14.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/1

(1)

Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, so možen vir tveganj za javno zdravje in zdravje živali. Pretekle krize v zvezi z izbruhi slinavke in parkljevke, širjenje transmisivnih spongiformnih encefalopatij, kot je goveja spongiformna encefalopatija (BSE), in pojav dioksina v krmi, so pokazali, kakšne so posledice neustrezne uporabe nekaterih živalskih stranskih proizvodov za javno zdravje in zdravje živali, varnost prehranske in krmne verige ter zaupanje potrošnikov. Poleg tega imajo takšne krize lahko širši škodljiv vpliv na celotno družbo s svojim vplivom na socialno-ekonomski položaj kmetov in zadevnih industrijskih sektorjev ter na zaupanje potrošnikov v varnost proizvodov živalskega izvora. Izbruhi bolezni bi lahko imeli tudi negativne posledice za okolje, ne samo zaradi problemov z odstranjevanjem, temveč tudi glede biotske raznovrstnosti.

(2)

Živalski stranski proizvodi nastanejo v glavnem med klanjem živali za prehrano ljudi, pri proizvodnji proizvodov živalskega izvora, kot so mlečni izdelki, in pri odstranjevanju mrtvih živali in izvajanjem ukrepov za nadzor bolezni. Ne glede na njihov izvor živalski stranski proizvodi predstavljajo možno tveganje za javno zdravje in zdravje živali ter okolje. To tveganje je treba ustrezno nadzirati bodisi z usmerjanjem takšnih proizvodov v varne sisteme odstranjevanja ali z uporabo za različne namene, če so izpolnjeni navedeni strogi pogoji, ki zmanjšajo zdravstveno tveganje.

(3)

Odstranjevanje vseh živalskih stranskih proizvodov ni realistična možnost, saj bi to privedlo do nevzdržnih stroškov in tveganj za okolje. Nasprotno, jasno je, da je v interesu vseh državljanov, da je vrsta živalskih stranskih proizvodov varno uporabljena za različne uporabe na trajnostni način, če so zdravstvena tveganja zmanjšana na minimum. Velik izbor živalskih stranskih proizvodov se običajno uporablja v pomembnih proizvodnih sektorjih, kot so farmacevtska industrija, industrija krmil in usnja.

(4)

Nove tehnologije so povečale možnost uporabe živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v številnih proizvodnih sektorjih, zlasti za pridobivanje energije. Vendar lahko uporaba teh novih tehnologij povzroči zdravstvena tveganja, ki jih je treba kar se da zmanjšati.

(5)

Zdravstvena pravila Skupnosti za zbiranje, prevoz, ravnanje z, obdelavo, pretvorbo, predelavo, skladiščenje, dajanje na trg, distribucijo, uporabo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov bi bilo treba določiti v skladnem in celovitem okviru.

(6)

Navedena splošna pravila bi morala biti sorazmerna s tveganjem za javno zdravje in zdravje živali, ki ga živalski stranski proizvodi predstavljajo v različnih fazah, ko z njimi delajo nosilci dejavnosti, v celotni verigi od zbiranja do njihove uporabe ali odstranjevanja. Pravila bi morala tudi upoštevati tveganja za okolje med temi operacijami. Okvir Skupnosti bi moral vključiti zdravstvena pravila v zvezi z dajanjem na trg, vključno s trgovanjem znotraj Skupnosti in uvozom živalskih stranskih proizvodov, kadar je primerno.

(7)

V Uredbi (ES) št. 1774/2002 (3) sta Evropski parlament in Svet določila pravila Skupnosti za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi. Na podlagi znanstvenih mnenj in ukrepanja v skladu z belo knjigo Komisije z dne 12. januarja 2000 o varnosti hrane, je navedena uredba uvedla sklop pravil, katerih cilj je varnost prehranske in krmne verige ter ki dopolnjujejo zakonodajo Skupnosti na področju živil in krme. Navedena pravila so v Skupnosti znatno povišala raven zaščite pred tveganji v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi.

(8)

Uredba (ES) št. 1774/2002 je glede na stopnjo tveganja uvedla razvrstitev živalskih stranskih proizvodov v tri kategorije. Od nosilcev dejavnosti zahteva, da ločeno hranijo živalske stranske proizvode različnih kategorij, če želijo uporabiti živalske stranske proizvode, ki ne povzročajo velikega tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, zlasti če so takšni proizvodi pridobljeni iz snovi, ki je primerna za prehrano ljudi. Navedena uredba je tudi uvedla načelo, da se s snovmi z visokim tveganjem ne bi smelo krmiti rejnih živali in da se s snovmi, pridobljenimi iz živali, ne sme krmiti živali iste vrste, iz katere so pridobljene. V skladu z navedeno uredbo lahko v krmno verigo vstopijo samo snovi, pridobljene iz živali, ki jih je pregledala veterinarska inšpekcija. Poleg tega Uredba določa pravila za standarde predelave, ki zagotavljajo manjša tveganja.

(9)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (ES) št. 1774/2002 mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o ukrepih, ki so jih sprejele države članice za zagotovitev skladnosti z navedeno uredbo. Poročilo po potrebi spremljajo zakonodajni predlogi. Poročilo je bilo predloženo dne 21. oktobra 2005 in poudarja, da bi bilo treba načela Uredbe (ES) št. 1774/2002 ohraniti. Poleg tega je izpostavilo področja, za katera so v navedeni uredbi potrebne spremembe, zlasti pojasnitve glede uporabnosti pravil za končne proizvode, povezave z drugo zakonodajo Skupnosti in razvrstitvijo nekaterih snovi. Ugotovitve vrste misij za ugotavljanje dejstev, ki jih je izvedel Urad Komisije za prehrano in veterinarstvo (FVO) v državah članicah v letih 2004 in 2005, podpirajo te sklepe. Po mnenju FVO so potrebna izboljšanja glede sledljivosti toka živalskih stranskih proizvodov ter učinkovitosti in usklajevanja uradnega nadzora.

(10)

Znanstveni upravljalni odbor, ki ga je leta 2002 nasledila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), je sprejel vrsto mnenj glede živalskih stranskih proizvodov. Navedena mnenja kažejo potrebo po ohranitvi glavnih načel Uredbe (ES) št. 1774/2002; zlasti da v krmno verigo ne smejo vstopati živalski stranski proizvodi, pridobljeni iz živali, za katere je bilo ob pregledu zdravstvenega stanja ugotovljeno, da niso primerne za prehrano ljudi. Vendar se navedeni živalski stranski proizvodi lahko predelajo in uporabijo za proizvodnjo tehničnih ali industrijskih proizvodov pod posebnimi zdravstvenimi pogoji.

(11)

Sklepi predsedstva Sveta o poročilu Komisije z dne 21. oktobra 2005, ki so bili sprejeti decembra 2005, in nadaljnja posvetovanja, ki jih je izvedla Komisija, so poudarili, da bi bilo treba pravila iz Uredbe št. 1774/2002 izboljšati. Jasno bi bilo treba določiti glavne cilje pravil o živalskih stranskih proizvodih, in sicer glede nadzora tveganja za javno zdravje in zdravje živali ter zaščite varnosti prehranske in krmne verige. Določbe te uredbe bi morale omogočiti dosego navedenih ciljev.

(12)

Pravila o živalskih stranskih proizvodih iz te uredbe bi se morala uporabljati za proizvode, ki se po zakonodaji Skupnosti ne smejo uporabljati za prehrano ljudi, zlasti kadar niso v skladu z zakonodajo o higieni živil ali kadar se ne smejo dati na trg kot živila, ker so nevarna zaradi škodljivosti za zdravje ali neprimernosti za prehrano ljudi (živalski stranski proizvodi „po zakonu“). Navedena pravila pa bi se morala uporabljati tudi za proizvode živalskega izvora, ki so v skladu z določenimi pravili glede njihove možne uporabe za prehrano ljudi ali ki so surovine za proizvodnjo proizvodov za prehrano ljudi, čeprav so navsezadnje namenjeni za druge uporabe (živalski stranski proizvodi „po izbiri“).

(13)

Poleg tega bi se morala za preprečitev tveganj, ki izhajajo iz prosto živečih živali, za katere se sumi, da so bile okužene s prenosljivimi boleznimi, za telesa ali dele teles teh živali, uporabljati pravila iz te uredbe. Ta vključitev ne bi smela pomeniti obveznosti zbiranja in odstranjevanja teles prosto živečih živali, ki so poginile ali bile ulovljene v svojem naravnem habitatu. Če se upošteva dobra lovska praksa, se lahko črevesje in drugi deli telesa divjadi varno odstranijo na kraju samem. Takšne prakse za zmanjševanje tveganj so v državah članicah dobro uveljavljene in v nekaterih primerih temeljijo na kulturnih tradicijah ali na nacionalni zakonodaji, ki ureja dejavnosti lovcev. Zakonodaja Skupnosti, zlasti Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (4) določa pravila za ravnanje z mesom in živalskimi stranskimi proizvodi divjadi. Ta pravila ravno tako prenesejo odgovornost za preprečevanje tveganja na usposobljene osebe, kot so lovci. Glede na možna tveganja za prehransko verigo naj bi za živalske stranske proizvode ubite divjadi veljala ta uredba le, če se za dajanje na trg takšne divjadi uporablja zakonodaja o higieni živil in vključuje operacije, ki jih opravijo obrati za ravnanje z divjadjo. Poleg tega bi morala živalske stranske proizvode za pripravo lovskih trofej urejati ta uredba, da bi se preprečila tveganja za zdravje živali, ki izhajajo iz takih stranskih proizvodov.

(14)

Pravila iz te uredbe bi se morala uporabljati za živalske stranske proizvode, pridobljene iz vodnih živali, razen snovi z ladij, ki delujejo v skladu zakonodajo Skupnosti o higieni živil. Zlasti bi bilo treba sprejeti ukrepe, ki ustrezajo tveganju v zvezi z ravnanjem in odstranjevanjem snovi, ki nastanejo na krovu ribiških plovil pri odstranitvi notranjih organov rib, ki kažejo znake bolezni. Takšne ukrepe za izvajanje te uredbe bi bilo treba sprejeti na podlagi ocene tveganja, ki jo izvede ustrezna znanstvena ustanova glede na razpoložljive dokaze v zvezi z učinkovitostjo določenih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, ki se prenašajo na ljudi, zlasti določenih parazitov.

(15)

Zaradi omejenih tveganj, ki jih povzročajo snovi, uporabljene kot surova hrana za hišne živali na kmetiji, ali ki jih upravljavci živilskih obratov dobavijo končnim porabnikom, se pravila iz te uredbe ne bi smela uporabljati za določene dejavnosti, povezane s to surovo hrano za hišne živali.

