ISSN 1725-5155 doi:10.3000/17255155.L_2009.341.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 341 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 52 |
Vsebina |
|
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna |
Stran |
|
|
ODLOČBE/SKLEPI |
|
|
|
Komisija |
|
|
|
2009/965/ES |
|
|
* |
Odločba Komisije z dne 30. novembra 2009 o referenčnem dokumentu iz člena 27(4) Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8680) ( 1 ) |
|
|
|
2009/966/ES |
|
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
ODLOČBE/SKLEPI
Komisija
22.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 341/1 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 30. novembra 2009
o referenčnem dokumentu iz člena 27(4) Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti
(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 8680)
(Besedilo velja za EGP)
(2009/965/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (1) in zlasti člena 27(4) Direktive,
ob upoštevanju priporočila Evropske železniške agencije (št. ERA/REC/XA/01-2009) z dne 17. aprila 2009,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 27(3) Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da Evropska železniška agencija pripravi referenčni dokument, ki bo navzkrižno primerjal vse nacionalne predpise držav članic o dajanju vozil v promet. V tem dokumentu morajo biti za vsak parameter iz Priloge VII k Direktivi 2008/57/ES navedeni nacionalni predpisi vsake posamezne države članice, opredeljena pa mora biti tudi skupina iz oddelka 2 Priloge VII, v katero spadajo ti predpisi. Ti predpisi morajo zajemati predpise, priglašene v skladu s členom 17(3) Direktive 2008/57/ES, vključno s predpisi, priglašenimi po sprejetju TSI (posebni primeri, odprta vprašanja, odstopanja), in predpisi, priglašenimi v skladu s členom 8 Direktive 2004/49/ES. Prvo različico referenčnega dokumenta je treba Komisiji predložiti najpozneje 1. januarja 2010. |
(2) |
Da bi omogočili primerjavo in navzkrižno primerjavo zahtev iz TSI in zahtev iz nacionalnih predpisov, kar zadeva posamezne parametre, mora seznam parametrov, ki jih je treba preveriti skupaj z začetkom obratovanja vozil, ki niso skladna s TSI, po eni strani zagotavljati skladnost z veljavnimi sporazumi, ki temeljijo na nacionalnih predpisih, in njihovo nadgradnjo, po drugi strani pa odsevati TSI. Zato mora biti seznam parametrov veliko podrobnejši od trenutnega seznama iz oddelka 1 Priloge VII k Direktivi 2008/57/ES. Kot podlago za referenčni dokument iz člena 27(4) Direktive 2008/57/ES je smiselno uporabiti podroben seznam parametrov, določenih v Prilogi k tej odločbi. |
(3) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29(1) Direktive 2008/57/ES – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Referenčni dokument iz člena 27(4) Direktive 2008/57/ES se pripravi na podlagi seznama parametrov, določenih v Prilogi k tej odločbi.
Ta dokument za posamezne države članice vsebuje tudi nekaj temeljnih informacij v zvezi z veljavnim nacionalnim pravnim okvirom, ki se uporablja za dajanje železniških vozil v promet.
Člen 2
Ta odločba je naslovljena na države članice in Evropsko železniško agencijo, ki jo zastopa njen izvršni direktor.
V Bruslju, 30. novembra 2009
Za Komisijo
Antonio TAJANI
Podpredsednik
(1) UL L 191, 18.7.2008, str. 1.
(2) UL L 164, 30.4.2004, str. 44.
PRILOGA
Seznam parametrov za razvrstitev nacionalnih predpisov v referenčnem dokumentu iz člena 27 Direktive 2008/57/ES
Sklic |
Parametri |
Razlage |
||||||||
1.0 |
Splošna dokumentacija |
Splošna dokumentacija (vključno z opisom novega, prenovljenega ali izpopolnjenega vozila in predvidene uporabe takega vozila, informacijami o njegovem načrtovanju, popravilu, obratovanju in vzdrževanju, tehnično dokumentacijo itd.). |
||||||||
1.1 |
Splošna dokumentacija |
Splošna dokumentacija, tehnični opis vozila, njegove konstrukcije in predvidene uporabe za posamezno vrsto prometa (vlak za prevoz na dolge razdalje, primestni promet, dnevna migracija itd.), vključno s predvideno in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo ter splošnimi načrti, shemami in podatki, potrebnimi za registre, na primer dolžino vozila, razporeditvijo osi, medosno razdaljo, maso na enoto itd. |
||||||||
1.2 |
Navodila in zahteve za vzdrževanje |
|
||||||||
1.2.1 |
Navodila za vzdrževanje |
Priročniki in brošure za vzdrževanje, vključno z zahtevami za zagotovitev ustrezne ravni konstrukcijske varnosti vozila. Kakršna koli ustrezna strokovna usposobljenost (na primer spretnosti in znanja), potrebna za vzdrževanje opreme. |
||||||||
1.2.2 |
Datoteka o utemeljitvi načrta vzdrževanja |
|
||||||||
1.3 |
Navodila in dokumentacija za delovanje |
|
||||||||
1.3.1 |
Navodila za delovanje v običajnem in okrnjenem načinu vozila |
|
||||||||
1.4 |
Preskusi celotnega vozila ob progi |
|
||||||||
2.0 |
Konstrukcijski in mehanski deli |
Mehanska homogenost in vmesnik med vozili (vključno z odbojniki in vlečno napravo, prehodi), trdnostjo konstrukcije vozila in pritrdilnih elementov (na primer sedežev), možnostjo obremenitve in pasivno varnostjo (vključno z notranjo in zunanjo odpornostjo proti trku)). |
||||||||
2.1 |
Konstrukcija vozila |
|
||||||||
2.1.1 |
Trdnost in homogenost |
Ta parameter vključuje na primer zahteve glede mehanske trdnosti nadgradnje, podvozja, sistemov vzmetenja, spenjač, stroja za čiščenje tirnic in snežnega pluga. Mehanska trdnost posameznih postavk s tega seznama, na primer podstavnih vozičkov/tekalnih mehanizmov, pestnic, osi, koles in odjemnikov toka, bo opredeljena posebej. |
