS in ERTMS/GSM-R so določeni v tehničnem dokumentu ‚Predpisi in načela ETCS in GSM-R – 1. verzija‘, ki je objavljen na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).“

V Prilogi G se spremeni preglednica:

(a)	pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ v stolpcu „Elementi, ki se preverijo za vsak parameter“ se točka „nosečnost (strojevodje)“ črta;

(b)	pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ se vrsta „Posebne zahteve za strojevodje: vid, zahteve glede sluha/govora, antropometrija“ črta vključno s sklicevanjem na oddelek 4.7.6.

4.	Priloga H se črta.

5.	V Prilogi N se zadnja vrsta preglednice (4.7.6 – Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka) črta.

Priloge P, P.1, P.2, P.3, P.4, P.5, P.6, P.7, P.8, P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13 se nadomestijo z naslednjim:

„PRILOGA P

IDENTIFIKACIJA VOZILA

1. Splošne opombe

Ta priloga opisuje evropsko številko vozila in povezane oznake, ki so na viden način pritrjene na vozilo za njegovo enotno in trajno identifikacijo med obratovanjem. Ne opisuje drugih številk ali oznak, ki so trajno vgravirane ali pritrjene na šasijo ali glavne sestavne dele vozila med proizvodnjo.

2. Evropske številke vozil in povezane kratice

Vsako železniško vozilo prejme številko, ki sestoji iz 12 števk (imenovano evropska številka vozila) naslednje sestave:

Skupina železniškega voznega parka

Interoperabilna sposobnost in tip vozila

[2 števki]

Država, v kateri je vozilo registrirano

[2 števki]

Tehnične značilnosti

[4 števke]

Serijska številka

[3 števke]

Kontrolna številka

[1 števka]

Vagoni

00 do 09

10 do 19

20 do 29

30 do 39

40 do 49

80 do 89

[podrobnosti v Prilogi P.6]

01 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.4]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.9]

000 do 999

0 do 9

[podrobnosti v Prilogi P.3]

Vlečeno potniško vozilo

50 do 59

60 do 69

70 do 79

[podrobnosti v Prilogi P.7]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.10]

000 do 999

Vlečni vozni park in enote v vlakovni kompoziciji v fiksni ali vnaprej določeni sestavi

90 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.8]

0000000 do 8999999

[pomen teh številk dokončno opredelijo države članice z dvostranskim ali večstranskim sporazumom]

Posebna vozila

9000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.11]

000 do 999

V posamezni državi 7 števk za tehnične značilnosti in serijska številka zadostujejo za enotno identifikacijo vozila znotraj skupin vlečenih potniških vozil in posebnih vozil (1).

Številko dopolnjujejo abecedne oznake:

(a)	oznake, povezane z interoperabilno zmožnostjo (podrobnosti v Prilogi P.5);

(b)	kratica države, v kateri je vozilo registrirano (podrobnosti v Prilogi P.4);

(c)	oznaka imetnika vozila (podrobnosti v Prilogi P.1);

(d)	kratice za tehnične značilnosti (podrobnosti glede vagonov v Prilogi P.12, glede vlečenih potniških vozil pa v Prilogi P.13).

3. Dodeljevanje številke

Evropska številka vozila mora biti dodeljena na podlagi predpisov iz Odločbe Komisije št. 2007/756/ES z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES.

Evropska številka vozila se spremeni, kadar zaradi tehničnih sprememb vozila ne odraža interoperabilne sposobnosti ali tehničnih značilnosti na podlagi te Priloge. Zaradi takih tehničnih sprememb je lahko v skladu s členi 20–25 direktive o interoperabilnosti 2008/57/ES potrebna ponovna odobritev začetka obratovanja.

PRILOGA P.1

OZNAKA IMETNIKA VOZILA

1. Opredelitev oznake imetnika vozila (VKM)

Oznaka imetnika vozila (VKM) je abecedna oznaka, ki sestoji iz 2 do 5 črk (2 4 5 9). Napisana je na vsako železniško vozilo blizu evropske številke vozila. VKM označuje imetnika vozila, kakor je registriran v nacionalnem registru vozil.

VKM je enotna in veljavna v vseh državah, ki jih pokriva ta TSI in ki sklenejo sporazum o uporabi sistema številčenja vozil ter označevanja imetnikov, kakor je opisano v tej TSI.

2. Oblika oznake imetnika vozila

VKM je prepoznavna predstavitev polnega imena ali kratice imetnika vozila, če je le mogoče. Uporabiti je mogoče vseh 26 črk latinske abecede. Črke v VKM so velike tiskane črke. Črke, ki niso začetnice besed v imenu imetnika, so lahko male črke. Pri preverjanju enotnosti se male črke štejejo kot velike črke.

Črke lahko vsebujejo diakritične znake (3 6 10). Pri preverjanju enotnosti se diakritični znaki na črkah zanemarijo.

Za vozila v lasti imetnikov z bivališčem v državah, ki ne uporabljajo latinske abecede, lahko za VKM stoji prečrkovanje v njihovi abecedi, ki je od VKM ločeno s poševnico (‚/‘). Pri obdelavi podatkov se prečrkovana VKM zanemari.

3. Določbe o dodeljevanju oznake imetnika vozila

Imetniku vozila se lahko dodeli več kakor ena VKM, če:

—	ima formalno ime v več kakor enem jeziku,

—	ima tehten razlog za razlikovanje med posameznimi voznimi parki v svoji organizaciji.

Eno samo VKM je mogoče dodeliti za skupino podjetij:

—	ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi (npr. strukturi matičnega podjetja),

—	ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi, ki je znotraj te strukture imenovala in pooblastila eno organizacijo, da v vseh zadevah ravna v imenu vseh drugih,

—	ki je pooblastila eno samo pravno osebo, da v vseh zadevah ravna v njenem imenu, pri čemer je ta pravna oseba imetnik.

4. Register oznak imetnika vozila in postopek dodeljevanja

Vlogo za VKM vloži pristojni nacionalni organ vlagatelja in jo posreduje ERA. VKM se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

Imetnik VKM mora pristojni nacionalni organ obvestiti, ko neha uporabljati VKM, pristojni nacionalni organ pa ta podatek posreduje ERA. VKM se nato prekliče, ko imetnik dokaže, da so bile oznake na vseh zadevnih vozilih spremenjene. Ponovna izdaja oznake ni mogoča naslednjih 10 let, razen če se znova izda prvotnemu imetniku ali drugemu imetniku na njegovo zahtevo.

VKM se lahko prenese na drugega imetnika, ki je pravni naslednik prvotnega imetnika. VKM ostane v veljavi, dokler imetnik VKM ne spremeni svojega imena v ime, ki ni podobno VKM.

PRILOGA P.2

ZAPIS ŠTEVILKE IN POVEZANE ABECEDNE OZNAKE NA KAROSERIJI

1. Splošni dogovor za zunanje označevanje

Velike tiskane črke in številke, ki tvorijo zapis oznake, so visoke vsaj 80 mm, zapisane pa so v brezserifni pisavi vrhunske kakovosti. Manjša velikost se lahko uporabi le, če ni druge možnosti, kakor da se oznaka zapiše na samostojnem drogu.

Oznaka se zapiše največ 2 metra nad gornjim robom tirnice.

2. Vagoni

Oznake se na karoserijo vagonov zapišejo:

23.	TEN
80	-RFC
7369		553-4
Zcs
31.	TEN
80	-DB
0691		235-2
Tanoos
33.	TEN
84	-ACTS
4796		100-8
Slpss

Pri vagonih, kjer na karoseriji ni dovolj prostora za tako ureditev, zlasti pri vagonih ploščnikih, je označevanje naslednje:

01 87 3320 644-7
TEN	-SNCF	Ks

Če se na vagon zapiše ena ali več indeksnih številk z nacionalno opredelitvijo, je treba to nacionalno oznako prikazati za mednarodno oznako in jo od nje ločiti z vezajem, kakor sledi:

01 87 3320 644-7
TEN	-SNCF	Ks-xy

3. Potniški vagoni in vlečena potniška vozila

Številka se zapiše na vsako stranico vozila na naslednji način:

-SNCF	61 87 - 7
	B10 tu

Oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, in tehničnih značilnosti je natisnjena neposredno pred evropsko številko vozila, za njo ali pod njo.

Pri potniških vagonih, ki imajo kabino za strojevodjo, je evropska številka vozila zapisana tudi v notranjosti kabine.

4. Lokomotive, pogonski vagoni in posebna vozila

Evropska številka vozila mora biti označena na vseh stranskih stenah vozil vlečnega voznega parka na naslednji način:

92 10 1108 062-6

Evropska številka vozila je zapisana tudi v notranjosti vsake kabine vlečnega voznega parka.

Imetnik lahko s črkami, ki so večje od evropske številke vozila, doda lastno številčno oznako (ki na splošno sestoji iz števk serijske številke in abecedne oznake), če je to koristno za obratovanje. Imetnik lahko izbere mesto za lastno oznako, vendar mora biti evropska številka vozila vedno jasno razvidna iz lastne številčne oznake imetnika.

PRILOGA P.3

PRAVILA ZA DOLOČANJE KONTROLNE ŠTEVKE (12. ŠTEVKE)

Kontrolna števka se določi na naslednji način:

—	za števke na parnih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se vzamejo njihove decimalne vrednosti,

—	števke na lihih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se pomnožijo z 2,

—	nato se izračuna vsota, ki jo tvorijo števke na parnih položajih in vse števke, ki tvorijo delne zmnožke, dobljene iz lihih položajev,

—	števka enic te vsote se ohrani,

—	kontrolno števko tvori število, ki skupaj s števko enic tvori vsoto 10; če je to število nič, je kontrolna števka tudi nič.

Primeri

1 —

Če je osnovna številka	3	3	8	4	4	7	9	6	1	0	0
Množitelj	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
	6	3	16	4	8	7	18	6	2	0	0

Vsota: 6 + 3 + 1 + 6 + 4 + 8 + 7 + 1 + 8 + 6 + 2 + 0 + 0 = 52

Števka enic te vsote je 2.

Kontrolna števka je torej 8 in osnovna številka tako postane registrska številka 33 84 4796 100 – 8.

2 —

Če je osnovna številka	3	1	5	1	3	3	2	0	1	9	8
Množitelj	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
	6	1	10	1	6	3	4	0	2	9	16

Vsota: 6 + 1 + 1 + 0 + 1 + 6 + 3 + 4 + 0 + 2 + 9 + 1 + 6 = 40

Števka enic te vsote je 0.

Kontrolna števka je torej 0 in osnovna številka tako postane registrska številka 31 51 3320 198 – 0.

PRILOGA P.4

OZNAČEVANJE DRŽAV, V KATERIH SO VOZILA REGISTRIRANA (ŠTEVKI 3–4 IN KRATICA)

Informacije v zvezi s tretjimi državami so navedene zgolj informativno.

Države	Abecedna oznaka države (2 4 5 9)	Številčna oznaka države
Albanija	AL	41
Alžirija	DZ	92
Armenija	AM	58
Avstrija	A	81
Azerbajdžan	AZ	57
Belorusija	BY	21
Belgija	B	88
Bosna in Hercegovina	BIH	49
Bolgarija	BG	52
Kitajska	RC	33
Hrvaška	HR	78
Kuba	CU (2 4 5 9)	40
Ciper	CY
Češka	CZ	54
Danska	DK	86
Egipt	ET	90
Estonija	EST	26
Finska	FIN	10
Francija	F	87
Gruzija	GE	28
Nemčija	D	80
Grčija	GR	73
Madžarska	H	55
Iran	IR	96
Irak	IRQ (2 4 5 9)	99
Irska	IRL	60
Izrael	IL	95
Italija	I	83
Japonska	J	42
Kazahstan	KZ	27
Kirgizija	KS	59
Latvija	LV	25
Libanon	RL	98
Lihtenštajn	FL
Litva	LT	24
Luksemburg	L	82
Makedonija	MK	65
Malta	M
Moldavija	MD (2 4 5 9)	23
Monako	MC
Mongolija	MGL	31
Črna gora	ME	62
Maroko	MA	93
Nizozemska	NL	84
Severna Koreja	PRK (2 4 5 9)	30
Norveška	N	76
Poljska	PL	51
Portugalska	P	94
Romunija	RO	53
Rusija	RUS	20
Srbija	SRB	72
Slovaška	SK	56
Slovenija	SLO	79
Južna Koreja	ROK	61
Španija	E	71
Švedska	SE	74
Švica	CH	85
Sirija	SYR	97
Tadžikistan	TJ	66
Tunizija	TN	91
Turčija	TR	75
Turkmenistan	TM	67
Ukrajina	UA	22
Združeno kraljestvo	GB	70
Uzbekistan	UZ	29
Vietnam	VN (2 4 5 9)	32

PRILOGA P.5

ABECEDNO OZNAČEVANJE INTEROPERABILNE ZMOŽNOSTI

„TEN“: vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

vozilo je skladno z vsemi ustreznimi TSI, veljavnimi ob začetku obratovanja vozila, in je pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/57/ES,

vozilo ima dovoljenje, ki velja v vseh državah članicah v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES, ali je kot nadomestno možnost pridobilo posamezna dovoljenja vseh držav članic.