(16)

Primerno je v tej uredbi pojasniti, katere živali se razvrstijo kot hišne živali, tako da se živalski stranski proizvodi iz takšnih živali ne uporabijo kot krma za rejne živali. Zlasti živali, ki jih gojijo za namene, ki niso rejni, kot so na primer hišni ljubljenčki, bi se morali šteti za hišne živali.

(17)

Zaradi skladnosti zakonodaje Skupnosti bi bilo treba v tej uredbi uporabiti določene opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (5) ter Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (6). Treba bi bilo pojasniti sklicevanje na Direktivo Sveta 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene (7).

(18)

Zaradi skladnosti zakonodaje Skupnosti bi bilo treba v tej uredbi uporabiti opredelitev pojma „vodnih živali“ kot je določena v Direktivi Sveta 2006/88/ES z dne 24. oktobra 2006 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in proizvodov iz ribogojstva ter o preprečevanju in nadzoru nekaterih bolezni pri vodnih živalih (8). Hkrati pa bi morale za vodne nevretenčarje, ki niso zajeti v tej opredelitvi in ne predstavljajo tveganja za prenos bolezni, veljati enake zahteve kot za vodne živali.

(19)

Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (9) določa pogoje za izdajo dovoljenja za odlagališče. Ta uredba bi morala zagotoviti odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov na odlagališčih, za katere je bilo izdano takšno dovoljenje.

(20)

Glavno odgovornost za izvajanje operacij v skladu s to uredbo bi morali imeti nosilci dejavnosti. Istočasno pa javni interes pri preprečevanju tveganj za javno zdravje in zdravje živali zahteva vzpostavitev sistema za zbiranje in odstranjevanje za zagotovitev varne uporabe ali varnega odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov, ki se ne smejo uporabiti ali se ne uporabljajo iz ekonomskih razlogov. Za obseg sistema zbiranja in odstranjevanja bi bilo treba upoštevati dejansko količino živalskih stranskih proizvodov, ki se v posameznih državah članicah povečuje. Previdnostno bi bilo treba upoštevati tudi potrebo po razširjenih odstranjevalnih zmogljivostih v primerih večjih izbruhov prenosljivih bolezni ali začasnih tehničnih okvar v obstoječih objektih za odstranjevanje. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da sodelujejo med seboj in tretjimi državami, pod pogojem da so cilji te uredbe doseženi.

(21)

Pomembno je, da se v življenjskem ciklusu živalskih stranskih proizvodov določi točka od katere bi se morale začeti uporabljati zahteve te uredbe. Ko proizvod postane živalski stranski proizvod, ne bi smel ponovno vstopiti v prehransko verigo. Posebne okoliščine se uporabljajo za ravnanje z določenimi surovinami, kot so kože, obdelane v obratih ali objektih, ki so istočasno vključeni v prehransko verigo in verigo živalskih stranskih proizvodov. V teh primerih bi bilo treba sprejeti potrebne ukrepe, da se s pomočjo ločevanja ublažijo morebitna tveganja za prehransko verigo, ki jih lahko povzroči navzkrižna kontaminacija. Za druge obrate bi bilo treba določiti pogoje, ki temeljijo na tveganju, da bi se zlasti z ločevanjem verige živalskih stranskih proizvodov in prehranske verige preprečila navzkrižna kontaminacija.

(22)

Zaradi pravne varnosti in ustreznega nadzora možnih tveganj bi bilo treba določiti končno točko v proizvodni verigi za proizvode, ki nimajo neposrednega pomena za varnost krmne verige. Za določene proizvode, ki jih ureja druga zakonodaja Skupnosti, bi bilo treba takšno končno točko določiti v stopnji proizvodnje. Proizvode, ki so dosegli to končno točko, bi bilo treba v skladu s to uredbo izvzeti iz nadzora po tej uredbi. Zlasti bi bilo treba omogočiti, da se proizvode po končni točki lahko da na trg brez omejitev iz te uredbe, z njimi pa ravnajo in jih prevažajo nosilci dejavnosti, ki niso bili odobreni ali registrirani v skladu s to uredbo.

(23)

Vendar pa bi bilo treba omogočiti, da se takšna končna točka lahko spremeni, zlasti v primeru novo-nastajajočih tveganj. Uredba (ES) št. 1774/2002 iz svojih zahtev izvzema določene proizvode, predvsem gvano, določene živalske kože, za katere so bile uporabljene različne oblike obdelave, kot je strojenje, in določene lovske trofeje. Podobne izjeme bi bilo treba v skladu z ustreznimi pogoji zagotoviti za izvedbene ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s to uredbo za proizvode kot so oleokemični proizvodi in končni proizvodi iz proizvodnje biodizla.

(24)

Za zagotovitev visoke ravni zaščite javnega zdravja in zdravja živali bi morale države članice še naprej sprejemati potrebne ukrepe za preprečevanje odpremljanja živalskih stranskih proizvodov iz območij ali obratov z omejitvami, zlasti v primerih izbruha ene od bolezni, navedenih v Direktivi Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (10).

(25)

Operacije z živalskimi stranskimi proizvodi, ki lahko povzročijo visoko stopnjo tveganja za javno zdravje in zdravje živali, bi bilo treba izvajati samo v obratih ali objektih, ki jih je pristojni organ že vnaprej odobrili za takšne operacije. Ta pogoj bi se moral uporabljati zlasti za predelovalne obrate ali objekte ter druge obrate ali objekte, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi, ki so neposredno pomembni za varnost krmne verige, ali jih skladiščijo. Treba bi bilo dovoliti, da se v istem obratu ali objektu, če je preprečena navzkrižna kontaminacija, ravna z več kot eno kategorijo živalskih stranskih proizvodov. Treba bi bilo tudi dovoliti, da se ti pogoji spremenijo, če je količina snovi za odstranjevanje in predelavo povečana zaradi večjega izbruha bolezni, pod pogojem, da začasna uporaba pod takšnimi spremenjenimi pogoji ne povzroči širjenja tveganja bolezni.

(26)

Vendar takšne odobritve ne bi smele biti nujne za obrate ali objekte, ki predelujejo nekatere varne snovi ali ravnajo z njimi, kakor so snovi, ki so predelane do takšnega obsega, da ne povzročajo več tveganja za javno zdravje in zdravje živali. Takšne obrate ali objekte bi bilo treba registrirati, da se tako dovoli uraden nadzor nad tokom snovi in zagotovi njihova sledljivost. Ta zahteva po registraciji bi morala veljati tudi za nosilce dejavnosti, ki prevažajo živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, razen če za njih ne velja več noben nadzor, od kar je določena končna točka v verigi.

(27)

Za obrate ali objekte bi bilo treba pristojnim organom za odobritev predložiti informacije in zagotoviti obisk na mestu samem, kar kaže, da bodo izpolnjene zahteve iz te uredbe glede infrastrukture in opreme obrata ali objekta, tako da bodo obvladana vsa tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali, ki izhajajo iz uporabljene predelave. Treba bi bilo omogočiti pogojno izdajanje odobritev, da bi se nosilcem dejavnosti omogočilo, da odpravijo pomanjkljivosti preden obrat ali objekt dobi popolno odobritev.

(28)

Za obrate ali objekte, katerih delovanje je že bilo odobreno v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil, ni bi smela biti potrebna odobritev ali registracija v skladu s to uredbo, ker so že v odobritvah ali registracijah po zakonodaji Skupnosti upoštevani cilji te uredbe. Vendar pa bi morali obrati in objekti, ki so bili odobreni ali registrirani v skladu z zakonodajo o higieni živil, izpolnjevati zahteve te uredbe in biti pod uradnim nadzorom z namenom preverjanja, ali izpolnjujejo zahteve te uredbe.

(29)

Živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi bi morali biti razvrščeni v tri kategorije, ki na podlagi ocen tveganja odražajo stopnjo tveganja za javno zdravje in zdravje živali. Medtem ko se živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi, ki pomenijo veliko tveganje, lahko uporabijo samo za namene zunaj krmne verige, bi bilo treba za te proizvode, ki pomenijo manjše tveganje, dovoliti uporabo v skladu z varnimi pogoji.

(30)

Napredek znanosti in tehnologije lahko privede do razvoja postopkov, ki izločijo ali čim bolj zmanjšajo tveganja za javno zdravje in zdravje živali. Možne bi morale biti spremembe seznamov živalskih stranskih proizvodov, določenih v tej uredbi, da se takšen napredek lahko upošteva. Pred vsakimi takšnimi spremembami in v skladu s splošnimi načeli zakonodaje Skupnosti, katere cilj je zagotoviti visoko raven zaščite javnega zdravja in zdravstvenega varstva živali, bi morala ustrezna znanstvena ustanova, kot so Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Evropska agencija za zdravila ali Znanstveni odbor za potrošniške proizvode, izvesti oceno tveganja, odvisno od živalskih stranskih proizvodov, za katero je treba tveganje oceniti. Vendar bi moralo biti jasno, da je treba z mešanico živalskih stranskih proizvodov različnih kategorij ravnati v skladu s standardi, določenimi za delež v mešanici, ki sodi v kategorijo največjega tveganja.

(31)

Zaradi velikega tveganja za javno zdravje se živalski stranski proizvodi, ki pomenijo tveganje za transmisivne spongiformne enecefalopatije (TSE), zlasti ne bi smeli uporabiti za krmo. Ta omejitev bi se morala uporabljati tudi za prosto živeče živali, preko katerih se lahko nalezljiva bolezen prenaša. Omejitev glede uporabe živalskih stranskih proizvodov, ki pomenijo tveganje TSE, v krmi ne bi smela posegati v pravila za krmljenje iz Uredbe (ES) št. 999/2001.

(32)

Živalski stranski proizvodi iz živali, uporabljenih v preizkusih, opredeljenih v Direktivi 86/609/EGS, bi prav tako morali biti izključeni iz uporabe v krmi zaradi možnih tveganj, ki jih povzročajo ti živalski stranski proizvodi. Vendar države članice lahko dovolijo uporabo živalskih stranskih proizvodov iz živali, ki so bile uporabljene v preizkusih za testiranje novih krmnih dodatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (11).

(33)

Uporaba določenih snovi in proizvodov je v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (12) in Direktivo Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (13) nezakonita. Poleg tega Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih (14) določa nadaljnja pravila o spremljanju nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih. Direktiva 96/23/ES tudi določa pravila, ki se uporabljajo, kadar je ugotovljena prisotnost ostankov dovoljenih snovi in kontaminantov, ki presega določene dovoljene ravni. Za zagotovitev skladnosti zakonodaje Skupnosti, bi morali biti proizvodi živalskega izvora, v katerih so ugotovljene snovi, ki so v nasprotju z Uredbo (EGS) št. 2377/90 ter direktivama 96/22/ES in 96/23/ES, razvrščeni, kadar je to ustrezno, kot snovi kategorije 1 ali kategorije 2, glede na tveganje, ki ga povzročajo za prehransko in krmno verigo.

