ISSN 1725-5155

doi:10.3000/17255155.L_2010.039.slv

Uradni list

Evropske unije

L 39

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 53
12. februar 2010


Vsebina

 

II   Nezakonodajni akti

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 124/2010 z dne 11. februarja 2010 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

 

Uredba Komisije (EU) št. 125/2010 z dne 11. februarja 2010 o določitvi najvišjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 676/2009

3

 

 

SKLEPI

 

 

2010/86/EU, Euratom

 

*

Sklep Evropskega parlamenta z dne 20. januarja 2010 o izvolitvi Evropskega varuha človekovih pravic

4

 

 

2010/87/EU

 

*

Sklep Komisije z dne 5. februarja 2010 o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov obdelovalcem s sedežem v tretjih državah v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 593)  ( 1 )

5

 

 

IV   Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

 

*

Sklep Sveta 2010/88/SZVP/PNZ z dne 30. novembra 2009 o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah

19

Sporazum o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med Evropsko unijo in Japonsko

20

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


II Nezakonodajni akti

UREDBE

12.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/1


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 124/2010

z dne 11. februarja 2010

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 12. februarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. februarja 2010

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

176,4

JO

82,9

MA

82,1

TN

124,7

TR

99,6

ZZ

113,1

0707 00 05

JO

150,4

MA

75,9

TR

140,4

ZZ

122,2

0709 90 70

IL

247,1

MA

123,7

TR

143,3

ZZ

171,4

0709 90 80

EG

69,8

MA

131,9

ZZ

100,9

0805 10 20

EG

49,7

IL

57,3

MA

47,1

TN

47,0

TR

52,0

ZZ

50,6

0805 20 10

IL

150,5

MA

89,1

ZZ

119,8

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

56,3

EG

57,3

IL

92,1

JM

109,6

MA

85,7

PK

45,0

TR

61,9

ZZ

72,6

0805 50 10

EG

76,3

IL

76,3

TR

70,0

ZZ

74,2

0808 10 80

CL

60,1

CN

68,1

MK

24,7

US

111,9

ZZ

66,2

0808 20 50

CN

52,8

US

100,1

ZA

110,3

ZZ

87,7


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


12.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/3


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 125/2010

z dne 11. februarja 2010

o določitvi najvišjega znižanja uvozne dajatve za koruzo v okviru javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 676/2009

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 144(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 676/2009 (2) je odprla javni razpis za najvišje znižanje dajatve za uvoz koruze v Španijo iz tretjih držav.

(2)

V skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1296/2008 z dne 18. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za uporabo tarifnih kvot za uvoz koruze in sirka v Španijo in uvoz koruze na Portugalsko (3) lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi najvišje znižanje uvozne dajatve. Pri tem mora upoštevati zlasti merila iz členov 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1296/2008.

(3)

Sprejmejo se vse ponudbe, ki so enake ali manjše od najvišjega znižanja uvozne dajatve.

(4)

Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za ponudbe, vložene od 29. januarja do 11. februarja 2010 v okviru javnega razpisa iz Uredbe (ES) št. 676/2009, se najvišje znižanje uvozne dajatve za koruzo določi na 19,61 EUR za tono za najvišjo skupno količino 8 000 ton.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 12. februarja 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. februarja 2010

Za Komisijo, za predsednika po pooblastilu

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 196, 28.7.2009, str. 6.

(3)  UL L 340, 19.12.2008, str. 57.


SKLEPI

12.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/4


SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA

z dne 20. januarja 2010

o izvolitvi Evropskega varuha človekovih pravic

(2010/86/EU, Euratom)

EVROPSKI PARLAMENT JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti tretjega odstavka člena 24 in člena 228 Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju svojega Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (1),

ob upoštevanju člena 204 svojega Poslovnika,

ob upoštevanju javnega razpisa (2),

ob upoštevanju glasovanja z dne 20. januarja 2010 –

SKLENIL:

Nikiforos DIAMANDOUROS se izvoli za Evropskega varuha človekovih pravic.

V Strasbourgu, 20. januarja 2010

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK


(1)  UL L 113, 4.5.1994, str. 15.

(2)  UL C 216, 10.9.2009, str. 7.


12.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/5


SKLEP KOMISIJE

z dne 5. februarja 2010

o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov obdelovalcem s sedežem v tretjih državah v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 593)

(Besedilo velja za EGP)

(2010/87/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1) in zlasti člena 26(4) Direktive,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Direktivo 95/46/ES morajo države članice zagotoviti, da se lahko prenos osebnih podatkov v tretjo državo izvede le, če zadevna tretja država zagotovi primerno raven varstva podatkov in če se pred prenosom upoštevajo zakoni držav članic, ki so v skladu z drugimi določbami Direktive.

(2)

Vendar pa člen 26(2) Direktive 95/46/ES določa, da lahko države članice ob upoštevanju nekaterih zaščitnih ukrepov odobrijo prenos ali niz prenosov osebnih podatkov v tretje države, ki ne zagotavljajo primerne ravni varstva. Taki zaščitni ukrepi lahko izhajajo zlasti iz ustreznih pogodbenih klavzul.

(3)

V skladu z Direktivo 95/46/ES je treba raven varstva podatkov ocenjevati z vidika vseh okoliščin, ki spremljajo postopek prenosa podatkov ali niz postopkov prenosa podatkov. Delovna skupina o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljena v skladu z navedeno direktivo, je izdala smernice, ki so v pomoč pri ocenjevanju.

(4)

Standardne pogodbene klavzule se nanašajo le na varstvo podatkov. Zato lahko izvoznik in uvoznik podatkov vključita katere koli druge klavzule o vprašanjih poslovanja, ki so po njunem mnenju primerne za pogodbo, če le niso v nasprotju s standardnimi pogodbenimi klavzulami.

(5)

Ta sklep ne sme posegati v nacionalna dovoljenja, ki jih države članice lahko odobrijo v skladu z nacionalnimi predpisi za izvajanje člena 26(2) Direktive 95/46/ES. Učinek tega sklepa je le, da od držav članic zahteva, da v njem določene standardne pogodbene klavzule priznajo kot takšne, ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe, in torej nima nobenega vpliva na druge pogodbene klavzule.

(6)

Odločba Komisije 2002/16/ES z dne 27. decembra 2001 o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov obdelovalcem s sedežem v tretjih državah v skladu z Direktivo 95/46/ES (2) je bila sprejeta z namenom olajšanja prenosa osebnih podatkov od upravljavca podatkov s sedežem v Evropski uniji obdelovalcu s sedežem v tretji državi, ki ne zagotavlja primerne ravni varstva.

(7)

Po sprejetju Odločbe 2002/16/ES so bile pridobljene številne izkušnje. Poročilo o izvajanju odločb o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov v tretje države (3) je pokazalo, da obstaja vse večje zanimanje za spodbujanje uporabe standardnih pogodbenih klavzul za mednarodni prenos osebnih podatkov v tretje države, ki ne zagotavljajo primerne ravni varstva. Poleg tega so zainteresirane strani predložile predloge za posodobitev standardnih pogodbenih klavzul iz Odločbe 2002/16/ES, da bi se upošteval hitro naraščajoč obseg dejavnosti obdelave podatkov na svetu in obravnavala nekatera vprašanja, ki jih navedena odločba ne ureja (4).

(8)

Področje uporabe tega sklepa je omejeno na določitev, da lahko klavzule, ki jih opredeljuje, uporabi upravljavec podatkov s sedežem v Evropski uniji, da bi navedel ustrezne zaščitne ukrepe v smislu člena 26(2) Direktive 95/46/ES za prenos osebnih podatkov obdelovalcu s sedežem v tretji državi.

(9)

Ta sklep se ne uporablja za prenos osebnih podatkov s strani upravljavcev s sedežem v Evropski uniji upravljavcem s sedežem zunaj Evropske unije, ki sodijo v področje uporabe Odločbe Komisije 2001/497/ES z dne 15. junija 2001 o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov v tretje države v skladu z Direktivo 95/46/ES (5).

(10)

Ta sklep naj izpolnjuje obveznost iz člena 17(3) Direktive 95/46/ES in ne vpliva na vsebino pogodb ali pravnih aktov, sestavljenih v skladu z navedeno določbo. Vendar pa morajo biti vključene nekatere standardne pogodbene klavzule, zlasti v zvezi z obveznostmi izvoznika podatkov, da bi se povečala jasnost glede določb, ki jih lahko vsebuje pogodba med upravljavcem in obdelovalcem.

(11)

Nadzorni organi držav članic imajo v tem pogodbenem mehanizmu ključno vlogo pri zagotavljanju primernega varstva osebnih podatkov po prenosu. V izjemnih primerih, kadar izvozniki podatkov odklonijo dajanje primernih navodil uvozniku podatkov ali pa so jih nesposobni dati, ter kadar obstaja neizbežna nevarnost resne škode za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, naj standardne pogodbene klavzule dovolijo nadzornim organom pregled uvoznikov podatkov in podobdelovalcev ter, kjer je to primerno, sprejemanje odločitev, zavezujočih za uvoznike in podobdelovalce. Nadzorni organi naj bi imeli pooblastilo za prepoved ali začasno ustavitev prenosa podatkov ali niza prenosov, ki temelji na standardnih pogodbenih klavzulah v tistih izjemnih primerih, kjer se ugotovi verjetnost, da ima lahko prenos na pogodbeni podlagi precej škodljivih posledic za jamstva in obveznosti, ki zagotavljajo primerno varstvo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(12)

Standardne pogodbene klavzule naj predvidijo tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki jih morajo uporabiti obdelovalci podatkov s sedežem v tretji državi, ki ne zagotavlja primernega varstva, da bi se zagotovila raven varnosti, primerna tveganju, ki ga predstavljata obdelava in narava podatkov, ki jih je treba varovati. Pogodbenici morata v pogodbi predvideti tiste tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki so ob upoštevanju veljavnega prava o varstvu podatkov, najsodobnejše tehnologije in stroškov njihovega izvajanja, potrebni za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom ali katerim koli drugim nezakonitim načinom obdelave.

(13)

Za pospešitev prenosa podatkov iz Evropske unije je zaželeno, da je obdelovalcem, ki zagotavljajo storitve obdelave podatkov različnim upravljavcem podatkov v Evropski uniji, dovoljeno uporabljati enake tehnične in organizacijske varnostne ukrepe ne glede na državo članico, iz katere izvira prenos podatkov, zlasti v tistih primerih, ko uvoznik podatkov prejme podatke za nadaljnjo obdelavo z različnih sedežev izvoznika podatkov v Evropski uniji; v tem primeru pa naj se uporabi zakonodaja namembne države članice, v kateri je sedež.

(14)

Primerno je določiti najmanjšo količino informacij, ki jih morata pogodbenici navesti v pogodbi o prenosu. Države članice naj ohranijo pooblastilo za podrobno določanje informacij, ki jih morata priskrbeti pogodbenici. Izvajanje tega sklepa je treba proučiti glede na izkušnje.

(15)

Uvoznik podatkov naj prenesene osebne podatke obdeluje samo v imenu izvoznika podatkov in v skladu z njegovimi navodili ter obveznostmi iz klavzul. Zlasti naj uvoznik podatkov ne posreduje osebnih podatkov tretji stranki brez predhodnega pisnega soglasja izvoznika podatkov. Izvoznik podatkov naj uvoznika podatkov med trajanjem obdelave podatkov pouči, da naj obdeluje podatke v skladu z njegovimi navodili, veljavnim pravom o varstvu podatkov in obveznostmi iz klavzul.