„PPV/PPW“: vozilo, ki je skladno s sporazumom PPV/PPW ali PGW (znotraj držav OSJD)

(izvirnik: PPV/PPW: ППВ (Правила пользования вагонами в международном сообщении; PGW: Правила Пользования Грузовыми Вагонами)

Opombe:

(a)	Vozila z oznako TEN ustrezajo oznakam 0 do 3 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

(b)

Vozila, ki nimajo dovoljenja za obratovanje v vseh državah članicah, morajo imeti oznako držav članic, v katerih so pridobila dovoljenje za obratovanje. Seznam držav članic, ki odobrijo dovoljenja, mora biti označen glede na eno od naslednjih skic, pri čemer D pomeni državo članico, ki je odobrila prvo dovoljenje (v navedenem primeru Nemčija), F pa pomeni državo članico, ki je druga odobrila dovoljenje (v navedenem primeru Francija). Države članice so označene v skladu s Prilogo P.4. To lahko velja tako za vozila, ki so skladna s TSI, kot tudi za tista, ki niso. Ta vozila ustrezajo oznakam 4 do 8 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

PRILOGA P.6

OZNAKE ZA INTEROPERABILNOST, KI SE UPORABLJAJO ZA VAGONE (ŠTEVKI 1–2)

2. števka

1. števka

2. števka

1. števka

tirna širina

stalna ali spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna ali spremenljiva

tirna širina

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

z osmi

Se ne uporablja

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Se ne uporablja (8)

Vagoni PPV/PPW

(spremenljiva tirna širina)

z osmi

s podstavnimi vozički

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

z osmi

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Vagoni PPV/PPW

(stalna tirna širina)

z osmi

s podstavnimi vozički

Drugi vagoni

z osmi (7 11)

Vagoni, povezani z vzdrževanjem

Drugi vagoni

Vagoni s posebnim številčenjem za tehnične značilnosti, ki ne obratujejo znotraj EU

z osmi

s podstavnimi vozički (7 11)

s podstavnimi vozički

promet

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

1. števka

2. števka

1. števka

2. števka

PRILOGA P.7

OZNAKE ZA ZMOŽNOST V MEDNARODNEM PROMETU, KI SE UPORABLJAJO ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA (ŠTEVKI 1–2)

	Domači promet	TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10) in/ali PPV/PPW				Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu	TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10)	PPV/PPW
2. števka 1. števka	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9
5	Vozila za domači promet	Vozila stalne tirne širine brez klimatskega sistema (vključno z vagoni za prevoz avtomobilov)	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) brez klimatskega sistema	Se ne uporablja	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) brez klimatskega sistema	Zgodovinska vozila	Se ne uporablja (7 11)	Vozila stalne tirne širine	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z menjavo podstavnega vozička	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z osjo, ki se prilagaja tirni širini
6	Servisna vozila	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) s klimatskim sistemom	Servisna vozila	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) s klimatskim sistemom	Vagoni za prevoz avtomobilov	Se ne uporablja (7 11)	Vozila stalne tirne širine
7	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka	Se ne uporablja	Druga vozila	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja

PRILOGA P.8

TIPI VLEČNEGA VOZNEGA PARKA IN ENOT V VLAKOVNI KOMPOZICIJI V FIKSNI ALI VNAPREJ DOLOČENI SESTAVI (ŠTEVKI 1–2)

Prva števka je „9“.

Če druga števka opisuje vrsto vlečnega voznega parka, je obvezno naslednje označevanje:

Oznaka	Splošna vrsta vozila
0	Razno
1	Električna lokomotiva
2	Dizelska lokomotiva
3	Električna motorna veččlenska garnitura (visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]
4	Električna motorna veččlenska garnitura (razen za visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]
5	Dizelska motorna veččlenska garnitura [pogonski vagon ali priklopni vagon]
6	Specializirani priklopni vagon
7	Električna ranžirna lokomotiva
8	Dizelska ranžirna lokomotiva
9	Posebno vozilo

PRILOGA P.9

STANDARDNO NUMERIČNO OZNAČEVANJE VAGONOV (ŠTEVKE 5 DO 8)

V tej prilogi so navedene numerične oznake za glavne tehnične značilnosti vagonov, objavljene na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi št. 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.10

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POTNIŠKIH VOZIL (ŠTEVKI 5–6)

Priloga P.10 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.11

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POSEBNIH VOZIL (ŠTEVKE 6 DO 8)

Priloga P.11 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.12

ČRKOVNE OZNAKE ZA VAGONE RAZEN ČLENKASTIH ALI VEČČLENSKIH VAGONOV

Priloga P.12 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.13

ČRKOVNE OZNAKE ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA

Priloga P.13 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

“

7.	Priloga P.14 se razveljavi.

Priloga T se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA T

ZAVORNA MOČ

Vloga UI

UI obvesti PŽP o zavorni moči, ki je potrebna za vsako progo. Zagotoviti mora tudi podatke o značilnostih proge. UI mora zagotoviti, da so učinki značilnosti proge in omejitve glede tračnic ustrezno upoštevani pri zahtevani zavorni moči.

Zahtevana zavorna moč se načeloma izrazi v odstotnem deležu zavorne mase, razen če se UI in PŽP ne dogovorita o kaki drugi enoti za izražanje zavorne moči (npr. zavorne tone, zavorne sile, vrednosti pojemka, profili pojemka).

Če PŽP tako zaprosi, UI pri vlakovnih enotah in fiksnih vlakovnih kompozicijah navede zahteve glede zavorne zmogljivosti v vrednostih pojemka.

Vloga PŽP

PŽP mora zagotoviti, da vsak vlak dosega ali presega zavorno moč, kot jo zahteva UI. PŽP mora torej zavorno zmogljivost vlaka izračunati ob upoštevanju vlakovne kompozicije.

PŽP mora upoštevati ugotovljeno zavorno moč vozila ali vlakovne enote, ko ju začne uporabljati. Upoštevati je treba omejitve glede železniškega voznega parka, kot so zanesljivost in razpoložljivost zavor. PŽP mora upoštevati tudi podatke o značilnostih proge, ki vplivajo na delovanje vlaka ob določanju zavorne moči za ustavljanje in zavarovanje vlaka.

Zavorna moč, ugotovljena ob preverjanju dejansko obratujočega vlaka (kot so vlakovna kompozicija, razpoložljivost zavor, nastavitev zavor), se uporabi kot vhodna vrednost za vse operativne predpise, ki nato veljajo za vlak.

Zavorna moč ni dosežena

UI mora določiti predpise, ki veljajo, če vlak ne doseže zahtevane zavorne moči. Te predpise mora dati na voljo PŽP.

Če vlak ne doseže zavorne moči, ki se zahteva za proge, po katerih bo peljal, mora PŽP upoštevati posledične omejitve, kot je omejitev hitrosti.“

Priloga U se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA U

SEZNAM ODPRTIH TOČK

Oddelek 4.2.2 – Dokument o sestavi vlaka

Priloga B (glej pododdelek 4.4 te TSI) – Drugi predpisi, ki omogočajo usklajeno obratovanje novih različnih strukturnih podsistemov

Priloga R (glej pododdelek 4.2.3.2 te TSI) – Identifikacija vlakov

Priloga S (glej pododdelek 4.2.2.1.3 te TSI) – Vidnost vlaka – sklep vlaka“

(1) Pri posebnih vozilih mora številka v posamezni državi biti enotna pri prvi števki in zadnjih 5 števkah za tehnične značilnosti in serijsko številko.

(2) Za NMBS/SNCB se lahko še naprej uporablja obkrožena črka B.

(3) Diakritični znaki so znaki, ki zaznamujejo poseben izgovor, kot na primer À, Ç, Ö, Č, Ž, Å itd. Posebne črke kot Ø in Æ predstavlja ena sama črka; pri preverjanju enotnosti se Ø obravnava kot O in Æ kot A.

(4) V skladu s sistemom abecednega označevanja iz Dodatka 4 h konvenciji iz leta 1949 in členom 45(4) Konvencije o cestnem prometu iz leta 1968.

(5) Za vagone, ki smejo nositi oznako TEN, glej Prilogo P.5.

(6) Vključno z vagoni, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej tabeli. COTIF: vozilo, ki je skladno z uredbo COTIF, veljavno ob začetku obratovanja.

(7) Stalna ali spremenljiva tirna širina.

(8) Se ne uporablja pri novih obratujočih vozilih, razen pri vagonih iz serije I (vagoni z uravnano temperaturo).

(9) Skladnost z veljavnimi TSI, glej Prilogo P.5.

(10) Vključno z vozili, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej preglednici. COTIF: vozilo, ki je ob začetku obratovanja skladno z uredbo COTIF.

(11) Se ne uporablja pri novih vozilih, razen pri potniških vagonih s stalno tirno širino (56) in prilagodljivo tirno širino (66), ki že obratujejo.

PRILOGA II

Priloge k Odločbi 2008/231/ES se spremenijo:

Priloga se spremeni:

(a)

Oddelek 2.2.1 se nadomesti z:

„2.2.1 Osebje in vlaki

Kot je določeno v točki 8 Priloge VI k Direktivi 2007/59/ES, se oddelek ‚4.6.2 Jezikovna usposobljenost‘ dodatno uporablja za voznike vlakov.

Če je dejavnost uslužbenca povezana le z delom znotraj ‚obmejnih‘ krajev, opisanih v prvem odstavku tega oddelka, se ne šteje, da je uslužbenec prečkal mejo.

Za osebje, ki opravlja za varnost pomembne naloge odprave vlakov in odobritve vožnje vlaka, se uporablja medsebojno priznavanje strokovne usposobljenosti med državami članicami.

To je povzeto v naslednjih preglednicah:

Osebje, ki sodeluje pri sestavi in odpravi vlakov, ki bodo prečkali državne meje in nadaljevali vožnjo prek obmejnega kraja

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljanje vlaka	4.6	4.7
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	4.6	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje

Osebje, ki upravlja vlake, ki ne prečkajo državnih meja ali jih prečkajo le do obmejnih krajev

Naloge	Strokovna usposobljenost	Zdravstvene zahteve
Spremljanje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odobritev vožnje vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Priprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje
Odprava vlaka	Medsebojno priznavanje	Medsebojno priznavanje“

(b)	V oddelku 4.2.2.1.2 se zadnji stavek nadomesti z: „Podrobna specifikacija je navedena v pododdelku 4.3.3.3.1.“

(c)

Točka 4.3.2.6 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.2.6 Uporaba posipanja s peskom: Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za naloge vožnje vlaka

Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.11 (Združljivost s sistemi za ugotavljanje lokacije vlakov ob progi) in oddelkom 4.1 Dodatka 1 k Prilogi A (kakor je navedeno v pododdelku 4.3.1.10) TSI Nadzor-vodenje in signalizacija za visoke hitrosti na drugi strani.“

(d)

Točka 4.3.3.2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.2 Zahteve za potniška vozila

Obstajajo vmesniki med pododdelkom 4.2.2.4 te TSI Vodenje in upravljanje železniškega prometa ter pododdelki 4.2.2.4 (Vrata), 4.2.5.3 (Alarmi), 4.3.5.17 (Potniški alarmni signal) in 4.2.7.1 (Zasilni izhodi) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(e)	Točka 4.3.3.9 se nadomesti z naslednjim besedilom: „4.3.3.9 Posipanje s peskom Glede uporabe posipanja s peskom obstaja vmesnik med Prilogo B (oddelkom C1) te TSI na eni strani ter pododdelkom 4.2.3.10 TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti na drugi strani.“

(f)

Točka 4.3.3.10 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.3.3.10 Sestava vlaka, Priloga J

Glede poznavanja funkcij železniškega voznega parka med vlakovnim osebjem obstajajo vmesniki med pododdelkom 4.2.2.5 in Prilogo J te TSI ter pododdelkom 4.2.1.2 (Projektiranje vlaka) in 4.2.7.10 (Koncepti spremljanja in diagnostike) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(g)	Točka 4.3.3.12 se nadomesti z naslednjim besedilom: „4.3.3.12 Evidentiranje podatkov Obstaja vmesnik med pododdelkom 4.2.3.5.2 (Evidentiranje nadzornih podatkov na vlaku) te TSI ter pododdelkom 4.2.7.10 (Koncepti spremljanja in diagnostike) TSI Železniški vozni park za visoke hitrosti.“

(h)	Zadnji stavek oddelka 4.6.1 se nadomesti z: „Osnovne postavke v zvezi s strokovno usposobljenostjo za posamezne naloge so navedene v prilogah J in L.“

(i)

Točki C in D oddelka 4.6.3.1 se nadomestita z:

„C – Začetno preverjanje

—	osnovni pogoji,

—	program preverjanja, vključno s praktičnim prikazom,

—	strokovna usposobljenost inštruktorjev,

—	izdaja spričevala o usposobljenosti.