(34)

Gnoja in vsebine prebavnega trakta ne bi bilo treba odstranjevati, pod pogojem da se z ustrezno obdelavo zagotovi, da se med njihovo uporabo na zemljišču ne prenašajo bolezni. Živalski stranski proizvodi iz živali, ki poginejo na kmetiji, in živali, ki so ubite zaradi izkoreninjenja bolezni, se ne bi smele uporabljati v krmni verigi. Ta omejitev bi se morala uporabljati tudi za uvožene živalske stranske proizvode, ki so dovoljeni v Skupnosti, če na podlagi inšpekcijskega pregleda na mejnem prehodu Skupnosti niso v skladu z zakonodajo Skupnosti, ter za proizvode, ki med pregledi, izvedenimi znotraj Skupnosti, niso v skladu z veljavnimi zahtevami. Neupoštevanje Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (15) ter Uredbe (ES) št 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme na trg in njeni uporabi (16) ne bi smelo povzročati izključevanje proizvodov, predstavljenih za mejno kontrolo, iz krmne verige.

(35)

Od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1774/2002 avtomatična razvrstitev nekaterih živalskih stranskih proizvodov v kategorijo 2 resno omejuje njihove možne uporabe, čeprav niso nujno sorazmerne s tveganjem. Navedene živalske stranske proizvode bi zato bilo treba ustrezno prerazvrstiti v snovi kategorije 3, tako da se omogoči njihova uporaba za nekatere namene krmljenja. Za vse druge živalske stranske proizvode, ki niso na seznamu v eni od treh kategorij, bi bilo treba avtomatično razvrstitev med snovi kategorije 2 ohraniti iz previdnostnih razlogov, predvsem zato, da se poveča splošna izključitev takšnih snovi iz krmne verige rejnih živali, ki niso kožuharji.

(36)

Druga zakonodaja, ki je začela veljati po sprejetju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (17), in sicer Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (18), Uredba (ES) št. 853/2004 in Uredba (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (19), ki jih dopolnjuje Uredba (ES) št. 1774/2002, določa, da imajo nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme glavno odgovornost za usklajevanje z zakonodajo Skupnosti, katere cilj je zaščita javnega zdravja in zdravja živali. V skladu z navedeno zakonodajo bi morali nosilci dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti v skladu s to uredbo, imeti tudi glavno odgovornost za zagotavljanje usklajenosti s to uredbo. Navedeno obveznost bi bilo treba še nadalje pojasniti in podrobno določiti glede sredstev, s katerimi se zagotavlja sledljivost, kot je ločeno zbiranje in usmerjanje živalskih stranskih proizvodov. Vzpostavljeni sistemi, ki na druge načine zagotavljajo sledljivost za proizvode, ki krožijo izključno na nacionalni ravni, bi morali še naprej delovati, če zagotavljajo enakovredne informacije. Treba bi si bilo močno prizadevati za spodbujanje elektronskih in drugih načinov dokumentacije, ki ne vključujejo pisne oblike, če zagotavljajo sledljivost.

(37)

Potreben je sistem lastnih pregledov za zagotovitev, da so zahteve te uredbe izpolnjene znotraj obrata ali objekta. Med uradnimi nadzori bi morali pristojni organi upoštevati izvajanje lastnih pregledov. Lastne preglede bi bilo treba v določenih obratih ali objektih izvajati prek sistema, ki temelji na načelih analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP). Načela HACCP bi morala temeljiti na izkušnjah izvajanja v skladu z zakonodajo Skupnosti o higieni živil in krme. V zvezi s tem bi lahko bile nacionalne smernice za dobro prakso koristno orodje za pospeševanje izvajanja načel HACCP in drugih vidikov te uredbe.

(38)

Živalski stranski proizvodi bi se morali uporabljati samo, če so tveganja za javno zdravje in zdravje živali zmanjšana na minimum med njihovo predelavo in dajanjem na trg pridobljenih proizvodov, izdelanih iz živalskih stranskih proizvodov. Če ta možnost ni izvedljiva, bi bilo treba živalske stranske proizvode odstraniti pod varnimi pogoji. Možnosti, ki so na voljo za uporabo živalskih stranskih proizvodov različnih kategorij, bi bilo treba pojasniti v skladu z drugo zakonodajo Skupnosti. Na splošno bi morale biti možnosti za kategorije največjega tveganja razpoložljive tudi za kategorije manjšega tveganja, razen če se uporabljajo posebne okoliščine glede tveganja, povezanega z določenimi živalskimi stranskimi proizvodi.

(39)

Odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov bi bilo treba izvajati v skladu z okoljsko zakonodajo v zvezi z odlaganjem in sežiganjem odpadkov. Za zagotovitev doslednosti bi bilo treba sežiganje izvajati v skladu z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (20). Pri sosežiganju odpadkov – kot predelavi ali kot odstranjevanju – se upoštevajo podobni pogoji glede odobritve in delovanja kot za sežiganje odpadkov, zlasti mejne vrednosti emisij v zrak, izpust odpadnih voda in ostankov, zahteve v zvezi z nadzorom, spremljanjem ter merjenjem. Zato bi bilo treba neposredno sosežiganje brez prehodne predelave dovoliti za snovi vseh treh kategorij. Poleg tega bi bilo treba določiti posebne določbe, da bi se odobrile sežigalnice z nizko in visoko zmogljivostjo.

(40)

Uporabo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, kot so goriva v postopku zgorevanja, bi bilo treba dovoliti in se je ne bi smelo obravnavati kot odstranjevanje odpadkov. Vendar bi bilo treba takšno uporabo izvajati pod pogoji, ki zagotavljajo zaščito javnega zdravja in zdravja živali, kakor tudi ustrezne okoljske standarde.

(41)

Ta uredba bi morala zagotoviti možnost določitve parametrov za metode predelave živalskih stranskih proizvodov glede časa, temperature in pritiska, zlasti za metode, znane kot metode od 2 do 7 iz Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(42)

Lupine lupinarjev, iz katerih je bilo odstranjeno mehko tkivo ali meso, bi bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe. Zaradi različnih praks v Skupnosti glede odstranitve takšnega mehkega tkiva ali mesa iz lupin, bi bilo treba omogočiti uporabo lupin, iz katerih ni bilo v celoti odstranjeno mehko tkivo ali meso, če takšna uporaba ne povzroča tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali. Nacionalna navodila za dobro prakso lahko prispevajo k razširjanju znanja glede ustreznih pogojev, pod katerimi bi bila takšna uporaba možna.

(43)

Glede na omejeno tveganje za javno zdravje in zdravje živali zaradi takšnih proizvodov bi moral pristojni organ imeti možnost, da dovoli pripravo biodinamičnih pripravkov iz snovi kategorije 2 in kategorije 3 iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (21).

(44)

Nove tehnologije, ki se razvijajo, omogočajo ugodne načine za proizvajanje energije na podlagi živalskih stranskih proizvodov ali za zagotavljanje varnega odstranjevanja takšnih proizvodov. Varno odstranjevanje lahko poteka s kombinacijo metod za varno izoliranje živalskih stranskih proizvodov na kraju samem z uveljavljenimi metodami odstranjevanja in z združevanjem odobrenih pridelovalnih parametrov z novimi standardi, ki so bili pozitivno ocenjeni. Da bi se upošteval znanstveni in tehnološki napredek na tem področju, bi bilo treba takšne tehnologije dovoliti kot alternativne metode za odstranjevanje ali uporabo živalskih stranskih proizvodov po vsej Skupnosti. Če je tehnološki postopek oblikoval posameznik, bi morala vlogo, ki jo je preveril pristojni organ, pred izdajo takšnega dovoljenja pregledati EFSA za zagotovitev, da je ocena možnega zmanjšanja tveganja postopka izvedena in da so ohranjene pravice posameznikov, vključno z zaupnostjo poslovnih informacij. Treba bi bilo sprejeti standarden format za vlogo, da bi vložnikom zagotovili nasvete. Ker pa je navedeni dokument samo okviren, ga bi bilo treba sprejeti v skladu s svetovalnim postopkom v sodelovanju z EFSA.

(45)

Primerno je, da se pojasnijo zahteve, ki se uporabljajo za dajanje na trg živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, namenjenih za krmo ali organska gnojila ter sredstva za izboljšanje rodovitnosti tal, da se zagotovi varstvo prehranske in krmne verige. Samo snovi kategorije 3 bi se smele uporabljati za krmo rejnih živali, ki niso kožuharji. Gnojila, proizvedena iz živalskih stranskih proizvodov, lahko vplivajo na varnost krmne in prehranske verige. Kadar so proizvedeni iz mesno-kostne moke iz snovi kategorije 2 ali iz predelanih živalskih beljakovin, bi bilo treba dodati komponento, kot je anorganska ali neprebavljiva snov, da se prepreči njihova neposredna uporaba za namene krmljenja. Takšnega mešanja se ne bi smelo zahtevati, če sta sestava ali pakiranje proizvodov, zlasti proizvodov, namenjenih končnim potrošnikom, takšna, da preprečujeta zlorabo proizvodov za namene krmljenja. Pri določanju sestavin bi bilo treba upoštevati različne okoliščine v zvezi s podnebjem in zemljo ter cilj uporabe določenih gnojil.

(46)

Uredba (ES) št. 1523/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o prepovedi dajanja v promet ter uvoza v Skupnost ali izvoza iz Skupnosti krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo tako krzno (22), določa splošno prepoved dajanja v promet ter uvoza in izvoza krzna mačk in psov ter izdelkov, ki vsebujejo takšno krzno. Vendar ta prepoved ne bi smela vplivati na obveznost iz te uredbe, da je treba odstranjevati živalske stranske proizvode mačk in psov, vključno s krznom.

(47)

Spodbujanje znanosti, raziskav in umetniških dejavnosti lahko zahteva uporabo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov vseh kategorij, včasih v količinah, ki so manjše od tistih v trgovinski menjavi. Za olajšanje uvoza in uporabe takšnih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov bi moral pristojni organ imeti možnost, da določi pogoje za takšne operacije na podlagi posameznega primera. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti, bi bilo treba določiti usklajene pogoje.