(16)

V poročilu o izvajanju odločb o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov v tretje države je bila predlagana uvedba primernih standardnih pogodbenih klavzul o nadaljnjih prenosih od obdelovalca podatkov s sedežem v tretji državi drugim obdelovalcem podatkov (podobdelava), da bi se upoštevali poslovni trendi in prakse na področju vse bolj globalizirane obdelave podatkov.

(17)

Ta sklep naj vsebuje posebne standardne pogodbene klavzule o oddaji storitev obdelave podatkov v podobdelavo drugim obdelovalcem podatkov s sedežem v tretjih državah (podobdelovalci) s strani obdelovalca podatkov s sedežem v tretji državi (uvoznik podatkov). Poleg tega naj določi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri podobdelavi, da se varstvo osebnih podatkov, ki se prenašajo, zagotovi tudi ob nadaljnjem prenosu podobdelovalcu.

(18)

Poleg tega naj podobdelavo sestavljajo samo postopki obdelave, ki so bili dogovorjeni v pogodbi, sklenjeni med izvoznikom in uvoznikom podatkov, ki vključuje standardne pogodbene klavzule iz tega sklepa, in nobeni drugi postopki ali nameni obdelave, tako da bo spoštovano načelo omejitve namena iz Direktive 95/46/ES. Če podobdelovalec ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti glede obdelave podatkov, je uvoznik podatkov še vedno odgovoren izvozniku podatkov. Prenos osebnih podatkov obdelovalcem s sedežem zunaj Evropske unije naj ne vpliva na dejstvo, da naj bodo dejavnosti obdelave podatkov v skladu z veljavnim pravom o varstvu podatkov.

(19)

Standardne pogodbene klavzule naj bodo izvršljive ne le s strani organizacij, ki so stranke pogodbe, ampak tudi s strani posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zlasti če so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, oškodovani zaradi kršitve pogodbe.

(20)

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, naj bo upravičen do ukrepanja ter, kjer je to primerno, do prejetja odškodnine od izvoznika podatkov, ki je upravljavec prenesenih osebnih podatkov. Izjemoma naj bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravičen tudi do ukrepanja ter, kjer je to primerno, do prejetja odškodnine od uvoznika podatkov v tistih primerih, ki izhajajo iz morebitne kršitve katere od obveznosti iz odstavka 2 klavzule 3 s strani uvoznika podatkov ali katerega koli podobdelovalca, če izvoznik podatkov dejansko izgine, pravno preneha obstajati ali pa postane insolventen. Izjemoma naj bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, upravičen tudi do ukrepanja ter, kjer je to primerno, do prejetja odškodnine od podobdelovalca, če izvoznik in uvoznik podatkov dejansko izgineta, pravno prenehata obstajati ali pa postaneta insolventna. Takšna odgovornost podobdelovalca naj bo omejena na njegove postopke obdelave iz pogodbenih klavzul.

(21)

V primeru spora med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki in ki se sklicuje na klavzulo v korist tretjega, ter uvoznikom podatkov, ki se ne razreši po mirni poti, naj uvoznik podatkov soglaša, da posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, da na izbiro mediacijo ali sodni postopek. Obseg dejanske izbire posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, bo odvisen od dostopnosti zanesljivih in priznanih sistemov mediacije. Ena od možnosti naj bo mediacija s strani nadzornih organov za varstvo podatkov države članice, v kateri je sedež izvoznika podatkov, če ti organi takšno storitev opravljajo.

(22)

Za pogodbo naj velja pravo države članice, v kateri je sedež izvoznika podatkov, s čimer se upravičeni tretji stranki omogoči izvrševanje pogodbe. Posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, naj bo dovoljeno, da jih predstavljajo združenja ali drugi organi, če to želijo in če je to dovoljeno z nacionalno zakonodajo. Ta zakonodaja naj ureja tudi določbe o varstvu podatkov katere koli pogodbe s podobdelovalcem glede podobdelave osebnih podatkov, ki jih je izvoznik podatkov v skladu s pogodbenimi klavzulami prenesel uvozniku podatkov.

(23)

Ker se ta sklep uporablja samo v primerih, ko obdelovalec podatkov s sedežem v tretji državi odda izvajanje storitev obdelave podobdelovalcu s sedežem v tretji državi, naj se ne uporablja v primeru, ko obdelovalec s sedežem v Evropski uniji, ki obdeluje osebne podatke v imenu upravljavca s sedežem v Evropski uniji, odda izvajanje postopkov obdelave podobdelovalcu s sedežem v tretji državi. V takih primerih je državam članicam prepuščeno, ali bodo upoštevale dejstvo, da so bila pri oddaji dela podobdelovalcu s sedežem v tretji državi upoštevana načela in jamstva iz standardnih pogodbenih klavzul, določenih v tem sklepu, z namenom zagotavljanja primernega varstva pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ki se prenašajo zaradi postopkov podobdelave.

(24)

Delovna skupina o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljena v skladu s členom 29 Direktive 95/46/ES, je dala mnenje o ravni varstva, zagotovljeni s standardnimi pogodbenimi klavzulami, priloženimi temu sklepu, ki je bilo upoštevano pri pripravi tega sklepa.

(25)

Odločbo 2002/16/ES je treba razveljaviti.

(26)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 31 Direktive 95/46/ES –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Standardne pogodbene klavzule iz Priloge veljajo za takšne, ki zagotavljajo ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov in glede uresničevanja ustreznih pravic, kakor zahteva člen 26(2) Direktive 95/46/ES.

Člen 2

Ta sklep zadeva le primernost varstva, ki ga zagotavljajo standardne pogodbene klavzule za prenos osebnih podatkov obdelovalcem iz Priloge. Ne vpliva na uporabo drugih nacionalnih predpisov za izvajanje Direktive 95/46/ES, ki se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov znotraj držav članic.

Ta sklep se uporablja za prenos osebnih podatkov s strani upravljavcev s sedežem v Evropski uniji prejemnikom s sedežem zunaj ozemlja Evropske unije, ki delujejo samo kot obdelovalci.

Člen 3

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„posebne vrste podatkov“ pomenijo podatke iz člena 8 Direktive 95/46/ES;

(b)

„nadzorni organ“ pomeni organ iz člena 28 Direktive 95/46/ES;

(c)

„izvoznik podatkov“ pomeni upravljavca, ki prenaša osebne podatke;

(d)

„uvoznik podatkov“ pomeni obdelovalca s sedežem v tretji državi, ki soglaša, da od izvoznika podatkov prejema osebne podatke, namenjene za obdelavo v imenu izvoznika podatkov po prenosu v skladu z njegovimi navodili in pogoji tega sklepa, ter ki ni podvržen sistemu tretje države za zagotovitev primernega varstva v smislu člena 25(1) Direktive 95/46/ES;

(e)

„podobdelovalec“ pomeni obdelovalca, ki ga zaposli uvoznik podatkov ali kateri koli drug podobdelovalec pri uvozniku podatkov in ki soglaša, da od uvoznika podatkov ali katerega koli drugega podobdelovalca pri uvozniku podatkov prejema osebne podatke, namenjene izključno za obdelavo v imenu izvoznika podatkov po prenosu v skladu z navodili izvoznika podatkov, standardnimi pogodbenimi klavzulami iz Priloge in pogoji pisne pogodbe o podobdelavi;

(f)

„veljavno pravo o varstvu podatkov“ pomeni zakonodajo, ki varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do zasebnosti glede obdelave osebnih podatkov, ki jo uporablja upravljavec podatkov v državi članici, v kateri je sedež izvoznika podatkov;

(g)

„tehnični in organizacijski varnostni ukrepi“ pomenijo tiste ukrepe, usmerjene k varstvu osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom, zlasti kadar obdelava vključuje prenos podatkov prek omrežja, ter pred katero koli drugo nezakonito obliko obdelave.

Člen 4

1.   Pristojni organi v državah članicah lahko ne glede na svoja pooblastila za sprejetje ukrepov za zagotovitev skladnosti z nacionalnimi predpisi, sprejetimi v skladu s poglavji II, III, V in VI Direktive 95/46/ES, izvajajo svoja obstoječa pooblastila, da prepovejo ali začasno ustavijo pretok podatkov v tretje države zaradi varstva posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov v primerih, če:

(a)

je ugotovljeno, da zakonodaja, ki velja za uvoznika podatkov ali podobdelovalca, temu nalaga zahteve po odstopanju od veljavnega prava o varstvu podatkov, ki presegajo omejitve, potrebne v demokratični družbi, kakor jih predvideva člen 13 Direktive 95/46/ES, če zaradi teh zahtev obstaja verjetnost precejšnjih škodljivih posledic za jamstva, zagotovljena z veljavnim pravom o varstvu podatkov in standardnimi pogodbenimi klavzulami;

(b)

pristojni organ ugotovi, da uvoznik podatkov ali podobdelovalec ni spoštoval standardnih pogodbenih klavzul iz Priloge, ali

(c)

obstaja precejšnja verjetnost, da standardne pogodbene klavzule iz Priloge niso ali ne bodo izpolnjene ter da bi nadaljnji prenos povzročil neposredno tveganje z resno škodo za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki.

2.   Prepoved ali začasna ustavitev v skladu z odstavkom 1 preneha veljati takoj, ko nehajo obstajati razlogi za prepoved ali začasno ustavitev.

3.   Ko države članice sprejmejo ukrepe v skladu z odstavkoma 1 in 2, takoj obvestijo Komisijo, ki bo posredovala informacije drugim državam članicam.

Člen 5

Komisija oceni izvajanje tega sklepa na podlagi razpoložljivih informacij tri leta po njegovem sprejetju. Poročilo o svojih ugotovitvah predloži odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 31 Direktive 95/46/ES. Poročilo vključuje kakršne koli dokaze, ki bi lahko vplivali na oceno v zvezi z ustreznostjo standardnih pogodbenih klavzul iz Priloge, in kakršne koli dokaze o diskriminatorni uporabi tega sklepa.

Člen 6

Ta sklep velja od 15. maja 2010.

Člen 7

1.   Odločba 2002/16/ES se razveljavi s 15. majem 2010.

2.   Pogodba, sklenjena med izvoznikom in uvoznikom podatkov v skladu z Odločbo 2002/16/ES pred 15. majem 2010, ostane veljavna in učinkuje, dokler prenosi in postopki obdelave podatkov, ki so predmet pogodbe, ostajajo nespremenjeni ter dokler se osebni podatki, ki jih zajema ta sklep, še naprej prenašajo med strankama. Če želita pogodbenici kaj s tem v zvezi spremeniti ali oddati izvajanje postopkov obdelave, ki so predmet pogodbe, morata skleniti novo pogodbo, ki mora biti skladna s standardnimi pogodbenimi klavzulami iz Priloge.

Člen 8

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 5. februarja 2010

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik


(1)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(2)  UL L 6, 10.1.2002, str. 52.

(3)  SEC(2006) 95, 20.1.2006.

(4)  Mednarodna trgovinska zbornica (International Chamber of Commerce – ICC), Poslovni svet Japonske v Evropi (Japan Business Council in Europe – JBCE), Odbor za EU Ameriške gospodarske zbornice v Belgiji (EU Committee of the American Chamber of Commerce in Belgium – Amcham) in Federacija evropskih združenj za direktni marketing (Federation of European Direct Marketing Associations – FEDMA).

(5)  UL L 181, 4.7.2001, str. 19.


