Sklic

Parametri

Razlage

1.0

Splošna dokumentacija

Splošna dokumentacija (vključno z opisom novega, prenovljenega ali izpopolnjenega vozila in predvidene uporabe takega vozila, informacijami o njegovem načrtovanju, popravilu, obratovanju in vzdrževanju, tehnično dokumentacijo itd.).

1.1

Splošna dokumentacija

Splošna dokumentacija, tehnični opis vozila, njegove konstrukcije in predvidene uporabe za posamezno vrsto prometa (vlak za prevoz na dolge razdalje, primestni promet, dnevna migracija itd.), vključno s predvideno in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo ter splošnimi načrti, shemami in podatki, potrebnimi za registre, na primer dolžino vozila, razporeditvijo osi, medosno razdaljo, maso na enoto itd.

1.2

Navodila in zahteve za vzdrževanje

1.2.1

Navodila za vzdrževanje

Priročniki in brošure za vzdrževanje, vključno z zahtevami za zagotovitev ustrezne ravni konstrukcijske varnosti vozila.

Kakršna koli ustrezna strokovna usposobljenost (na primer spretnosti in znanja), potrebna za vzdrževanje opreme.

1.2.2

Datoteka o utemeljitvi načrta vzdrževanja

1.3

Navodila in dokumentacija za delovanje

1.3.1

Navodila za delovanje v običajnem in okrnjenem načinu vozila

1.4

Preskusi celotnega vozila ob progi

2.0

Konstrukcijski in mehanski deli

Mehanska homogenost in vmesnik med vozili (vključno z odbojniki in vlečno napravo, prehodi), trdnostjo konstrukcije vozila in pritrdilnih elementov (na primer sedežev), možnostjo obremenitve in pasivno varnostjo (vključno z notranjo in zunanjo odpornostjo proti trku)).

2.1

Konstrukcija vozila

2.1.1

Trdnost in homogenost

Ta parameter vključuje na primer zahteve glede mehanske trdnosti nadgradnje, podvozja, sistemov vzmetenja, spenjač, stroja za čiščenje tirnic in snežnega pluga. Mehanska trdnost posameznih postavk s tega seznama, na primer podstavnih vozičkov/tekalnih mehanizmov, pestnic, osi, koles in odjemnikov toka, bo opredeljena posebej.

2.1.2

Možnost obremenitve

2.1.2.1

Pogoji obremenitve in tehtana masa

2.1.2.2

Osna in kolesna obremenitev

Za posamezna kolesa/osi v skladu s pogoji obremenitve iz postavke 2.1.2.1.

2.1.3

Tehnologija spajanja

2.1.4

Dviganje

2.1.5

Pritrditev naprav na konstrukcijo nadgradnje

2.1.7

Povezave, uporabljene med različnimi deli vozila

Na primer povezava/vzmetenje med nadgradnjo in podstavnim vozičkom.

2.2

Mehanski vmesniki za končno ali notranjo spenjačo

2.2.1

Samodejna spenjača

2.2.2

Značilnosti reševalne spenjače

Za operativne zahteve glede reševanja vlakov glej tudi 13.1 in 13.3.

2.2.3

Vijačne spenjače

2.2.4

Komponente odbojnih in vlečnih naprav ter notranje spenjače

Vključno s konstrukcijo, funkcionalnostjo in značilnostmi, na primer elastičnostjo odbojnih naprav.

2.2.5

Označevanje odbojnih naprav

2.2.6

Vlečni kavelj

2.2.7

Sredinski prehodi

2.3

Pasivna varnost

Vključno z na primer odbojnikom ovir, omejevanjem pojemka, prostorom za preživetje, konstrukcijsko celovitostjo predelov, v katerih so potniki in vlakovno osebje, zmanjšanjem tveganja iztirjenja in naleta, omejitvijo posledic trčenja ob oviro na tirih, notranjo opremo za pasivno varnost itd.

3

Medsebojno vplivanje vozilo-tir in profili

Mehanski vmesniki za infrastrukturo (vključno s statičnim in dinamičnim vedenjem vozila, razmiki in prileganjem, profilom, tekalnim mehanizmom itd.).