(48)

Uredba (ES) št. 1774/2002 vsebuje podrobne določbe, ki z odstopanjem dovoljujejo, da se s snovmi kategorije 2 in kategorije 3 krmi nekatere živali v živalskih vrtovih. Podobne določbe bi bilo treba določiti v tej uredbi in odobriti snovi kategorije 1 za hranjenje ter jih dopolniti z možnostjo določitve podrobnih pravil za nadzor vseh možnih tveganj za javno zdravje in zdravje živali.

(49)

Uredba (ES) št. 1774/2002 dovoljuje snovi kategorije 1 za hranjenje ogroženih ali zaščitenih ptic iz vrst mrhovinarjev ali drugih vrst v njihovem naravnem habitatu za spodbujanje biotske raznovrstnosti. Da bi zagotovili ustrezen način za ohranitev teh vrst, bi bilo treba to prakso hranjenja dovoliti še naprej v okviru te uredbe v skladu s pogoji, določenimi za preprečevanje širjenja bolezni. Hkrati bi bilo treba v izvedbenih ukrepih določiti pogoje za zdravje, ki dovoljujejo uporabo takšnih snovi kategorije 1 za hranjenje v obsežnih sistemih za pašo in za hranjenje drugih mesojedih vrst, kot so medvedi in volkovi. Pomembno je, da ti pogoji za zdravje upoštevajo naravne prehranjevalne vzorce teh vrst kot tudi cilje Skupnosti za spodbujanje biotske raznovrstnosti, kot je omenjeno v sporočilu Komisije z dne 22. maja 2006 z naslovom „Omejitev upada biološke raznovrstnosti do leta 2010 in v obdobju po njem“.

(50)

Zakopavanje in sežiganje živalskih stranskih proizvodov, zlasti mrtvih živali, se lahko upraviči v posebnih okoliščinah, zlasti v oddaljenih območjih ali v razmerah obvladovanja bolezni, ki zahtevajo nujno odstranitev živali, ubitih v okviru ukrepa za obvladovanje izbruha nevarne prenosljive bolezni. Zlasti bi bilo treba odobriti odstranjevanje na mestu samem pod posebnimi pogoji, ker v posamezni regiji ali državi članici ni kafilerije ali sežigalnice, lahko to pomeni omejitev možnosti obvladovanja bolezni.

(51)

Sedanje odstopanje v zvezi z zakopavanjem in sežiganjem živalskih stranskih proizvodov bi bilo treba razširiti na območja, do katerih je dostop skoraj nemogoč ali pomeni tveganje za zdravje in varnost osebja, ki takšne proizvode zbira. Izkušnje, pridobljene pri uporabi Uredbe (ES) št. 1774/2002 in na podlagi naravnih nesreč, kot so gozdni požari in poplave v določenih državah članicah, so pokazale, da je odstranitev z zakopavanjem ali sežiganjem na kraju samem v takšnih izrednih razmerah lahko upravičeno, da se zagotovi hitra odstranitev živali in preprečitev širjenja nevarnosti bolezni. Celoten obseg oddaljenih območij v posamezni državi članici bi bilo treba omejiti na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo Uredbe (ES) št. 999/2001, tako da se zagotovi upoštevanje splošne obveznosti razpolaganja na kraju samem z ustreznim sistemom za odstranjevanje, ki je v skladu s pravili iz te uredbe.

(52)

Določenim obratom, ki ravnajo samo z majhnimi količinami živalskih stranskih proizvodov, ki ne pomenijo tveganja za javno zdravje in zdravje živali, bi bilo treba dovoliti, da takšne živalske stranske proizvode pod uradnim nadzorom odstranjujejo na druge načine, ki niso odstranjevanje v skladu s to uredbo. Vendar pa bi bilo treba merila za takšne izjemne okoliščine določiti na ravni Skupnosti, da se zagotovi njihova enotna uporaba na podlagi dejanskega stanja določenih sektorjev in razpoložljivosti drugih sistemov za odstranjevanje v določenih državah članicah.

(53)

Za zagotovitev pravne varnosti bi bilo treba natančno določiti možne ukrepe, ki jih pristojni organ lahko sprejme pri izvajanju uradnega nadzora, zlasti glede začasne ali dokončne prepovedi delovanja ali izvajanja pogojev za zagotovitev ustrezne uporabe te uredbe. Ta uradni nadzor bi bilo treba izvajati v okviru večletnih načrtov za nadzor v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (23).

(54)

Za zagotovitev, da lahko država članica nadzoruje količino snovi, ki je za odstranjevanje vnesena na njeno ozemlje, bi moral pristojni organ dovoliti prejem takšnih snovi na njeno ozemlje.

(55)

Za zagotovitev obvladovanja možnih tveganj se lahko določita sterilizacija pod pritiskom ali dodatni prevozni pogoji. Za zagotovitev sledljivosti in sodelovanja med pristojnimi organi držav članic, ki nadzirajo odpremo živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, bi bilo treba uporabljati sistem Traces, uveden z Odločbo Komisije 2004/292/ES (24) za zagotovitev informacij o odpremah snovi kategorije 1 in kategorije 2, mesno-kostne moke ali živalske maščobe, pridobljenih iz snovi kategorije 1 in kategorije 2, in predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz snovi kategorije 3. Za snovi, ki so običajno poslane v manjših količinah za raziskovalne, izobraževalne, umetniške ali diagnostične namene, bi bilo treba določiti posebne pogoje za lažji premik teh snovi znotraj Skupnosti. Dvostranske sporazume za poenostavljanje nadzora snovi, ki se prenašajo med državami članicami, ki si delijo skupno mejo, bi bilo treba dovoliti v posebnih okoliščinah.

(56)

Za olajšanje prevoza pošiljk prek tretjih držav, ki mejijo na več kot eno državo članico, bi bilo treba uvesti posebno ureditev odpremljanja pošiljk z ozemlja ene države članice v drugo prek ozemlja tretje države, zlasti za zagotovitev, da so pošiljke ob ponovnem vstopu na ozemlje Skupnosti veterinarsko pregledane v skladu z Direktivo Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (25).

(57)

Zaradi skladnosti zakonodaje Skupnosti je treba pojasniti odnos med pravili iz te uredbe in zakonodajo Skupnosti glede odpadkov. Zlasti bi bilo treba zagotoviti skladnost s prepovedmi izvoza odpadkov iz Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (26). Za preprečitev možnih škodljivih posledic za okolje bi bilo treba prepovedati izvoz živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, namenjenih za odstranjevanje s sežiganjem in odlaganjem na odlagališčih. Izvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov bi bilo treba tudi preprečiti, kadar so namenjeni za uporabo v objektih za pridobivanje bioplina ali kompostiranje v tretjih državah, ki niso članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da se preprečijo možni škodljivi vplivi na okolje in tveganja za javno zdravje in zdravje živali. Pri uporabi določb za odstopanje od prepovedi izvoza bi morala Komisija v svojih sklepih v celoti upoštevati Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja, kot je sklenila Skupnost v Sklepu Sveta 93/98/EGS (27) ter spremembo te konvencije v Odločbi III/1 konference pogodbenic, kakor ju je odobrila Skupnost s Sklepom Sveta 97/640/ES (28) ter izvedla z Uredbo (ES) št. 1013/2006.

(58)

Poleg tega bi bilo treba zagotoviti, da so živalski stranski proizvodi, mešani ali kontaminirani z nevarnimi odpadki, kakor so navedeni v Odločbi Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (29), uvoženi, izvoženi ali odpremljeni samo med državami članicami v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006. Poleg tega je treba tudi določiti pravila o odpremah takšnih snovi znotraj države članice.

(59)

Komisiji bi moralo biti omogočeno izvajanje nadzora v državah članicah. Nadzor Skupnosti v tretjih državah bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004.

(60)

Uvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov v Skupnost ter tranzit takšnih snovi bi bilo treba izvajati v skladu s pravili, ki so vsaj tako stroga kot tista, ki veljajo znotraj Skupnosti. Druga možnost je, da se pravila, ki veljajo za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode v tretjih državah, lahko priznajo kot enakovredna pravilom iz zakonodaje Skupnosti. Za proizvode, ki so namenjeni za uporabo zunaj krmne verige, bi se moral uporabljati poenostavljen sklop pravil za uvoz zaradi možnega tveganja, ki ga povzročajo.

(61)

Zakonodaja Skupnosti o izdelavi pridobljenih proizvodov, namenjenih za uporabo kot kozmetični izdelki, zdravila ali medicinski pripomočki, vsebuje celovit okvir za dajanje takšnih proizvodov na trg: Direktiva Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (30), Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (31), Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (32), Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (33), Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (34) in Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (35) („posebne direktive“). Vendar posebne direktive o kozmetičnih izdelkih in medicinskih pripomočkih ne zagotavljajo varstva pred tveganji za zdravje živali. V takšnih primerih bi se morala za ta tveganja uporabljati ta uredba in omogočiti bi bilo treba zaščitne ukrepe v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002.

(62)

Za živalske stranske proizvode ali iz njih pridobljene proizvode, ki so dobavljeni kot sestavine za izdelavo takšnih pridobljenih proizvodov, bi morale veljati tudi zahteve posebnih direktiv, če določajo pravila za javno zdravje in zdravje živali. Navedene posebne direktive že urejajo vhodne snovi živalskega izvora, ki se lahko uporabijo za proizvodnjo zadevnih proizvodov, pridobljenih iz živalskih stranskih proizvodov, in določajo nekatere pogoje za zagotovitev zaščite javnega zdravja ali zdravja živali. Zlasti Direktiva 76/768/EGS izključuje snovi kategorije 1 in kategorije 2 kot sestavine kozmetičnih izdelkov ter obvezuje proizvajalce, da uporabijo dobre proizvodne prakse. Direktiva Komisije 2003/32/ES (36) uvaja podrobne tehnične zahteve za medicinske pripomočke, izdelane z uporabo tkiv živalskega izvora.

(63)

Vendar, kadar navedeni pogoji v posebnih direktivah še niso bili določeni ali kadar ne zajemajo določenih tveganj v zvezi z javnim zdravjem ali zdravjem živali, bi se morala uporabljati ta uredba ter bi morala biti omogočena uporaba zaščitnih ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002.

(64)

Nekateri pridobljeni proizvodi ne vstopijo v krmno verigo ali se ne uporabljajo za zemljišča, na katerih se pasejo rejne živali ali se kosijo krmne rastline. Takšni pridobljeni proizvodi vključujejo proizvode za tehnično uporabo, kot so strojene živalske kože za proizvodnjo usnja, predelana volna za tekstilno industrijo, kostni proizvodi za lepilo in predelane snovi, namenjene za hrano za hišne živali. Nosilcem dejavnosti bi bilo treba dovoliti dajanje takšnih proizvodov na trg, če so pridobljeni iz surovin, ki ne zahtevajo nobene obdelave, ali če obdelava ali končna uporaba obdelane snovi zagotavljata ustrezno obvladovanje tveganja.