PRILOGA

STANDARDNE POGODBENE KLAVZULE (OBDELOVALCI)

Za namene člena 26(2) Direktive 95/46/ES glede prenosa osebnih podatkov obdelovalcem s sedežem v tretjih državah, ki ne zagotavljajo primerne ravni varstva podatkov

Ime organizacije, ki je izvoznik podatkov: …

Naslov: …

Telefon: …; telefaks: …; e-naslov: …

Drugi podatki za identifikacijo organizacije:

(izvoznik podatkov)

in

Ime organizacije, ki je uvoznik podatkov: …

Naslov: …

Telefon: …; telefaks: …; e-naslov: …

Drugi podatki za identifikacijo organizacije:

(uvoznik podatkov),

vsak od njiju „stranka“, skupaj „stranki“,

SOGLAŠATA o naslednjih pogodbenih klavzulah (v nadaljnjem besedilu: klavzule), da bi navedla ustrezne zaščitne ukrepe glede varstva zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov pri prenosu osebnih podatkov, določenih v Dodatku 1, ki jih izvoznik podatkov prenaša uvozniku podatkov.

Klavzula 1

Opredelitev pojmov

V teh klavzulah:

(a)

imajo pojmi „osebni podatki“, „posebne vrste podatkov“, „obdelava“, „upravljavec“, „obdelovalec“, „posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ in „nadzorni organ“ enak pomen kot v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1);

(b)

„izvoznik podatkov“ pomeni upravljavca, ki prenaša osebne podatke;

(c)

„uvoznik podatkov“ pomeni obdelovalca, ki soglaša, da od izvoznika podatkov prejema osebne podatke, namenjene za obdelavo v imenu izvoznika podatkov po prenosu v skladu z njegovimi navodili in pogoji klavzul, ter ki ni podvržen sistemu tretje države za zagotovitev primernega varstva v smislu člena 25(1) Direktive 95/46/ES;

(d)

„podobdelovalec“ pomeni obdelovalca, ki ga zaposli uvoznik podatkov ali kateri koli drug podobdelovalec pri uvozniku podatkov in ki soglaša, da od uvoznika podatkov ali katerega koli drugega podobdelovalca pri uvozniku podatkov prejema osebne podatke, namenjene izključno za obdelavo v imenu izvoznika podatkov po prenosu v skladu z njegovimi navodili, pogoji klavzul in pogoji pisne podpogodbe;

(e)

„veljavno pravo o varstvu podatkov“ pomeni zakonodajo, ki varuje temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter zlasti njihovo pravico do zasebnosti glede obdelave osebnih podatkov, ki jo uporablja upravljavec podatkov v državi članici, v kateri je sedež izvoznika podatkov;

(f)

„tehnični in organizacijski varnostni ukrepi“ pomenijo tiste ukrepe, usmerjene k varstvu osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom, zlasti tam, kjer obdelava vključuje prenos podatkov prek omrežja, ter pred katero koli drugo nezakonito obliko obdelave.

Klavzula 2

Podrobnosti prenosa

Podrobnosti prenosa in zlasti posebne vrste osebnih podatkov, kjer je to ustrezno, so določene v Dodatku 1, ki je sestavni del klavzul.

Klavzula 3

Klavzula v korist tretjega

1.

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko kot upravičena tretja stranka proti izvozniku podatkov uveljavlja to klavzulo, klavzulo 4(b) do (i), klavzulo 5(a) do (e) in (g) do (j), klavzulo 6(1) in (2), klavzulo 7, klavzulo 8(2) ter klavzule 9 do 12.

2.

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko proti uvozniku podatkov uveljavlja to klavzulo, klavzulo 5(a) do (e) in (g), klavzulo 6, klavzulo 7, klavzulo 8(2) ter klavzule 9 do 12, če izvoznik podatkov dejansko izgine ali pravno preneha obstajati, razen če je pravni naslednik s pogodbo ali po zakonu prevzel vse pravice in obveznosti izvoznika podatkov; v tem primeru lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, navedene klavzule uveljavlja proti pravnemu nasledniku.

3.

Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, lahko proti podobdelovalcu uveljavlja to klavzulo, klavzulo 5(a) do (e) in (g), klavzulo 6, klavzulo 7, klavzulo 8(2) ter klavzule 9 do 12, če izvoznik in uvoznik podatkov dejansko izgineta, pravno prenehata obstajati ali postaneta insolventna, razen če je pravni naslednik s pogodbo ali po zakonu prevzel vse pravice in obveznosti izvoznika podatkov; v tem primeru lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, navedene klavzule uveljavlja proti pravnemu nasledniku. Takšna odgovornost podobdelovalca je omejena na njegove postopke obdelave iz klavzul.

4.

Stranki ne nasprotujeta temu, da posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zastopa združenje ali drug organ, če posameznik to izrecno želi in če to dovoljuje nacionalna zakonodaja.

Klavzula 4

Obveznosti izvoznika podatkov

Izvoznik podatkov soglaša z naslednjim in zagotavlja:

(a)

da se je obdelava osebnih podatkov vključno s prenosom izvajala in se bo še naprej izvajala v skladu z ustreznimi določbami veljavnega prava o varstvu podatkov (ter so bili po potrebi o tem obveščeni pristojni organi v državi članici, v kateri je sedež izvoznika podatkov) in da ne krši ustreznih predpisov te države;

(b)

da je uvoznika podatkov poučil in mu bo med trajanjem obdelave osebnih podatkov še naprej dajal navodila, da naj obdeluje prenesene osebne podatke samo v imenu izvoznika podatkov ter v skladu z veljavnim pravom o varstvu podatkov in klavzulami;

(c)

da bo uvoznik podatkov zagotovil zadostna jamstva glede tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov iz Dodatka 2 k tej pogodbi;

(d)

da so varnostni ukrepi ob upoštevanju zahtev veljavnega prava o varstvu podatkov, najsodobnejše tehnologije in stroškov njihovega izvajanja primerni za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom, zlasti kadar obdelava vključuje prenos podatkov prek omrežja, ter pred katero koli drugo nezakonito obliko obdelave, in da ti ukrepi zagotavljajo raven varnosti, primerno tveganju, ki ga predstavljata obdelava in narava podatkov, ki jih je treba varovati;

(e)

da bo zagotovil upoštevanje varnostnih ukrepov;

(f)

da je bil oziroma bo posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, v primeru prenosa posebnih vrst podatkov pred prenosom ali čim prej po njem obveščen o tem, da bi se njegovi podatki lahko prenesli v tretjo državo, ki ne zagotavlja primernega varstva v smislu Direktive 95/46/ES;

(g)

da v skladu s klavzulo 5(b) in klavzulo 8(3) vsako obvestilo, prejeto od uvoznika podatkov ali katerega koli podobdelovalca, posreduje nadzornemu organu za varstvo osebnih podatkov, če se odloči nadaljevati prenos ali odpraviti začasno ustavitev;

(h)

da posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, na zahtevo da na voljo izvod klavzul razen Dodatka 2 in kratek opis varnostnih ukrepov, kot tudi izvod kakršne koli pogodbe o storitvah podobdelave, ki mora biti v skladu s klavzulami sklenjena s podobdelovalcem, razen če klavzule ali pogodba vsebujejo poslovne informacije; v tem primeru se take poslovne informacije lahko izvzamejo;

(i)

da podobdelovalec v primeru podobdelave obdeluje podatke v skladu s klavzulo 11 in zagotavlja najmanj enako raven varstva osebnih podatkov in pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kot jo zagotavlja uvoznik podatkov v skladu s klavzulami; ter

(j)

da bo zagotovil upoštevanje klavzule 4(a) do (i).

Klavzula 5

Obveznosti uvoznika podatkov  (2)

Uvoznik podatkov soglaša z naslednjim in zagotavlja:

(a)

da obdeluje osebne podatke samo v imenu izvoznika podatkov ter v skladu z njegovimi navodili in klavzulami; če jih iz kakršnih koli razlogov ne more upoštevati, soglaša, da o tem nemudoma obvesti izvoznika podatkov, ki je v tem primeru upravičen začasno ustaviti prenos podatkov in/ali odstopiti od pogodbe;

(b)

da nima razloga za domnevo, da mu zakonodaja, ki velja zanj, preprečuje izpolnjevanje navodil izvoznika podatkov in obveznosti iz pogodbe, ter da bo v primeru spremembe te zakonodaje, ki bo verjetno imela znaten negativen učinek na jamstva in obveznosti iz klavzul, to spremembo sporočil izvozniku podatkov takoj, ko bo zanjo izvedel, izvoznik podatkov pa je v tem primeru upravičen začasno ustaviti prenos podatkov in/ali odstopiti od pogodbe;

(c)

da je pred obdelavo prenesenih osebnih podatkov izvedel tehnične in organizacijske varnostne ukrepe iz Dodatka 2;

(d)

da bo izvoznika podatkov nemudoma obvestil o:

(i)

vseh pravno zavezujočih zahtevah organa kazenskega pregona za posredovanje osebnih podatkov, razen če je to kako drugače prepovedano, na primer s prepovedjo po kazenski zakonodaji zaradi ohranjanja zaupnosti kazenske preiskave;

(ii)

vsakem naključnem ali nepooblaščenem dostopu; ter

(iii)

vseh zahtevah, prejetih neposredno od posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ne da bi nanje odgovoril, razen če dobi za to pooblastilo;

(e)

da nemudoma in ustrezno obravnava vse poizvedbe izvoznika podatkov v zvezi z obdelavo prenesenih osebnih podatkov ter upošteva nasvete nadzornega organa glede obdelave prenesenih podatkov;

(f)

da na zahtevo izvoznika podatkov predloži svojo opremo za obdelavo podatkov v pregled dejavnosti obdelave, zajetih v klavzulah, ki ga izvede izvoznik podatkov ali inšpekcijski organ, sestavljen iz neodvisnih članov, ki so primerno strokovno usposobljeni ter zavezani k molčečnosti, izbere pa jih izvoznik podatkov, po potrebi v dogovoru z nadzornim organom;

(g)

da posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, na zahtevo da na voljo izvod klavzul, kot tudi izvod kakršne koli pogodbe o podobdelavi, razen če klavzule ali pogodba vsebujejo poslovne informacije; v tem primeru se take poslovne informacije lahko izvzamejo; v primerih, ko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more dobiti izvoda od izvoznika podatkov, se Dodatek 2 zamenja s kratkim opisom varnostnih ukrepov;

(h)

da je v primeru podobdelave predhodno obvestil izvoznika podatkov in pridobil njegovo predhodno pisno soglasje;

(i)

da bo podobdelovalec izvajal storitve obdelave v skladu s klavzulo 11;

(j)

da izvozniku podatkov nemudoma pošlje izvod pogodbe o podobdelavi, sklenjene na podlagi klavzul.

Klavzula 6

Odgovornost

1.

Stranki soglašata, da je vsak posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki je zaradi kršitve obveznosti iz klavzule 3 ali klavzule 11 s strani stranke ali podobdelovalca utrpel škodo, upravičen od izvoznika podatkov prejeti odškodnino za utrpelo škodo.

2.

Če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaradi kršitve katere koli obveznosti iz klavzule 3 ali klavzule 11 s strani uvoznika podatkov ali njegovega podobdelovalca ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka v skladu z odstavkom 1 zoper izvoznika podatkov, ker je izvoznik podatkov dejansko izginil, pravno prenehal obstajati ali pa postal insolventen, uvoznik podatkov soglaša, da lahko posameznik zahtevek uveljavlja zoper njega namesto zoper izvoznika podatkov, razen če je kak pravni naslednik s pogodbo ali po zakonu prevzel vse pravne obveznosti izvoznika podatkov; v tem primeru lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uveljavlja svoj zahtevek zoper pravnega naslednika.