D – Ohranjanje usposobljenosti

—	načela ohranjanja usposobljenosti,

—	metode, ki jih je treba uporabljati,

—	formalizacija postopka ohranjanja usposobljenosti,

—	postopek preverjanja.“

(j)

Oddelek 4.6.3.2.3.1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„4.6.3.2.3.1 Znanje o progah

Prevoznik v železniškem prometu mora opredeliti postopek pridobivanja in ohranjanja znanja vlakovnega osebja o progah, na katerih se vozi. Ta postopek mora:

—	temeljiti na informacijah o progah, ki jih posreduje upravljavec infrastrukture, in

—	biti v skladu s postopkom iz pododdelka 4.2.1 te TSI.“

(k)	Oddelek 4.7.5.4 se črta.

(l)	Oddelek 4.7.6 se črta.

(m)	Oddelek 7.3.2 se nadomesti z naslednjim: „7.3.2 Seznam posebnih primerov Polje je namenoma prazno“

V Prilogi G se spremeni preglednica:

(a)	pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ v stolpcu „Elementi, ki se preverijo za vsak parameter“ se točka „nosečnost (strojevodje)“ črta;

(b)	pri parametru „Zdravstveni in varnostni pogoji“ se vrsta „Posebne zahteve za strojevodje: vid, zahteve glede sluha/govora, antropometrija“ črta vključno s sklicevanjem na oddelek 4.7.6.

3.	Priloga H se črta.

4.	V Prilogi N se zadnja vrsta preglednice (4.7.6– Posebne zahteve v zvezi z nalogo vožnje vlaka) črta.

Priloge P, P.1, P.2, P.3, P.4, P.5, P.6, P.7, P.8, P.9, P.10, P.11, P.12 in P.13 se nadomestijo z naslednjim:

„PRILOGA P

IDENTIFIKACIJA VOZILA

1. Splošne opombe

2. Evropske številke vozil in povezane kratice

Vsako železniško vozilo prejme številko, ki sestoji iz 12 števk (imenovano evropska številka vozila) naslednje sestave:

Skupina železniškega voznega parka

Interoperabilna sposobnost in tip vozila

[2 števki]

Država, v kateri je vozilo registrirano

[2 števke]

Tehnične značilnosti

[4 števke]

Serijska številka

[3 števke]

Kontrolna števka

[1 števka]

Vagoni

00 do 09

10 do 19

20 do 29

30 do 39

40 do 49

80 do 89

[podrobnosti v Prilogi P.6]

01 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.4]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.9]

000 do 999

0 do 9

[podrobnosti v Prilogi P.3]

Vlečena potniška vozila

50 do 59

60 do 69

70 do 79

[podrobnosti v Prilogi P.7]

0000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.10]

000 do 999

Vlečni vozni park in enote v vlakovni kompoziciji v fiksni ali vnaprej določeni sestavi

90 do 99

[podrobnosti v Prilogi P.8]

0000000 do 8999999

[pomen teh številk dokončno opredelijo države članice z dvostranskim ali večstranskim sporazumom]

Posebna vozila

9000 do 9999

[podrobnosti v Prilogi P.11]

000 do 999

V posamezni državi 7 števk za tehnične značilnosti in serijska številka zadostujejo za enotno identifikacijo vozila znotraj skupin vlečenih potniških vozil in posebnih vozil (1).

Številko dopolnjujejo abecedne oznake:

(a)	oznake, povezane z interoperabilno zmožnostjo (podrobnosti v Prilogi P.5),

(b)	kratica države, v kateri je vozilo registrirano (podrobnosti v Prilogi P.4),

(c)	oznaka imetnika vozila (podrobnosti v Prilogi P.1),

(d)	kratice za tehnične značilnosti (podrobnosti glede vagonov v Prilogi P.12, glede vlečenih potniških vozil pa v Prilogi P.13).

3. Dodeljevanje številke

Evropska številka vozila se spremeni, kadar zaradi tehničnih sprememb vozila ne odraža interoperabilne sposobnosti ali tehničnih značilnosti na podlagi te Priloge. Zaradi takih tehničnih sprememb je lahko v skladu s členi 20–25 direktive o interoperabilnosti št. 2008/57/ES potrebna ponovna odobritev začetka obratovanja.

PRILOGA P.1

OZNAKA IMETNIKA VOZILA

1. Opredelitev oznake imetnika vozila (VKM)

VKM je enotna in veljavna v vseh državah, ki jih pokriva ta TSI in ki sklenejo sporazum o uporabi sistema številčenja vozil ter označevanja imetnikov, kakor je opisano v tej TSI.

2. Oblika oznake imetnika vozila

Črke lahko vsebujejo diakritične znake (3 6 10). Pri preverjanju enotnosti se diakritični znaki na črkah zanemarijo.

3. Določbe o dodeljevanju oznake imetnika vozila

Imetniku vozila se lahko dodeli več kakor ena VKM, če:

—	ima formalno ime v več kakor enem jeziku,

—	ima tehten razlog za razlikovanje med posameznimi voznimi parki v svoji organizaciji.

Eno samo VKM je mogoče dodeliti za skupino podjetij:

—	ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi (npr. strukturi matičnega podjetja),

—	ki pripadajo eni sami podjetniški strukturi, ki je znotraj te strukture imenovala in pooblastila eno organizacijo, da v vseh zadevah ravna v imenu vseh drugih,

—	ki je pooblastila eno samo pravno osebo, da v vseh zadevah ravna v njenem imenu, pri čemer je ta pravna oseba imetnik.

4. Register oznak imetnika vozila in postopek dodeljevanja

Vlogo za VKM vloži pristojni nacionalni organ vlagatelja in jo posreduje ERA. VKM se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

VKM se lahko prenese na drugega imetnika, ki je pravni naslednik prvotnega imetnika. VKM ostane v veljavi, dokler imetnik VKM ne spremeni svojega imena v ime, ki ni podobno VKM.

PRILOGA P.2

ZAPIS ŠTEVILKE IN POVEZANE ABECEDNE OZNAKE NA KAROSERIJI

1. Splošni dogovor za zunanje označevanje

Oznaka se zapiše največ 2 metra nad gornjim robom tirnice.

2. Vagoni

Oznake se na karoserijo vagonov zapišejo:

23.	TEN
80	-RFC
7369		553-4
Zcs
31.	TEN
80	-DB
0691		235-2
Tanoos
33.	TEN
84	-ACTS
4796		100-8
Slpss

Pri vagonih, kjer na karoseriji ni dovolj prostora za tako ureditev, zlasti pri vagonih ploščnikih, je označevanje naslednje:

01 87 3320 644-7
TEN	-SNCF	Ks

Če se na vagon zapiše ena ali več indeksnih številk z nacionalno opredelitvijo, je treba to nacionalno oznako prikazati za mednarodno oznako in jo od nje ločiti z vezajem, kakor sledi:

01 87 3320 644-7
TEN	-SNCF	Ks-xy

3. Potniški vagoni in vlečena potniška vozila

Številka se zapiše na vsako stranico vozila na naslednji način:

-SNCF	61 87 - 7
	B10 tu

Oznaka države, v kateri je vozilo registrirano, in tehničnih značilnosti je natisnjena neposredno pred evropsko številko vozila, za njo ali pod njo.

Pri potniških vagonih, ki imajo kabino za strojevodjo, je evropska številka vozila zapisana tudi v notranjosti kabine.

4. Lokomotive, pogonski vagoni in posebna vozila

Evropska številka vozila mora biti označena na vseh stranskih stenah vozil vlečnega voznega parka na naslednji način:

92 10 1108 062-6

Evropska številka vozila je zapisana tudi v notranjosti vsake kabine vlečnega voznega parka.

Imetnik lahko s črkami, ki so večje od evropske številke vozila, doda lastno številčno oznako (ki na splošno sestoji iz števk serijske številke in abecedne oznake), če je to koristno za obratovanje. Imetnik lahko izbere mesto za lastno oznako; vendar mora biti evropska številka vozila vedno jasno razvidna iz lastne številčne oznake imetnika.

PRILOGA P.3

PRAVILA ZA DOLOČANJE KONTROLNE ŠTEVKE (12. ŠTEVKE)

Kontrolna števka se določi na naslednji način:

—	za števke na parnih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se vzamejo njihove decimalne vrednosti,

—	števke na lihih položajih osnovne številke (šteto z desne strani) se pomnožijo z 2,

—	nato se izračuna vsota, ki jo tvorijo števke na parnih položajih in vse števke, ki tvorijo delne zmnožke, dobljene iz lihih položajev,

—	števka enic te vsote se ohrani,

—	kontrolno števko tvori število, ki skupaj s števko enic tvori vsoto 10; če je to število nič, je kontrolna števka tudi nič.

Primeri

1 —

Če je osnovna številka	3	3	8	4	4	7	9	6	1	0	0
Množitelj	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
	6	3	16	4	8	7	18	6	2	0	0

Vsota: 6 + 3 + 1 + 6 + 4 + 8 + 7 + 1 + 8 + 6 + 2 + 0 + 0 = 52

Števka enic te vsote je 2.

Kontrolna števka je torej 8 in osnovna številka tako postane registrska številka 33 84 4796 100 – 8.

2 —

Če je osnovna številka	3	1	5	1	3	3	2	0	1	9	8
Množitelj	2	1	2	1	2	1	2	1	2	1	2
	6	1	10	1	6	3	4	0	2	9	16

Vsota: 6 + 1 + 1 + 0 + 1 + 6 + 3 + 4 + 0 + 2 + 9 + 1 + 6 = 40

Števka enic te vsote je 0.

Kontrolna števka je torej 0 in osnovna številka tako postane registrska številka 31 51 3320 198 – 0.

PRILOGA P.4

OZNAČEVANJE DRŽAV, V KATERIH SO VOZILA REGISTRIRANA (ŠTEVKI 3–4 IN KRATICA)

Informacije v zvezi s tretjimi državami so navedene zgolj informativno.

Države	Abecedna oznaka države (2 4 5 9)	Številčna oznaka države
Albanija	AL	41
Alžirija	DZ	92
Armenija	AM	58
Avstrija	A	81
Azerbajdžan	AZ	57
Belorusija	BY	21
Belgija	B	88
Bosna in Hercegovina	BIH	49
Bolgarija	BG	52
Kitajska	RC	33
Hrvaška	HR	78
Kuba	CU (2 4 5 9)	40
Ciper	CY
Češka	CZ	54
Danska	DK	86
Egipt	ET	90
Estonija	EST	26
Finska	FIN	10
Francija	F	87
Gruzija	GE	28
Nemčija	D	80
Grčija	GR	73
Madžarska	H	55
Iran	IR	96
Irak	IRQ (2 4 5 9)	99
Irska	IRL	60
Izrael	IL	95
Italija	I	83
Japonska	J	42
Kazahstan	KZ	27
Kirgizija	KS	59
Latvija	LV	25
Libanon	RL	98
Lihtenštajn	FL
Litva	LT	24
Luksemburg	L	82
Makedonija	MK	65
Malta	M
Moldavija	MD (2 4 5 9)	23
Monako	MC
Mongolija	MGL	31
Črna gora	ME	62
Maroko	MA	93
Nizozemska	NL	84
Severna Koreja	PRK (2 4 5 9)	30
Norveška	N	76
Poljska	PL	51
Portugalska	P	94
Romunija	RO	53
Rusija	RUS	20
Srbija	SRB	72
Slovaška	SK	56
Slovenija	SLO	79
Južna Koreja	ROK	61
Španija	E	71
Švedska	SE	74
Švica	CH	85
Sirija	SYR	97
Tadžikistan	TJ	66
Tunizija	TN	91
Turčija	TR	75
Turkmenistan	TM	67
Ukrajina	UA	22
Združeno kraljestvo	GB	70
Uzbekistan	UZ	29
Vietnam	VN (2 4 5 9)	32

PRILOGA P.5

ABECEDNO OZNAČEVANJE INTEROPERABILNE ZMOŽNOSTI

‚TEN‘: vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

vozilo je skladno z vsemi ustreznimi TSI, veljavnimi ob začetku obratovanja vozila, in je pridobilo dovoljenje za začetek obratovanja v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/57/ES,

vozilo ima dovoljenje, ki velja v vseh državah članicah v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES, ali je kot nadomestno možnost pridobilo posamezna dovoljenja vseh držav članic.

‚PPV/PPW‘: vozilo, ki je skladno s sporazumom PPV/PPW ali PGW (znotraj držav OSJD)

(izvirnik: PPV/PPW:ППВ (Правила пользования вагонами в международном сообщении; PGW: Правила Пользования Грузовыми Вагонами)

Opombe:

(a)	Vozila z oznako TEN ustrezajo oznakam 0 do 3 za prvo števko v številki vozila iz Priloge P.6.