||||||||
2.1.2 |
Možnost obremenitve |
|
||||||||
2.1.2.1 |
Pogoji obremenitve in tehtana masa |
|
||||||||
2.1.2.2 |
Osna in kolesna obremenitev |
Za posamezna kolesa/osi v skladu s pogoji obremenitve iz postavke 2.1.2.1. |
||||||||
2.1.3 |
Tehnologija spajanja |
|
||||||||
2.1.4 |
Dviganje |
|
||||||||
2.1.5 |
Pritrditev naprav na konstrukcijo nadgradnje |
|
||||||||
2.1.7 |
Povezave, uporabljene med različnimi deli vozila |
Na primer povezava/vzmetenje med nadgradnjo in podstavnim vozičkom. |
||||||||
2.2 |
Mehanski vmesniki za končno ali notranjo spenjačo |
|
||||||||
2.2.1 |
Samodejna spenjača |
|
||||||||
2.2.2 |
Značilnosti reševalne spenjače |
Za operativne zahteve glede reševanja vlakov glej tudi 13.1 in 13.3. |
||||||||
2.2.3 |
Vijačne spenjače |
|
||||||||
2.2.4 |
Komponente odbojnih in vlečnih naprav ter notranje spenjače |
Vključno s konstrukcijo, funkcionalnostjo in značilnostmi, na primer elastičnostjo odbojnih naprav. |
||||||||
2.2.5 |
Označevanje odbojnih naprav |
|
||||||||
2.2.6 |
Vlečni kavelj |
|
||||||||
2.2.7 |
Sredinski prehodi |
|
||||||||
2.3 |
Pasivna varnost |
Vključno z na primer odbojnikom ovir, omejevanjem pojemka, prostorom za preživetje, konstrukcijsko celovitostjo predelov, v katerih so potniki in vlakovno osebje, zmanjšanjem tveganja iztirjenja in naleta, omejitvijo posledic trčenja ob oviro na tirih, notranjo opremo za pasivno varnost itd. |
||||||||
3 |
Medsebojno vplivanje vozilo-tir in profili |
Mehanski vmesniki za infrastrukturo (vključno s statičnim in dinamičnim vedenjem vozila, razmiki in prileganjem, profilom, tekalnim mehanizmom itd.). |
||||||||
3.1 |
Tirna širina vozila |
Skladnost tirne širine vozila z infrastrukturo in drugimi vozili (statični in dinamični profil) na podlagi referenčnega statičnega in dinamičnega profila. |
||||||||
3.1.1 |
Poseben primer |
Poseben primer (na primer vozila za vkrcanje na trajekt). |
||||||||
3.2 |
Dinamika vozila |
Dinamično vedenje tirnih vozil, vključno z ekvivalentno koniciteto, merilom nestabilnosti, nagibom, zaščito pred iztirjenjem med vožnjo po zasukanih tirih, obremenitvijo tira itd. |
||||||||
3.2.1 |
Vozna varnost in dinamika |
Vključno s toleranco vozila na deformacijo tirov, vožnjo na progi z zavoji ali zasukanih tirih ter varno vožnjo na kretnicah in tirnih križiščih itd. |
||||||||
3.2.2 |
Ekvivalentna koniciteta, profil kolesa in omejitve |
|
||||||||
3.2.3 |
Parametri skladnosti za obremenitev tira |
Na primer dinamična sila kolesa, sile, s katerimi deluje kolo na tiru (kvazistatična sila kolesa, največja skupna dinamična stranska sila, kvazistatična vodilna sila). |
||||||||
3.2.4 |
Vertikalni pospešek |
Na primer dinamični vplivi, ki se prenašajo na mostove, vključno z resonanco v mostovih. |
||||||||
3.3 |
Podstavni vozički/tekalni mehanizmi |
|
||||||||
3.3.1 |
Podstavni vozički |
|
||||||||
3.3.2 |
Kolesna dvojica (os + kolesa) |
Vključno s kolesnimi dvojicami s spremenljivo tirno širino, osrednjim delom osi itd. |
||||||||
3.3.3 |
Kolo |
|
||||||||
3.3.4 |
Vmesnik kolo-tirnica (vključno z mazanjem sledilnega venca in posipanjem s peskom) |
Vmesnik kolo-tirnica (vključno z mazanjem sledilnega venca, zgornjim zibanjem/obrabo, medsebojnim vplivanjem med tirom in kolesom ter zahtevami glede posipanja s peskom, ki izhajajo iz vleke, zaviranja in zaznavanja vlakov). |
||||||||
3.3.5 |
Ležaji na kolesni dvojici |
|
||||||||
3.3.6 |
Treba se je dogovoriti o najmanjšem polmeru loka zavoja |
Vrednosti in pogoji (na primer spet/odpet potniški vagon). |
||||||||
3.3.7 |
Progovni čistilnik |
„Zaščita koles pred ovirami na tirih.“ |
||||||||
3.4 |
Mejna vrednost največjega vzdolžnega pozitivnega in negativnega pospeška |
|
||||||||
4 |
Zavore |
Postavke v zvezi z zavorami (vključno z zaščito proti zdrsavanju koles, nadzorom nad zavorami in zavorno zmogljivostjo med obratovanjem ter zasilnim in parkirnim načinom). |
||||||||
4.1 |
Funkcionalne zahteve glede zavor na ravni vlaka |
Na primer samodejnost, neprekinjenost, neizčrpnost itd. |
||||||||
4.2 |
Varnostne zahteve glede zavor na ravni vlaka |
|
||||||||
4.2.1 |
Povezava med vleko in zaviranjem |
Na primer blokada vleke. |
||||||||
4.3 |
Zavorni sistem Priznana arhitektura in povezani standardi |
Sklic na obstoječe rešitve, na primer UIC. |
||||||||
4.4 |
Zavorni ukaz |
Zahteve glede zavornega ukaza za posamezne tipe zavore, na primer številka in tip naprave, dovoljen zamik med zavornim ukazom in delovanjem zavore itd. |
||||||||
4.4.1 |
Ukaz za zasilno zaviranje |
|
||||||||
4.4.2 |
Ukaz za delovno zaviranje |
|
||||||||
4.4.3 |
Ukaz za neposredno zaviranje |
|
||||||||
4.4.4 |
Ukaz za dinamično zaviranje |
|
||||||||
4.4.5 |
Ukaz za parkirno zaviranje |
|
||||||||
4.5 |
Zavorna zmogljivost |
|
||||||||
4.5.1 |
Zasilno zaviranje |
|
||||||||
4.5.2 |
Delovno zaviranje |
|
||||||||
4.5.3 |
Izračuni glede toplotne zmogljivosti |
|
||||||||
4.5.4 |
Parkirna zavora |
|
||||||||
4.6 |
Upravljanje adhezije pri zaviranju |
|
||||||||
4.6.1 |
Mejna vrednost profila pri adheziji kolo-tirnica |
|
||||||||
4.6.2 |
Zaščitni sistem proti zdrsavanju koles |
|
||||||||
4.7 |
Ustvarjanje zavorne sile |
Zahteve glede opreme za ustvarjanje zavorne sile za posamezne tipe zavor. |
||||||||