Uvoznik podatkov se s sklicevanjem na kršitev obveznosti s strani podobdelovalca ne more izogniti svoji odgovornosti.

3.

Če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, zaradi kršitve katere koli obveznosti iz klavzule 3 ali klavzule 11 s strani podobdelovalca ne more uveljavljati zahtevka iz odstavkov 1 in 2 zoper izvoznika podatkov ali uvoznika podatkov, ker sta izvoznik in uvoznik podatkov dejansko izginila, pravno prenehala obstajati ali pa postala insolventna, podobdelovalec soglaša, da lahko posameznik zahtevek uveljavlja zoper njega glede njegovih postopkov obdelave iz klavzul namesto zoper izvoznika ali uvoznika podatkov, razen če je kak pravni naslednik s pogodbo ali po zakonu prevzel vse pravne obveznosti izvoznika ali uvoznika podatkov; v tem primeru lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uveljavlja svoj zahtevek zoper pravnega naslednika. Odgovornost podobdelovalca je omejena na njegove postopke obdelave iz klavzul.

Klavzula 7

Mediacija in pristojnost

1.

Če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi klavzul zoper uvoznika podatkov uveljavlja pravice kot upravičena tretja stranka in/ali odškodninski zahtevek, uvoznik podatkov soglaša, da bo sprejel odločitev posameznika, da:

(a)

spor predloži v mediacijo, ki jo izvede neodvisna oseba ali, kjer je primerno, nadzorni organ;

(b)

spor predloži sodiščem v državi članici, v kateri je sedež izvoznika podatkov.

2.

Stranki soglašata, da izbira posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne vpliva na njegove materialne ali procesne pravice za uveljavljanje pravnih sredstev v skladu z drugimi določbami nacionalnega ali mednarodnega prava.

Klavzula 8

Sodelovanje z nadzornimi organi

1.

Izvoznik podatkov soglaša z deponiranjem izvoda te pogodbe pri nadzornem organu, če ta to zahteva ali če veljavno pravo o varstvu podatkov to predpisuje.

2.

Stranki soglašata, da ima nadzorni organ pravico izvesti pregled uvoznika podatkov in vseh podobdelovalcev, ki ima enak obseg in zanj veljajo enaki pogoji, ki bi veljali za pregled izvoznika podatkov v skladu z veljavnim pravom o varstvu podatkov.

3.

Uvoznik podatkov nemudoma obvesti izvoznika podatkov o zakonodaji, ki velja zanj ali za katerega koli podobdelovalca in preprečuje pregled uvoznika podatkov ali podobdelovalcev v skladu z odstavkom 2. Izvoznik podatkov je v tem primeru upravičen sprejeti ukrepe iz klavzule 5(b).

Klavzula 9

Pravo, ki se uporablja

Za klavzule velja pravo države članice, v kateri je sedež izvoznika podatkov, in sicer …

Klavzula 10

Spremembe pogodbe

Stranki se zavezujeta, da klavzul ne bosta spreminjali ali prilagajali. Vendar pa lahko po potrebi vključita druge klavzule o vprašanjih poslovanja, če le niso v nasprotju s klavzulami.

Klavzula 11

Podobdelava

1.

Uvoznik podatkov brez predhodnega pisnega soglasja izvoznika podatkov podobdelovalcu ne sme oddati izvajanja postopkov obdelave, ki jih izvaja v imenu izvoznika podatkov na podlagi klavzul. Uvoznik podatkov lahko s soglasjem izvoznika podatkov odda izvajanje svojih obveznosti iz klavzul samo s pisnim sporazumom s podobdelovalcem, ki podobdelovalcu nalaga iste obveznosti, kot jih ima uvoznik podatkov po klavzulah (3). Če podobdelovalec ne izpolni svojih obveznosti glede varstva podatkov iz takega pisnega sporazuma, ostane uvoznik podatkov v razmerju do izvoznika podatkov v celoti odgovoren za izpolnitev obveznosti podobdelovalca iz sporazuma.

2.

Predhodni pisni sporazum med uvoznikom podatkov in podobdelovalcem vsebuje tudi klavzulo v korist tretjega, kot je določena v klavzuli 3, za primere, ko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka iz odstavka 1 klavzule 6 zoper izvoznika podatkov ali uvoznika podatkov, ker sta dejansko izginila, pravno prenehala obstajati ali pa postala insolventna in noben pravni naslednik ni s pogodbo ali po zakonu prevzel pravnih obveznosti izvoznika ali uvoznika podatkov. Takšna odgovornost podobdelovalca je omejena na njegove postopke obdelave iz klavzul.

3.

Za določbe o varstvu podatkov pri oddaji izvajanja postopkov obdelave podobdelovalcu v skladu z odstavkom 1 velja pravo države članice, v kateri je sedež izvoznika podatkov, in sicer …

4.

Izvoznik podatkov vodi in vsaj enkrat letno posodablja seznam pogodb o podobdelavi, ki so sklenjene na podlagi klavzul in o katerih ga obvesti uvoznik podatkov v skladu s klavzulo 5(j). Seznam je na voljo nadzornemu organu izvoznika podatkov.

Klavzula 12

Obveznosti po prenehanju opravljanja storitev obdelave osebnih podatkov

1.

Stranki soglašata, da uvoznik podatkov in podobdelovalec po prenehanju opravljanja storitev obdelave podatkov glede na izbiro izvoznika podatkov vrneta vse prenesene osebne podatke in njihove kopije izvozniku podatkov ali vse osebne podatke uničita in izvozniku podatkov potrdita, da sta to storila, razen če zakonodaja, veljavna za uvoznika podatkov, temu preprečuje vračanje ali uničenje vseh ali dela prenesenih osebnih podatkov. V tem primeru uvoznik podatkov jamči, da bo zagotovil zaupnost prenesenih osebnih podatkov in jih ne bo več aktivno obdeloval.

2.

Uvoznik podatkov in podobdelovalec jamčita, da bosta na zahtevo izvoznika podatkov in/ali nadzornega organa predložila svojo opremo za obdelavo podatkov v pregled ukrepov iz odstavka 1.

V imenu izvoznika podatkov:

Ime (izpisano v celoti): …

Položaj: …

Naslov: …

Morebitni drugi podatki, ki so potrebni, da je pogodba zavezujoča:

Image

Podpis …

V imenu uvoznika podatkov:

Ime (izpisano v celoti): …

Položaj: …

Naslov: …

Morebitni drugi podatki, ki so potrebni, da je pogodba zavezujoča:

Image

Podpis …


(1)  Stranki lahko v to klavzulo vneseta opredelitve pojmov iz Direktive 95/46/ES, če menita, da je bolje, da je pogodba samostojna.

(2)  Obvezne zahteve nacionalne zakonodaje, veljavne za uvoznika podatkov, ki ne presegajo tega, kar je potrebno v demokratični družbi na podlagi enega od interesov iz člena 13(1) Direktive 95/46/ES, to je, če predstavljajo ukrep, potreben za zaščito nacionalne varnosti, obrambe, javne varnosti, preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali etičnih kršitev za zakonsko urejene poklice, pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa države, varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih, niso v nasprotju s standardnimi pogodbenimi klavzulami. Nekateri primeri takšnih obveznih zahtev, ki ne presegajo tega, kar je potrebno v demokratični družbi, so med drugim mednarodno priznane sankcije, zahteve za prijavo davka ali zahteve za poročanje o ukrepih na področju boja proti pranju denarja.

(3)  Tej zahtevi je lahko zadoščeno, če podobdelovalec sopodpiše pogodbo, ki sta jo v skladu s tem sklepom sklenila izvoznik in uvoznik podatkov.

Dodatek 1

K standardnim pogodbenim klavzulam

Ta dodatek je sestavni del klavzul. Stranki ga morata izpolniti in podpisati.

Države članice lahko v skladu z nacionalnimi postopki dodajo ali navedejo dodatne podatke, ki jih mora vsebovati ta dodatek.

Izvoznik podatkov

Izvoznik podatkov je (na kratko navedite, prosim, vaše dejavnosti v zvezi s prenosom):

Uvoznik podatkov

Uvoznik podatkov je (na kratko navedite, prosim, dejavnosti v zvezi s prenosom):

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki

Preneseni osebni podatki se nanašajo na naslednje vrste posameznikov (navedite prosim):

Vrste podatkov

Preneseni osebni podatki spadajo v naslednje vrste podatkov (navedite prosim):

Posebne vrste podatkov (če je ustrezno)

Preneseni osebni podatki spadajo v naslednje posebne vrste podatkov (navedite prosim):

Postopki obdelave

Preneseni osebni podatki se obdelujejo v naslednjih temeljnih postopkih obdelave (navedite prosim):

 

IZVOZNIK PODATKOV

Ime: …

Podpis pooblaščene osebe …

 

UVOZNIK PODATKOV

Ime: …

Podpis pooblaščene osebe …

Dodatek 2

k standardnim pogodbenim klavzulam

Ta dodatek je sestavni del klavzul. Stranki ga morata izpolniti in podpisati.

Opis tehničnih in organizacijskih varnostnih ukrepov, ki jih izvaja uvoznik podatkov v skladu s klavzulama 4(d) in 5(c) (ali priložen dokument/predpis):

PRIMER ODŠKODNINSKE KLAVZULE (NEOBVEZNO)

Odgovornost

Stranki soglašata, da v primeru, ko je ena od strank odgovorna za kršitev klavzul, ki jo zagreši druga stranka, slednja v obsegu svoje odgovornosti prvi stranki povrne povzročene izdatke, plačila, odškodnino, stroške ali izgubo.

Plačilo odškodnine je odvisno od:

(a)

pravočasnega obvestila izvoznika podatkov uvozniku podatkov o zahtevku; ter

(b)

možnosti uvoznika podatkov, da sodeluje z izvoznikom podatkov pri obrambi in poravnavi odškodninskega zahtevka (1).


(1)  Odstavek o odgovornosti ni obvezen.


IV Akti, sprejeti pred 1. decembrom 2009 v skladu s Pogodbo ES, Pogodbo EU in Pogodbo Euratom

12.2.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/19


SKLEP SVETA 2010/88/SZVP/PNZ

z dne 30. novembra 2009

o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti členov 24 in 38 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 26. in 27. februarja 2009 sklenil pooblastiti predsedstvo, da ob pomoči Komisije začne pogajanja za Sporazum med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. Pogajanja so bila uspešna in pripravljen je bil Sporazum.

(2)

Ker države članice in Japonska nimajo dvostranskih sporazumov o medsebojni pravni pomoči, želi Evropska unija vzpostaviti učinkovitejše sodelovanje med svojimi državami članicami in Japonsko na področju medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah.

(3)

Sporazum bi bilo treba podpisati s pridržkom njegove naknadne sklenitve –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko unijo in Japonsko o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah se odobri v imenu Evropske unije, ob upoštevanju sklenitve navedenega sporazuma.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma v imenu Evropske unije ob upoštevanju njegove sklenitve.