3.1

Tirna širina vozila

Skladnost tirne širine vozila z infrastrukturo in drugimi vozili (statični in dinamični profil) na podlagi referenčnega statičnega in dinamičnega profila.

3.1.1

Poseben primer

Poseben primer (na primer vozila za vkrcanje na trajekt).

3.2

Dinamika vozila

Dinamično vedenje tirnih vozil, vključno z ekvivalentno koniciteto, merilom nestabilnosti, nagibom, zaščito pred iztirjenjem med vožnjo po zasukanih tirih, obremenitvijo tira itd.

3.2.1

Vozna varnost in dinamika

Vključno s toleranco vozila na deformacijo tirov, vožnjo na progi z zavoji ali zasukanih tirih ter varno vožnjo na kretnicah in tirnih križiščih itd.

3.2.2

Ekvivalentna koniciteta, profil kolesa in omejitve

3.2.3

Parametri skladnosti za obremenitev tira

Na primer dinamična sila kolesa, sile, s katerimi deluje kolo na tiru (kvazistatična sila kolesa, največja skupna dinamična stranska sila, kvazistatična vodilna sila).

3.2.4

Vertikalni pospešek

Na primer dinamični vplivi, ki se prenašajo na mostove, vključno z resonanco v mostovih.

3.3

Podstavni vozički/tekalni mehanizmi

3.3.1

Podstavni vozički

3.3.2

Kolesna dvojica (os + kolesa)

Vključno s kolesnimi dvojicami s spremenljivo tirno širino, osrednjim delom osi itd.

3.3.3

Kolo

3.3.4

Vmesnik kolo-tirnica (vključno z mazanjem sledilnega venca in posipanjem s peskom)

Vmesnik kolo-tirnica (vključno z mazanjem sledilnega venca, zgornjim zibanjem/obrabo, medsebojnim vplivanjem med tirom in kolesom ter zahtevami glede posipanja s peskom, ki izhajajo iz vleke, zaviranja in zaznavanja vlakov).

3.3.5

Ležaji na kolesni dvojici

3.3.6

Treba se je dogovoriti o najmanjšem polmeru loka zavoja

Vrednosti in pogoji (na primer spet/odpet potniški vagon).

3.3.7

Progovni čistilnik

„Zaščita koles pred ovirami na tirih.“

3.4

Mejna vrednost največjega vzdolžnega pozitivnega in negativnega pospeška

4

Zavore

Postavke v zvezi z zavorami (vključno z zaščito proti zdrsavanju koles, nadzorom nad zavorami in zavorno zmogljivostjo med obratovanjem ter zasilnim in parkirnim načinom).

4.1

Funkcionalne zahteve glede zavor na ravni vlaka

Na primer samodejnost, neprekinjenost, neizčrpnost itd.

4.2

Varnostne zahteve glede zavor na ravni vlaka

4.2.1

Povezava med vleko in zaviranjem

Na primer blokada vleke.

4.3

Zavorni sistem

Priznana arhitektura in povezani standardi

Sklic na obstoječe rešitve, na primer UIC.

4.4

Zavorni ukaz

Zahteve glede zavornega ukaza za posamezne tipe zavore, na primer številka in tip naprave, dovoljen zamik med zavornim ukazom in delovanjem zavore itd.

4.4.1

Ukaz za zasilno zaviranje

4.4.2

Ukaz za delovno zaviranje

4.4.3

Ukaz za neposredno zaviranje

4.4.4

Ukaz za dinamično zaviranje

4.4.5

Ukaz za parkirno zaviranje

4.5

Zavorna zmogljivost

4.5.1

Zasilno zaviranje

4.5.2

Delovno zaviranje

4.5.3

Izračuni glede toplotne zmogljivosti

4.5.4

Parkirna zavora

4.6

Upravljanje adhezije pri zaviranju

4.6.1

Mejna vrednost profila pri adheziji kolo-tirnica

4.6.2

Zaščitni sistem proti zdrsavanju koles

4.7

Ustvarjanje zavorne sile

Zahteve glede opreme za ustvarjanje zavorne sile za posamezne tipe zavor.