4.7.1 |
Torna zavora |
Vključno z lastnostmi materiala, na primer za sestavljene zavornjake. |
||||||||
4.7.1.1 |
Zavornjaki |
|
||||||||
4.7.1.2 |
Zavorni koluti |
|
||||||||
4.7.1.3 |
Zavorne ploščice |
|
||||||||
4.7.2 |
Dinamična zavora, povezana z vleko |
|
||||||||
4.7.3 |
Magnetno-tirna zavora |
|
||||||||
4.7.4 |
Tirna zavora na vrtinčne tokove |
|
||||||||
4.7.5 |
Parkirna zavora |
|
||||||||
4.8 |
Indikator stanja in napake na zavorah |
|
||||||||
4.9 |
Zahteve glede zaviranja pri reševanju |
|
||||||||
5.0 |
Postavke v zvezi s potniki |
Oprema in okolje za potnike, vključno z okni in vrati za potnike ter zahtevami glede oseb z omejeno mobilnostjo itd. |
||||||||
5.1 |
Dostop |
Funkcionalne in tehnične specifikacije, na primer za osebe z omejeno mobilnostjo. |
||||||||
5.1.1 |
Zunanja vrata |
|
||||||||
5.1.2 |
Notranja vrata |
|
||||||||
5.1.3 |
Prehodi |
|
||||||||
5.1.4 |
Stopnice in razsvetljava |
|
||||||||
5.1.5 |
Spremembe višine tal |
|
||||||||
5.1.6 |
Oprijemala |
|
||||||||
5.1.7 |
Pripomočki za vstop |
|
||||||||
5.2 |
Okna |
Na primer mehanske značilnosti oken in stekla ter zahteve za nujne primere. Za mehanske značilnosti vetrobranov glej 9.1.3.1. |
||||||||
5.3 |
Stranišča |
Za emisije stranišč glej 6.2.1.1. |
||||||||
5.4 |
Obveščanje potnikov |
|
||||||||
5.4.1 |
Sistem za obveščanje potnikov |
|
||||||||
5.4.2 |
Oznake in obveščanje |
Vključno z varnostnimi navodili za potnike in oznakami za potnike za nujne primere. |
||||||||
5.5 |
Sedeži in posebne ureditve za potnike z omejeno mobilnostjo |
Razen dostopa (vključen v 5.1). |
||||||||
5.6 |
Posebna oprema za potnike |
|
||||||||
5.6.1 |
Dvižni sistemi |
Skladnost s predpisi ES ali nacionalnimi predpisi, če obstajajo. |
||||||||
5.6.2 |
Ogrevalni, prezračevalni in klimatski sistemi |
Na primer kakovost zraka v notranjosti vozila, zahteve v primeru požara (izklop). |
||||||||
5.6.3 |
Drugo |
Na primer avtomati za pijačo. |
||||||||
6.0 |
Okoljski pogoji in aerodinamični vplivi |
Vpliv okolja na vozilo in vozila na okolje (vključno z aerodinamičnimi pogoji ter vmesnikom med vozilom in delom železniškega sistema ob progi in vmesnikom za zunanje okolje). |
||||||||
6.1 |
Vpliv okolja na vozilo |
|
||||||||
6.1.1 |
Okoljski pogoji, ki vplivajo na vozilo |
|
||||||||
6.1.1.1 |
Nadmorska višina |
|
||||||||
6.1.1.2 |
Temperatura |
|
||||||||
6.1.1.3 |
Vlažnost |
Na primer ukrepi za preprečevanje kondenzacije in zmrzovanja. |
||||||||
6.1.1.4 |
Dež |
|
||||||||
6.1.1.5 |
Sneg, led in toča |
Na primer naprave za čiščenje snega, snežni plug, grelniki za taljenje ledu itd. |
||||||||
6.1.1.6 |
Sevanje sonca |
|
||||||||
6.1.1.7 |
Težave zaradi kemikalij in delcev |
Vpliv kemikalij in majhnih predmetov v zraku (na primer gramoza) na opremo in funkcije vozila. |
||||||||
6.1.2 |
Aerodinamični vplivi na vozilo |
Aerodinamični vplivi na opremo in funkcije vozila. |
||||||||
6.1.2.1 |
Vplivi bočnih vetrov |
Vpliv bočnih vetrov na opremo in funkcije vozila. |
||||||||
6.1.2.2 |
Največje nihanje tlaka v predorih |
Vpliv hitrih sprememb tlaka v okolici na opremo in funkcije vozila. |
||||||||
6.2 |
Vpliv vozila na okolje |
|
||||||||
6.2.1 |
Emisije kemičnih snovi in delcev |
Mejne vrednosti za emisije kemičnih snovi in delcev, ki jih oddaja vozilo. |
||||||||
6.2.1.1 |
Emisije stranišč |
Emisije v zunanje okolje, ki nastanejo pri praznjenju stranišč. |
||||||||
6.2.1.2 |
Emisije izpušnih plinov |
Emisije izpušnih plinov v zunanje okolje. |
||||||||
6.2.2 |
Mejne vrednosti za emisije hrupa |
Mejne vrednosti za emisije hrupa iz vozila v zunanje okolje. |
||||||||
6.2.2.1 |
Vpliv zunanjega hrupa |
Vpliv zunanjega hrupa, ki ga vozilo povzroči za okolje zunaj železniškega sistema. |
||||||||
6.2.2.2 |
Vpliv hrupa v mirovanju |
Vpliv hrupa v mirovanju, ki ga vozilo povzroči za okolje zunaj železniškega sistema. |
||||||||
6.2.2.3 |
Vpliv hrupa ob zagonu |
Vpliv hrupa ob zagonu, ki ga vozilo povzroči za okolje zunaj železniškega sistema. |
||||||||
6.2.2.4 |
Vpliv hrupa pri prevozu |
Vpliv hrupa pri prevozu, ki ga vozilo povzroči za okolje zunaj železniškega sistema. |
||||||||
6.2.3 |
Mejne vrednosti vpliva aerodinamičnih obremenitev |
Mejne vrednosti vpliva aerodinamičnih obremenitev, ki jih vozilo povzroči na druge dele železniškega sistema in okolje. |
||||||||
6.2.3.1 |
Sunki čelnega tlaka |
Učinek tlačnih sunkov, ki jih povzroči čelo vlaka ob progi. |
||||||||
6.2.3.2 |
Aerodinamični vpliv na potnike/material na peronu |
Aerodinamične motnje za potnike/material na peronu, vključno z ocenjevalnimi metodami in pogoji operativne obremenitve. |
||||||||
6.2.3.3 |
Aerodinamični vpliv na delavce ob progi |
Aerodinamične motnje za delavce ob progi. |
||||||||
6.2.3.4 |
Dviganje gramoza in projekcija na okoliške objekte |
|
||||||||
7.0 |
Zahteve glede zunanjih opozoril, označevalnih funkcij in integritete programske opreme |
Zunanja opozorila, označevalne funkcije in integriteta programske opreme, na primer funkcije, povezane z varnostjo, ki vplivajo na vedenje vlaka, vključno z vodom vlaka. |
||||||||
7.1 |
Integriteta programske opreme za funkcije, povezane z varnostjo |
Na primer integriteta programske opreme voda vlaka. |
||||||||
7.2 |
Vizualne in zvočne funkcije za identifikacijo vozila in opozarjanje |
|
||||||||
7.2.1 |
Označevanje vozil |
|
||||||||
7.2.2 |
Zunanje luči |
|
||||||||
7.2.2.1 |
Čelne luči |
|
||||||||