(65)

V številnih državah so bila ugotovljena določena neizvajanja pravil iz Uredbe (ES) št. 1774/2002. Zato so poleg strogega izvajanja navedenih pravil potrebne še kazenske in druge sankcije za nosilce dejavnosti, ki ne upoštevajo navedenih pravil. Zato morajo države članice določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe.

(66)

Ker cilja te uredbe, in sicer določitve pravil o javnem zdravju in zdravju živali za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, da se prepreči in zmanjša tveganja za javno zdravje in zdravje živali, ki jih povzročajo ti proizvodi in zlasti za varovanje varnosti prehranske in krmne verige, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(67)

Za povečanje pravne varnosti in glede na splošni cilj Komisije, da poenostavi zakonodajo Skupnosti, bi bilo treba v tej uredbi določiti skladen okvir pravil ob upoštevanju pravil iz Uredbe (ES) št. 1774/2002 kakor tudi izkušenj in napredka od začetka veljavnosti navedene uredbe. Uredbo (ES) št. 1774/2002 bi bilo treba zato razveljaviti in nadomestiti s to uredbo.

(68)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (37).

(69)

Za izboljšanje skladnosti in jasnosti zakonodaje Skupnosti bi bilo treba v ločenih izvedbenih aktih določiti tehnična pravila o posebnih operacijah, ki vključujejo živalske stranske proizvode, in so sedaj določeni v Uredbi (ES) št. 1774/2002 in v izvedbenih ukrepih, ki jih je sprejela Komisija na podlagi navedene uredbe (38). Posvetovanje s potrošniki in zadevnimi socialno-strokovnimi krogi ter njihovo informiranje o vprašanjih v zvezi s to uredbo, bi bilo treba izvesti v skladu s Sklepom Komisije 2004/613/ES z dne 6. avgusta 2004 o ustanovitvi svetovalne skupine za prehranjevalno verigo ter zdravstveno varstvo živali in rastlin (39).

(70)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje pravil o določanju končne točke v proizvodni verigi določenih pridobljenih proizvodov in določanje takšne končne točke za določene druge pridobljene proizvode, pravil o upoštevanju nevarnih prenosljivih bolezni, ob prisotnosti katerih se ne sme dovoliti odpremljanje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov in/ali pogojev, ki dovoljujejo takšno odpremljanje, ukrepov, ki spreminjajo kategorizacijo živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ukrepov v zvezi z omejitvami o uporabi in odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ukrepov, ki določajo pogoje za uporabo določenih odstopanj glede uporabe, zbiranja in odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov ter ukrepov, ki dovoljujejo ali prepovedujejo določeno alternativno metodo za uporabo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov.

(71)

Poleg tega bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje natančnejših pravil v zvezi z zbiranjem in prevozom živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, infrastrukturo, opremo in higienskimi zahtevami za objekte in obrate, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, pogoji in tehničnimi zahtevami za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, skupaj z dokazi, ki jih je treba predložiti za validacijo takšne obdelave, pogoji za dajanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov na trg, zahtevami v zvezi z zagotavljanjem varnega izvora, varne obdelave in varne končne uporabe, pogoji za uvoz in tranzit ter izvoz živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, natančnimi dogovori za izvajanje uradnih nadzorov, skupaj s pravili o referenčnih metodah za mikrobiološke analize in pogoji za nadzor odpremljanja določenih živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov med državami članicami. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(72)

Zaradi učinkovitosti bi bilo treba normalne časovne omejitve za regulativni postopek s pregledom skrajšati za sprejetje ukrepov, ki določajo pogoje za odpremljanje živalskih stranskih proizvodov iz omejenih kmetij, objektov ali območij. V nujnih primerih bi bilo treba uporabiti nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES za sprejetje ukrepov, ki določajo končno točko v proizvodni verigi določenih proizvodov –

(a)

živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki so po zakonodaji Skupnosti izključeni iz prehrane ljudi, ter

(b)

naslednje proizvode, ki so na podlagi dokončne odločitve nosilca dejavnosti namenjeni uporabi, ki ni prehrana ljudi:

(a)

za cela telesa ali dele prosto živečih živali, razen divjadi, za katere ne obstaja sum, da so okužene z nalezljivo boleznijo, ki se prenaša na ljudi ali živali, razen vodnih živali, ulovljenih v tržne namene;

(b)

cela telesa ali dele divjadi, ki v skladu z dobro lovsko prakso potem, ko so bile ubite, niso bile vključene v zbiranje, brez poseganja v Uredbo (ES) št. 853/2004;

(c)

za živalske stranske proizvode iz divjadi in divjačinskega mesa iz člena 1(3)(e) Uredbe (ES) št. 853/2004;

(d)

jajčne celice, zarodke in živalsko seme za vzrejne namene;

(e)

surovo mleko, kolostrum in iz njih pridobljene proizvode, ki so pridobljeni, se hranijo, so odstranjeni ali uporabljeni na kmetiji izvora;

(f)

lupine lupinarjev, iz katerih je bilo odstranjeno mehko tkivo in meso;

(g)

odpadke iz gostinskih dejavnosti, razen če:

(h)

brez poseganja v okoljsko zakonodajo Skupnosti, snovi s plovil, ki so v skladu z uredbama (ES) št. 852/2004 in (ES) št. 853/2004, ki so nastale med ribolovnimi operacijami in so odstranjene v morje, razen snovi, pridobljenih na krovu pri odstranitvi notranjih organov rib, ki kažejo znake bolezni, vključno s paraziti, ki se prenašajo na ljudi;

(i)

surovo hrano za hišne živali iz maloprodajnih trgovin, kjer se razsek in skladiščenje izvajata le za namene oskrbe potrošnikov neposredno na kraju samem;

(j)

surovo hrano za hišne živali iz živali, zaklanih na kmetiji izvora in namenjenih za zasebno domačo prehrano, ter

(k)

izločki in urin, razen gnoja in nemineraliziranega gvana.

1.

„živalski stranski proizvodi“ pomenijo cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in živalskim semenom;

2.

„pridobljeni proizvodi“ pomenijo proizvode, pridobljene pri eni ali več obdelav, pretvorbah ali fazah predelave živalskih stranskih proizvodov;

3.

„proizvodi živalskega izvora“ pomenijo proizvode živalskega izvora, kot so opredeljeni v točki 8.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

4.

„trup“ pomeni trup, kot je opredeljen v točki 1.9 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004;

5.

„žival“ pomeni vsakega nevretenčarja ali vretenčarja;

6.

„rejna žival“ pomeni:

7.

„prostoživeča žival“ pomeni vsako žival, ki je ne goji človek;

8.

„hišna žival“ pomeni vsako žival, ki spada v vrste, ki jih ljudje običajno hranijo in zanje skrbijo z nameni, ki niso rejni in jih ne zaužijejo;

9.

„vodne živali“ pomenijo vodne živali, kakor so opredeljene v členu 3(1)(e) Direktive 2006/88/ES;

10.

„pristojni organ“ pomeni osrednji organ države članice, ki je pristojen za zagotavljanje skladnosti z zahtevami te uredbe, ali kateri koli drug organ, na katerega je ta pristojnost prenesena; če je primerno, vključuje tudi ustrezni organ tretje države;

11.

„nosilec dejavnosti“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki dejansko ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi, vključno s prevozniki, trgovci in uporabniki;

12.

„uporabnik“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode za posebne namene krmljenja, raziskave in za druge posebne namene;

13.

„obrat“ ali „objekt“ pomeni vsako mesto, razen ribiških plovil, kjer se izvaja katerokoli delovanje, ki vključuje ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi;

14.

„dajanje na trg“ pomeni katerokoli delovanje z namenom prodaje živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov tretji osebi v Skupnosti ali vsako drugo plačano ali brezplačno obliko dobave takšni tretji osebi ali skladiščenje zaradi dobave takšni tretji osebi;

15.

„tranzit“ pomeni premik po Skupnosti z ozemlja tretje države do ozemlja druge tretje države, ki ni premik po morju ali zraku;

16.

„izvoz“ pomeni premik z ozemlja Skupnosti v tretjo državo;

17.

„transmisivne spongiformne encefalopatije (TSE)“ pomeni vse transmisivne spongiformne encefalopatije, kakor so opredeljene v členu 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 999/2001;

18.

„snovi s specifičnim tveganjem“ pomenijo vse snovi s specifičnim tveganjem, kakor so opredeljene v členu 3(1)(g) Uredbe (ES) št. 999/2001;

19.

„sterilizacija pod pritiskom“ pomeni predelavo živalskih stranskih proizvodov po zmanjšanju na delce, katerih velikost ni večja od 50 mm, na temperaturi v središču več kot 133 °C za vsaj 20 minut brez prekinitve pri absolutnem pritisku vsaj 3 bare;

20.

„gnoj“ pomeni vsakršne izločke in/ali urin rejnih živali, razen gojenih rib, s steljo ali brez nje;

21.

„pooblaščeno odlagališče“ pomeni odlagališče, za katerega je bilo izdano dovoljenje v skladu z Direktivo 1999/31/ES;

22.

„organska gnojila“ in „sredstva za izboljšanje tal“ pomenita snovi živalskega izvora, ki se uporabljajo za ohranjanje ali izboljševanje hranilnosti tal za rastline ter fizikalnih in kemijskih lastnosti in biološke aktivnosti tal, bodisi samostojno ali skupaj; vključujejo lahko gnoj, nemineralizirani gvano, vsebino prebavnega trakta, kompost in presnovne ostanke;

23.

„oddaljeno območje“ pomeni območje, na katerem je populacija živali tako majhna in so obrati ali objekti za odstranjevanje tako oddaljeni, da bi ureditve, potrebne za zbiranje in prevoz živalskih stranskih proizvodov, povzročile nesprejemljive težave v primerjavi z odstranitvijo živalskih stranskih proizvodov na kraju samem;

24.

„hrana“ ali „živilo“pomeni hrano ali živilo, opredeljeno v členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002;

25.

„krma“ ali „krmilo“ pomeni krmo ali krmilo, opredeljeno v členu 3(4) Uredbe (ES) št. 178/2002;

26.

„blato iz centrifug ali separatorjev“ pomeni snov, ki nastane kot stranski proizvod po filtraciji surovega mleka in ločevanju smetane in posnetega mleka iz surovega mleka;

27.

„odpadki“ pomenijo odpadke, opredeljene v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES.

(a)

zbirajo, označijo in prevažajo brez nepotrebnega odlašanja, ter

(b)

obdelujejo, uporabijo ali odstranijo v skladu s to uredbo.