4.7.1

Torna zavora

Vključno z lastnostmi materiala, na primer za sestavljene zavornjake.

4.7.1.1

Zavornjaki

4.7.1.2

Zavorni koluti

4.7.1.3

Zavorne ploščice

4.7.2

Dinamična zavora, povezana z vleko

4.7.3

Magnetno-tirna zavora

4.7.4

Tirna zavora na vrtinčne tokove

4.7.5

Parkirna zavora

4.8

Indikator stanja in napake na zavorah

4.9

Zahteve glede zaviranja pri reševanju

5.0

Postavke v zvezi s potniki

Oprema in okolje za potnike, vključno z okni in vrati za potnike ter zahtevami glede oseb z omejeno mobilnostjo itd.

5.1

Dostop

Funkcionalne in tehnične specifikacije, na primer za osebe z omejeno mobilnostjo.

5.1.1

Zunanja vrata

5.1.2

Notranja vrata

5.1.3

Prehodi

5.1.4

Stopnice in razsvetljava

5.1.5

Spremembe višine tal

5.1.6

Oprijemala

5.1.7

Pripomočki za vstop

5.2

Okna

Na primer mehanske značilnosti oken in stekla ter zahteve za nujne primere.

Za mehanske značilnosti vetrobranov glej 9.1.3.1.

5.3

Stranišča

Za emisije stranišč glej 6.2.1.1.

5.4

Obveščanje potnikov

5.4.1

Sistem za obveščanje potnikov

5.4.2

Oznake in obveščanje

Vključno z varnostnimi navodili za potnike in oznakami za potnike za nujne primere.

5.5

Sedeži in posebne ureditve za potnike z omejeno mobilnostjo

Razen dostopa (vključen v 5.1).

5.6

Posebna oprema za potnike

5.6.1

Dvižni sistemi

Skladnost s predpisi ES ali nacionalnimi predpisi, če obstajajo.

5.6.2

Ogrevalni, prezračevalni in klimatski sistemi

Na primer kakovost zraka v notranjosti vozila, zahteve v primeru požara (izklop).

5.6.3

Drugo

Na primer avtomati za pijačo.

6.0

Okoljski pogoji in aerodinamični vplivi

Vpliv okolja na vozilo in vozila na okolje (vključno z aerodinamičnimi pogoji ter vmesnikom med vozilom in delom železniškega sistema ob progi in vmesnikom za zunanje okolje).

6.1

Vpliv okolja na vozilo

6.1.1

Okoljski pogoji, ki vplivajo na vozilo

6.1.1.1

Nadmorska višina

6.1.1.2

Temperatura

6.1.1.3

Vlažnost

Na primer ukrepi za preprečevanje kondenzacije in zmrzovanja.

6.1.1.4

Dež

6.1.1.5

Sneg, led in toča

Na primer naprave za čiščenje snega, snežni plug, grelniki za taljenje ledu itd.

6.1.1.6

Sevanje sonca

6.1.1.7

Težave zaradi kemikalij in delcev

Vpliv kemikalij in majhnih predmetov v zraku (na primer gramoza) na opremo in funkcije vozila.

6.1.2

Aerodinamični vplivi na vozilo

Aerodinamični vplivi na opremo in funkcije vozila.

6.1.2.1

Vplivi bočnih vetrov

Vpliv bočnih vetrov na opremo in funkcije vozila.

6.1.2.2

Največje nihanje tlaka v predorih

Vpliv hitrih sprememb tlaka v okolici na opremo in funkcije vozila.

6.2

Vpliv vozila na okolje

6.2.1

Emisije kemičnih snovi in delcev

Mejne vrednosti za emisije kemičnih snovi in delcev, ki jih oddaja vozilo.

6.2.1.1

Emisije stranišč

Emisije v zunanje okolje, ki nastanejo pri praznjenju stranišč.

6.2.1.2

Emisije izpušnih plinov

Emisije izpušnih plinov v zunanje okolje.

6.2.2

Mejne vrednosti za emisije hrupa

Mejne vrednosti za emisije hrupa iz vozila v zunanje okolje.

6.2.2.1

Vpliv zunanjega hrupa

Vpliv zunanjega hrupa, ki ga vozilo povzroči za okolje zunaj železniškega sistema.