7.2.2.2 |
Pozicijske luči |
|
||||||||
7.2.2.3 |
Zadnje luči |
|
||||||||
7.2.2.4 |
Komande luči |
|
||||||||
7.2.3 |
Opozorilna hupa |
|
||||||||
7.2.3.1 |
Zvoki opozorilne hupe |
|
||||||||
7.2.3.2 |
Ravni zvočnega tlaka opozorilnih hup |
Zunaj kabine – za notranje ravni zvoka glej 9.2.1.2. |
||||||||
7.2.3.3 |
Opozorilne hupe, zaščita |
|
||||||||
7.2.3.4 |
Opozorilne hupe, nadzor |
|
||||||||
7.2.3.5 |
Preverjanje ravni zvočnega tlaka opozorilnih hup |
|
||||||||
7.2.4 |
Nosilci |
Na primer zahteve glede signalnih naprav na zadnjem delu: luči, zastavic itd. |
||||||||
8.0 |
Oskrba z energijo in nadzorni sistemi v vozilu |
Pogonski, energetski in nadzorni sistemi v vozilu, vmesnik vozila za povezavo z infrastrukturo za oskrbo z energijo ter elektromagnetna združljivost (EMC) (vsi vidiki). |
||||||||
8.1 |
Zahteve glede zmogljivosti vlečne sile |
|
||||||||
8.1.1 |
Remanentni pospešek pri najvišji hitrosti |
|
||||||||
8.1.2 |
Preostala vlečna zmogljivost v okrnjenem načinu |
|
||||||||
8.1.3 |
Zahteve glede adhezije kolo-tirnica pri vleki |
|
||||||||
8.2 |
Funkcionalna in tehnična specifikacija v zvezi z vmesnikom med vozilom in energijskim podsistemom |
|
||||||||
8.2.1 |
Funkcionalna in tehnična specifikacija v zvezi z oskrbo z električno energijo |
|
||||||||
8.2.1.1 |
Oskrba z električno energijo |
|
||||||||
8.2.1.2 |
Impedanca med odjemnikom toka in kolesi |
|
||||||||
8.2.1.3 |
Napetost in frekvenca v električnem napajalnem omrežju voznega voda |
|
||||||||
8.2.1.4 |
Vračanje električne energije v vozno mrežo |
|
||||||||
8.2.1.5 |
Največja moč in največji tok, ki se lahko pridobita iz voznega voda |
Vključno z najvišjim tokom v mirovanju. |
||||||||
8.2.1.6 |
Faktor moči |
|
||||||||
8.2.1.7 |
Motnje sistema v zvezi z energijo |
|
||||||||
8.2.1.7.1 |
Značilnosti harmoničnih nihanj in s tem povezane prenapetosti v voznem vodu |
|
||||||||
8.2.1.7.2 |
Vplivi enosmernega toka na napajanje z izmeničnim tokom |
|
||||||||
8.2.1.8 |
Električna zaščita |
Na primer selektivnost zaščit v vozilu in zaščitni sistem razdelilne postaje. |
||||||||
8.2.2 |
Funkcionalni in konstrukcijski parametri odjemnika toka |
|
||||||||
8.2.2.1 |
Splošna konstrukcija odjemnika toka |
|
||||||||
8.2.2.2 |
Geometrija glave odjemnika toka |
|
||||||||
8.2.2.3 |
Statična kontaktna sila odjemnika toka |
|
||||||||
8.2.2.4 |
Kontaktna sila odjemnika toka (vključno z dinamičnim vedenjem in aerodinamičnimi učinki) |
Vključno s kakovostjo odjema toka. |
||||||||
8.2.2.5 |
Delovno območje odjemnikov toka |
|
||||||||
8.2.2.6 |
Kapaciteta toka |
|
||||||||
8.2.2.7 |
Razporeditev odjemnikov toka |
|
||||||||
8.2.2.8 |
Izolacija odjemnika toka od vozila |
|
||||||||
8.2.2.9 |
Spuščanje odjemnika toka |
|
||||||||
8.2.2.10 |
Vožnja skozi odseke ločevanja faz |
|
||||||||
8.2.2.11 |
Vožnja skozi odseke ločevanja sistemov |
|
||||||||
8.2.3 |
Funkcionalni in konstrukcijski parametri kontaktne gibljive vezi |
|
||||||||
8.2.3.1 |
Geometrija kontaktne gibljive vezi |
|
||||||||
8.2.3.2 |
Material kontaktne gibljive vezi |
|
||||||||
8.2.3.3 |
Ocena kontaktne gibljive vezi |
|
||||||||
8.2.3.4 |
Zaznavanje preloma kontaktne gibljive vezi |
|
||||||||
8.2.3.5 |
Kapaciteta toka |
|
||||||||
8.3 |
Oskrba z električno energijo in vlečni sistem |
|
||||||||
8.3.1 |
Merjenje porabe energije |
|
||||||||
8.3.2 |
Konfiguracija glavnega električnega tokokroga |
|
||||||||
8.3.3 |
Visokonapetostne komponente |
|
||||||||
8.3.4 |
Ozemljitev |
|
||||||||
8.4 |
Elektromagnetna združljivost |
Elektromagnetna združljivost sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu z:
|
||||||||
8.4.1 |
Elektromagnetna združljivost v sistemu za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu |
Elektromagnetna združljivost delov sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu. |
||||||||
8.4.2 |
Elektromagnetna združljivost s signalizacijskim in telekomunikacijskim omrežjem |
Elektromagnetna združljivost sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu s signalizacijskim in telekomunikacijskim delom omrežja ob progi. |
||||||||
8.4.3 |
Elektromagnetna združljivost z drugimi vozili in delom železniškega sistema ob progi |
Elektromagnetna združljivost sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu z drugimi vozili in delom železniškega sistema ob progi (razen signalizacijskega in telekomunikacijskega omrežja). |
||||||||
8.4.4 |
Elektromagnetna združljivost z okoljem |
Elektromagnetna združljivost sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu z okoljem zunaj železniškega sistema (vključno z ljudmi v soseščini ali na peronu, potniki, strojevodji/osebjem). |
||||||||
8.5 |
Zaščita pred nezgodami, ki jih povzroča električni tok |
|
||||||||
8.6 |
Zahteve glede dizelskih in drugih toplotnih vlečnih sistemov |
|
||||||||
8.7 |
Sistemi, za katere so potrebni posebni nadzorni in zaščitni ukrepi |
|
||||||||
8.7.1 |
Sistemi posod in cevi za vnetljive tekočine |
Posebne zahteve za sisteme posod in cevi za vnetljive tekočine (vključno z gorivom). |
||||||||
8.7.2 |
Sistemi tlačnih posod/tlačna oprema |
|
||||||||
8.7.3 |
Namestitve parnih kotlov |
|
||||||||
8.7.4 |
Tehnični sistemi v potencialno eksplozivnih atmosferah |
Posebne zahteve v zvezi s tehničnimi sistemi v potencialno eksplozivnih atmosferah (na primer sistemi, ki delujejo na utekočinjeni plin, zemeljski plin in akumulator, vključno z zaščito posode transformatorja). |