V Bruslju, 30. novembra 2009

Za Svet

Predsednica

B. ASK


PREVOD

SPORAZUM

o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med Evropsko unijo in Japonsko

EVROPSKA UNIJA

in

JAPONSKA STA SE –

V ŽELJI, da bi vzpostavili učinkovitejše sodelovanje med državami članicami Evropske unije in Japonsko na področju medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah,

V ŽELJI, da bo tako sodelovanje prispevalo k zatiranju kaznivih dejanj,

OB POTRDITVI trdne zavezanosti k spoštovanju pravic, načel pravne države in demokracije ter sodne neodvisnosti –

DOGOVORILI:

Člen 1

Cilj in namen

1.   Zaprošena država na zaprosilo države prosilke zagotovi medsebojno pravno pomoč (v nadaljnjem besedilu: „pomoč“) pri preiskavah, kazenskih pregonih in drugih postopkih, vključno s sodnimi postopki, v kazenskih zadevah v skladu z določbami tega sporazuma.

2.   Ta sporazum se ne uporablja za izročitev, prenos kazenskega postopka in izvrševanje drugih kazni, razen za odvzem iz člena 25.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene tega sporazuma:

(a)

„pogodbenici“ pomeni Evropsko unijo in Japonsko;

(b)

„država članica“ pomeni državo članico Evropske unije;

(c)

„država“ pomeni državo članico ali Japonsko;

(d)

izraz „predmeti“ pomeni dokumente, zapise in drugo dokazno gradivo;

(e)

izraz „premoženje“ pomeni vse vrste materialnega in nematerialnega, premičnega in nepremičnega, opredmetenega in neopredmetenega imetja ter pravnih dokumentov ali listin, ki dokazujejo lastninsko upravičenje do takega premoženja ali lastninski delež v njem;

(f)

izraz „sredstva“ pomeni kakršno koli premoženje, ki se na kakršen koli način v celoti ali delno uporablja ali je namenjeno za uporabo za storitev kaznivega dejanja;

(g)

izraz „koristi“ pomeni kakršno koli premoženje, ki neposredno ali posredno izhaja iz storitve kaznivega dejanja ali je pridobljeno s storitvijo takega dejanja;

(h)

izraz „zamrznitev ali zaseg“ pomeni začasno prepoved prenosa, zamenjave ali premika premoženja ali razpolaganja z njim ali začasen prevzem skrbništva ali nadzora nad premoženjem na podlagi odredbe sodišča ali drugega pristojnega organa, ter

(i)

izraz „odvzem“, ki po potrebi vključuje odvzem premoženja, pomeni kazen ali ukrep dokončnega zasega premoženja, ki ga sodišče izreče po koncu postopkov v zvezi s kaznivim dejanjem ali kaznivimi dejanji.

Člen 3

Obseg pomoči

Pomoč obsega:

(a)

sprejemanje izpovedb ali izjav;

(b)

omogočanje zaslišanja s pomočjo videokonference;

(c)

pridobivanje predmetov, tudi s preiskavami in zasegom;

(d)

pridobivanje izpiskov bančnih računov ter dokumentov ali poročil v zvezi s temi računi;

(e)

preiskovanje oseb, predmetov ali krajev;

(f)

izsleditev ali identifikacijo oseb, predmetov ali krajev;

(g)

posredovanje predmetov, ki jih imajo zakonodajni, upravni ali pravosodni organi zaprošene države, pa tudi njeni lokalni organi;

(h)

vročanje dokumentov in obvestitev osebe o pozivu, da se zglasi v državi prosilki;

(i)

začasno premestitev osebe, ki ji je odvzeta prostost, zaradi pričanja ali drugega dokaznega namena;

(j)

pomoč v postopkih v zvezi z zamrznitvijo ali zasegom in odvzemom koristi ali sredstev ter

(k)

vsako drugo vrsto pomoči, ki jo dopušča zakonodaja zaprošene države in o kateri se dogovorijo države članice in Japonska.

Člen 4

Imenovanje in pristojnosti osrednjih organov

Vsaka država imenuje osrednji organ, tj. organ, pristojen za pošiljanje in prejemanje zaprosil za pomoč ali odgovarjanje na taka zaprosila, njihovo izpolnjevanje ali posredovanje organom, ki so sodno pristojni za njihovo izpolnjevanje v skladu z zakonodajo zadevne države. Osrednji organi so organi, našteti v Prilogi I k temu sporazumu.

Člen 5

Komuniciranje med osrednjimi organi

1.   Zaprosilo za pomoč v skladu s tem sporazumom pošlje osrednji organ države prosilke osrednjemu organu zaprošene države.

2.   Osrednji organi držav članic in Japonske za namen tega sporazuma komunicirajo neposredno drug z drugim.

Člen 6

Organi, pristojni za izdajanje zaprosil

Organi, ki so v skladu z zakonodajo države pristojni za izdajanje zaprosil za pomoč na podlagi tega sporazuma, so navedeni v Prilogi II tega sporazuma.

Člen 7

Overovitev

Dokumentov, ki jih pošlje država v skladu s tem sporazumom in so potrjeni s podpisom ali žigom pristojnega organa ali osrednjega organa zadevne države, ni treba overoviti.

Člen 8

Zaprosila za pomoč

1.   Država prosilka pošlje pisno zaprosilo.

2.   Država prosilka lahko v nujnih primerih po navezavi stika z zaprošeno državo zaprosilo pošlje po kateri koli drugi zanesljivi komunikacijski poti, tudi po faksu ali elektronski pošti. V takem primeru država prosilka na zahtevo zaprošene države nemudoma dodatno pisno potrdi zaprosilo.

3.   Zaprosilo vsebuje:

(a)

naziv pristojnega organa, ki opravlja preiskavo, kazenski pregon ali drug postopek, vključno s sodnim postopkom;

(b)

dejstva o predmetu preiskave, kazenskega pregona ali drugega postopka, vključno s sodnim postopkom;

(c)

naravo in stopnjo preiskave, kazenskega pregona ali drugega postopka, vključno s sodnim postopkom;

(d)

besedilo ustreznih zakonov, skupaj z navedbo predvidenih kazni v državi prosilki;

(e)

opis zaprošene pomoči ter

(f)

opis namena zaprošene pomoči.

4.   Zaprosilo, če je to mogoče in glede na zaprošeno pomoč, vsebuje:

(a)

podatke o identiteti in lokaciji oseb, od katerih je treba pridobiti izpovedbo, izjave ali predmete;

(b)

seznam vprašanj, ki jih je treba zastaviti osebi, od katere je treba pridobiti izpovedbo ali izjave;

(c)

natančen opis oseb ali krajev, ki jih je treba preiskati, in predmetov, ki jih je treba pridobiti;

(d)

razlago, zakaj država prosilka meni, da bodo zaprošeni izpiski bančnih računov in dokumenti ali poročila v zvezi s temi računi pomembni in potrebni za namen preiskave kaznivega dejanja, ter druge informacije, ki lahko olajšajo izpolnjevanje zaprosila;

(e)

informacije o osebah, predmetih ali krajih, ki jih je treba preiskati;

(f)

informacije o osebah, predmetih ali krajih, ki jih je treba izslediti ali identificirati;

(g)

informacije o identiteti in lokaciji osebe, ki ji je treba vročiti dokument ali jo obvestiti o pozivu, o njeni vlogi v postopku in načinu vročitve;

(h)

informacije o nadomestilih in stroških, do katerih bo upravičena oseba, ki naj bi se zglasila pri pristojnem organu, ter

(i)

natančen opis koristi ali sredstev, njihove lokacije in identitete njihovega lastnika.

5.   Če je potrebno, zaprosilo vsebuje tudi:

(a)

opis kakršnega koli posebnega načina ali postopka, ki ga je treba uporabiti pri izpolnjevanju zaprosila;

(b)

opis razlogov za zaupnost zaprosila ter

(c)

katere koli druge informacije, na katere je treba opozoriti zaprošeno državo, da bi lažje izpolnila zaprosilo.

6.   Če zaprošena država meni, da zaprosilo za pomoč ne vsebuje dovolj informacij, da bi bilo mogoče izpolniti zaprosilo v skladu z zahtevami iz tega sporazuma, lahko zahteva dodatne informacije.

Člen 9

Jezik

Zaprosilu in vsem priloženim dokumentom je dodan prevod v en oziroma vse uradne jezike zaprošene države ali v nujnih primerih v jezik, določen v Prilogi III tega sporazuma.

Člen 10

Izpolnjevanje zaprosil

1.   Zaprošena država brez odlašanja izpolni zaprosilo v skladu z ustreznimi določbami tega sporazuma. Pristojni organi zaprošene države sprejmejo vse ukrepe, ki so v njihovi pristojnosti, da zagotovijo izpolnitev zaprosila.

2.   Zaprosilo se izpolni z ukrepi, ki so v skladu z zakonodajo zaprošene države. Poseben način ali postopek, opisan v zadevnem zaprosilu, kot je navedeno v členu 8(4)(g) ali (5)(a), se upošteva, če ni v nasprotju z zakonodajo zaprošene države in če je to praktično mogoče. V primeru, da predstavlja izpolnitev zaprosila na način ali po postopku iz zaprosila praktično težavo za zaprošeno državo, se ta država posvetuje z državo prosilko, da bi se ta težava razrešila.

3.   Če se šteje, da izpolnjevanje zadevnega zaprosila ovira preiskavo, kazenski pregon ali drug postopek, vključno s sodnim postopkom, ki je v teku v zaprošeni državi, lahko ta odloži izpolnitev. Zaprošena država obvesti državo prosilko o razlogih za odložitev in se posvetuje o nadaljnjem postopku. Namesto odložitve izpolnitve lahko zaprošena država po posvetovanju z državo prosilko zaprosilo izpolni pod pogoji, ki jih šteje za nujne. Če se država prosilka strinja s takimi pogoji, ravna skladno z njimi.

4.   Zaprošena država naredi vse v svoji moči, da zagotovi, da ostanejo dejstvo, da je bilo zaprosilo dano, vsebina zaprosila, rezultat izpolnitve zaprosila in druge ustrezne informacije o izpolnitvi zaprosila zaupni, če tako zaupnost zahteva država prosilka. Če zaprosila ni mogoče izpolniti brez razkritja takih informacij, zaprošena država o tem obvesti državo prosilko, ki nato odloči, ali naj se zaprosilo vseeno izpolni.

5.   Zaprošena država odgovori na razumna vprašanja države prosilke o stanju izpolnjevanja zaprosila.

6.   Zaprošena država brez odlašanja obvesti državo prosilko o rezultatu izpolnitve zaprosila ter ji posreduje izpovedbo, izjave ali predmete, pridobljene kot rezultat izpolnitve, vključno z vsakim zahtevkom osebe, od katere je treba pridobiti izpovedbo, izjave, predmete, na imuniteto, nezmožnost ali privilegij po zakonih države prosilke. Zaprošena država pošlje izvirnike oziroma, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, overjene kopije zapisov ali dokumentov. Če celega ali dela zaprosila ni mogoče izpolniti, zaprošena država obvesti državo prosilko o razlogih za to.