6.2.2.2

Vpliv hrupa v mirovanju

Vpliv hrupa v mirovanju, ki ga vozilo povzroči za okolje zunaj železniškega sistema.

6.2.2.3

Vpliv hrupa ob zagonu

Vpliv hrupa ob zagonu, ki ga vozilo povzroči za okolje zunaj železniškega sistema.

6.2.2.4

Vpliv hrupa pri prevozu

Vpliv hrupa pri prevozu, ki ga vozilo povzroči za okolje zunaj železniškega sistema.

6.2.3

Mejne vrednosti vpliva aerodinamičnih obremenitev

Mejne vrednosti vpliva aerodinamičnih obremenitev, ki jih vozilo povzroči na druge dele železniškega sistema in okolje.

6.2.3.1

Sunki čelnega tlaka

Učinek tlačnih sunkov, ki jih povzroči čelo vlaka ob progi.

6.2.3.2

Aerodinamični vpliv na potnike/material na peronu

Aerodinamične motnje za potnike/material na peronu, vključno z ocenjevalnimi metodami in pogoji operativne obremenitve.

6.2.3.3

Aerodinamični vpliv na delavce ob progi

Aerodinamične motnje za delavce ob progi.

6.2.3.4

Dviganje gramoza in projekcija na okoliške objekte

7.0

Zahteve glede zunanjih opozoril, označevalnih funkcij in integritete programske opreme

Zunanja opozorila, označevalne funkcije in integriteta programske opreme, na primer funkcije, povezane z varnostjo, ki vplivajo na vedenje vlaka, vključno z vodom vlaka.

7.1

Integriteta programske opreme za funkcije, povezane z varnostjo

Na primer integriteta programske opreme voda vlaka.

7.2

Vizualne in zvočne funkcije za identifikacijo vozila in opozarjanje

7.2.1

Označevanje vozil

7.2.2

Zunanje luči

7.2.2.1

Čelne luči

7.2.2.2

Pozicijske luči

7.2.2.3

Zadnje luči

7.2.2.4

Komande luči

7.2.3

Opozorilna hupa

7.2.3.1

Zvoki opozorilne hupe

7.2.3.2

Ravni zvočnega tlaka opozorilnih hup

Zunaj kabine – za notranje ravni zvoka glej 9.2.1.2.

7.2.3.3

Opozorilne hupe, zaščita

7.2.3.4

Opozorilne hupe, nadzor

7.2.3.5

Preverjanje ravni zvočnega tlaka opozorilnih hup

7.2.4

Nosilci

Na primer zahteve glede signalnih naprav na zadnjem delu: luči, zastavic itd.

8.0

Oskrba z energijo in nadzorni sistemi v vozilu

Pogonski, energetski in nadzorni sistemi v vozilu, vmesnik vozila za povezavo z infrastrukturo za oskrbo z energijo ter elektromagnetna združljivost (EMC) (vsi vidiki).

8.1

Zahteve glede zmogljivosti vlečne sile

8.1.1

Remanentni pospešek pri najvišji hitrosti

8.1.2

Preostala vlečna zmogljivost v okrnjenem načinu

8.1.3

Zahteve glede adhezije kolo-tirnica pri vleki

8.2

Funkcionalna in tehnična specifikacija v zvezi z vmesnikom med vozilom in energijskim podsistemom

8.2.1

Funkcionalna in tehnična specifikacija v zvezi z oskrbo z električno energijo

8.2.1.1

Oskrba z električno energijo

8.2.1.2

Impedanca med odjemnikom toka in kolesi

8.2.1.3

Napetost in frekvenca v električnem napajalnem omrežju voznega voda

8.2.1.4

Vračanje električne energije v vozno mrežo

8.2.1.5

Največja moč in največji tok, ki se lahko pridobita iz voznega voda

Vključno z najvišjim tokom v mirovanju.

8.2.1.6

Faktor moči

8.2.1.7

Motnje sistema v zvezi z energijo

8.2.1.7.1

Značilnosti harmoničnih nihanj in s tem povezane prenapetosti v voznem vodu

8.2.1.7.2

Vplivi enosmernega toka na napajanje z izmeničnim tokom

8.2.1.8

Električna zaščita

Na primer selektivnost zaščit v vozilu in zaščitni sistem razdelilne postaje.