||||||||
8.7.5 |
Ionizacijski detektorji |
|
||||||||
8.7.6 |
Sistem hidravličnega/pnevmatskega dovoda in nadzorni sistem |
Funkcionalne in tehnične specifikacije, na primer oskrba z energijo za sistem na stisnjeni zrak, zmogljivost, tip, temperaturno območje, sušilniki zraka (stolpi), indikatorji rosišča, izolacija, značilnosti dovoda zraka, indikatorji napake itd. |
||||||||
9.0 |
Oprema za osebje, vmesniki in okolje |
Oprema v vozilu, vmesniki, delovne razmere in okolje za osebje (vključno s strojevodskimi kabinami ter vmesniki med strojevodjo in strojem). |
||||||||
9.1 |
Konstrukcija strojevodske kabine |
|
||||||||
9.1.1 |
Konstrukcija kabine |
|
||||||||
9.1.1.1 |
Notranja ureditev |
Na primer dostopnost prostora, razporeditev v kabini in ergonomske zahteve. |
||||||||
9.1.1.2 |
Ergonomija pulta |
|
||||||||
9.1.1.3 |
Sedež za strojevodjo |
|
||||||||
9.1.1.4 |
Sredstva, s katerimi strojevodja izmenjuje dokumente |
|
||||||||
9.1.1.5 |
Druga oprema za nadzor nad delovanjem vlaka |
|
||||||||
9.1.2 |
Dostop do strojevodske kabine |
|
||||||||
9.1.2.1 |
Vstop, izstop in vrata |
|
||||||||
9.1.2.2 |
Zasilni izhodi v strojevodski kabini |
|
||||||||
9.1.3 |
Vetrobran v strojevodski kabini |
|
||||||||
9.1.3.1 |
Mehanske značilnosti |
|
||||||||
9.1.3.2 |
Optične lastnosti |
|
||||||||
9.1.3.3 |
Oprema |
Na primer naprave za odstranjevanje ledu, odrosevanje in zunanje čiščenje itd. |
||||||||
9.1.3.4 |
Prednja vidljivost |
|
||||||||
9.2 |
Delovne razmere |
|
||||||||
9.2.1 |
Okoljske razmere |
|
||||||||
9.2.1.1 |
Ogrevalni, prezračevalni in klimatski sistemi v strojevodski kabini |
|
||||||||
9.2.1.2 |
Hrup v strojevodski kabini |
Vključno z ravnjo hupanja v kabini. |
||||||||
9.2.1.3 |
Razsvetljava v strojevodski kabini |
|
||||||||
9.2.2 |
Drugo |
|
||||||||
9.3 |
Vmesnik med strojevodjo in strojem |
Oprema v strojevodski kabini za nadzor in upravljanje varnega delovanja vlaka. |
||||||||
9.3.1 |
Vmesnik med strojevodjo in strojem |
|
||||||||
9.3.1.1 |
Indikator hitrosti |
Evidentiranje hitrosti je vključeno v 9.6. |
||||||||
9.3.1.2 |
Prikazovalna enota in zasloni za strojevodjo |
|
||||||||
9.3.1.3 |
Upravljalni mehanizmi in indikatorji |
|
||||||||
9.3.2 |
Nadzor nad strojevodjo |
Funkcija nadzora nad dejavnostmi strojevodje, na primer pazljivostjo. |
||||||||
9.3.3 |
Zadnji in bočni pogled |
|
||||||||
9.4 |
Oznake in napisi v strojevodski kabini |
Statični prikaz osnovnih informacij za strojevodjo. |
||||||||
9.5 |
Oprema in drugi pripomočki v vozilu za osebje |
|
||||||||
9.5.1 |
Pripomočki v vozilu za osebje |
|
||||||||
9.5.1.1 |
Dostop osebja za spenjanje/odpenjanje |
|
||||||||
9.5.1.2 |
Zunanje stopnice in oprijemala za ranžirno osebje |
|
||||||||
9.5.1.3 |
Skladiščni prostori, ki jih uporablja osebje |
|
||||||||
9.5.1.4 |
Druga oprema |
|
||||||||
9.5.2 |
Vrata za dostop osebja in tovora |
Vrata, opremljena z varnostno napravo, ki jih lahko odpira le osebje (vključno z gostinskim osebjem). |
||||||||
9.5.3 |
Orodja in prenosna oprema v vozilu |
Na primer oprema, ki jo potrebuje voznik ali osebje v nujnih primerih. |
||||||||
9.5.4 |
Sistem za zvočno komunikacijo |
Na primer za komunikacijo med:
|
||||||||
9.6 |
Snemalna naprava |
Za spremljanje ravnanja voznika in vedenja vlaka. |
||||||||
9.8 |
Funkcija daljinskega upravljanja |
|
||||||||
10 |
Požarna varnost in evakuacija |
|
||||||||
10.1 |
Požarna varnost |
|
||||||||
10.1.1 |
Koncept požarne varnosti |
|
||||||||
10.1.1.1 |
Razvrstitev vozila/požarne kategorije |
|
||||||||
10.1.2 |
Protipožarni ukrepi |
|
||||||||
10.1.2.1 |
Splošni ukrepi za zaščito vozil |
|
||||||||
10.1.2.2 |
Protipožarni ukrepi za posebne vrste vozil |
Na primer zahteve za tovorne ali potniške vlake v zvezi s sposobnostjo obratovanja, zaščito strojevodje itd. |
||||||||
10.1.2.3 |
Zaščita strojevodske kabine |
|
||||||||
10.1.2.4 |
Požarne pregrade |
|
||||||||
10.1.2.5 |
Lastnosti materiala |
|
||||||||
10.1.2.6 |
Požarni detektorji |
|
||||||||
10.1.2.7 |
Gasilna oprema |
|
||||||||
10.2 |
Izjemne razmere |
|
||||||||
10.2.1 |
Izhodi v sili za potnike |
|
||||||||
10.2.2 |
Obveščanje, oprema in dostop za reševalno službo |
|
||||||||
10.2.3 |
Potniški alarm |
|
||||||||
10.2.4 |
Zasilna razsvetljava |
|
||||||||
10.3 |
Dodatni ukrepi |
|
||||||||
11 |
Servisiranje |
Oprema in vmesniki za servisiranje v vozilu. |
||||||||
11.1 |
Oprema za čiščenje vlakov |
|
||||||||
11.1.1 |
Zunanje čiščenje vlakov |
Na primer zunanje čiščenje s prehodom skozi pralnico. |
||||||||
11.1.2 |
Notranje čiščenje vlakov |
|
||||||||
11.2 |
Oskrba vlakov z gorivom |
|
||||||||
11.2.1 |
Sistemi za odvajanje odpadnih voda |
Vključno z vmesnikom za sistem za praznjenje stranišč. |
||||||||
11.2.2 |
Sistem za preskrbo z vodo |
Skladnost s sanitarnimi predpisi. |
||||||||
11.2.3 |
Dodatna oskrbovalna oprema |
Na primer posebne zahteve za postavljanje vlakov na stranski tir. |
||||||||
11.2.4 |
Vmesnik za opremo za polnjenje goriva za neelektrična tirna vozila |
Na primer šobe za dizelsko gorivo in drugo. |
||||||||
12.0 |
Vodenje-upravljanje in signalizacija v vozilu |
Vsa oprema v vozilu, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora voženj vlakov, ki so dovoljeni v omrežju, ter vplivi tega omrežja na del železniškega sistema ob progi. |
||||||||
12.1 |
Radijski sistem v vozilu |
|
||||||||
12.1.1 |