Člen 11

Razlogi za zavrnitev pomoči

1.   Pomoč je mogoče zavrniti, če zaprošena država meni, da:

(a)

se zaprosilo nanaša na politično kaznivo dejanje ali kaznivo dejanje, povezano s političnim kaznivim dejanjem;

(b)

obstaja verjetnost, da bo izpolnitev zaprosila posegla v njeno suverenost, varnost, javni red ali druge temeljne interese. Zaprošena država lahko za namen tega pododstavka meni, da bi lahko izpolnitev zaprosila v zvezi s kaznivim dejanjem, za katero je po zakonodaji države prosilke predvidena smrtna kazen, oziroma kaznivim dejanjem, ki zadeva odnose med eno državo članico iz Priloge IV tega sporazuma in Japonsko ter se kaznuje z dosmrtno kaznijo v državi prosilki, posegla v temeljne interese zaprošene države, razen če se zaprošena država in država prosilka dogovorita o pogojih, pod katerimi se lahko zaprosilo izpolni;

(c)

je na podlagi utemeljenih razlogov mogoče predvidevati, da je bilo zaprosilo za pomoč dano z namenom kazenskega pregona ali kaznovanja osebe zaradi njene rase, vere, državljanstva, narodnosti, političnega prepričanja ali spola ali da bo položaj take osebe slabši zaradi katerega koli od teh razlogov;

(d)

je oseba, ki se v državi prosilki kazensko preiskuje, kazensko preganja ali proti kateri se izvajajo drugi postopki, vključno s sodnim postopkom, in v zvezi s katero se zaprosi za pomoč, že bila dokončno obsojena ali oproščena na podlagi istih dejstev v državi članici ali na Japonskem, ali

(e)

zaprosilo ni skladno z zahtevami iz tega sporazuma.

2.   Zaprošena država lahko zavrne pomoč, ki bi po njenih zakonih zahtevala izvedbo prisilnih ukrepov, če meni, da ravnanje, ki se v državi prosilki preiskuje, kazensko preganja ali za katero se izvajajo drugi postopki, vključno s sodnim postopkom, ne bi predstavljalo kaznivega dejanja po zakonih zaprošene države. Kar zadeva odnose med Japonsko in dvema državama članicama iz Priloge IV tega sporazuma, se lahko zavrne pomoč, če zaprošena država meni, da ravnanje, ki se v državi prosilki preiskuje, kazensko preganja ali za katero se izvajajo drugi postopki, vključno s sodnim postopkom, ne bi predstavljalo kaznivega dejanja po zakonih zaprošene države.

3.   Pomoč se ne sme zavrniti zaradi bančne tajnosti.

4.   Zaprošena država se pred zavrnitvijo pomoči v skladu s tem členom posvetuje z državo prosilko, če zaprošena država meni, da se lahko zagotovi pomoč ob upoštevanju določenih pogojev. Če se država prosilka strinja s takimi pogoji, ravna skladno z njimi.

5.   Če se pomoč zavrne, zaprošena država obvesti državo prosilko o razlogih za zavrnitev.

Člen 12

Stroški

1.   Zaprošena država nosi vse stroške v zvezi z izpolnjevanjem zaprosila, razen če se država prosilka in zaprošena država dogovorita drugače.

2.   Država prosilka ne glede na določbe v odstavku 1 nosi:

(a)

stroške honorarja sodnega izvedenca;

(b)

stroške prevajanja, tolmačenja, prepisa podatkov;

(c)

stroške nadomestil in stroške, povezane s potovanjem oseb v skladu s členoma 22 in 24;

(d)

stroške vzpostavitve videopovezave in stroške, povezane z vzdrževanjem videopovezave v zaprošeni državi, ter

(e)

izredne stroške,

razen če se država prosilka in zaprošena država ne dogovorita drugače.

3.   Če pri izpolnjevanju zaprosila nastanejo izredni stroški, se država prosilka in zaprošena država posvetujeta in določiti pogoje, po katerih bo zaprosilo izpolnjeno.

Člen 13

Omejitve glede uporabe izpovedb, izjav, predmetov ali informacij

1.   Država prosilka brez predhodne privolitve zaprošene države ne uporablja izpovedb, izjav, predmetov ali informacij, niti osebnih podatkov, posredovanih ali kako drugače pridobljenih v skladu s tem sporazumom, razen pri preiskavi, kazenskem pregonu ali v drugem postopku, vključno s sodnim postopkom, opisanem v zaprosilu. Zaprošena država lahko pri predhodni privolitvi določi pogoje, ki se ji zdijo ustrezni.

2.   Zaprošena država lahko zahteva, da izpovedbe, izjave, predmeti ali informacije ter osebni podatki, posredovani ali kako drugače pridobljeni v skladu s tem sporazumom, ostanejo zaupni oziroma da se uporabijo le pod pogoji, ki jih določi. Če se država prosilka strinja s tako določbo o zaupnosti ali sprejme take pogoje, ravna skladno z njimi.

3.   V izjemnih okoliščinah lahko država, ob posredovanju izpovedbe, izjav, predmetov ali informacij, vključno z osebnimi podatki, od države, kateri jih posreduje, zahteva, da jo obvesti, kako jih je uporabila.

Člen 14

Prevoz, vzdrževanje in vračanje predmetov

1.   Zaprošena država lahko od države prosilke zahteva, da prevaža in vzdržuje predmete, posredovane v okviru tega sporazuma, v skladu s pogoji, ki jih določi zaprošena država, vključno s pogoji, ki se ji zdijo potrebni za zaščito interesov tretje strani v zvezi s predmeti, ki se prenesejo.

2.   Zaprošena država lahko od države prosilke zahteva, da vrne vse predmete, posredovane v okviru tega sporazuma, v skladu s pogoji, ki jih določi zaprošena država, potem ko se ti predmeti uporabijo za namen, opisan v zaprosilu.

3.   Država prosilka izpolni zahtevo v skladu z odstavkom 1 ali 2. Če se postavi taka zahteva, država prosilka ne preučuje predmetov brez predhodnega posvetovanja z zaprošeno državo, če bi se s tem ti predmeti poškodovali ali bi obstajala možnost, da se poškodujejo.

Člen 15

Sprejemanje izpovedb ali izjav

1.   Zaprošena država sprejema izpovedbe ali izjave. Zaprošena država v ta namen izvede prisilne ukrepe, če so taki ukrepi nujni in če država prosilka zaprošeni državi posreduje informacije, ki te ukrepe po zakonih zaprošene države upravičujejo.

2.   Zaprošena država naredi vse v svoji moči, da pri izpolnjevanju zaprosila zagotovi prisotnost oseb, določenih v zaprosilu za sprejemanje izpovedbe ali izjave, in tem osebam dovoli, da zaslišijo osebe, od katerih je treba pridobiti izpovedbo ali izjavo. V primeru, ko tako neposredno zaslišanje ni dovoljeno, se takim osebam dovoli, da predložijo vprašanja, ki se postavijo osebi, od katere je treba pridobiti izpovedbo ali izjavo.

3.   Če se oseba, od katere je treba pridobiti izpovedbo ali izjavo v skladu s tem členom, sklicuje na imuniteto, nezmožnost ali privilegij po zakonih države prosilke, se lahko izpovedba ali izjava vseeno sprejme, razen če zaprosilo vključuje izjavo države prosilke, da se ob sklicevanju na imuniteto, nezmožnost ali privilegij izpovedi ali izjave ne sme sprejeti.

Člen 16

Zaslišanje preko videokonference

1.   Če je oseba na ozemlju zaprošene države in jo morajo pristojni organi države prosilke zaslišati kot pričo ali sodnega izvedenca, lahko zaprošena država omogoči, da ti organi sprejmejo izpovedbo ali izjavo te osebe preko videokonference, če je tako zaslišanje potrebno za postopek države prosilke. Država prosilka in zaprošena država se po potrebi posvetujeta, da bi se lažje razrešila pravna, tehnična ali logistična vprašanja, ki se lahko pojavijo pri izpolnjevanju zaprosila.

2.   Razen če se država prosilka in zaprošena država ne dogovorita drugače, veljajo pri zaslišanju preko videokonference naslednja pravila:

(a)

organ zaprošene države bo ugotovil identiteto osebe iz zaprosila, ki naj bi bila zaslišana, ter jo povabil, s čimer se olajšana njena zglasitev;

(b)

zaslišanje bo vodil neposredno pristojni organ države prosilke ali pa bo potekalo pod njegovim vodstvom v skladu z zakonodajo te države članice in temeljnimi načeli prava zaprošene države;

(c)

organ zaprošene države bo navzoč med zaslišanjem, po potrebi ob pomoči tolmača, in bo spremljal zaslišanje. Če organ zaprošene države meni, da se med zaslišanjem kršijo temeljna načela prava zaprošene države, bo takoj sprejel potrebne ukrepe, da zagotovi nadaljevanje zaslišanja v skladu z navedenimi načeli;

(d)

na zahtevo države prosilke ali zaslišanca bo zaprošena država zaslišancu po potrebi zagotovila pomoč tolmača, ter

(e)

zaslišanec lahko uveljavlja pravico do odklonitve pričanja, ki mu pripada po zakonodaji države prosilke ali zaprošene države. Sprejeti bodo tudi drugi ukrepi, potrebni za varstvo zaslišanca, o katerih so se dogovorili organi države prosilke in zaprošene države.

Člen 17

Pridobivanje predmetov

1.   Zaprošena država pridobi predmete. Zaprošena država v ta namen izvede prisilne ukrepe, vključno s preiskavo in zasegom, če so taki ukrepi nujni in če država prosilka zaprošeni državi posreduje informacije, ki te ukrepe po zakonih zaprošene države upravičujejo.

2.   Zaprošena država naredi vse v svoji moči, da pri izpolnjevanju zaprosila zagotovi prisotnost oseb, določenih v zaprosilu za pridobitev predmetov.

Člen 18

Bančni računi

1.   Zaprošena država potrdi, ali ima fizična ali pravna oseba, zoper katero teče kazenska preiskava, v banki, navedeni v zaprosilu, v lasti enega ali več računov.

2.   Zaprošena država zagotovi navedene izpiske opredeljenih bančnih računov in navedene dokumente ali poročila v zvezi s temi računi, izpiske o bančnih poslih, opravljenih v določenem obdobju prek računov iz zaprosila ali najdenih v skladu z odstavkom 1, ter zagotovi navedene izpiske bančnega računa pošiljatelja ali prejemnika ter dokumente ali poročila v zvezi s tem računom.

3.   Obveznosti iz tega člena veljajo le, če ima banka, ki vodi račun, te podatke.

4.   Zaprošena država lahko izpolni zaprosilo iz odstavkov 1 in 2 odvisno od pogojev, ki veljajo v zvezi z zaprosilom za pridobitev predmetov.

Člen 19

Preiskovanje oseb, predmetov ali krajev

1.   Zaprošena država preiskuje osebe, predmete ali kraje. Zaprošena država v ta namen izvede prisilne ukrepe, če so taki ukrepi nujni in če država prosilka zaprošeni državi posreduje informacije, ki te ukrepe po zakonih zaprošene države upravičujejo.

2.   Zaprošena država naredi vse v svoji moči, da omogoči, da so pri izpolnjevanju zaprosila prisotne osebe, določene v zaprosilu za preiskovanje oseb, predmetov ali krajev.

Člen 20

Izsleditev ali identifikacija oseb, predmetov ali krajev

Zaprošena država naredi vse v svoji moči, da izsledi ali identificira osebe, predmete ali kraje.

Člen 21

Posredovanje predmetov, ki jih imajo zakonodajni, upravni, pravosodni ali lokalni organi

1.   Zaprošena država državi prosilki posreduje predmete, ki jih imajo zakonodajni, upravni ali pravosodni organi zaprošene države, pa tudi njeni lokalni organi, in so na voljo javnosti.

2.   Zaprošena država naredi vse v svoji moči, da državi prosilki posreduje predmete, vključno s kazensko evidenco, ki jih imajo zakonodajni, upravni ali pravosodni organi zaprošene države, pa tudi njeni lokalni organi, in niso na voljo javnosti, v enakem obsegu in pod enakimi pogoji, pod katerimi bi bili ti predmeti na voljo njenim preiskovalnim organom in organom pregona.