8.2.2

Funkcionalni in konstrukcijski parametri odjemnika toka

8.2.2.1

Splošna konstrukcija odjemnika toka

8.2.2.2

Geometrija glave odjemnika toka

8.2.2.3

Statična kontaktna sila odjemnika toka

8.2.2.4

Kontaktna sila odjemnika toka (vključno z dinamičnim vedenjem in aerodinamičnimi učinki)

Vključno s kakovostjo odjema toka.

8.2.2.5

Delovno območje odjemnikov toka

8.2.2.6

Kapaciteta toka

8.2.2.7

Razporeditev odjemnikov toka

8.2.2.8

Izolacija odjemnika toka od vozila

8.2.2.9

Spuščanje odjemnika toka

8.2.2.10

Vožnja skozi odseke ločevanja faz

8.2.2.11

Vožnja skozi odseke ločevanja sistemov

8.2.3

Funkcionalni in konstrukcijski parametri kontaktne gibljive vezi

8.2.3.1

Geometrija kontaktne gibljive vezi

8.2.3.2

Material kontaktne gibljive vezi

8.2.3.3

Ocena kontaktne gibljive vezi

8.2.3.4

Zaznavanje preloma kontaktne gibljive vezi

8.2.3.5

Kapaciteta toka

8.3

Oskrba z električno energijo in vlečni sistem

8.3.1

Merjenje porabe energije

8.3.2

Konfiguracija glavnega električnega tokokroga

8.3.3

Visokonapetostne komponente

8.3.4

Ozemljitev

8.4

Elektromagnetna združljivost

Elektromagnetna združljivost sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu z:

8.4.1

Elektromagnetna združljivost v sistemu za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu

Elektromagnetna združljivost delov sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu.

8.4.2

Elektromagnetna združljivost s signalizacijskim in telekomunikacijskim omrežjem

Elektromagnetna združljivost sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu s signalizacijskim in telekomunikacijskim delom omrežja ob progi.

8.4.3

Elektromagnetna združljivost z drugimi vozili in delom železniškega sistema ob progi

Elektromagnetna združljivost sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu z drugimi vozili in delom železniškega sistema ob progi (razen signalizacijskega in telekomunikacijskega omrežja).

8.4.4

Elektromagnetna združljivost z okoljem

Elektromagnetna združljivost sistema za oskrbo z električno energijo in nadzor v vozilu z okoljem zunaj železniškega sistema (vključno z ljudmi v soseščini ali na peronu, potniki, strojevodji/osebjem).

8.5

Zaščita pred nezgodami, ki jih povzroča električni tok

8.6

Zahteve glede dizelskih in drugih toplotnih vlečnih sistemov

8.7

Sistemi, za katere so potrebni posebni nadzorni in zaščitni ukrepi

8.7.1

Sistemi posod in cevi za vnetljive tekočine

Posebne zahteve za sisteme posod in cevi za vnetljive tekočine (vključno z gorivom).

8.7.2

Sistemi tlačnih posod/tlačna oprema

8.7.3

Namestitve parnih kotlov

8.7.4

Tehnični sistemi v potencialno eksplozivnih atmosferah

Posebne zahteve v zvezi s tehničnimi sistemi v potencialno eksplozivnih atmosferah (na primer sistemi, ki delujejo na utekočinjeni plin, zemeljski plin in akumulator, vključno z zaščito posode transformatorja).

8.7.5

Ionizacijski detektorji

8.7.6

Sistem hidravličnega/pnevmatskega dovoda in nadzorni sistem

Funkcionalne in tehnične specifikacije, na primer oskrba z energijo za sistem na stisnjeni zrak, zmogljivost, tip, temperaturno območje, sušilniki zraka (stolpi), indikatorji rosišča, izolacija, značilnosti dovoda zraka, indikatorji napake itd.

9.0

Oprema za osebje, vmesniki in okolje

Oprema v vozilu, vmesniki, delovne razmere in okolje za osebje (vključno s strojevodskimi kabinami ter vmesniki med strojevodjo in strojem).