(a)

za proizvode iz člena 33(a) do (d) v primeru tveganja za zdravje živali;

(b)

za proizvode iz člena 33(e) in (f) v primeru tveganja za javno zdravje in zdravje živali.

(a)

v skladu z zakonodajo Skupnosti na področju veterine, ali

(b)

zaradi prisotnosti nevarnih prenosljivih bolezni:

(a)

cela telesa ali vse dele telesa, vključno s kožami, naslednjih živali:

(b)

naslednje snovi:

(c)

živalski stranski proizvodi, pridobljeni iz živali, ki so bile predmet nezakonite uporabe snovi, kakor je določeno v členu 1(2)(d) Direktive 96/22/ES ali členu 2(b) Direktive 96/23/ES;

(d)

živalski stranski proizvodi, ki vsebujejo ostanke drugih snovi in kontaminante iz okolja, navedene v skupini B(3) Priloge I k Direktivi 96/23/ES, če takšni ostanki presegajo dovoljeno raven, določeno v zakonodaji Skupnosti ali, če ta ne obstaja, z nacionalno zakonodajo;

(e)

živalski stranski proizvodi, zbrani med obdelavo odpadne vode, ki jo zahtevajo izvedbena pravila, sprejeta v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 27:

(f)

odpadke iz gostinskih dejavnosti s prevoznih sredstev v mednarodnem prevozu;

(g)

mešanice snovi kategorije 1 bodisi s snovmi kategorije 2 bodisi s snovmi kategorije 3 ali z obojimi.

(a)

gnoj, nemineralizirani gvano in vsebino prebavnega trakta;

(b)

živalski stranski proizvodi, zbrani med obdelavo odpadne vode, ki jo zahtevajo izvedbena pravila, sprejeta v skladu s točko (c) prvega odstavka člena 27:

(c)

živalski stranski proizvodi, ki vsebujejo ostanke dovoljenih snovi ali kontaminantov, ki presegajo dovoljene ravni iz člena 15(3) Direktive 96/23/ES;

(d)

proizvode živalskega izvora, ki so bili ocenjeni kot neprimerni za prehrano ljudi zaradi prisotnosti tujkov v navedenih proizvodih;

(e)

proizvode živalskega izvora razen snovi kategorije 1, ki so:

(f)

živali in dele živali, razen tistih iz členov 8 ali 10,

(g)

mešanice snovi kategorije 2 s snovmi kategorije 3;

(h)

živalske stranske proizvode razen snovi kategorije 1 ali snovi kategorije 3.

(a)

trupe in dele zaklanih živali ali, če gre za divjad, telesa in dele ubitih živali, ki so primerni za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti, vendar niso namenjeni za prehrano ljudi za komercialne namene;

(b)

trupe in naslednje dele, pridobljene iz živali, ki so bile zaklane v klavnici in so bile ocenjene za primerne za zakol za prehrano ljudi na podlagi pregleda pred zakolom, ali telesa in naslednje dele iz divjadi, ki je bila ubita za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo Skupnosti:

(c)

živalski stranski proizvodi iz perutnine in lagomorfov, zaklanih na kmetiji v skladu s členom 1(3)(d) Uredbe (ES) št. 853/2004, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, prenosljive na ljudi ali živali;

(d)

kri živali, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, ki bi se prenašale prek krvi na ljudi ali živali, pridobljenih iz naslednjih živali, ki so bile zaklane v klavnici, potem ko so bile ocenjene za primerne za zakol za prehrano ljudi na podlagi pregleda pred zakolom v skladu z zakonodajo Skupnosti:

(e)

živalske stranske proizvode, pridobljene pri proizvodnji proizvodov, namenjenih prehrani ljudi, vključno z razmaščenimi kostmi, ocvirki ter blatom iz centrifug in separatorjev od predelave mleka;

(f)

proizvode živalskega izvora ali živila, ki vsebujejo proizvode živalskega izvora, ki niso več namenjeni prehrani ljudi iz komercialnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne predstavljajo tveganja za javno zdravje ali zdravje živali;

(g)

hrana za hišne živali in krma živalskega izvora ali krma, ki vsebujejo živalske stranske proizvode, ki niso več namenjeni krmi iz komercialnih razlogov ali zaradi težav pri proizvodnji ali napak pri pakiranju ali drugih napak, ki ne predstavljajo tveganja za javno zdravje ali zdravje živali;

(h)

kri, placento, volno, perje, dlako, rogove, kose kopit in parkljev ter surovo mleko, pridobljene iz živih živali, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, ki bi se prek teh proizvodov prenašale na ljudi ali živali;

(i)

vodne živali in dele takšnih živali, razen morskih sesalcev, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, prenosljive na ljudi ali živali;

(j)

živalske stranske proizvode iz vodnih živali, ki izvirajo iz obratov ali objektov za proizvodnjo ribjih proizvodov za prehrano ljudi;

(k)

naslednje snovi, ki izvirajo iz živali, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, ki bi se prek navedenih snovi prenašala na ljudi ali živali:

(l)

vodne in kopenske nevretenčarje, razen patogenih vrst za ljudi ali živali;

(m)

živali in dele teh živali, ki spadajo v živalski red Rodentia in Lagomorpha, razen snovi kategorije 1, kot je navedeno v členu 8(a)(iii), (iv) in (v) in snovi kategorije 2 iz člena 9(a) do (g);

(n)

kože, kopita in parklje, perje, volno, rogove, dlako in krzno, pridobljene iz mrtvih živali, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, ki bi se prek navedenih proizvodov prenašala na ljudi ali živali, razen tistih, ki so navedeni v točki (b) tega člena;

(o)

maščobno tkivo živali, ki niso kazale nobenih znakov bolezni, ki bi se prek te snovi prenašala na ljudi ali živali, ki so bile zaklane v klavnici in so se štele za primerne za zakol za prehrano ljudi na podlagi pregleda pred zakolom v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(p)

odpadke iz gostinskih dejavnosti, razen tistih iz člena 8(f).

(a)

krmljenje kopenskih živali določene vrste, razen kožuharjev, s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz teles ali delov teles živali iste živalske vrste;

(b)

krmljenje rejnih živali, razen kožuharjev, z odpadki iz gostinskih dejavnosti ali s krmo, ki vsebuje ali je pridobljena iz odpadkov iz gostinskih dejavnosti;

(c)

krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami bodisi neposredno s pašo bodisi s krmljenjem s košenimi krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem so bila uporabljena organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, razen gnoja, razen če paša ali košnja sledita po izteku čakalne dobe, ki zagotavlja ustrezen nadzor tveganj za javno zdravstvo in zdravje živali, in traja vsaj 21 dni, in

(d)

hranjenje gojenih rib s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz teles ali delov teles gojenih rib iste vrste.

(a)

pregledov in nadzorov, ki jih je treba opraviti za zagotovitev uporabe prepovedi iz odstavka 1, ki vključujejo metode odkrivanja in teste, ki jih je treba uporabiti, da se preveri prisotnost snovi, ki izvirajo iz določenih vrst, in mejnih vrednosti za zanemarljive količine predelanih živalskih beljakovin, iz točke (a) in (d) odstavka 1, ki jih povzročata naključnost in tehnično neizogibna kontaminacija,

(b)

pogojev za krmljenje kožuharjev s predelanimi živalskimi beljakovinami, pridobljenimi iz teles ali delov teles živali iste živalske vrste, ter

(c)

pogojev za krmljenje rejnih živali s krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem so bila uporabljena organska gnojila ali sredstva za izboljšanje tal, zlasti spreminjanja čakalne dobe iz točke (c) odstavka 1.

(a)

odstranijo kot odpadki s sežiganjem:

(b)

predelajo ali odstranijo s sosežiganjem, kadar so snovi kategorije 1 odpadki:

(c)

v primeru snovi kategorije 1, razen tistih iz člena 8(a)(i) in (ii), odstranijo s predelavo s sterilizacijo pod pritiskom, s trajno označitvijo pridobljenih snovi in zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;

(d)

v primeru snovi kategorije 1 iz člena 8(f), odstranijo z zakopavanjem na pooblaščenem odlagališču;

(e)

uporabijo kot gorivo za sežig s predhodno predelavo ali brez nje, ali

(f)

uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz členov 33, 34 in 36 in se dajejo na trg v skladu s posebno ureditvijo, določeno v navedenih členih.

(a)

odstranijo kot odpadki s sežiganjem:

(b)

predelajo ali odstranijo s sosežiganjem, kadar so snovi kategorije 2 odpadki:

(c)

se odstranijo na pooblaščenem odlagališču, po predelavi s sterilizacijo pod pritiskom in s trajno označitvijo pridobljenih snovi;

(d)

uporabijo za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal, za dajanje na trg v skladu s členom 32 po predelavi s sterilizacijo pod pritiskom, če je primerno, in s trajno označitvijo pridobljenih snovi;

(e)

kompostirajo ali pretvorijo v bioplin:

(f)

se uporabijo na zemljišču brez predhodne predelave, kadar gre za gnoj, vsebino prebavnega trakta, ločeno od prebavnega trakta, mleko, proizvode iz mleka in kolostrum, za katere pristojni organ meni, da ne pomenijo tveganja za širjenje katere koli nevarne prenosljive bolezni;

(g)

kadar gre za snovi iz vodnih živali, se silirajo, kompostirajo ali pretvorijo v bioplin;

(h)

se uporabijo kot gorivo za zgorevanje s predhodno predelavo ali brez nje, ali

(i)

se uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz členov 33, 34 in 36 in se dajejo na trg v skladu s posebno ureditvijo, določeno v teh členih.

(a)

odstranijo kot odpadki s sežiganjem s predhodno predelavo ali brez nje;

(b)

odstranijo ali predelajo s sosežiganjem s predhodno predelavo ali brez nje, kadar so snovi kategorije 3 odpadki;

(c)

odstranijo na pooblaščenem odlagališču, po predelavi;

(d)

predelajo, razen kadar gre za snovi kategorije 3, ki so se zaradi razgradnje ali kvarjenja tako spremenile, da zaradi tega pomenijo nesprejemljivo tveganje za javno zdravje in zdravje živali, in se uporabijo:

(e)

uporabijo za proizvodnjo surove hrane za hišne živali, ki se daje na trg v skladu s členom 35;

(f)

kompostirajo ali pretvorijo v bioplin;

(g)

kadar gre za snovi iz vodnih živali, silirajo, kompostirajo ali pretvorijo v bioplin;

(h)

v primeru lupin lupinarjev, razen tistih iz člena 2(2)(f), in jajčnih lupin, uporabijo pod pogoji, ki jih določi pristojni organ, za preprečevanje tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravstvenim varstvom živali;

(i)

uporabijo kot gorivo za zgorevanje s predhodno predelavo ali brez nje;

(j)

uporabijo za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz členov 33, 34 in 36 in se dajejo na trg v skladu s posebno ureditvijo, določeno v teh členih;

(k)

ko gre za odpadke iz gostinskih dejavnosti, navedenih v členu 10(p), predelajo s sterilizacijo pod pritiskom ali z metodami predelave iz točke (b) prvega pododstavka člena 15(1) ali kompostirani ali pretvorjeni v bioplin, ali

(l)

uporabijo brez predelave na zemljišču v primeru surovega mleka, kolostruma in pridobljenih proizvodov iz njih, za katere pristojni organ meni, da ne predstavljajo tveganja zaradi bolezni, ki bi se prek navedenih proizvodov prenašala na ljudi ali živali.