Radijski sistem, ki ni sistem GMS-R |
|
||||||||
12.1.2 |
Radijski sistem, združljiv s sistemom GMS-R |
|
||||||||
12.1.2.1 |
Besedilna sporočila |
Posebne zahteve za besedilna sporočila (na primer v nujnih primerih). |
||||||||
12.1.2.2 |
Preusmeritve klicev |
Zahteve in pogoji v zvezi s preusmeritvijo klicev. |
||||||||
12.1.2.3 |
Radijski klici |
Zahteve in pogoji v zvezi z radijskimi klici. |
||||||||
12.1.2.4 |
Zahteve v zvezi z radiem v kabini |
Na primer druge obvezne nacionalne zahteve v zvezi z radiem v kabini, ki niso obvezne na podlagi TSI. |
||||||||
12.1.2.5 |
Izbira omrežja prek zunanjega sprožilnika |
|
||||||||
12.1.2.6 |
Splošne funkcije v zvezi z radiem |
Na primer druge obvezne splošne nacionalne zahteve glede funkcij v zvezi z radiem, ki niso obvezne na podlagi TSI. |
||||||||
12.1.2.7 |
Funkcionalnost vmesnika človek-stroj (MMI) glavnega nadzornika |
Zahteve, prenesene na prenosno opremo v kabini, ki izhajajo iz funkcionalnosti nadzornikovega MMI. |
||||||||
12.1.2.8 |
Uporaba prenosnih terminalov kot mobilnih radiev v kabini |
Kot glavni ali rezervni radio. |
||||||||
12.1.2.9 |
Zmogljivost sistema GSMR v vozilu |
Na primer zahteve glede možnosti paketne komutacije. |
||||||||
12.1.2.10 |
Vmesnik GSM-R-ETCS |
Na primer sinhronizacija ID vlaka. |
||||||||
12.1.2.11 |
Medsebojno povezovanje in prehajanje med omrežji GSM-R |
Uporablja se do začetka delovanja novega ciljnega sistema Eirene leta 2010. |
||||||||
12.1.2.12 |
Prehod meje |
Uporablja se do začetka delovanja novega ciljnega sistema Eirene leta 2010. |
||||||||
12.1.2.13 |
GPRS in ASCI |
Vključeno v zahtevo za spremembo, ne pričakujejo se nacionalni predpisi. |
||||||||
12.1.2.14 |
Vmesnik med varnostno napravo strojevodje tirnega vozila, budnikom in sklopom GSM-R v vozilu |
Uporablja se do začetka delovanja novega ciljnega sistema Eirene leta 2010. |
||||||||
12.1.2.15 |
Specifikacija preskusa za mobilno opremo GSM-R |
Končana naj bi bila z dodatki k specifikacijam Eirene. |
||||||||
12.1.2.16 |
Vodena/samodejna izbira omrežja |
|
||||||||
12.1.2.17 |
Prijava in odjava |
|
||||||||
12.1.2.18 |
Upravljanje izvedenke GSM-R |
Ni več odprto vprašanje (vključeno v postopek Agencije), zato je treba to postavko črtati s seznama odprtih vprašanj v TSI. Ne pričakujejo se nacionalni predpisi. |
||||||||
12.2 |
Signalizacija v vozilu |
|
||||||||
12.2.1 |
Nacionalni signalizacijski sistemi v vozilu |
Nadzorni in opozorilni sistemi, vključno z na primer „funkcijo področnega zasilnega zaviranja“ in drugimi nacionalnimi zahtevami za zaščito vlakov. |
||||||||
12.2.2 |
Združljivost signalizacijskega sistema s preostankom vlaka |
Združljivost signalizacijske opreme v vozilu z drugimi sistemi v vozilu, na primer zavorami, vleko itd. |
||||||||
12.2.3 |
Združljivost tirnih vozil s tirno infrastrukturo |
Združljivost na primer s sistemi za spremljanje vlakov ob progi ali detektorji pregretosti pestnice; za EMC glej 8.4.2. |
||||||||
12.2.3.1 |
Razmerje med osno razdaljo in premerom koles |
|
||||||||
12.2.3.2 |
Brezkovinski prostor okrog koles |
|
||||||||
12.2.3.3 |
Kovinska masa vozila |
|
||||||||
12.2.4 |
Signalni sistem ETCS v kabini |
|
||||||||
12.2.4.1 |
Prebujenje |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.2 |
Kategorije vlaka |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.3 |
Zahteve glede zmogljivosti za opremo GSM-R v vozilu v zvezi s kakovostjo storitve |
Zahtevana kakovost GSM-R za ETCS. |
||||||||
12.2.4.4 |
Načini uporabe ETCS |
Zahteve glede uporabe načinov ETCS, ki vplivajo na odobritev vozila, poleg pravil iz TSI. |
||||||||
12.2.4.5 |
Zahteve glede ETCS, ko se vozilo upravlja zunaj kabine |
Zahteve poleg zahtev iz TSI ali zahteve, ki so v nasprotju z zahtevami iz TSI, kar zadeva vožnjo z upravljanjem zunaj kabine, na primer radijski nadzor vlakovnega osebja med ranžiranjem. |
||||||||
12.2.4.6 |
Funkcionalnost nivojskega prehoda |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.7 |
Meje varnosti zaviranja |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.8 |
Zanesljivost – Razpoložljivost – Varnostne zahteve |
Obravnava se v reviziji TSI. |
||||||||
12.2.4.9 |
Signali |
Zahteve, prenesene na vozilo, da se zagotovi vidljivost signalov (na primer razpršitev snopa žarometa, vidljivost iz kabine), delno obravnavane v 2.3.0d; dokončno se obravnava v točki 3. |
||||||||
12.2.4.10 |
Ergonomski vidiki DMI |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.11 |
Vrednosti spremenljivk ETCS, ki jih nadzira zunanji UNISIG – ročni |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.12 |
Zahteve o skladnosti KM |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.13 |
Zahteve glede predhodne namestitve opreme ETCS na vozilu |
Ni več odprto vprašanje (vključeno v poglavje 7, dogovor z RISC, marec 2009); vprašanje bo črtano iz naslednje različice TSI. Ne pričakujejo se nacionalni predpisi. |
||||||||
12.2.4.14 |
Upravljanje izvedenke ETCS |
Ni več odprto vprašanje (vključeno v postopek Agencije), zato je treba to postavko črtati s seznama odprtih vprašanj v TSI. Ne pričakujejo se nacionalni predpisi. |
||||||||
12.2.4.15 |
Specifikacija spremenljivk ETCS |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.16 |
RBC – vmesnik RBC |
Vključen bo v 2.3.0d, specifikacija preskusa bo priporočena junija 2009 (RISC). |
||||||||
12.2.4.17 |
Dodatne zahteve za lokomotive in motorne vlake |
|
||||||||