9.1

Konstrukcija strojevodske kabine

9.1.1

Konstrukcija kabine

9.1.1.1

Notranja ureditev

Na primer dostopnost prostora, razporeditev v kabini in ergonomske zahteve.

9.1.1.2

Ergonomija pulta

9.1.1.3

Sedež za strojevodjo

9.1.1.4

Sredstva, s katerimi strojevodja izmenjuje dokumente

9.1.1.5

Druga oprema za nadzor nad delovanjem vlaka

9.1.2

Dostop do strojevodske kabine

9.1.2.1

Vstop, izstop in vrata

9.1.2.2

Zasilni izhodi v strojevodski kabini

9.1.3

Vetrobran v strojevodski kabini

9.1.3.1

Mehanske značilnosti

9.1.3.2

Optične lastnosti

9.1.3.3

Oprema

Na primer naprave za odstranjevanje ledu, odrosevanje in zunanje čiščenje itd.

9.1.3.4

Prednja vidljivost

9.2

Delovne razmere

9.2.1

Okoljske razmere

9.2.1.1

Ogrevalni, prezračevalni in klimatski sistemi v strojevodski kabini

9.2.1.2

Hrup v strojevodski kabini

Vključno z ravnjo hupanja v kabini.

9.2.1.3

Razsvetljava v strojevodski kabini

9.2.2

Drugo

9.3

Vmesnik med strojevodjo in strojem

Oprema v strojevodski kabini za nadzor in upravljanje varnega delovanja vlaka.

9.3.1

Vmesnik med strojevodjo in strojem

9.3.1.1

Indikator hitrosti

Evidentiranje hitrosti je vključeno v 9.6.

9.3.1.2

Prikazovalna enota in zasloni za strojevodjo

9.3.1.3

Upravljalni mehanizmi in indikatorji

9.3.2

Nadzor nad strojevodjo

Funkcija nadzora nad dejavnostmi strojevodje, na primer pazljivostjo.

9.3.3

Zadnji in bočni pogled

9.4

Oznake in napisi v strojevodski kabini

Statični prikaz osnovnih informacij za strojevodjo.

9.5

Oprema in drugi pripomočki v vozilu za osebje

9.5.1

Pripomočki v vozilu za osebje

9.5.1.1

Dostop osebja za spenjanje/odpenjanje

9.5.1.2

Zunanje stopnice in oprijemala za ranžirno osebje

9.5.1.3

Skladiščni prostori, ki jih uporablja osebje

9.5.1.4

Druga oprema

9.5.2

Vrata za dostop osebja in tovora

Vrata, opremljena z varnostno napravo, ki jih lahko odpira le osebje (vključno z gostinskim osebjem).

9.5.3

Orodja in prenosna oprema v vozilu

Na primer oprema, ki jo potrebuje voznik ali osebje v nujnih primerih.

9.5.4

Sistem za zvočno komunikacijo

Na primer za komunikacijo med:

9.6

Snemalna naprava

Za spremljanje ravnanja voznika in vedenja vlaka.

9.8

Funkcija daljinskega upravljanja

10

Požarna varnost in evakuacija

10.1

Požarna varnost

10.1.1

Koncept požarne varnosti

10.1.1.1

Razvrstitev vozila/požarne kategorije

10.1.2

Protipožarni ukrepi

10.1.2.1

Splošni ukrepi za zaščito vozil

10.1.2.2

Protipožarni ukrepi za posebne vrste vozil

Na primer zahteve za tovorne ali potniške vlake v zvezi s sposobnostjo obratovanja, zaščito strojevodje itd.

10.1.2.3

Zaščita strojevodske kabine

10.1.2.4

Požarne pregrade

10.1.2.5

Lastnosti materiala

10.1.2.6

Požarni detektorji

10.1.2.7

Gasilna oprema

10.2

Izjemne razmere

10.2.1

Izhodi v sili za potnike

10.2.2

Obveščanje, oprema in dostop za reševalno službo

10.2.3

Potniški alarm

10.2.4

Zasilna razsvetljava

10.3

Dodatni ukrepi

11

Servisiranje

Oprema in vmesniki za servisiranje v vozilu.