(b)

PRILOGA P.6

OZNAKE ZA INTEROPERABILNOST, KI SE UPORABLJAJO ZA VAGONE (ŠTEVKI 1–2)

2. števka

1. števka

2. števka

1. števka

tirna širina

stalna ali spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna

spremenljiva

stalna ali spremenljiva

tirna širina

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

z osmi

Se ne uporablja

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Se ne uporablja (8)

Vagoni PPV/PPW

(spremenljiva tirna širina)

z osmi

s podstavnimi vozički

TEN (2 4 5 9)

in/ali

COTIF (3 6 10)

in/ali

PPV/PPW

z osmi

TEN (2 4 5 9) in/ali vagoni COTIF

Vagoni PPV/PPW

(stalna tirna širina)

z osmi

s podstavnimi vozički

Drugi vagoni

z osmi (7 11)

Vagoni, povezani z vzdrževanjem

Drugi vagoni

Vagoni s posebnim številčenjem za tehnične značilnosti, ki ne obratujejo znotraj EU

z osmi

s podstavnimi vozički (7 11)

s podstavnimi vozički

promet

Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu

1. števka

2. števka

1. števka

2. števka

PRILOGA P.7

OZNAKE ZA ZMOŽNOST V MEDNARODNEM PROMETU, KI SE UPORABLJAJO ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA (ŠTEVKI 1–2)

	Domači promet	TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10) in/ali PPV/PPW				Domači promet ali mednarodni promet po posebnem sporazumu	TEN (2 4 5 9) in/ali COTIF (3 6 10)	PPV/PPW
2. števka 1. števka	0	1	2	3	4	5	6	7	8	9
5	Vozila v domačem prometu	Vozila stalne tirne širine brez klimatskega sistema (vključno z vagoni za prevoz avtomobilov)	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) brez klimatskega sistema	Se ne uporablja	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) brez klimatskega sistema	Zgodovinska vozila	Se ne uporablja (7 11)	Vozila stalne tirne širine	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z menjavo podstavnega vozička	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) z osjo, ki se prilagaja tirni širini
6	Servisna vozila	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1520) s klimatskim sistemom	Servisna vozila	Vozila prilagodljive tirne širine (1435/1668) s klimatskim sistemom	Vagoni za prevoz avtomobilov	Se ne uporablja (7 11)	Vozila stalne tirne širine
7	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Vozila stalne tirne širine s klimatskim sistemom in uravnavanjem tlaka	Se ne uporablja	Druga vozila	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja	Se ne uporablja

PRILOGA P.8

TIPI VLEČNEGA VOZNEGA PARKA IN ENOT V VLAKOVNI KOMPOZICIJI V FIKSNI ALI VNAPREJ DOLOČENI SESTAVI (ŠTEVKI 1–2)

Prva števka je „9“.

Če druga števka opisuje vrsto vlečnega voznega parka, je obvezno naslednje označevanje:

Oznaka	Splošna vrsta vozila
0	Razno
1	Električna lokomotiva
2	Dizelska lokomotiva
3	Električna motorna veččlenska garnitura (visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]
4	Električna motorna veččlenska garnitura (razen za visoke hitrosti) [pogonski vagon ali priklopni vagon]
5	Dizelska motorna veččlenska garnitura [pogonski vagon ali priklopni vagon]
6	Specializirani priklopni vagon
7	Električna ranžirna lokomotiva
8	Dizelska ranžirna lokomotiva
9	Posebno vozilo

PRILOGA P.9

STANDARDNO NUMERIČNO OZNAČEVANJE VAGONOV (ŠTEVKE 5 DO 8)

V tej prilogi so navedene numerične oznake za glavne tehnične značilnosti vagonov, objavljene na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.10

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POTNIŠKIH VOZIL (ŠTEVKI 5–6)

Priloga P.10 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.11

OZNAKE ZA TEHNIČNE ZNAČILNOSTI VLEČENIH POSEBNIH VOZIL (ŠTEVKE 6 DO 8)

Priloga P.11 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.12

ČRKOVNE OZNAKE ZA VAGONE RAZEN ČLENKASTIH ALI VEČČLENSKIH VAGONOV

Priloga P.12 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

PRILOGA P.13

ČRKOVNE OZNAKE ZA VLEČENA POTNIŠKA VOZILA

Priloga P.13 je objavljena na spletni strani ERA (www.era.europa.eu).

Vloga za dodelitev nove oznake se vloži pri subjektu, pristojnem za registracijo (navedenem v Odločbi 2007/756/ES), in pošlje ERA. Nova oznaka se lahko uporablja šele potem, ko jo objavi ERA.

“

6.	Priloga P.14 se razveljavi.

(1) Pri posebnih vozilih mora številka v posamezni državi biti enotna pri prvi števki in zadnjih 5 števkah za tehnične značilnosti in serijsko številko.

(2) Za NMBS/SNCB se lahko še naprej uporablja obkrožena črka B.

(4) V skladu s sistemom abecednega označevanja iz Dodatka 4 h konvenciji iz leta 1949 in členom 45(4) Konvencije o cestnem prometu iz leta 1968.

(5) Za vagone, ki smejo nositi oznako TEN, glej Prilogo P.5.

(6) Vključno z vagoni, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej tabeli. COTIF: vozilo, ki je skladno z uredbo COTIF, veljavno ob začetku obratovanja.

(7) Stalna ali spremenljiva tirna širina.

(8) Se ne uporablja pri novih obratujočih vozilih, razen pri vagonih iz serije I (vagoni z uravnano temperaturo).

(9) Skladnost z veljavnimi TSI, glej Prilogo P.5.

(10) Vključno z vozili, ki po obstoječih predpisih nosijo števke, določene v tej preglednici. COTIF: vozilo, ki je ob začetku obratovanja skladno z uredbo COTIF.

(11) Se ne uporablja pri novih vozilih, razen pri potniških vagonih s stalno tirno širino (56) in prilagodljivo tirno širino (66), ki že obratujejo.

26.10.2010

Uradni list Evropske unije

L 280/62

SKLEP št. 2/2010 STATISTIČNEGA ODBORA EVROPSKA UNIJA-ŠVICA

z dne 1. oktobra 2010

o spremembi Priloge A k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike

(2010/643/EU)

STATISTIČNI ODBOR EVROPSKA UNIJA-ŠVICA JE –

ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike (1) ter zlasti člena 4(4) Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo je začel veljati 1. januarja 2007 ter vsebuje Prilogo A o pravnih aktih na področju statistike.

(2)	Na področju statistike so bili sprejeti novi pravni akti, ki jih je treba vključiti v Prilogo A. Zato je treba Prilogo A spremeniti –

SKLENIL:

Člen 1

Priloga A k Sporazumu se nadomesti s Prilogo k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja.

V Sofiji, 1. oktobra 2010

Za Skupni odbor

Vodja delegacije EU

Walter RADERMACHER

Vodja švicarske delegacije

Jürg MARTI

(1) UL L 90, 28.3.2006, str. 2.

PRILOGA

„PRILOGA A

PRAVNI AKTI NA PODROČJU STATISTIKE IZ ČLENA 2

SEKTORSKE PRILAGODITVE

1.	Izraz ‚država(-e) članica(-e)‘, vsebovan v aktih iz te priloge, se za razliko od pomena, ki ga ima v zadevnih aktih Skupnosti, razume tako, da vključuje tudi Švico.

Sklicevanja na ‚nomenklaturo gospodarskih dejavnosti v Evropskih skupnostih (NACE Rev. 1)‘ pomenijo, razen če ni določeno drugače, sklicevanja na ‚nomenklaturo gospodarskih dejavnosti v Evropskih skupnostih (NACE Rev. 2)‘, kakor je opredeljena z Uredbo (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (1). Navedene šifre pomenijo ustrezne pretvorjene šifre v NACE Rev. 2.

3.	Določbe, ki določajo, kdo krije stroške za izvedbo raziskav in podobnih zadev, se ne uporabljajo za namene tega sporazuma.

AKTI, NA KATERE SE SKLICUJE

STATISTIKA PODJETIJ

—

32008 R 0295: Uredba (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (prenovitev) (UL L 97, 9.4.2008, str. 13), kakor je bila spremenjena s:

—	32009 R 0251: Uredba Komisije (ES) št. 251/2009 z dne 11. marca 2009 (UL L 86, 31.3.2009, str. 170),

—	32009 R 0250: Uredba Komisije (ES) št. 250/2009 z dne 11. marca 2009 (UL L 86, 31.3.2009, str. 1).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	Švica ni zavezana k regionalni razčlenitvi podatkov, kot jo zahteva ta uredba;

(b)	Švica je izvzeta iz zagotavljanja podatkov na štirimestni ravni NACE Rev. 2;

(c)	Švica je izvzeta iz zagotavljanja podatkov, ki jih zahteva ta uredba za enote enovrstne dejavnosti;

(d)	za spremenljivke iz Priloge IX: 11910, 11930, 16910, 16911, 16930 in 16931 Švica zagotovi podatke, katerih referenčno leto je leto 2011;

(e)	v Prilogi VII je Švica izvzeta iz zagotavljanja podatkov ‚geografska razčlenitev‘ za serijo 7E.

—

31998 R 2700: Uredba Komisije (ES) št. 2700/98 z dne 17. decembra 1998 o opredelitvah karakteristik strukturne statistike podjetij (UL L 344, 18.12.1998, str. 49), kakor je bila spremenjena s:

—	32002 R 1614: Uredba Komisije (ES) št. 1614/2002 z dne 6. septembra 2002 (UL L 244, 12.9.2002, str. 7),

—	32003 R 1670: Uredba Komisije (ES) št. 1670/2003 z dne 1. septembra 2003 (UL L 244, 29.9.2003, str. 74).

—

31998 R 2701: Uredba Komisije (ES) št. 2701/98 z dne 17. decembra 1998 o serijah podatkov, ki se predložijo za strukturno statistiko podjetij (UL L 344, 18.12.1998, str. 81), kakor je bila spremenjena s:

—	32002 R 1614: Uredba Komisije (ES) št. 1614/2002 z dne 6. septembra 2002 (UL L 244, 12.9.2002, str. 7),

—	32003 R 1669: Uredba Komisije (ES) št. 1669/2003 z dne 1. septembra 2003 (UL L 244, 29.9.2003, str. 57).

—

31998 R 2702: Uredba Komisije (ES) št. 2702/98 z dne 17. decembra 1998 o tehničnem formatu za prenos strukturne statistike podjetij (UL L 344, 18.12.1998, str. 102), kakor je bila spremenjena s:

—	32002 R 1614: Uredba Komisije (ES) št. 1614/2002 z dne 6. septembra 2002 (UL L 244, 12.9.2002, str. 7),

—	32003 R 1668: Uredba Komisije (ES) št. 1668/2003 z dne 1. septembra 2003 (UL L 244, 29.9.2003, str. 32),

—	32006 R 1792: Uredba Komisije (ES) št. 1792/2006 z dne 23. oktobra 2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).

—	31999 R 1618: Uredba Komisije (ES) št. 1618/1999 z dne 23. julija 1999 o merilih za ocenjevanje kakovosti strukturne statistike podjetij (UL L 192, 24.7.1999, str. 11).

—	31999 R 1225: Uredba Komisije (ES) št. 1225/1999 z dne 27. maja 1999 o opredelitvah karakteristik za statistiko zavarovalniških storitev (UL L 154, 19.6.1999, str. 1).

—

31999 R 1227: Uredba Komisije (ES) št. 1227/1999 z dne 28. maja 1999 o tehničnem formatu za pošiljanje statistike zavarovalniških storitev (UL L 154, 19.6.1999, str. 75), kakor je bila spremenjena z:

—

12003 T 003: Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija, sprejet 16. aprila 2003 (UL L 236, 23.9.2003, str. 33),

—	32006 R 1792: Uredba Komisije (ES) št. 1792/2006 z dne 23. oktobra 2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).

—

31999 R 1228: Uredba Komisije (ES) št. 1228/1999 z dne 28. maja 1999 o seriji podatkov, ki jih je treba zbirati za statistiko zavarovalniških storitev (UL L 154, 19.6.1999, str. 91), kakor je bila spremenjena z:

—

—	32006 R 1792: Uredba Komisije (ES) št. 1792/2006 z dne 23. oktobra 2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).

—

32003 R 1668: Uredba Komisije (ES) št. 1668/2003 z dne 1. septembra 2003 o izvajanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 v zvezi s tehničnim formatom za prenos strukturne statistike podjetij in spremembah Uredbe Komisije št. 2702/98 o tehničnem formatu za prenos strukturne statistike podjetij (UL L 244, 29.9.2003, str. 32), kakor je bila spremenjena s:

—	32006 R 1792: Uredba Komisije (ES) št. 1792/2006 z dne 23. oktobra 2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1).