12.2.4.18 |
Funkcionalnost in vmesniki sistemov za zaščito osebja s signalnim sistemom |
Obravnava se v izhodišču 3. |
||||||||
12.2.4.19 |
Vmesnik z delovno zavoro |
Obravnava se v reviziji TSI CCS. |
||||||||
13 |
Posebne operativne zahteve |
Posebne zahteve glede vozil za operacije (vključno z okrnjenim načinom, reševanjem vozila itd.). |
||||||||
13.1 |
Posebne postavke v zvezi z namestitvijo v vozilo |
|
||||||||
13.2 |
Zdravje in varnost pri delu |
|
||||||||
13.3 |
Dvižna shema in navodila za reševanje |
Reševanje, dvigovanje in ponovno utirjenje. |
||||||||
14 |
Postavke v zvezi s tovorom |
Posebne zahteve v zvezi s tovorom in okolje (vključno z opremo, ki se posebej zahteva za nevarno blago). |
||||||||
14.1 |
Konstrukcijske, operativne in vzdrževalne omejitve za prevoz nevarnega blaga |
Na primer zahteve, ki izhajajo iz RID, nacionalnih predpisov ali drugih predpisov glede prevoza nevarnega blaga. |
||||||||
14.2 |
Posebna oprema za prevoz tovora |
|
||||||||
14.3 |
Vrata in nakladalniki |
|
22.12.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 341/14 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 30. novembra 2009
o sprejetju uvoznih odločitev Skupnosti za nekatere kemikalije na podlagi Uredbe (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi sklepov Komisije 2000/657/ES, 2001/852/ES, 2003/508/ES, 2004/382/ES in 2005/416/ES
(2009/966/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (1) in zlasti drugega pododstavka člena 12(1) Uredbe,
po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Komisija se v skladu z Uredbo (ES) št. 689/2008 v imenu Skupnosti odloči, ali bo dovolila uvoz v Skupnost vsake posamezne kemikalije, za katero velja postopek soglasja po predhodnem obveščanju (PIC), ali ne. |
(2) |
Program Združenih narodov za okolje (UNEP) in Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO) sta bila zadolžena za opravljanje storitev sekretariata za vodenje postopka PIC, uvedenega z Rotterdamsko konvencijo o postopku soglasja po predhodnem obveščanju (PIC) za nekatere nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini in odobrenega s strani Skupnosti s Sklepom Sveta 2006/730/ES z dne 25. septembra 2006 o sklenitvi Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini v imenu Skupnosti (3). |
(3) |
Komisija mora kot skupni pooblaščeni organ v imenu Skupnosti in držav članic sporočati uvozne odločitve o kemikalijah, za katere velja postopek PIC, sekretariatu Rotterdamske konvencije. |
(4) |
Zaradi širitve Skupnosti 1. januarja 2007 in upoštevanja razvoja zakonodaje v Skupnosti od sprejetja teh sklepov je treba spremeniti prejšnje uvozne odločitve v zvezi s kemikalijami etilen oksid, fluoroacetamid, HCH (zmes izomerov), lindan, metamidofos, pentaklorofenol ter njegove soli in estri, polibromirani bifenili (PBB), poliklorirani terfenili (PCT), pripravki v prašivu, ki vsebujejo kombinacijo benomila, karbofurana in tirama ter živosrebrove spojine. |
(5) |
Dajanje etilen oksida v promet ter njegova uporaba v skladu z Direktivo 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (4) je omejeno na nekatera posebna področja v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1451/2007 (5) o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES. Zato je uvoz dovoljen samo za te posebne uporabe. Države članice lahko odločijo, katere od uporab, ki so dovoljene v skladu z Direktivo 98/8/ES, dovolijo na svojem ozemlju. |
(6) |
Fluoroacetamid in pentaklorofenol ter njegove soli in estri niso vključeni kot aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (6) ali v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/EGS, s čimer je uporaba navedenih aktivnih snovi kot pesticidov prepovedana. Zato je prepovedan tudi uvoz fluoroacetamida in pentaklorofenola ter njegovih soli in estrov za uporabo kot pesticidov. |
(7) |
Od 1. julija 2008 dalje metamidofos ni več vključen v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS, zato so morale države članice preklicati vsa dovoljenja za fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo metamidofos, in je vsako dajanje v promet fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo metamidofos, prepovedano. Poleg tega metamidofos ni bil niti opredeljen niti notificiran v skladu s skupnostnim programom preverjanja za oceno obstoječih snovi na podlagi Direktive 98/8/ES in ga zato ni dovoljeno dajati v promet za uporabo kot biocidni proizvod. |
(8) |
Proizvodnja, dajanje v promet ter uporaba lindana in HCH (zmes izomerov) so bili prepovedani z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (7), odstopanje, ki je bilo dovoljeno na podlagi navedene uredbe, pa je prenehalo veljati 31. decembra 2007. Zato je od tega dne dalje prepovedan tudi vsak uvoz navedenih kemikalij. |
(9) |
Prepovedana je vsakršna proizvodnja, dajanje v promet in uporaba heksabromobifenil-1,1'-bifenila. Poleg tega navedena kemikalija spada v skupino PBB, ki je vključena v Prilogo III k Rotterdamski konvenciji in zanjo velja postopek PIC. |
(10) |
Bolgarija in Romunija sta 1. januarja 2007 postali članici Evropske unije. Ker Direktiva Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov UL L 262, 27.9.1976, str. 201.državam članicam omogoča, da na svojem ozemlju dovolijo posebne uporabe PCT, je treba spremeniti uvozne odločitve, da bi upoštevale nacionalno zakonodajo v dveh navedenih novih državah članicah. |