11.1

Oprema za čiščenje vlakov

11.1.1

Zunanje čiščenje vlakov

Na primer zunanje čiščenje s prehodom skozi pralnico.

11.1.2

Notranje čiščenje vlakov

11.2

Oskrba vlakov z gorivom

11.2.1

Sistemi za odvajanje odpadnih voda

Vključno z vmesnikom za sistem za praznjenje stranišč.

11.2.2

Sistem za preskrbo z vodo

Skladnost s sanitarnimi predpisi.

11.2.3

Dodatna oskrbovalna oprema

Na primer posebne zahteve za postavljanje vlakov na stranski tir.

11.2.4

Vmesnik za opremo za polnjenje goriva za neelektrična tirna vozila

Na primer šobe za dizelsko gorivo in drugo.

12.0

Vodenje-upravljanje in signalizacija v vozilu

Vsa oprema v vozilu, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora voženj vlakov, ki so dovoljeni v omrežju, ter vplivi tega omrežja na del železniškega sistema ob progi.

12.1

Radijski sistem v vozilu

12.1.1

Radijski sistem, ki ni sistem GMS-R

12.1.2

Radijski sistem, združljiv s sistemom GMS-R

12.1.2.1

Besedilna sporočila

Posebne zahteve za besedilna sporočila (na primer v nujnih primerih).

12.1.2.2

Preusmeritve klicev

Zahteve in pogoji v zvezi s preusmeritvijo klicev.

12.1.2.3

Radijski klici

Zahteve in pogoji v zvezi z radijskimi klici.

12.1.2.4

Zahteve v zvezi z radiem v kabini

Na primer druge obvezne nacionalne zahteve v zvezi z radiem v kabini, ki niso obvezne na podlagi TSI.

12.1.2.5

Izbira omrežja prek zunanjega sprožilnika

12.1.2.6

Splošne funkcije v zvezi z radiem

Na primer druge obvezne splošne nacionalne zahteve glede funkcij v zvezi z radiem, ki niso obvezne na podlagi TSI.

12.1.2.7

Funkcionalnost vmesnika človek-stroj (MMI) glavnega nadzornika

Zahteve, prenesene na prenosno opremo v kabini, ki izhajajo iz funkcionalnosti nadzornikovega MMI.

12.1.2.8

Uporaba prenosnih terminalov kot mobilnih radiev v kabini

Kot glavni ali rezervni radio.

12.1.2.9

Zmogljivost sistema GSMR v vozilu

Na primer zahteve glede možnosti paketne komutacije.

12.1.2.10

Vmesnik GSM-R-ETCS

Na primer sinhronizacija ID vlaka.

12.1.2.11

Medsebojno povezovanje in prehajanje med omrežji GSM-R

Uporablja se do začetka delovanja novega ciljnega sistema Eirene leta 2010.

12.1.2.12

Prehod meje

Uporablja se do začetka delovanja novega ciljnega sistema Eirene leta 2010.

12.1.2.13

GPRS in ASCI

Vključeno v zahtevo za spremembo, ne pričakujejo se nacionalni predpisi.

12.1.2.14

Vmesnik med varnostno napravo strojevodje tirnega vozila, budnikom in sklopom GSM-R v vozilu

Uporablja se do začetka delovanja novega ciljnega sistema Eirene leta 2010.

12.1.2.15

Specifikacija preskusa za mobilno opremo GSM-R

Končana naj bi bila z dodatki k specifikacijam Eirene.

12.1.2.16

Vodena/samodejna izbira omrežja

12.1.2.17

Prijava in odjava

12.1.2.18

Upravljanje izvedenke GSM-R

Ni več odprto vprašanje (vključeno v postopek Agencije), zato je treba to postavko črtati s seznama odprtih vprašanj v TSI. Ne pričakujejo se nacionalni predpisi.

12.2

Signalizacija v vozilu

12.2.1

Nacionalni signalizacijski sistemi v vozilu

Nadzorni in opozorilni sistemi, vključno z na primer „funkcijo področnega zasilnega zaviranja“ in drugimi nacionalnimi zahtevami za zaščito vlakov.