(a)

posebnih pogojev za ravnanje s snovmi na krovu in njihovo odstranjevanje, pri čemer gre za snovi, pridobljene z odstranjevanjem notranjih organov rib, ki kažejo znake bolezni, vključno s paraziti, ki se prenašajo na ljudi, na krovu;

(b)

metod predelave za živalske stranske proizvode, ki niso sterilizacija pod pritiskom, zlasti glede parametrov, ki se uporabljajo pri navedenih predelovalnih metodah, zlasti časa, temperature, pritiska in velikosti delcev;

(c)

parametrov za pretvorbo živalskih stranskih proizvodov, vključno z odpadki iz gostinskih dejavnosti, v bioplin ali kompost;

(d)

pogojev za sežiganje in sosežiganje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov;

(e)

pogojev za zgorevanje živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov;

(f)

pogojev za nastajanje živalskih stranskih proizvodov iz člena 10(c) in ravnanje z njimi;

(g)

siliranja snovi, pridobljenih iz vodnih živali;

(h)

trajne označitve živalskih stranskih proizvodov;

(i)

uporabe določenih živalskih stranskih proizvodov, organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal na zemljišču;

(j)

uporabe določenih živalskih stranskih proizvodov za krmljenje rejnih živali, in

(k)

ravni tveganja za javno zdravje in zdravje živali v zvezi z določeno snovjo, ki se šteje za nesprejemljivo, kakor je določeno v členu 14(d).

(a)

točk (c), (f) in (g) prvega pododstavka odstavka 1 lahko države članice sprejmejo ali ohranijo nacionalna pravila za:

(b)

točke (a) prvega pododstavka odstavka 1, se lahko živalski stranski proizvodi iz navedene točke brez poseganja v okoljsko zakonodajo Skupnosti odstranijo na morju.

(a)

kadar gre za živalske stranske proizvode iz točke (a) prvega pododstavka člena 15(1), z njimi ravna in se jih odstrani v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v navedeni točki;

(b)

uporabijo za raziskave in druge posebne namene v skladu s členom 17;

(c)

uporabijo za posebne namene krmljenja v skladu s členom 18, kadar gre za živalske stranske proizvode iz navedenega člena;

(d)

odstranijo v skladu s členom 19, kadar gre za živalske stranske proizvode iz navedenega člena;

(e)

odstranijo ali uporabijo v skladu z alternativnimi metodami, ki so dovoljene v skladu s členom 20, na podlagi parametrov, ki lahko vključujejo sterilizacijo pod pritiskom ali druge zahteve te uredbe ali njenih izvedbenih ukrepov;

(f)

kadar gre za snovi kategorije 2 in kategorije 3 ter če pristojni organ dovoli, uporabijo za pripravo biodinamičnih pripravkov iz člena 12(1)(c) Uredbe (ES) št. 834/2007 in njihovo uporabo na zemljišču;

(g)

uporabijo za prehrano hišnih živali, kadar gre za snovi kategorije 3 ter če pristojni organ to dovoli;

(h)

odstranijo na kmetiji, kadar gre za živalske stranske proizvode razen snovi kategorije 1, ki nastanejo med kirurškimi posegi na živih živalih ali med skotitvijo živali na tej kmetiji, in če to dovoli pristojni organ.

(a)

prepoved vsake nadaljnje uporabe živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov za druge namene, in

(b)

obveznost varnega odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov ali po potrebi njihovega ponovnega odpremljanja v kraj izvora.

(a)

živali iz živalskih vrtov;

(b)

cirkuške živali;

(c)

plazilce in ptice roparice, razen živali iz živalskih vrtov ali cirkuških živali;

(d)

kožuharje;

(e)

prostoživeče živali;

(f)

pse iz priznanih vzrejnih legel ali tropov lovskih psov;

(g)

pse in mačke v zavetiščih;

(h)

ličinke in črve za ribiške vabe.

(a)

krmljenje s snovmi kategorije 1 iz člena 8(b)(ii) in snovmi, pridobljenimi iz živali iz živalskih vrtov, za krmljenje živali iz živalskih vrtov, in

(b)

krmljenje ogroženih ali zaščitenih vrst ptic mrhovinark in drugih vrst, ki živijo v svojem naravnem habitatu, s snovmi kategorije 1 iz člena 8(b)(ii), zaradi spodbujanja biotske raznovrstnosti.

(a)

pogojev, pod katerimi se lahko dovoli zbiranje in uporaba iz odstavka 1 v zvezi z premikom, skladiščenjem in uporabo snovi kategorije 2 in kategorije 3 za krmljenje tudi v primeru novo-nastajajočih tveganj, in

(b)

pogojev, pod katerimi je v nekaterih primerih z odstopanjem od obveznosti iz člena 21(1) lahko dovoljeno krmljenje s snovmi kategorije 1 iz odstavka 2 tega člena, vključno z:

(a)

z zakopavanjem mrtvih hišnih živali in kopitarjev;

(b)

s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem ali na druge načine pod uradnim nadzorom, ki preprečujejo prenašanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, snovi kategorije 1 iz člena 8(a)(v) in (b)(ii), snovi kategorije 2 in snovi kategorije 3 v oddaljenih območjih;

(c)

s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem ali na druge načine pod uradnim nadzorom, ki preprečujejo prenašanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, snovi kategorije 1 iz člena 8(b)(ii), snovi kategorije 2 in kategorije 3, na območjih, na katerih je dostop praktično nemogoč ali bi bil dostop iz geografskih ali podnebnih razlogov ali zaradi naravne nesreče mogoč le v razmerah, ki bi ogrozile zdravje in varnost osebja, ki bi takšne proizvode zbiralo, ali bi bili zaradi dostopa potrebni nesorazmerni načini zbiranja;

(d)

z načini, ki niso sežiganje ali zakopavanje na kraju samem, pod uradnim nadzorom, če gre za snovi kategorije 2 in kategorije 3, ki ne ogrožajo javnega zdravja in zdravja živali, kadar količine snovi ne presegajo zadevne količine na teden, določene glede na naravo izvajanih dejavnosti in živalske vrste izvora zadevnih živalskih stranskih proizvodov;

(e)

s sežiganjem na kraju samem pod pogoji, ki preprečujejo prenos tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, živalskih stranskih proizvodov, ki niso kategorije 1 iz člena 8(a)(i), v primeru izbruha bolezni, ki jo je treba obvezno prijaviti, kadar bi prevoz do najbližjega objekta, odobrenega za predelavo ali odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov, povečal nevarnost širjenja zdravstvenih tveganj ali bi v primeru široko razširjenega izbruha epizootske bolezni pomenil, da so bile presežene odstranjevalne zmogljivosti takšnih objektov, in

(f)

s sežiganjem ali zakopavanjem na kraju samem pod pogoji, ki preprečujejo prenos tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, čebel in čebelarskih stranskih proizvodov.

(a)

območjih, ki jih opredelijo kot oddaljena območja za namene uporabe točke (b) odstavka 1, in razlogih za tako opredelitev ter posodobljene informacije o kakršni koli spremembi takšne opredelitve, in

(b)

uporabi dovoljenj, določenih v točkah (c) in (d) odstavka 1 za snovi kategorije 1 in kategorije 2.

(a)

pogojev, katerih cilj je zagotoviti nadzor tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali v primeru sežiganja in zakopavanja na kraju samem;

(b)

najvišjega odstotka populacije živali iz odstavka 2;

(c)

količine živalskih stranskih proizvodov v povezavi z naravo dejavnosti in živalskimi vrstami izvora, kot je navedeno v točki (d) odstavka 1, in

(d)

seznama bolezni iz točke (e) odstavka 1.

(a)

nadzorovana na način, ki preprečuje njihovo povečanje pred odstranitvijo v skladu s to uredbo ali njenimi izvedbenimi ukrepi, ali

(b)

zmanjšana najmanj na stopnjo, ki je za ustrezno kategorijo živalskih stranskih proizvodov vsaj enakovredna metodam predelave, določenim v skladu s točko (b) prvega pododstavka člena 15(1).

(a)

ukrep, ki dovoljuje alternativno metodo pri uporabi ali odstranjevanju živalskih stranskih proizvodov ali iz njih pridobljenih proizvodov, ali

(b)

ukrep, ki zavrača dovoljenje za takšno alternativno metodo.

(a)

modeli komercialnih dokumentov, ki morajo spremljati živalske stranske proizvode med prevozom, in

(b)

modeli zdravstvenih spričeval in pogoji, ki urejajo način, kako morajo spričevala med prevozom spremljati živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode.

(a)

primerov, v katerih se za zdravstveno spričevalo zahteva, da upošteva raven tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi določenih pridobljenih proizvodov;

(b)

primerov, v katerih se z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 2 in ob upoštevanju nizke ravni tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi določenih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov prevoz pridobljenih proizvodov lahko izvaja brez dokumentov ali spričeval iz navedenega odstavka;

(c)

zahtev za označevanje, vključno z etiketiranjem, in ločevanje različnih kategorij živalskih stranskih proizvodov med prevozom, in

(d)

pogojev za preprečevanje tveganj v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali zaradi zbiranja in prevažanja živalskih stranskih proizvodov, vključno s pogoji za varen prevoz navedenih proizvodov, ki veljajo za zabojnike, vozila in embalažni material.

(a)

drugih nosilcev dejavnosti, ki so jim bili njihovi živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi dobavljeni, in

(b)

nosilcev dejavnosti, od katerih so bili dobavljeni.

(a)

informacij, ki bodo dane na voljo pristojnim organom;

(b)

obdobja, v katerem je treba te informacije hraniti.