—

32003 R 1669: Uredba Komisije (ES) št. 1669/2003 z dne 1. septembra 2003 o izvajanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 v zvezi s serijami podatkov, ki jih je treba priskrbeti za strukturno statistiko podjetij, in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2701/98 o serijah podatkov, predloženih za strukturno statistiko podjetij (UL L 244, 29.9.2003, str. 57).

—

32003 R 1670: Uredba Komisije (ES) št. 1670/2003 z dne 1. septembra 2003 o izvajanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 58/97 v zvezi z opredelitvami karakteristik za strukturno statistiko podjetij in spremembi Uredbe (ES) št. 2700/98 o opredelitvah karakteristik strukturne statistike podjetij (UL L 244, 29.9.2003, str. 74).

—

31998 R 1165: Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 z dne 19. maja 1998 o kratkoročnih statističnih kazalcih (UL L 162, 5.6.1998, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32005 R 1158: Uredba (ES) št. 1158/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 (UL L 191, 22.7.2005, str. 1),

—	32006 R 1503: Uredba Komisije (ES) št. 1503/2006 z dne 28. septembra 2006 (UL L 281, 12.10.2006, str. 15),

—	32008 R 1178: Uredba Komisije (ES) št. 1178/2008 z dne 28. novembra 2008 (UL L 319, 29.11.2008, str. 16).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe teh uredb v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

Švica je izvzeta iz zagotavljanja podatkov na štirimestni ravni NACE Rev. 1.

—

32009 R 0329: Uredba Komisije (ES) št. 329/2009 z dne 22. aprila 2009 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih v zvezi z ažuriranjem seznama spremenljivk, pogostostjo zbiranja statističnih podatkov in nivoji razčlenitve ter agregacijami, ki se uporabijo pri spremenljivkah (UL L 103, 23.4.2009, str. 3).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

Švica je izvzeta iz zagotavljanja podatkov za spremenljivki 220 in 230 do leta 2013.

—

32009 R 0596: Uredba (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

Švica je izvzeta iz zagotavljanja podatkov za spremenljivki 220 in 230 do leta 2013.

—

32001 R 0586: Uredba Sveta (ES) št. 586/2001 z dne 26. marca 2001 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalcih v zvezi s opredelitvijo Glavnih industrijskih skupin– (MIGS) (UL L 86, 27.3.2001, str. 11), kakor je bila spremenjena s:

—	32006 R 1503: Uredba Komisije (ES) št. 1503/2006 z dne 28. septembra 2006 (UL L 281, 12.10.2006, str. 15),

—	32007 R 0656: Uredba Komisije (ES) št. 656/2007 z dne 14. junija 2007 (UL L 155, 15.6.2007, str. 3).

—	32008 R 0177: Uredba (ES) št. 177/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o vzpostavitvi skupnega okvira za poslovne registre v statistične namene in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2186/93 (UL L 61, 5.3.2008, str. 6).

—

31993 R 2186: Uredba Sveta (EGS) št. 2186/93 z dne 22. julija 1993 o koordinaciji Skupnosti pri vzpostavljanju poslovnih registrov v statistične namene (UL L 196, 5.8.1993, str. 1).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

vpis 1(k) iz Priloge II k Uredbi se ne uporablja za Švico.

—

32009 R 0192: Uredba Komisije (ES) št. 192/2009 z dne 11. marca 2009 o izvedbi Uredbe (ES) št. 177/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za poslovne registre v statistične namene glede izmenjave zaupnih podatkov med Komisijo (Eurostat) in državami članicami (UL L 67, 12.3.2009, str. 14).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

Švica je izvzeta iz predložitve posameznih podatkov o prometu za podjetja iz Priloge A, Podatki o prometu, do konca leta 2013.

—	32009 D 0252: Odločba Komisije 2009/252/ES z dne 11. marca 2009 v zvezi z odstopanji od nekaterih določb Uredbe (ES) št. 177/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za poslovne registre v statistične namene (UL L 75, 21.3.2009, str. 11).

STATISTIKA TRANSPORTA IN TURIZMA

—

31998 R 1172: Uredba Sveta (ES) št. 1172/98 z dne 25. maja 1998 o statističnih poročilih v zvezi s cestnim prevozom blaga (UL L 163, 6.6.1998, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	31999 R 2691: Uredba Komisije (ES) št. 2691/1999 z dne 17. decembra 1999 (UL L 326, 18.12.1999, str. 39),

—

—	32006 R 1791: Uredba Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1),

—	32006 R 1893: Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 (UL L 393, 30.12.2006, str. 1),

—	32007 R 1304: Uredba Komisije (ES) št. 1304/2007 z dne 7. novembra 2007 (UL L 290, 8.11.2007, str. 14),

—	32009 R 0399: Uredba (ES) št. 399/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 (UL L 126, 21.5.2009, str. 9).

—

32001 R 2163: Uredba Komisije (ES) št. 2163/2001 z dne 7. novembra 2001 o tehničnih podrobnostih prenosa podatkov za statistike o cestnem prevozu blaga (UL L 291, 8.11.2001, str. 13), kakor je bila spremenjena s:

—	32007 R 0973: Uredba Komisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 (UL L 216, 21.8.2007, str. 10).

—	32004 R 0642: Uredba Komisije (ES) št. 642/2004 z dne 6. aprila 2004 o zahtevah po natančnosti podatkov, zbranih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1172/98 o statističnih poročilih v zvezi s cestnim prevozom blaga (UL L 102, 7.4.2004, str. 26).

—	32007 R 0833: Uredba Komisije (ES) št. 833/2007 z dne 16. julija 2007 o prenehanju prehodnega obdobja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1172/98 o statističnih poročilih v zvezi s cestnim prevozom blaga (UL L 185, 17.7.2007, str. 9).

—	32003 R 0006: Uredba Komisije (ES) št. 6/2003 z dne 30. decembra 2002 o diseminaciji statističnih podatkov o prevozu blaga po cesti (UL L 1, 4.1.2003, str. 45).

—	31993 D 0704: Odločba Sveta 93/704/ES z dne 30. novembra 1993 o oblikovanju podatkovne baze Skupnosti o prometnih nesrečah (UL L 329, 30.12.1993, str. 63).

—

32003 R 0091: Uredba (ES) št. 91/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o statistiki železniškega prevoza (UL L 14, 21.1.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32003 R 1192: Uredba Komisije (ES) št. 1192/2003 z dne 3. julija 2003 (UL L 167, 4.7.2003, str. 13),

—	32007 R 1304: Uredba Komisije (ES) št. 1304/2007 z dne 7. novembra 2007 (UL L 290, 8.11.2007, str. 14).

—	32007 R 0332: Uredba Komisije (ES) št. 332/2007 z dne 27. marca 2007 o tehničnih ureditvah za prenos statistike železniškega prevoza (UL L 88, 29.3.2007, str. 16).

—

32003 R 0437: Uredba (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte (UL L 66, 11.3.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32003 R 1358: Uredba Komisije (ES) št. 1358/2003 z dne 31. julija 2003 (UL L 194, 1.8.2003, str. 9),

—	32005 R 0546: Uredba Komisije (ES) št. 546/2005 z dne 8. aprila 2005 (UL L 91, 9.4.2005, str. 5).

—

32003 R 1358: Uredba Komisije (ES) št. 1358/2003 z dne 31. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 437/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statističnih podatkih v zvezi z zračnim prevozom potnikov, tovora in pošte ter o spremembi prilog I in II k Uredbi (UL L 194, 1.8.2003, str. 9), kakor je bila spremenjena s:

—	32005 R 0546: Uredba Komisije (ES) št. 546/2005 z dne 8. aprila 2005 (UL L 91, 9.4.2005, str. 5),

—	32006 R 1792: Uredba Komisije (ES) št. 1792/2006 z dne 23. oktobra 2006 (UL L 362, 20.12.2006, str. 1),

—	32007 R 0158: Uredba Komisije (ES) št. 158/2007 z dne16. februarja 2007 (UL L 49, 17.2.2007, str. 9).

—	31980 L 1119: Direktiva Sveta 80/1119/EGS z dne 17. novembra 1980 o statističnih poročilih glede prevoza blaga po celinskih plovnih poteh (UL L 339, 15.12.1980, str. 30).

—

31995 L 0057: Direktiva Sveta 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma (UL L 291, 6.12.1995, str. 32), kakor je bila spremenjena s:

—

—	32004 D 0883: Odločba Komisije 2004/883/ES z dne 10. decembra 2004 (UL L 373, 21.12.2004, str. 69),

—	32006 L 0110: Direktiva Sveta 2006/110/ES z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 418).

—	31999 D 0035: Odločba Komisije 1999/35/ES z dne 9. decembra 1998 o postopkih za izvajanje Direktive Sveta ES 95/57 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma (UL L 9, 15.1.1999, str. 23).

—	32007 R 0973: Uredba Komisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 o spremembi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih, ki izvajajo statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 (UL L 216, 21.8.2007, str. 10).

STATISTIKA ZUNANJE TRGOVINE

—

32009 R 0471: Uredba (ES) št. 471/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o statistiki Skupnosti o zunanji trgovini z državami nečlanicami in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1172/95 (UL L 152, 16.6.2009, str. 23), kakor jo izvajata:

—	32010 R 0092: Uredba Komisije (EU) št. 92/2010 z dne 2. februarja 2010 (UL L 31, 3.2.2010, str. 4),

—	32010 R 0113: Uredba Komisije (EU) št. 113/2010 z dne 9. februarja 2010 (UL L 37, 10.2.2010, str. 1).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe (ES) št. 471/2009 v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	Švica uveljavi potrebne ukrepe za uskladitev s to uredbo do 1. januarja 2012. Vsa sklicevanja na sistem centraliziranega kliringa in povezane določbe niso relevantni;

(b)	člen 2, Opredelitev pojmov: statistično območje obsega carinsko ozemlje, razen carinskih skladišč in brezcarinskih skladišč. Švica ni zavezana pripraviti statistike o trgovanju med Švico in Lihtenštajnom;

(c)	člen 4, Vir podatkov: besedilo člena 4(3) se nadomesti z naslednjim: ‚Švica lahko za pripravo nacionalne statistike uporablja druge vire podatkov‘;

(d)

člen 5(1), Statistični podatki: statistični podatki iz člena 5(1)(e) se prvič zberejo do 1. januarja 2016:

—	določbe člena 5(1)(f) in (k) se ne uporabljajo,

—	klasifikacija iz člena 5(1)(h) se naredi vsaj na prvih šest cifer,

—	za Švico se določbe člena 5(1)(m)(ii) in (iii) ne uporabljajo;

(e)	člen 6, Priprava zunanjetrgovinske statistike: določbe člena 6 se ne uporabljajo za statistične podatke, za katere je Švica izvzeta iz zbiranja v skladu s členom 5 navedene uredbe;

(f)	člen 7, Izmenjava podatkov: določbe člena 7 se ne uporabljajo. Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe (EU) št. 113/2010 v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

(g)	členu 4(2) se doda naslednji pododstavek: ‚Za Švico se ‚carinska vrednost‘ opredeli skladno z nacionalnimi pravili‘;

(h)	členu 7(2) se doda naslednji pododstavek: ‚Za Švico ‚država porekla‘ pomeni državo, iz katere blago izvira skladno z ustreznimi nacionalnimi pravili o poreklu.‘;

(i)	sklicevanje na Uredbo (EGS) št. 2454/93 v členu 15(4) ni relevantno.

—	32006 R 1833: Uredba Komisije (ES) št. 1833/2006 z dne 13. decembra 2006 o nomenklaturi držav in ozemelj za statistiko zunanje trgovine Skupnosti in statistiko trgovine med državami članicami (UL L 354, 14.12.2006, str. 19).

STATISTIČNA NAČELA IN ZAUPNOST

—

31990 R 1588: Uredba Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (UL L 151, 15.6.1990, str. 1).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	v členu 2 se doda naslednja nova točka: ‚osebje Urada svetovalca za statistiko Efte: osebje Sekretariata Efte, ki dela v prostorih SUES‘;

(b)	v drugem stavku člena 5(1) se izraz ‚SUES‘ nadomesti s ‚SUES in Urada svetovalca za statistiko Efte‘;

(c)	členu 5(2) se doda naslednji novi pododstavek: ‚Zaupni statistični podatki, posredovani SUES preko Urada svetovalca za statistiko Efte, so dostopni tudi uslužbencem tega urada.‘;

(d)	v členu 6 se izraz ‚SUES‘ za namene tega sporazuma razume tako, da vključuje Urad svetovalca za statistiko Efte.

—

32009 R 0223: Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

Švica uveljavi potrebne ukrepe za uskladitev s to uredbo do 31. decembra 2012.

—	31997 R 0322: Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (UL L 52, 22.2.1997, str. 1).

—

32002 R 0831: Uredba Komisije (ES) št. 831/2002 z dne 17. maja 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti glede dostopa do zaupnih podatkov v znanstvene namene (UL L 133, 18.5.2002, str. 7), kakor je bila spremenjena s:

—	32006 R 1104: Uredba Komisije (ES) št. 1104/2006 z dne 18. julija 2006 (UL L 197, 19.7.2006, str. 3),

—	32008 R 606: Uredba Komisije (ES) št. 606/2008 z dne 26. junija 2008 (UL L 166, 27.6.2008, str. 16).