Člen 22

Vročanje dokumentov in obvestitev osebe o pozivu

1.   Zaprošena država osebi, ki se nahaja na ozemlju zaprošene države, vroči dokument, vključno z vročitvijo sodnega poziva ali drugih dokumentov, s katerim je oseba pozvana, da se zglasi pri pristojnem organu države prosilke. Zaprošena država obvesti osebo v tej državi o pozivu, da se zglasi pri pristojnem organu države prosilke.

2.   Če se zaprosilo nanaša na vročitev dokumenta, s katerim je oseba pozvana, da se zglasi pri pristojnem organu države prosilke, osrednji organ zaprošene države prejme zaprosilo najmanj petdeset (50) dni pred predvidenim datumom za zglasitev. V nujnih primerih lahko zaprošena država opusti to zahtevo.

3.   Če država prosilka ve, da naslovnik ne razume jezika, v katerem je dokument, vročen ali poslan v skladu z odstavkom 1, napisan ali vanj preveden, si država prosilka prizadeva prevesti dokument ali vsaj njegove pomembnejše dele tudi v jezik, ki ga naslovnik razume.

4.   Dokumenti, vročeni v skladu z odstavkom 1, vključujejo izjavo, da lahko naslovnik od pristojnega organa, ki je izdal dokument, ali od drugih organov v državi prosilki, pridobi podatke o svojih morebitnih osnovnih pravicah in obveznostih v zvezi z dokumentom.

5.   Zaprošena država pri obveščanju o rezultatu vročitve dokumentov v skladu s členom 10(6) da dokaz o vročitvi, ki je potrdilo, opremljeno z datumom in podpisom osebe, ki so ji bili dokumenti vročeni, oziroma izjava zaprošene države, da je bila vročitev izvršena, z navedbo datuma, kraja in načina vročitve. Zaprošena država na prošnjo države prosilke, če je to mogoče, nemudoma obvesti to državo o odgovoru osebe, ki je v skladu z odstavkom 1 pozvana, da se zglasi pri pristojnem organu države prosilke.

6.   Oseba, ki je bila pozvana, da se v skladu z odstavkom 1 zglasi pri pristojnem organu države prosilke, a se ne zglasi pri tem organu, se zaradi tega v tej državi ne kaznuje oziroma se zoper njo ne izvrši noben prisilni ukrep, ne glede na nasprotne navedbe v zaprosilu ali dokumentu, ki je bil vročen ali poslan.

Člen 23

Varni postopek

1.   Osebi, ki je bila pozvana, da se v skladu s členom 22(1) zglasi pri pristojnem organu države prosilke:

(a)

se ne odvzame ali omeji osebna prostost v tej državi zaradi ravnanja ali obsodbe pred odhodom te osebe iz zaprošene države ali

(b)

ni treba pričati v preiskavi, pri kazenskem pregonu ali drugem postopku, vključno s sodnim postopkom, oziroma v teh primerih pomagati, če postopek ni opredeljen v zaprosilu.

2.   Če se omenjeni varni postopek iz odstavka 1 ne more zagotoviti, država prosilka to navede v vročenem zaprosilu ali dokumentu, da je oseba o tem ustrezno obveščena in da se lahko odloči, ali se bo zglasila pri pristojnem organu države prosilke.

3.   Varni postopek iz odstavka 1 preneha veljati, ko:

(a)

je oseba prostovoljno ostala v državi prosilki, kljub temu, da je imela za vrnitev na voljo petnajst (15) zaporednih dni od dneva, ko pristojni organ ni več zahteval njene prisotnosti, oziroma od dneva, ko se na predvideni datum za zglasitev ni zglasila pri tem organu, ali

(b)

se oseba, ki je zapustila državo prosilko, vanjo prostovoljno vrne.

4.   Ko država prosilka ve, da je varni postopek iz odstavka 1 prenehal veljati v skladu z odstavkoma 3(a) in (b), o tem nemudoma obvesti zaprošeno državo, če je zaprošena država za ta podatek zaprosila in če država prosilka meni, da je to potrebno.

Člen 24

Začasna premestitev osebe, ki ji je odvzeta prostost

1.   Oseba, ki ji je odvzeta prostost v zaprošeni državi in mora biti prisotna v državi prosilki zaradi pričanja ali drugega dokaznega namena, se lahko za ta namen začasno premesti v državo prosilko, če oseba s tem soglaša ter se država prosilka in zaprošena država o tem dogovorita in to dopušča zakonodaja zaprošene države.

2.   Država prosilka osebo, premeščeno v skladu z odstavkom 1, obdrži v priporu države prosilke, razen če ima dovoljenje zaprošene države, da ravna drugače.

3.   Država prosilka nemudoma vrne premeščeno osebo v zaprošeno državo, kot je bilo predhodno dogovorjeno, če se nista država prosilka in zaprošena država dogovorili drugače.

4.   Premeščeni osebi se čas, preživet v zaporu v državi prosilki upošteva pri kazni, prestani v zaprošeni državi.

5.   Za osebo, premeščeno v državo prosilko v skladu s tem členom, velja v državi prosilki varni postopek iz člena 23(1), dokler se ne vrne v zaprošeno državo, razen če oseba privoli v pričanje v preiskavi, pri kazenskem pregonu ali drugem postopku, vključno s sodnim postopkom, oziroma je v teh primerih pripravljena pomagati, pri čemer ti postopki niso opredeljeni v zaprosilu in se država prosilka in zaprošena država tako dogovorita.

6.   Oseba, ki ne soglaša s premestitvijo v skladu s tem členom, zaradi tega v državi prosilki ni kaznovana oziroma se zoper njo ne izvrši noben prisilni ukrep, ne glede na nasprotne navedbe v zaprosilu.

Člen 25

Zamrznitev ali zaseg in odvzem premoženjskih koristi ali sredstev

1.   Zaprošena država pomaga, če to dovoljuje njena zakonodaja, pri postopkih v zvezi z zamrznitvijo ali zasegom in odvzemom premoženjskih koristi ali sredstev.

2.   Zaprosilu za odvzem, opisanem v odstavku 1, se priloži sklep sodišča ali drugega pravosodnega organa, ki odredi odvzem.

3.   Zaprošena država, ki nadzoruje premoženjske koristi ali sredstva, lahko te v celoti ali delno prenese v državo prosilko, če to dovoljuje zakonodaja zaprošene države in pod pogoji, ki se ji zdijo ustrezni.

4.   Pri izvajanju tega člena se spoštujejo zakonite pravice in interesi dobrovernih tretjih oseb v skladu z zakonodajo zaprošene države.

Člen 26

Izmenjava podatkov na lastno pobudo

1.   Države članice in Japonska si lahko brez predhodnega zaprosila medsebojno posredujejo podatke v zvezi s kazenskimi zadevami, če to dovoljuje zakonodaja države, ki zagotovi podatke.

2.   Država, ki zagotovi podatke, lahko določi pogoje za uporabo teh podatkov s strani države prejemnice. V takem primeru država, ki zagotovi podatke, predhodno obvesti državo prejemnico o vrsti posredovanih podatkov in pogojih, ki veljajo zanje. Če se država prejemnica strinja s temi pogoji, so ti zanjo zavezujoči.

Člen 27

Razmerje do drugih aktov

1.   Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje, da bi države zaprosile za pomoč ali jo zagotovile v skladu z drugimi veljavnimi mednarodnimi sporazumi ali svojo zakonodajo, ki se lahko uporablja.

2.   Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje državi članici ali Japonski, da bi sklenila mednarodne sporazume, s katerimi bi potrdila, dopolnila, razširila ali okrepila določbe tega sporazuma.

Člen 28

Posvetovanje

1.   Osrednji organi držav članic in Japonske se po potrebi posvetujejo, da bi razrešili težave v zvezi z izpolnjevanjem zaprosil ter omogočili hitro in učinkovito pomoč na podlagi tega sporazuma, ter lahko sprejmejo ukrepe, ki bi bili za to potrebni.

2.   Pogodbenici se po potrebi posvetujeta o vseh vprašanjih v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma.

Člen 29

Ozemeljska uporaba

1.   Ta sporazum velja na ozemlju Japonske in v zvezi z Evropsko uniji na:

(a)

ozemlju držav članic, ter

(b)

ozemlju, za katerih zunanje odnose so pristojne države članice, ali države, ki niso države članice in do katerih ima država članica druge dolžnosti v zvezi z zunanjimi odnosi, če se tako dogovorita pogodbenici z izmenjavo diplomatskih not in če to ustrezno potrdi zadevna država članica.

2.   Uporabo tega sporazuma na ozemlju ali v državi, v zvezi s katero je bila v skladu z odstavkom 1(b) sprejeta razširitev področja uporabe, lahko po diplomatski poti odpove katera koli izmed pogodbenic s pisnim obvestilom šest mesecev vnaprej, če to ustrezno potrdita zadevna država članica in Japonska.

Člen 30

Status prilog

Priloge k temu sporazumu so sestavni del tega sporazuma. Priloge I, II in III se lahko spremenijo ob pisnem skupnem soglasju pogodbenic brez sprememb tega sporazuma.

Člen 31

Začetek veljavnosti in odpoved

1.   Ta sporazum začne veljati trideseti dan po dnevu, ko se pogodbenici z izmenjavo diplomatskih not obvestita, da sta končali zadevne notranje postopke, potrebne za začetek izvajanja tega sporazuma.

2.   Ta sporazum velja za katero koli zaprosilo za pomoč, predloženo na dan, ko je začel veljati sporazum, ali po njem, ne glede na to, ali so bila dejanja v zvezi z zaprosilom storjena pred tem datumom, na ta datum ali po njem.

3.   Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum kadar koli odpove s pisnim obvestilom drugi pogodbenici, pri čemer odpoved nastopi šest mesecev po datumu takega obvestila.

V POTRDITEV TEGA so podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

V Bruslju, dne tridesetega novembra 2009, in v Tokiu, dne petnajstega decembra 2009, v dveh izvirnikih v angleškem in japonskem jeziku, pri čemer sta obe različici enako verodostojni. Sporazum je sestavljen tudi v bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer pogodbenice odobrijo te jezikovne različice z izmenjavo diplomatskih not.

Za Evropsko unijo

Za Japonsko

PRILOGA I

OSREDNJI ORGANI

Osrednji organi pogodbenic so naslednji organi:

 

Kraljevina Belgija: zvezna javna služba za pravosodje, urad za mednarodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

 

Republika Bolgarija: Ministrstvo za pravosodje.

 

Češka republika:

pred sprožitvijo sodnega postopka (npr. v predhodnih postopkih): vrhovno državno tožilstvo Češke Republike in

po sprožitvi sodnega postopka (npr. med sojenjem v kazenskih postopkih): Ministrstvo za pravosodje Češke republike.

 

Kraljevina Danska: Ministrstvo za pravosodje.

 

Zvezna republika Nemčija: zvezni urad za pravosodje.

 

Republika Estonija: Ministrstvo za pravosodje.

 

Irska: minister za pravosodje, enakopravnost in zakonodajno reformo ali oseba, ki jo minister imenuje.

 

Helenska republika: Ministrstvo za pravosodje, preglednost in človekove pravice.

 

Kraljevina Španija: Ministrstvo za pravosodje, generalni poddirektorat za mednarodno pravosodno sodelovanje.

 

Francoska republika: Ministrstvo za pravosodje, urad za mednarodno medsebojno pomoč v kazenskih zadevah, direktorat za kazenske zadeve in pomilostitve.