(11) |
Zato je primerno nadomestiti uvozne odločitve za etilen oksid, fluoroacetamid, HCH (zmes izomerov), lindan, metamidofos, pentaklorofenol ter njegove soli in estre, PBB in PCT, določene v Sklepu Komisije 2000/657/ES z dne 16. oktobra 2000 o sprejetju uvoznih odločitev Skupnosti za nekatere kemikalije na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2455/92 o izvozu in uvozu nekaterih nevarnih kemikalij (8), Sklepu Komisije 2001/852/ES z dne 19. novembra 2001 o sprejetju uvoznih odločitev Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2455/92 o izvozu in uvozu nekaterih nevarnih kemikalij in o spremembi Sklepa 2000/657/ES (9), Sklepu Komisije 2003/508/ES z dne 7. julija 2003 o sprejetju odločb Skupnosti o uvozu nekaterih kemikalij v skladu z Uredbo (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembah sklepov 2000/657/ES in 2001/852/ES (10) in Sklepu Komisije 2005/416/ES z dne 19. maja 2005 o sprejetju odločitev Skupnosti za uvoz nekaterih kemikalij na podlagi Uredbe (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in o spremembi sklepov 2000/657/ES, 2001/852/ES in 2003/508/ES (11). |
(12) |
Benomil ni vključen v Prilogo I k Direktivi 91/414/EGS kot aktivna snov ali v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/EGS, s čimer je uporaba navedene aktivne snovi kot pesticida prepovedana. Zato je prepovedano tudi dajanje v promet pesticidnih pripravkov v prašivu, ki vsebujejo kombinacijo benomila, karbofurana in tirama, ter njihova uporaba kot pesticidov. Zato je treba nadomestiti uvozno odločitev za pesticidne pripravke v prašivu, ki vsebujejo kombinacijo benomila, karbofurana in tirama, določeno v Sklepu Komisije 2004/382/ES z dne 26. aprila 2004 o sprejemanju odločitev Skupnosti o uvozu nekaterih kemikalij v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 304/2003 (12). |
(13) |
Dajanje v promet in uporaba fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo živosrebrove spojine kot aktivno snov, sta prepovedana na podlagi Direktive Sveta 79/117/EGS z dne 21. decembra 1978 o prepovedi prometa in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nekatere aktivne snovi (13). Poleg tega na podlagi Direktive 98/8/ES nista dovoljena tudi dajanje v promet in uporaba biocidnih proizvodov, ki vsebujejo živosrebrove spojine. Zato je treba nadomestiti uvozne odločitve za živosrebrove spojine, objavljene v okrožnici PIC X. |
(14) |
Sklepe 2000/657/ES, 2001/852/ES, 2003/508/ES, 2004/382/ES in 2005/416/ES je zato treba ustrezno spremeniti – |
SKLENILA:
Člen 1
Uvozne odločitve za lindan, metamidofos in pentaklorofenol ter njegove soli in estre, kot so določene v Prilogi k Sklepu 2000/657/ES, se nadomestijo z uvoznimi odločitvami, določenimi v obrazcih za odgovor na uvoz iz Priloge I k temu sklepu.
Člen 2
Uvozna odločitev za etilen oksid, kot je določena v Prilogi I k Sklepu 2001/852/ES, se nadomesti z uvozno odločitvijo, določeno v obrazcu za odgovor na uvoz iz Priloge II k temu sklepu.
Člen 3
Uvozna odločitev za polibromirane bifenile (PBB), kot je določena v Prilogi III k Sklepu 2003/508/ES, se nadomesti z uvozno odločitvijo, določeno v obrazcu za odgovor na uvoz iz Priloge III k temu sklepu.
Člen 4
Uvozne odločitve za fluoroacetamid, HCH (zmes izomerov) in poliklorirane terfenile (PCT), kot so določene v Prilogi I k Sklepu 2005/416/ES, se nadomestijo z uvoznimi odločitvami, določenimi v obrazcih za odgovor na uvoz iz Priloge IV k temu sklepu.
Člen 5
Začasna uvozna odločitev za pripravke v prašivu, ki vsebujejo kombinacijo benomila, karbofurana in tirama, kot je določena v Prilogi III k Sklepu 2004/382/ES, se nadomesti z uvozno odločitvijo, določeno v obrazcu za odgovor na uvoz iz Priloge V k temu sklepu.
Člen 6
Uvozna odločitev za živosrebrove spojine, objavljena v okrožnici PIC X, se nadomesti z uvozno odločitvijo, ki je določena v obrazcu za odgovor na uvoz iz Priloge VI k temu sklepu.
V Bruslju, 30. novembra 2009
Za Komisijo
Stavros DIMAS
Član Komisije
(1) UL L 204, 31.7.2008, str. 1.
(2) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(3) UL L 299, 28.10.2006, str. 23.
(4) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
(5) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.
(6) UL L 230, 19.8.1991, str. 1.
(7) UL L 158, 30.4.2004, str. 7.
(8) UL L 275, 27.10.2000, str. 44.
(9) UL L 318, 4.12.2001, str. 28.
(10) UL L 174, 12.7.2003, str. 10.
(11) UL L 147, 10.6.2005, str. 1.
(12) UL L 144, 30.4.2004, str. 11.
(13) UL L 33, 8.2.1979, str. 36.
PRILOGA I
Spremenjene uvozne odločitve za lindan, metamidofos, pentaklorofenol ter njegove soli in estre, ki nadomeščajo uvozne odločitve, določene v Sklepu 2000/657/ES
PRILOGA II
Spremenjena uvozna odločitev za etilen oksid, ki nadomešča uvozno odločitev, določeno v Sklepu 2001/852/ES
PRILOGA III
Spremenjena uvozna odločitev za polibromirane bifenile (PBB), ki nadomešča uvozno odločitev, določeno v Sklepu 2003/508/ES
PRILOGA IV
Spremenjene uvozne odločitve za fluoroacetamid, HCH (zmes izomerov) in poliklorirane terfenile (PCT), ki nadomeščajo uvozne odločitve, določene v Sklepu 2005/416/ES
PRILOGA V
Spremenjena uvozna odločitev za pripravke v prašivu, ki vsebujejo kombinacijo benomila, karbofurana in tirama, ki nadomešča uvozno odločitev, določeno v Sklepu 2004/382/ES
PRILOGA VI
Spremenjena uvozna odločitev za živosrebrove spojine, ki nadomešča uvozno odločitev, objavljeno v okrožnici PIC X