—

32004 D 0452: Odločba Komisije 2004/452/ES z dne 29. aprila 2004 o določitvi seznama organov, katerih raziskovalci imajo dostop do zaupnih podatkov v znanstvene namene (UL L 156, 30.4.2004, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32008 D 0876: Odločba Komisije 2008/876/ES z dne 6. novembra 2008 (UL L 310, 21.11.2008, str. 28).

—	32008 D 0234: Sklep št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega svetovalnega odbora za statistiko in razveljavitvi Sklepa Sveta 91/116/EGS (UL L 73, 15.3.2008, str. 13).

—	32008 D 0235: Sklep št. 235/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o ustanovitvi Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov (UL L 73, 15.3.2008, str. 17).

Akti, s katerimi se seznanita pogodbenici

Pogodbenici se seznanita z vsebino naslednjega akta:

—	52005 PC 0217: Priporočilo Komisije KOM(2005) 217 z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti (UL C 172, 12.7.2005, str. 22).

DEMOGRAFSKA IN SOCIALNA STATISTIKA

—	32007 R 0862: Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (UL L 199, 31.7.2007, str. 23).

—

31998 R 0577: Uredba Sveta (ES) št. 577/98 z dne 9. marca 1998 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti (UL L 77, 14.3.1998, str. 3), kakor je bila spremenjena s:

—	32002 R 1991: Uredba (ES) št. 1991/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. oktobra 2002 (UL L 308, 9.11.2002, str. 1),

—	32002 R 2104: Uredba Komisije (ES) št. 2104/2002 z dne 28. novembra 2002 (UL L 324, 29.11.2002, str. 14),

—	32003 R 2257: Uredba (ES) št. 2257/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2003 (UL L 336, 23.12.2003, str. 6),

—	32007 R 1372: Uredba (ES) št. 1372/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 (UL L 315, 3.12.2007, str. 42).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

ne glede na določbe člena 2(4) za Švico velja, da je enota vzorčenja posameznik in da lahko informacije glede ostalih članov gospodinjstva vsebujejo vsaj karakteristike iz člena 4(1).

—	32000 R 1575: Uredba Komisije (ES) št. 1575/2000 z dne 19. julija 2000 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti o uporabljenem šifriranju za posredovanje podatkov od leta 2001 naprej (UL L 181, 20.7.2000, str. 16).

—	32000 R 1897: Uredba Komisije (ES) št. 1897/2000 z dne 7. septembra 2000 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti glede operativne opredelitve brezposelnosti (UL L 228, 8.9.2000, str. 18).

—

32002 R 2104: Uredba Komisije (ES) št. 2104/2002 z dne 28. novembra 2002 o prilagoditvah Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti in Uredbe Sveta (ES) št. 1575/2000 o izvedbi Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o seznamu izobrazbenih in usposobljenostnih spremenljivk in njihovega šifriranja, ki naj se uporabijo za posredovanje podatkov od leta 2003 naprej (UL L 324, 29.11.2002, str. 14), kakor se izvaja s:

—	32003 R 0246: Uredba Komisije (ES) št. 246/2003 z dne 10. februarja 2003 o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2004 do 2006, za vzorčno anketo o delovni sili, določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 34, 11.2.2003, str. 3),

—	32005 R 0384: Uredba Komisije (ES) št. 384/2005 z dne 7. marca 2005 o sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2007 do 2009, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 61, 8.3.2005, str. 23).

Za namen tega sporazuma veljajo določbe te uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

neodvisno od določb člena 1 je Švica izvzeta iz izvajanja priložnostnih modulov za leto 2007.

—

32005 R 0430: Uredba Komisije (ES) št. 430/2005 z dne 15. marca 2005 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti o šifriranju, ki se od leta 2006 dalje uporablja za posredovanje podatkov, in uporabi podvzorca za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah (UL L 71, 17.3.2005, str. 36),

—	32007 R 0973: Uredba Komisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 (UL L 216, 21.8.2007, str. 10).

—

32007 R 0102: Uredba Komisije (ES) št. 102/2007 z dne 2. februarja 2007 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2008 o položaju migrantov in njihovih neposrednih potomcev na trgu delovne sile, kakor določa Uredba Sveta (ES) št. 577/98, in o spremembi Uredbe (ES) št. 430/2005 (UL L 28, 3.2.2007, str. 3), kakor je bila spremenjena s:

—	32008 R 0391: Uredba Komisije (ES) št. 391/2008 z dne 30. aprila 2008 (UL L 117, 1.5.2008, str. 15).

Za namen tega sporazuma veljajo določbe te uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

neodvisno od določb člena 2 je Švica izvzeta iz zagotavljanja spremenljivk iz stolpcev 211/212 ter za stolpec 215 Priloge.

—	32008 R 0207: Uredba Komisije (ES) št. 207/2008 z dne 5. marca 2008 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2009 o vstopu mladih na trg dela, kakor določa Uredba Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 62, 6.3.2008, str. 4).

—	32008 R 0365: Uredba Komisije (ES) št. 365/2008 z dne 23. aprila 2008 sprejetju programa priložnostnih modulov, ki zajemajo leta 2010, 2011 in 2012, za vzorčno raziskavo delovne sile, predvideno z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 112, 24.4.2008, str. 22).

—

32008 R 0377: Uredba Komisije (ES) št. 377/2008 z dne 25. aprila 2008 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti v zvezi s šifriranjem, ki se od leta 2009 dalje uporablja za posredovanje podatkov, o uporabi podvzorca za zbiranje podatkov o strukturnih spremenljivkah in opredelitvi referenčnih četrtletij (UL L 114, 26.4.2008, str. 57).

—	32009 R 0020: Uredba Komisije (ES) št. 20/2009 z dne 13. januarja 2009 o sprejetju specifikacij priložnostnega modula za leto 2010 o usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, predvidenega z Uredbo Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 9, 14.1.2009, str. 7).

—

31999 R 0530: Uredba Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela (UL L 63, 12.3.1999, str. 6), kakor je bila spremenjena s:

—	31999 R 1726: Uredba Komisije (ES) št. 1726/1999 z dne 27. julija 1999 (UL L 203, 3.8.1999, str. 28),

—	32005 R 1737: Uredba Komisije (ES) št. 1737/2005 z dne 21. oktobra 2005 (UL L 279, 22.10.2005, str. 11),

—	32006 R 1893: Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	za statistične podatke o strukturi in razporeditvi plačil Švica prvič leta 2010 zbere podatke, zahtevane v členu 6(2) te uredbe;

(b)	za statistične podatke o višini in sestavi stroškov dela Švica zbere podatke, zahtevane v členu 6(1) te uredbe, leta 2008 samo za nekatere spremenljivke in prvič leta 2012 za vse spremenljivke;

(c)

za leto 2008 je Švici dovoljeno:

—	zagotoviti zahtevane podatke iz člena 6(1)(a) na osnovi podjetij (namesto lokalnih enot) na nacionalni ravni, v skladu z NACE Rev. 1.1 na ravni oddelka in agregacij oddelka ter brez razčlenitve po velikosti podjetja,

—	posredovati rezultate v 24 mesecih po koncu referenčnega leta (namesto v 18 mesecih, kot je navedeno v členu 9).

—	32007 R 0973: Uredba Komisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 (UL L 216, 21.8.2007, str. 10).

—

32000 R 1916: Uredba Komisije (ES) št. 1916/2000 z dne 8. septembra 2000 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 o strukturni statistiki plačil in stroškov dela glede opredelitve in posredovanja informacij o strukturi plačil (UL L 229, 9.9.2000, str. 3), kakor je bila spremenjena s:

—	32005 R 1738: Uredba Komisije (ES) št. 1738/2005 z dne 21. oktobra 2005 (UL L 279, 22.10.2005, str. 32),

—	32007 R 0973: Uredba Komisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 (UL L 216, 21.8.2007, str. 10).

—	32006 R 0698: Uredba Komisije (ES) št. 698/2006 z dne 5. maja 2006 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 v zvezi z vrednotenjem kakovosti strukturne statistike stroškov dela in plač (UL L 121, 6.5.2006, str. 30).

—

32003 R 0450: Uredba (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2003 o indeksu stroškov dela (UL L 69, 13.3.2003, str. 1), kakor je bila izvedena s:

—	32006 R 1893: Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

—	32003 R 1216: Uredba Komisije (ES) št. 1216/2003 z dne 7. julija 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 450/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o indeksu stroškov dela (UL L 169, 8.7.2003, str. 37).

—	32007 R 0973: Uredba Komisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 o spremembi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih, ki izvajajo statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 (UL L 216, 21.8.2007, str. 10).

—	32008 R 0453: Uredba (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o četrtletnih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest v Skupnosti (UL L 145, 4.6.2008, str. 234).

—

32008 R 1062: Uredba Komisije (ES) št. 1062/2008 z dne 28. oktobra 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o četrtletnih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest v Skupnosti, v zvezi s postopki za desezoniranje in poročili o kakovosti (UL L 285, 29.10.2008, str. 3).

—

32009 R 0019: Uredba Komisije (ES) št. 19/2009 z dne 13. januarja 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o četrtletnih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest v Skupnosti, v zvezi z opredelitvijo prostega delovnega mesta, referenčnih datumov za zbiranje podatkov, specifikacij prenosa podatkov in študij izvedljivosti (UL L 9, 14.1.2009, str. 3).

—

32003 R 1177: Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 z dne 16. junija 2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) (UL L 165, 3.7.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32005 R 1553: Uredba (ES) št. 1553/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 (UL L 255, 30.9.2005, str. 6).

—

32003 R 1980: Uredba Komisije (ES) št. 1980/2003 z dne 21. oktobra 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede definicij in posodobljenih definicij (UL L 298, 17.11.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32006 R 0676: Uredba Komisije (ES) št. 676/2006 z dne 2. maja 2006 (UL L 118, 3.5.2006, str. 3).

—	32003 R 1981: Uredba Komisije (ES) št. 1981/2003 z dne 21. oktobra 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede vidikov terenskega dela in postopkov imputiranja (UL L 298, 17.11.2003, str. 23).

—	32003 R 1982: Uredba Komisije (ES) št. 1982/2003 z dne 21. oktobra 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede pravil za vzorčenje in sledenje (UL L 298, 17.11.2003, str. 29).

—

32003 R 1983: Uredba Komisije (ES) št. 1983/2003 z dne 7. novembra 2003 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznama ciljnih primarnih spremenljivk (UL L 298, 17.11.2003, str. 34), kakor je bila spremenjena s:

—	32007 R 0973: Uredba Komisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 (UL L 216, 21.8.2007, str. 10).

—

32004 R 0028: Uredba Komisije (ES) št. 28/2004 z dne 5. januarja 2004 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) v zvezi s podrobno vsebino vmesnega in končnega poročila o kakovosti (UL L 5, 9.1.2004, str. 42).

—

32006 R 0315: Uredba Komisije (ES) št. 315/2006 z dne 22. februarja 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznamov ciljnih sekundarnih spremenljivk v zvezi s stanovanjskimi razmerami (UL L 52, 23.2.2006, str. 16).

—

32007 R 0215: Uredba Komisije (ES) št. 215/2007 z dne 28. februarja 2007 o izvajanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1177/2003 o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznama ciljnih sekundarnih spremenljivk v zvezi s prezadolženostjo in finančno izključenostjo (UL L 62, 1.3.2007, str. 8).

Za namen tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

Švica bo izvzeta iz posredovanja podatkov do konca leta 2010.

—

32008 R 0362: Uredba Sveta (ES) št. 362/2008 z dne 14. aprila 2008 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznamov ciljnih sekundarnih spremenljivk za leto 2009 v zvezi s pomanjkanjem materialnih dobrin (UL L 112, 24.4.2008, str. 1).

—

32009 R 0646: Uredba Komisije (ES) št. 646/2009 z dne 23. julija 2009 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o statistiki Skupnosti o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC) glede seznama ciljnih sekundarnih spremenljivk o delitvi sredstev v gospodinjstvu za leto 2010 (UL L 192, 24.7.2009, str. 3).

STATISTIKA GOSPODARSTVA

—

31995 R 2494: Uredba Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 257, 27.10.1995, str. 1).

Za Švico se Uredba uporablja za harmonizacijo indeksov cen življenjskih potrebščin za mednarodno primerjavo.

Uredba ni relevantna za namene izračunavanja harmoniziranih indeksov v okviru ekonomske in monetarne unije.

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	člen 2(c) ter sklicevanja na MUICP v členu 8(1) in členu 11 niso relevantni;

(b)	člen 5(1)(a) ni relevanten;

(c)	člen 5(2) ni relevanten;

(d)	posvet z EMI, določen v členu 5(3), ni relevanten.