12.2.2

Združljivost signalizacijskega sistema s preostankom vlaka

Združljivost signalizacijske opreme v vozilu z drugimi sistemi v vozilu, na primer zavorami, vleko itd.

12.2.3

Združljivost tirnih vozil s tirno infrastrukturo

Združljivost na primer s sistemi za spremljanje vlakov ob progi ali detektorji pregretosti pestnice; za EMC glej 8.4.2.

12.2.3.1

Razmerje med osno razdaljo in premerom koles

12.2.3.2

Brezkovinski prostor okrog koles

12.2.3.3

Kovinska masa vozila

12.2.4

Signalni sistem ETCS v kabini

12.2.4.1

Prebujenje

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.2

Kategorije vlaka

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.3

Zahteve glede zmogljivosti za opremo GSM-R v vozilu v zvezi s kakovostjo storitve

Zahtevana kakovost GSM-R za ETCS.

12.2.4.4

Načini uporabe ETCS

Zahteve glede uporabe načinov ETCS, ki vplivajo na odobritev vozila, poleg pravil iz TSI.

12.2.4.5

Zahteve glede ETCS, ko se vozilo upravlja zunaj kabine

Zahteve poleg zahtev iz TSI ali zahteve, ki so v nasprotju z zahtevami iz TSI, kar zadeva vožnjo z upravljanjem zunaj kabine, na primer radijski nadzor vlakovnega osebja med ranžiranjem.

12.2.4.6

Funkcionalnost nivojskega prehoda

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.7

Meje varnosti zaviranja

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.8

Zanesljivost – Razpoložljivost – Varnostne zahteve

Obravnava se v reviziji TSI.

12.2.4.9

Signali

Zahteve, prenesene na vozilo, da se zagotovi vidljivost signalov (na primer razpršitev snopa žarometa, vidljivost iz kabine), delno obravnavane v 2.3.0d; dokončno se obravnava v točki 3.

12.2.4.10

Ergonomski vidiki DMI

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.11

Vrednosti spremenljivk ETCS, ki jih nadzira zunanji UNISIG – ročni

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.12

Zahteve o skladnosti KM

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.13

Zahteve glede predhodne namestitve opreme ETCS na vozilu

Ni več odprto vprašanje (vključeno v poglavje 7, dogovor z RISC, marec 2009); vprašanje bo črtano iz naslednje različice TSI. Ne pričakujejo se nacionalni predpisi.

12.2.4.14

Upravljanje izvedenke ETCS

Ni več odprto vprašanje (vključeno v postopek Agencije), zato je treba to postavko črtati s seznama odprtih vprašanj v TSI. Ne pričakujejo se nacionalni predpisi.

12.2.4.15

Specifikacija spremenljivk ETCS

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.16

RBC – vmesnik RBC

Vključen bo v 2.3.0d, specifikacija preskusa bo priporočena junija 2009 (RISC).

12.2.4.17

Dodatne zahteve za lokomotive in motorne vlake

12.2.4.18

Funkcionalnost in vmesniki sistemov za zaščito osebja s signalnim sistemom

Obravnava se v izhodišču 3.

12.2.4.19

Vmesnik z delovno zavoro

Obravnava se v reviziji TSI CCS.

13

Posebne operativne zahteve

Posebne zahteve glede vozil za operacije (vključno z okrnjenim načinom, reševanjem vozila itd.).

13.1

Posebne postavke v zvezi z namestitvijo v vozilo

13.2

Zdravje in varnost pri delu

13.3

Dvižna shema in navodila za reševanje

Reševanje, dvigovanje in ponovno utirjenje.

14

Postavke v zvezi s tovorom

Posebne zahteve v zvezi s tovorom in okolje (vključno z opremo, ki se posebej zahteva za nevarno blago).

14.1

Konstrukcijske, operativne in vzdrževalne omejitve za prevoz nevarnega blaga

Na primer zahteve, ki izhajajo iz RID, nacionalnih predpisov ali drugih predpisov glede prevoza nevarnega blaga.

14.2

Posebna oprema za prevoz tovora

14.3

Vrata in nakladalniki