 

Italijanska republika: Ministrstvo za pravosodje, urad za pravosodne zadeve – generalni direktorat za kazenske zadeve.

 

Republika Ciper: Ministrstvo za pravosodje in javni red.

 

Republika Latvija:

med predhodno preiskavo do kazenskega pregona: državna policija,

med predhodno preiskavo do sprožitve sodnega postopka: generalno državno tožilstvo in

med sojenjem: Ministrstvo za pravosodje.

 

Republika Litva:

Ministrstvo za pravosodje Republike Litve in

generalno državno tožilstvo Republike Litve.

 

Veliko vojvodstvo Luksemburg: generalni državni tožilec.

 

Republika Madžarska:

Ministrstvo za pravosodje in policijo in

generalno državno tožilstvo.

 

Republika Malta: generalno državno tožilstvo.

 

Kraljevina Nizozemska: ministrstvo za pravosodje v Haagu.

 

Republika Avstrija: Ministrstvo za pravosodje.

 

Republika Poljska:

v predhodnem postopku: državno javno tožilstvo,

med sojenjem: Ministrstvo za pravosodje.

 

Portugalska republika: generalno državno tožilstvo.

 

Romunija: Ministrstvo za pravosodje in državljanske pravice, generalni direktorat za sodelovanje, direktorat za mednarodno pravo in pogodbe, oddelek za mednarodno pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

 

Republika Slovenija: Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč.

 

Slovaška republika:

v predhodnih postopkih: generalno državno tožilstvo,

med sojenjem: Ministrstvo za pravosodje in

sprejemni urad: Ministrstvo za pravosodje.

 

Republika Finska: Ministrstvo za pravosodje.

 

Kraljevina Švedska: Ministrstvo za pravosodje.

 

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska: osrednji organ Združenega kraljestva, davčni in carinski urad Njenega Veličanstva, kronski urad.

 

Japonska: minister za pravosodje ali nacionalna komisija za javno varnost oziroma osebe, ki jih imenujeta.

PRILOGA II

Ob upoštevanju člena 6 tega sporazuma so v nadaljevanju navedeni organi, ki lahko v skladu z nacionalno zakonodajo držav izdajajo zaprosila za pomoč na podlagi tega sporazuma:

 

Kraljevina Belgija: pravosodni organi: se razume v smislu članov sodstva, odgovornih za uporabo prava, preiskovalnih sodnikov in članov urada državnega tožilstva.

 

Republika Bolgarija: tožilstvo vrhovnega kasacijskega sodišča Republike Bolgarije v predkazenskih postopkih in sodišča Republike Bolgarije v tekočih obravnavah med sojenjem v kazenskih postopkih.

 

Češka republika: državni tožilci in sodišča Češke republike.

 

Kraljevina Danska:

okrožna sodišča, višja sodišča in vrhovno sodišče,

urad državnega tožilstva, ki zajema:

Ministrstvo za pravosodje,

direktorja državnega tožilstva,

tožilca in

policijske komisarje.

 

Zvezna republika Nemčija:

Zvezno ministrstvo za pravosodje,

zvezno sodišče, Karlsruhe,

generalni državni tožilec zveznega sodišča, Karlsruhe,

zvezni urad za pravosodje,

Ministrstvo za pravosodje dežele Baden-Württemberg, Stuttgart,

Ministrstvo za pravosodje in varstvo potrošnikov Svobodne države Bavarske, München,

urad za pravosodje v senatu, Berlin,

Ministrstvo za pravosodje dežele Brandenburg, Potsdam,

senator za pravosodje in ustavne zadeve Svobodnega hanzeatskega mesta Bremen, Bremen,

pravosodni organ Svobodnega in hanzeatskega mesta Hamburg, Hamburg,

Ministrstvo za pravosodje, integracijo in Evropo dežele Hessen, Wiesbaden;

Ministrstvo za pravosodje dežele Mecklenburg-Vorpommern, Schwerin,

Ministrstvo za pravosodje dežele Spodnje Saške, Hanover,

Ministrstvo za pravosodje dežele Severno Porenje/Vestfalija, Düsseldorf,

Ministrstvo za pravosodje dežele dežela Porenje-Pfalška, Mainz,

Ministrstvo za pravosodje dežele Posarje, Saarbrücken,

Ministrstvo za pravosodje države Saške, Dresden,

Ministrstvo za pravosodje dežele Saške-Anhalt, Magdeburg,

Ministrstvo za pravosodje, enakopravnost in integracijo dežele Schleswig-Holstein, Kiel,

Ministrstvo za pravosodje dežele Turingije, Erfurt,

višja regionalna sodišča,

regionalna sodišča,

krajevna sodišča,

glavni državni tožilec na višjih regionalnih sodiščih,

direktorji državnih tožilstev na regionalnih sodiščih,

osrednji urad deželnih pravosodnih uprav za preiskavo nacionalnih socialističnih zločinov, Ludwigsburg,

zvezna kriminalistična policija,

osrednji urad nemške službe za carinske preiskave.

 

Republika Estonija: sodniki in tožilci.

 

Irska: direktor državnega tožilstva.

 

Helenska republika: državno tožilstvo na pritožbenem sodišču.

 

Kraljevina Španija: sodni uradniki in sodniki na kazenskih sodiščih ter državni tožilci.

 

Francoska republika:

prvi predsedniki, predsedniki, svetovalci in sodniki na kazenskih sodiščih,

preiskovalni sodniki na teh sodiščih,

člani državnega tožilstva na teh sodiščih, in sicer:

glavni državni tožilci,

namestniki glavnih državnih tožilcev,

pomočniki glavnih državnih tožilcev,

državni tožilci in pomočniki državnih tožilcev,

državni tožilci na policijskem sodišču in

državni tožilci na vojaškem sodišču.

 

Italijanska republika:

 

Tožilci:

direktor državnega tožilstva,

pomočnik državnega tožilca,

direktor vojaškega državnega tožilstva,

pomočnik vojaškega državnega tožilca,

generalni državni tožilec,

pomočnik generalnega državnega tožilca,

generalni državni vojaški tožilec,

pomočnik generalnega državnega vojaškega tožilca.

 

Sodniki:

mirovni sodnik,

preiskovalni sodnik,

sodnik na predhodnem zaslišanju,

redno sodišče,

vojaško sodišče,

porotno sodišče,

pritožbeno sodišče,

porotno pritožbeno sodišče,

vojaško pritožbeno sodišče,

kasacijsko sodišče.

 

Republika Ciper:

državni tožilec Republike Ciper;

načelnik policije,

direktor službe za carine in trošarine,

člani enote za boj proti pranju denarja (MOKAS) in

vsi drugi organi ali osebe, pooblaščene za preiskave in sodni pregon (izgon) v Republiki Ciper, in vsi taki pristojni organi tujih držav.

 

Republika Latvija: preiskovalci, tožilci in sodniki.

 

Republika Litva: sodniki in tožilci.

 

Veliko vojvodstvo Luksemburg: pravosodni organi: se razume v smislu članov sodstva, odgovornih za uporabo prava, preiskovalnih sodnikov in članov urada javnega tožilstva.

 

Republika Madžarska: uradi tožilstva in sodišča.

 

Republika Malta:

nižje sodišče,

sodišče za mladoletnike,

kazensko sodišče in pritožbeno kazensko sodišče,

generalni državni tožilec,

namestnik generalnega državnega tožilca,

pravniki v uradu državnega tožilstva in

sodniki.

 

Kraljevina Nizozemska: pravosodni organi: se razume v smislu članov sodstva, odgovornih za uporabo prava, preiskovalnih sodnikov in članov urada državnega tožilstva.

 

Republika Avstrija: sodišča in tožilci.

 

Republika Poljska: uradi tožilstva in sodišča.

 

Portugalska republika: organi pregona med preiskavo, preiskovalni sodniki in sodniki na sojenju.

 

Romunija: sodišča in uradi tožilstva na sodiščih.

 

Republika Slovenija:

sodniki krajevnih sodišč,

preiskovalni sodniki,

sodniki okrožnih sodišč,

sodniki višjih sodišč,

sodniki vrhovnega sodišča,

sodniki ustavnega sodišča,

okrožni državni tožilci,

višji državni tožilci,

vrhovni državni tožilci.

 

Slovaška republika: sodniki in tožilci.

 

Republika Finska:

Ministrstvo za pravosodje,

sodišča prve stopnje, pritožbena sodišča in vrhovno sodišče,

državni tožilci,

policijski organi, carinski organi in obmejna straža v vlogi organov za predhodno kazensko preiskavo v kazenskih postopkih na podlagi zakona o predhodnih kazenskih preiskavah.

 

Kraljevina Švedska: sodišča in tožilci.

 

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska: sodišča in tožilci.

 

Japonska: sodišča, predsedujoči sodniki, sodniki, državni tožilci, pomočniki državnih tožilcev in uradniki pravosodne policije.

PRILOGA III

Ob upoštevanju člena 9 tega sporazuma države članice in Japonska dopuščajo naslednje jezike:

 

Kraljevina Belgija: nizozemski, francoski in nemški jezik v vseh primerih ter angleški jezik v nujnih primerih.

 

Republika Bolgarija: bolgarski jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Češka republika: češki jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Kraljevina Danska: danski jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Zvezna republika Nemčija: nemški jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Republika Estonija: estonski in angleški jezik v vseh primerih.

 

Irska: angleški in irski jezik v vseh primerih.

 

Helenska republika: grški jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Kraljevina Španija: španski jezik v vseh primerih.

 

Francoska republika: francoski jezik v vseh primerih.

 

Italijanska republika: italijanski jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Republika Ciper: grški in angleški jezik v vseh primerih.

 

Republika Latvija: latvijski jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Republika Litva: litovski jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Veliko vojvodstvo Luksemburg: francoski in nemški jezik v vseh primerih ter angleški jezik v nujnih primerih.

 

Republika Madžarska: madžarski jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Republika Malta: malteški jezik v vseh primerih.

 

Kraljevina Nizozemska: nizozemski jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Republika Avstrija: nemški jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih.

 

Republika Poljska: poljski jezik v vseh primerih.

 

Portugalska republika: portugalski jezik v vseh primerih ter angleški ali francoski jezik v nujnih primerih.

 

Romunija: romunski, angleški ali francoski jezik v vseh primerih. Pri daljših dokumentih si Romunija pridržuje pravico, da v določenem primeru zahteva romunski prevod ali opravi prevod v romunski jezik na stroške države prosilke.

 

Republika Slovenija: slovenski in angleški jezik v vseh primerih.

 

Slovaška republika: slovaški jezik v vseh primerih.

 

Republika Finska: finski, švedski in angleški jezik v vseh primerih.

 

Kraljevina Švedska: švedski, danski ali norveški jezik v vseh primerih, razen če organ, ki obravnava vlogo, v posameznem primeru dovoli drugače.

 

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska: angleški jezik v vseh primerih.

 

Japonska: japonski jezik v vseh primerih in angleški jezik v nujnih primerih. Vendar si Japonska pridržuje pravico, da v katerem koli nujnem primeru zahteva prevod v japonščino glede na zahtevek države prosilke, ki ne sprejema prevodov v angleščino, v skladu s to prilogo.

PRILOGA IV

V zvezi s členom 11(1)(b) tega sporazuma je „ena država članica“ iz navedenega člena Portugalska Republika.

V zvezi s členom 11(2) tega sporazuma sta „dve državi članici“ iz navedenega člena Republika Avstrija in Republika Madžarska.