—	32009 R 0330: Uredba Komisije (ES) št. 330/2009 z dne 22. aprila 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 v zvezi z minimalnimi standardi za obravnavo sezonskih izdelkov v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 103, 23.4.2009, str. 6).

—

31996 R 1749: Uredba Komisije (ES) št. 1749/96 z dne 9. septembra 1996 o začetnih izvedbenih ukrepih za Uredbo Sveta (ES) št. 2494/95 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (UL L 229, 10.9.1996, str. 3), kakor je bila spremenjena s:

—	31998 R 1687: Uredba Sveta (ES) št. 1687/98 z dne 20. julija 1998 (UL L 214, 31.7.1998, str. 12),

—	31998 R 1688: Uredba Sveta (ES) št. 1688/98 z dne 20. julija 1998 (UL L 214, 31.7.1998, str. 23),

—	32007 R 1334: Uredba Komisije (ES) št. 1334/2007 z dne 14. novembra 2007 (UL L 296, 15.11.2007, str. 22).

—

31996 R 2214: Uredba Komisije (ES) št. 2214/96 z dne 20. novembra 1996 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin: posredovanje in diseminacija podindeksov HICP (UL L 296, 21.11.1996, str. 8), kakor je bila spremenjena s:

—	31999 R 1617: Uredba Komisije (ES) št. 1617/1999 z dne 23. julija 1999 (UL L 192, 24.7.1999, str. 9),

—	31999 R 1749: Uredba Komisije (ES) št. 1749/1999 z dne 23. julija 1999 (UL L 214, 13.8.1999, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 267, 15.10.1999, str. 59,

—	32001 R 1920: Uredba Komisije (ES) št. 1920/2001 z dne 28. septembra 2001 (UL L 261, 29.9.2001, str. 46), kakor je bila popravljena z UL L 295, 13.11.2001, str. 34,

—	32005 R 1708: Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 z dne 19. oktobra 2005 (UL L 274, 20.10.2005, str. 9).

—	31997 R 2454: Uredba Komisije (ES) št. 2454/97 z dne 10. decembra 1997 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za kakovost ponderiranja HICP (UL L 340, 11.12.1997, str. 24).

—	31998 R 2646: Uredba Komisije (ES) št. 2646/98 z dne 9. decembra 1998 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo tarif v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 335, 10.12.1998, str. 30).

—

31999 R 1617: Uredba Komisije (ES) št. 1617/1999 z dne 23. julija 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo zavarovanja v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 2214/96 (UL L 192, 24.7.1999, str. 9).

—

31999 R 2166: Uredba Komisije (ES) št. 2166/1999 z dne 8. oktobra 1999 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavo proizvodov v zdravstvu, izobraževanju in socialnem varstvu v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 266, 14.10.1999, str. 1).

—	32000 R 2601: Uredba Komisije (ES) št. 2601/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o času upoštevanja kupčevih cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 300, 29.11.2000, str. 14).

—

32000 R 2602: Uredba Komisije (ES) št. 2602/2000 z dne 17. novembra 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 o minimalnih standardih za obravnavo znižanj cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP) (UL L 300, 29.11.2000, str. 16), kakor je bila spremenjena s:

—	32001 R 1921: Uredba Komisije (ES) št. 1921/2001 z dne 28. septembra 2001 (UL L 261, 29.9.2001, str. 49), kakor je bila popravljena z UL L 295, 13.11.2001, str. 34.

—

32001 R 1920: Uredba Komisije (ES) št. 1920/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za obravnavanje stroškov storitev, izraženih sorazmerno s transakcijsko vrednostjo, v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 261, 29.9.2001, str. 46), kakor je bila popravljena z UL L 295, 13.11.2001, str. 34.

—

32001 R 1921: Uredba Komisije (ES) št. 1921/2001 z dne 28. septembra 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede minimalnih standardov za revizije harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2602/2000 (UL L 261, 29.9.2001, str. 49), kakor je bila popravljena z UL L 295, 13.11.2001, str. 34.

—

32005 R 1708: Uredba Komisije (ES) št. 1708/2005 z dne 19. oktobra 2005 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede skupnega indeksnega referenčnega obdobja za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in o spremembi Uredbe (ES) št. 2214/96 (UL L 274, 20.10.2005, str. 9).

—	32006 R 0701: Uredba Komisije (ES) št. 701/2006 z dne 25. aprila 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2494/95 glede časovnega okvira zbiranja cen v harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (UL L 122, 9.5.2006, str. 3).

—	32007 R 1445: Uredba (ES) št. 1445/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o uvedbi skupnih pravil za zagotavljanje osnovnih informacij o paritetah kupne moči ter za njihov izračun in diseminacijo (UL L 336, 20.12.2007, str. 1).

—

31996 R 2223: Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (UL L 310, 30.11.1996, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	31998 R 0448: Uredba Sveta (ES) št. 448/98 z dne 16. februarja 1998 (UL L 58, 27.2.1998, str. 1),

—	32000 R 1500: Uredba Komisije (ES) št. 1500/2000 z dne 10. julija 2000 (UL L 172, 12.7.2000, str. 3),

—	32000 R 2516: Uredba (ES) št. 2516/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. novembra 2000 (UL L 290, 17.11.2000, str. 1),

—	32001 R 0995: Uredba Komisije (ES) št. 995/2001 z dne 22. maja 2001 (UL L 139, 23.5.2001, str. 3),

—	32001 R 2558: Uredba (ES) št. 2558/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 1),

—	32002 R 0113: Uredba Komisije (ES) št. 113/2002 z dne 23. januarja 2002 (UL L 21, 24.1.2002, str. 3),

—	32002 R 1889: Uredba Komisije (ES) št. 1889/2002 z dne 23. oktobra 2002 (UL L 286, 24.10.2002, str. 1),

—	32003 R 1267: Uredba (ES) št. 1267/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 (UL L 180, 18.7.2003, str. 1),

—	32009 R 0400: Uredba (ES) št. 400/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 (UL L 126, 21.5.2009, str. 11).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

(a)	Švici je dovoljeno, da zbira podatke po institucionalnih enotah, kadar se določbe te uredbe nanašajo na gospodarske panoge;

(b)	Švica ni vezana z območno razčlenitvijo podatkov, kot je zahtevano s to uredbo;

(c)	Švica ni vezana z razčlenitvijo izvoza in uvoza storitev EU/tretje države, kot je zahtevano s to uredbo;

(d)

v Prilogi B pod ‚Odstopanja pri preglednicah, ki jih je treba predložiti v okviru vprašalnika ‚ESR-95‘ po državah‘ se za točko 15 (Islandija) doda naslednje:

‚16. ŠVICA

16.1. Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št.	Preglednica	Odstopanje	Do
1	Temeljni agregati, letni in četrtletni	Posredovanje od leta 1990 naprej
2	Temeljni agregati države	Odlog: t + 8 mesecev	Neomejeno
		Periodičnost: letno	Neomejeno
		Posredovanje od leta 1990 naprej
3	Tabele po gospodarskih panogah	Posredovanje od leta 1990 naprej
4	Izvoz in uvoz po EU/tretje države	Posredovanje od leta 1998 naprej
5	Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu	Posredovanje od leta 1990 naprej
6	Finančni računi po institucionalnih sektorjih	Posredovanje od leta 1998 naprej	2006
7	Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti	Posredovanje od leta 1998 naprej	2006
8	Nefinančni računi po institucionalnih sektorjih	Odlog: t + 18 mesecev Posredovanje od leta 1990 naprej	Neomejeno
9	Natančni davčni in socialni prispevki po sektorju	Odlog: t + 18 mesecev Posredovanje od leta 1998 naprej	Neomejeno
10	Tabele po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS II, A17	Brez regionalne razčlenitve
11	Izdatki države po funkcijah	Posredovanje od leta 2005 naprej Brez izračunov za nazaj	2007
12	Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS III, A3	Brez regionalne razčlenitve
13	Računi gospodinjstev po regijah, NUTS II	Brez regionalne razčlenitve
14-22	V skladu z odstopanjem (a) od te uredbe je Švica izvzeta iz zagotavljanja podatkov za preglednice 14 do 22.‘

—	31997 D 0178: Odločba Komisije 97/178/ES, Euratom z dne 10. februarja 1997 o opredelitvi načina prehoda z Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95) na Evropski sistem integriranih ekonomskih računov (ESR druga izdaja) (UL L 75, 15.3.1997, str. 44).

—

31998 D 0715: Odločba Komisije 98/715/ES z dne 30. novembra 1998 o razjasnitvi Priloge A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti glede načel za merjenje cen in obsegov (UL L 340, 16.12.1998, str. 33).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Odločbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

člen 3 se za Švico (klasifikacija metod po produktu) ne uporablja.

—

32002 R 1889: Uredba Komisije (ES) št. 1889/2002 z dne 23. oktobra 2002 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 448/98 o spremembah in dopolnitvah Uredbe (ES) št. 2223/96 glede razporeditve posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP) v okviru Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov (ESR) (UL L 286, 24.10.2002, str. 11).

—	32003 R 1287: Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 z dne 15. julija 2003 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (Uredba BND) (UL L 181, 19.7.2003, str. 1).

—

32005 R 0116: Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 116/2005 z dne 26. januarja 2005 o postopku vračil DDV osebam, ki niso davčni zavezanci, in davčnim zavezancem za njihove oproščene dejavnosti, za namene Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (UL L 24, 27.1.2005, str. 6).

—	32005 R 1722: Uredba Komisije (ES) št. 1722/2005 z dne 20. oktobra 2005 o načelih za ocenjevanje stanovanjskih storitev za namene Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah (UL L 276, 21.10.2005, str. 5).

—

31999 D 0622: Odločba Komisije 1999/622/ES, Euratom z dne 8. septembra 1999 o postopku vračil DDV enotam, ki niso davčni zavezanci, in davčnim zavezancem za njihove oproščene dejavnosti, z namenom izvajanja Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom, o uskladitvi izračunavanja bruto nacionalnega proizvoda po tržnih cenah (UL L 245, 17.9.1999, str. 51).

—

32006 R 0601: Uredba Komisije (ES) št. 601/2006 z dne 18. aprila 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede oblike in postopka prenosa podatkov (UL L 106, 19.4.2006, str. 7).

Za namen tega sporazuma veljajo določbe Uredbe z naslednjo prilagoditvijo:

Švica bo izvzeta iz izvajanja postopkov glede oblike in postopka prenosa podatkov do konca leta 2013.

—

32000 R 0264: Uredba Komisije (ES) št. 264/2000 z dne 3. februarja 2000 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 glede kratkoročne statistike javnih financ (UL L 29, 4.2.2000, str. 4).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe iz preglednic 25.1 in 25.2 Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

—	Švica je izvzeta iz razčlenitve socialnih prejemkov D.60 v D.62 in D.631M,

—	Švica je izvzeta iz razčlenitve socialnih prispevkov D.61 v D.611 in D.612,

—	Švica je izvzeta iz razčlenitve kapitalskih transferjev D.9 v D.91 in D.9N,

—	prvi podatki se pošljejo v letu 2012 + t6 (konec junija) za prvo četrtletje leta 2012 in retroaktivno od prvega četrtletja leta 1999.

—

32002 R 1221: Uredba (ES) št. 1221/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o četrtletnih nefinančnih računih sektorja država (UL L 179, 9.7.2002, str. 1).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe iz preglednic 25.1 in 25.2 Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

—	Švica je izvzeta iz razčlenitve socialnih prispevkov D.60 v D.62 in D.631M,

—	Švica je izvzeta iz razčlenitve socialnih prispevkov D.61 v D.611 in D.612,

—	Švica je izvzeta iz razčlenitve kapitalskih transferjev D.9 v D.91 in D.9N,

—	prvi podatki se pošljejo v letu 2012 + t6 (konec junija) za prvo četrtletje leta 2012 in retroaktivno od prvega četrtletja leta 1999.

—

32005 R 0184: Uredba (ES) št. 184/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o statistiki Skupnosti glede plačilne bilance, mednarodne trgovine s storitvami in neposrednih tujih naložb (UL L 35, 8.2.2005, str. 23), kakor je bila spremenjena s:

—	32006 R 0602: Uredba Komisije (ES) št. 602/2006 z dne 18. aprila 2006 (UL L 106, 19.4.2006, str. 10),

—	32009 R 0707: Uredba Komisije (ES) št. 707/2009 z dne 5. avgusta 2009 (UL L 204, 6.8.2009, str. 3).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe teh uredb v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

Švica je izvzeta iz zagotavljanja podatkov za:

—	preglednico 1 (Kazalniki plačilne bilance v eurih): celotna preglednica,

—	preglednico 2 (Četrtletna statistika plačilne bilance): razčlenitev portfeljskih naložb po državi,

—	preglednico 3 (Mednarodna trgovina s storitvami): storitve skupaj, geografska razčlenitev, raven 3 in pododdelki javnih storitev,

—	preglednico 4 (Tokovi neposrednih tujih naložb T + 21) in preglednico 5 (Stanja neposrednih tujih naložb T + 21): dejavnost NOGA na ravni trimestne oznake.

Švica je izvzeta iz pošiljanja podatkov do konca leta 2014 za:

—	preglednico 2 (Četrtletna statistika plačilne bilance): plačilna bilanca razen portfeljskih naložb,

—	preglednico 3 (Mednarodna trgovina s storitvami): storitve skupaj, geografska razčlenitev, raven 2,

—	preglednico 4 (Tokovi neposrednih tujih naložb T + 9): neposredne naložbe v tujini skupaj, geografska razčlenitev, raven 3 in neposredne naložbe v gospodarstvu poročevalcu skupaj, geografska razčlenitev, raven 3,

—	preglednico 4 (Tokovi neposrednih tujih naložb T + 21): neposredne naložbe v tujini skupaj, geografska razčlenitev, raven 3 in neposredne naložbe v gospodarstvu poročevalcu skupaj, geografska razčlenitev, raven 3 ter dejavnost NOGA na ravni dvomestne oznake,

—	preglednico 5 (Stanja neposrednih tujih naložb T + 21): neposredne naložbe v tujini: skupaj sredstva, geografska razčlenitev, raven 3 in neposredne naložbe v gospodarstvo, ki poroča: skupaj obveznosti, geografska razčlenitev, raven 3 ter dejavnost NOGA na ravni dvomestne oznake.

NOMENKLATURE

—

31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	31993 R 0761: Uredba Komisije (EGS) št. 761/93 z dne 24. marca 1993 (UL L 83, 3.4.1993, str. 1),

—	32002 R 0029: Uredba Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19. decembra 2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3),

—	32006 R 1893: Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

—

31993 R 0696: Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (UL L 76, 30.3.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	1 94 N: Akt o pogojih pristopa Kraljevine Norveške, Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske ter spremembah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL C 241, 29.8.1994, str. 21, kakor je bil prilagojen z UL L 1, 1.1.1995, str. 1).

—	32003 R 1053: Uredba Komisije (ES) št. 1053/2003 z dne 19. junija 2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede hitrih testov (UL L 152, 20.6.2003, str. 8).

—

32003 R 1059: Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32008 R 0011: Uredba Komisije (ES) št. 11/2008 z dne 8. januarja 2008 (UL L 5, 9.1.2008, str. 13),

—	32008 R 0176: Uredba (ES) št. 176/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 (UL L 61, 5.3.2008, str. 1).

—	32008 R 0451: Uredba (ES) št. 451/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (UL L 145, 4.6.2008, str. 65).

—

32006 R 1893: Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

STATISTIKA KMETIJSTVA

—

31996 L 0016: Direktiva Sveta 96/16/ES z dne 19. marca 1996 o statističnih raziskovanjih mleka in mlečnih proizvodov (UL L 78, 28.3.1996, str. 27), kakor je bila spremenjena s:

—	32003 L 0107: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/107/ES z dne 5. decembra 2003 (UL L 7, 13.1.2004, str. 40).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Direktive v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

Švica ni zavezana k regionalni razčlenitvi podatkov, kot se zahteva s to direktivo.

—

31997 D 0080: Odločba Komisije 97/80/ES z dne 18. decembra 1996 o določbah za izvajanje Direktive Sveta 96/16/ES o statističnih raziskovanjih mleka in mlečnih proizvodov (UL L 24, 25.1.1997, str. 26), kakor je bila spremenjena s:

—	31998 D 0582: Odločba Sveta 98/582/ES z dne 6. oktobra 1998 (UL L 281, 17.10.1998, str. 36).

—

32005 D 0288: Odločba Komisije 2005/288/ES z dne 18. marca 2005 o spremembah Odločbe 97/80/ES o določbah za izvajanje Direktive Sveta 96/16/ES glede statističnih raziskav mleka in mlečnih proizvodov (UL L 88, 7.4.2005, str. 10).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Odločbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

Švica ni zavezana k regionalni razčlenitvi, kot se zahteva v preglednici 1 Priloge I: letna proizvodnja kravjega mleka.

—

32008 R 1166: Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 571/88 (UL L 321, 1.12.2008, str. 14).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjo prilagoditvijo:

za Švico se vnos VII Priloge III k Uredbi (ki vključuje 12 karakteristik spodbujanja razvoja podeželja) ne uporablja.

—	32008 R 1242: Uredba Komisije (ES) št. 1242/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi tipologije Skupnosti za kmetijska gospodarstva (UL L 335, 13.12.2008, str. 3).

—

32000 D 0115: Odločba Komisije 2000/115/ES z dne 24. novembra 1999 o opredelitvah značilnosti raziskovanj, seznamu kmetijskih pridelkov, izjemah pri opredelitvah ter regijah in okoliših glede raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev (UL L 38, 12.2.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32002 R 1444: Uredba Komisije (ES) št. 1444/2002 z dne 24. julija 2002 (UL L 216, 12.8.2002, str. 1),

—	32004 R 2139: Uredba Komisije (ES) št. 2139/2004 z dne 8. decembra 2004 (UL L 369, 16.12.2004, str. 26),

—	32006 R 0204: Uredba Komisije (ES) št. 204/2006 z dne 6. februarja 2006 (UL L 34, 7.2.2006, str. 3).

—

32008 D 0690: Odločba Komisije 2008/690/ES z dne 4. avgusta 2008 o spremembi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/109/ES ter Odločbe Komisije 2002/38/ES v zvezi s statističnimi raziskovanji, ki so jih izvedle države članice o intenzivnih sadovnjakih nekaterih vrst sadnega drevja (UL L 225, 23.8.2008, str. 14).

—	32009 R 0543: Uredba (ES) št. 543/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o statistiki rastlinske pridelave ter razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 837/90 in (EGS) št. 959/93 (UL L 167, 29.6.2009, str. 1).

—

32004 R 0138: Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (UL L 33, 5.2.2004, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32005 R 0306: Uredba Komisije (ES) št. 306/2005 z dne 24. februarja 2005 (UL L 52, 25.2.2005, str. 9),

—	32006 R 0909: Uredba Komisije (ES) št. 909/2006 z dne 20. junija 2006 (UL L 168, 21.6.2006, str. 14),

—	32008 R 0212: Uredba Komisije (ES) št. 212/2008 z dne 7. marca 2008 (UL L 65, 8.3.2008, str. 5).

—

32008 R 1165: Uredba (ES) št. 1165/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o statistiki živinoreje in mesa ter razveljavitvi direktiv Sveta 93/23/EGS, 93/24/EGS in 93/25/EGS (UL L 321, 1.12.2008, str. 1).

Za namene tega sporazuma veljajo določbe Uredbe v skladu z naslednjimi prilagoditvami:

(a)

Švica ni zavezana k naslednjim podrobnim kategorijam statistike živinoreje, ki se zahtevajo s Prilogo II k Uredbi:

—	Švica je izvzeta iz statistike o živalih za zakol, ki se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, govedo, staro več kot eno leto, vendar manj kot dve leti, samice (telice, ki še niso telile),

—	Švica je izvzeta iz ostale statistike, ki se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, govedo, staro več kot eno leto, vendar manj kot dve leti, samice (telice, ki še niso telile),

—	Švica je izvzeta iz statistike o živalih za zakol, ki se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, govedo, staro dve leti in več, samice, telice,

—	Švica je izvzeta iz druge statistike, ki se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, govedo, staro dve leti in več, samice, telice,

—	Švica je izvzeta iz statistike o prašičih z živo težo 50 kg ali več, vendar manj kot 80 kg, kot se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, pitovni prašiči, vključno z izločenimi merjasci in svinjami,

—	Švica je izvzeta iz statistike o prašičih z živo težo 80 kg ali več, vendar manj kot 110 kg, kot se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, pitovni prašiči, vključno z izločenimi merjasci in svinjami,

—	Švica je izvzeta iz statistike o prašičih z živo težo 110 kg ali več, kot se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, pitovni prašiči, vključno z izločenimi merjasci in svinjami,

—	Švica je izvzeta iz statistike o svinjah, ki so prvič breje, kot se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, plemenski prašiči z živo težo 50 kg in več, breje svinje,

—	Švica je izvzeta iz statistike o mladicah, ki še niso bile breje, kot se zahteva v Prilogi II, kategorije statistike živinoreje, plemenski prašiči z živo težo 50 kg in več, druge svinje;

(b)	Švica je izvzeta iz statistike o mladem govedu, kot se zahteva v Prilogi IV, kategorije statistike zakolov, govedo;

(c)	Švica je izvzeta iz statistike o jagnjetih in drugem, kot se zahteva v Prilogi IV, kategorije statistike zakolov, ovce;

(d)	Švica je izvzeta iz statistike o kozah, kot se zahteva v Prilogi IV, kategorije statistike zakolov;

(e)	Švica je izvzeta iz statistike o racah in drugem, kot se zahteva v Prilogi IV, kategorije statistike zakolov, perutnina.

STATISTIKA RIBIŠTVA

—

31991 R 1382: Uredba Sveta (EGS) št. 1382/91 z dne 21. maja 1991 o predložitvi podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah (UL L 133, 28.5.1991, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	31993 R 2104: Uredba Sveta (EGS) št. 2104/93 z dne 22. julija 1993 (UL L 191, 31.7.1993, str. 1).

—

31991 R 3880: Uredba Sveta (EGS) št. 3880/91 z dne 17. decembra 1991 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 365, 31.12.1991, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32001 R 1637: Uredba Komisije (ES) št. 1637/2001 z dne 23. julija 2001 (UL L 222, 17.8.2001, str. 20).

—

31993 R 2018: Uredba Sveta (EGS) št. 2018/93 z dne 30. junija 1993 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (UL L 186, 28.7.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32001 R 1636: Uredba Komisije (ES) št. 1636/2001 z dne 23. julija 2001 (UL L 222, 17.8.2001, str. 1).

—

31995 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/95 z dne 23. oktobra 1995 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven Severnega Atlantika (UL L 270, 13.11.1995, str. 1), kakor je bila spremenjena s:

—	32001 R 1638: Uredba Komisije (ES) št. 1638/2001 z dne 24. julija 2001 (UL L 222, 17.8.2001, str. 29).

—	31996 R 0788: Uredba Sveta (ES) št. 788/96 z dne 22. aprila 1996 o predložitvi statističnih podatkov držav članic o ribogojni proizvodnji (UL L 108, 1.5.1996, str. 1).

STATISTIKA ENERGETIKE

—	31990 L 0377: Direktiva Sveta 90/377/EGS z dne 29. junija 1990 o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom (UL L 185, 17.7.1990, str. 16).

STATISTIKA OKOLJA

—	32006 R 1893: Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

—	32007 R 0973: Uredba Komisije (ES) št. 973/2007 z dne 20. avgusta 2007 (UL L 216, 21.8.2007, str. 10).‘

(1) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

		ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2010.280.slv
Uradni list Evropske unije		L 280

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 53 26. oktober 2010

Vsebina		I Zakonodajni akti	Stran
		DIREKTIVE
	*	Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih	1

	II Nezakonodajni akti
	UREDBE
	Uredba Komisije (EU) št. 960/2010 z dne 25. oktobra 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	8
	SKLEPI
*	Sklep Sveta 2010/638/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Republiki Gvineji	10
*	Sklep Sveta 2010/639/SZVP z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim uradnikom Belorusije	18
	2010/640/EU
*	Sklep Komisije z dne 21. oktobra 2010 o spremembi odločb 2006/920/ES in 2008/231/ES o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem Vodenje in upravljanje prometa vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7179) ( 1 )	29
	2010/641/EU
*	Sklep Komisije z dne 22. oktobra 2010 o spremembi Odločbe 2008/866/ES glede obdobja uporabe (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7183) ( 1 )	59
	2010/642/EU
*	Sklep Komisije z dne 25. oktobra 2010 o odobritvi metode za razvrščanje prašičjih trupov v Grčiji (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 7230)	60
	AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI
	2010/643/EU
*	Sklep št. 2/2010 Statističnega odbora Evropska unija-Švica z dne 1. oktobra 2010 o spremembi Priloge A k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike	62

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	MA	78,7
	MK	80,0
	XS	73,2
	ZZ	77,3
0707 00 05	MK	87,5
	TR	152,9
	ZZ	120,2
0709 90 70	TR	143,9
0709 90 70	ZZ	143,9
0805 50 10	AR	88,4
	BR	68,9
	CL	65,0
	TR	93,2
	UY	61,0
	ZA	90,2
	ZZ	77,8
0806 10 10	BR	220,8
	TR	133,9
	US	155,2
	ZA	64,2
	ZZ	143,5
0808 10 80	AR	77,3
	BR	59,6
	CL	110,2
	CN	82,6
	NZ	101,3
	US	82,6
	ZA	94,6
	ZZ	86,9
0808 20 50	CN	92,7
	ZA	88,6
	ZZ	90,7


	(1) Besedilo velja za EGP