(a)

pred začetkom delovanja obvestijo pristojni organ o vseh obratih ali objektih pod njihovim nadzorom, ki so dejavni na kateri koli stopnji nastajanja, prevoza, ravnanja, predelave, skladiščenja, dajanja na trg, distribucije, uporabe ali odstranjevanja živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov;

(b)

pristojnemu organu zagotovijo informacije o:

(a)

predelava živalskih stranskih proizvodov s sterilizacijo pod pritiskom, s predelovalnimi metodami iz točke (b) prvega pododstavka člena 15(1) ali z alternativnimi metodami, dovoljenimi v skladu s členom 20;

(b)

odstranjevanje, kot odpadkov, s sežiganjem živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, razen obratov ali objektov, ki imajo dovoljenje za obratovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES;

(c)

odstranjevanje ali predelava živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, če so odpadki, s sosežiganjem, razen obratov ali objektov, ki imajo dovoljenje za obratovanje v skladu z Direktivo 2000/76/ES;

(d)

uporaba živalskih stranskih proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov kot gorivo za zgorevanje;

(e)

proizvodnja hrane za hišne živali;

(f)

proizvodnja organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

(g)

pretvorba živalskih stranskih proizvodov in/ali pridobljenih proizvodov v bioplin ali kompost;

(h)

ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi po njihovem zbiranju, in sicer z operacijami, kot so sortiranje, razsek, hlajenje, zamrzovanje, soljenje, odstranjevanje kož ali snovi s specifičnim tveganjem;

(i)

skladiščenje živalskih stranskih proizvodov;

(j)

skladiščenje pridobljenih proizvodov, namenjenih:

(a)

določene kategorije, navedene v členih 8, 9 ali 10, ali

(b)

več kot ene kategorije iz členov 8, 9 ali 10, z navedbo, ali se takšne operacije izvajajo:

(a)

so zgrajeni na način, ki omogoča njihovo učinkovito čiščenje in dezinfekcijo, in da po potrebi konstrukcija tal omogoča lažje odtekanje tekočin;

(b)

imajo urejen dostop do ustreznih prostorov za osebno higieno, kot so stranišča, garderobe in umivalniki za osebje;

(c)

imajo uvedene ustrezne ukrepe za zaščito pred škodljivci, kot so žuželke, glodavci in ptice;

(d)

vzdržujejo inštalacije in opremo v dobrem stanju, in poskrbijo za redno umerjanje opreme za merjenje, in

(e)

imajo uvedene ustrezne ukrepe za čiščenje in razkuževanje vsebnikov in vozil, da se prepreči tveganja za kontaminacijo.

(a)

osebe, ki delajo v nečistem sektorju, ne smejo vstopiti v čisti sektor, če pred tem ne zamenjajo delovne obleke in obutve ali če ju ne razkužijo;

(b)

opreme in strojev ni dovoljeno prenašati iz nečistega sektorja v čisti sektor, če niso pred tem očiščeni in razkuženi, in

(c)

nosilec dejavnosti določi postopek v zvezi z gibanjem oseb, namenjen nadzoru gibanja oseb in opisu pravilne uporabe razkuževalnikov obutve in koles prevoznih sredstev.

(a)

se z živalskimi stranskimi proizvodi ravna tako, da se preprečijo tveganja za kontaminacijo;

(b)

se živalski stranski proizvodi predelajo čim prej. Po predelavi se s pridobljenimi proizvodi ravna in jih skladišči tako, da se preprečijo tveganja za kontaminacijo;

(c)

kadar je primerno, se med vsako predelavo živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov vsi deli živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov obdelajo pri določeni temperaturi in določenem času ter prepreči tveganja ponovne kontaminacije;

(d)

nosilci dejavnosti redno preverjajo ustrezne parametre, zlasti temperaturo, pritisk, čas, velikost delcev, kadar je primerno, z avtomatskimi napravami;

(e)

se za vse dele obratov ali objektov uvedejo in dokumentirajo postopki čiščenja.

(a)

zahtev v zvezi z infrastrukturo in opremo, ki veljajo v odobrenih obratih ali objektih;

(b)

higienskih zahtev, ki veljajo vse vrste ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi, vključno z ukrepi, ki spreminjajo higienske zahteve za obrate ali objekte iz člena 25(1);

(c)

pogojev in tehničnih zahtev za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi in za njihovo obdelavo, pretvorbo, predelavo in skladiščenje ter pogoje za obdelavo odpadne vode;

(d)

dokazov, ki jih mora nosilec dejavnosti predložiti za validacijo obdelave, pretvorbe in predelave živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v zvezi z njihovo sposobnostjo preprečevanja tveganj za javno zdravje in zdravje živali;

(e)

pogojev za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi iz ene ali več kategorij iz členov 8, 9 ali 10 v istem obratu ali objektu:

(f)

pogojev za preprečevanje navzkrižne kontaminacije, kadar se živalski stranski proizvodi skladiščijo, obdelujejo ali predelujejo v za to namenjenem delu obrata ali objekta iz člena 26;

(g)

standardnih parametrov pretvorbe za objekte za pridelavo bioplina in komposta;

(h)

zahtev, ki veljajo za sežiganje ali sosežiganje v objektih z veliko in majhno zmogljivostjo iz člena 24(1)(b) in (c), in

(i)

zahtev, ki veljajo za zgorevanje živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov iz člena 24(1)(d).

(a)

predelavo živalskih stranskih proizvodov;

(b)

pretvorbo živalskih stranskih proizvodov v bioplin in kompost;

(c)

ravnanje z več kot eno kategorijo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov in njihovo skladiščenje v istem obratu ali objektu;

(d)

proizvodnjo hrane za hišne živali.

(a)

opredelijo vsa tveganja, ki jih je treba preprečiti, odpraviti ali zmanjšati na sprejemljivo raven;

(b)

opredelijo kritične kontrolne točke pri koraku ali korakih, ko je nadzor nujen za preprečevanje ali odpravo tveganja ali njegovo zmanjšanje na sprejemljivo raven;

(c)

določijo kritične meje na kritičnih kontrolnih točkah, ki sprejemljivost ločujejo od nesprejemljivosti, kar zadeva preprečevanje, odpravljanje ali zmanjševanje ugotovljenih tveganj;

(d)

določijo in izvajajo učinkovite postopke spremljanja na kritičnih kontrolnih točkah;

(e)

določijo korektivne ukrepe, kadar se pri spremljanju pokaže, da neka kritična kontrolna točka ni pod nadzorom;

(f)

vzpostavijo postopke, da se preveri, ali so ukrepi, opredeljeni v točkah (a) do (e), popolni in učinkovito delujejo. Postopki verifikacije se izvajajo redno;

(g)

določijo dokumente in evidenco, sorazmerne z naravo in obsegom dejavnosti poslovanja, da bi dokazali učinkovito uporabo ukrepov iz točk (a) do (f).

(a)

da so oblikovane v posvetovanju s predstavniki strani, na katerih interese bi lahko močno vplivale, in so jih razširili sektorji nosilcev dejavnosti, ter

(b)

da je njihova vsebina izvedljiva za sektorje, na katere se nanašajo.

(a)

so snovi kategorije 3 ali so pridobljeni iz snovi kategorije 3, ki niso snovi iz člena 10(n), (o) in (p);

(b)

so bili zbrani ali predelani, kakor je ustrezno, v skladu s pogoji za sterilizacijo pod pritiskom ali drugimi pogoji za preprečevanje tveganj za javno zdravje in zdravje živali v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 15, in vsakim ukrepom, ki je bil določen v skladu z odstavkom 2 tega člena, ter

(c)

izvirajo iz odobrenih ali registriranih obratov ali objektov za zadevne živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode.

(a)

so pridobljena iz snovi kategorije 2 ali kategorije 3;

(b)

so proizvedena v skladu s pogoji za sterilizacijo pod pritiskom ali drugimi pogoji za preprečevanje tveganj za javno zdravje in zdravje živali v skladu z zahtevami, določenimi v skladu s členom 15, in vsakim ukrepom, ki je bil določen v skladu z odstavkom 3 tega člena;

(c)

izvirajo iz odobrenih ali registriranih objektov ali obratov, kakor je ustrezno, in

(d)

če gre za mesno-kostno moko, pridobljeno iz snovi kategorije 2, in predelane živalske beljakovine, namenjene za uporabo kot organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal ali za uporabo v njih, zmešana s komponento, ki prepreči nadaljnjo uporabo mešanice za namene krmljenja, in označena v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu z odstavkom 3.

(a)

pogojev, pri katerih se upošteva javno zdravje in zdravje živali, za proizvajanje in uporabo organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

(b)

sestavin ali snovi za označitev organskih gnojil in sredstev za izboljšanje tal;

(c)

sestavin za mešanje z organskimi gnojili in sredstvi za izboljšanje tal;

(d)

dodatnih pogojev, kot so metode, ki jih je treba uporabiti pri označitvi, in minimalna razmerja, ki jih je treba upoštevati pri pripravi mešanice, da se izključi uporaba takšnih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal za namene krmljenja, in

(e)

primerov, ko sestava ali embalaža omogoča, da se snovi izvzamejo od zahteve za mešanje.

(a)

kozmetične izdelke, kakor so opredeljeni v členu 1(1) Direktive 76/768/EGS;

(b)

aktivne medicinske pripomočke za vsaditev, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(c) Direktive 90/385/EGS;

(c)

medicinske pripomočke, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(a) Direktive 93/42/EGS;

(d)

in vitro diagnostične medicinske pripomočke, kakor so opredeljeni v členu 1(2)(b) Direktive 98/79/ES;

(e)

zdravila za uporabo v veterinarski medicini, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/82/ES;

(f)

zdravila, kakor so opredeljena v členu 1(2) Direktive 2001/83/ES.

(a)

so proizvodi pridobljeni iz:

(b)

zagotovijo nadzor tveganj za javno zdravje in zdravje živali z varno obdelavo v skladu s členom 38, kadar zagotavljanje varnega izvora v skladu s členom 37 ne zagotavlja zadostnega nadzora.

(a)

navedeni proizvodi:

(b)

zagotavljajo nadzor tveganj za javno zdravje in zdravje živali:

(a)

ki ne povzročajo nesprejemljiva tveganja za javno zdravje in zdravje živali;

(b)

ki so bile zbrane in prepeljane s točke zbiranja v proizvodni obrat ali objekt pod pogoji, ki izključujejo tveganja za javno zdravje in zdravje živali, ali

(c)

so bile uvožene v Skupnost in prepeljane s točke prvega vstopa v proizvodni obrat ali objekt pod pogoji, ki izključujejo tveganja za javno zdravje in zdravje živali.

(a)

pod pogoji, ki ne povzročajo nobenega nesprejemljivega tveganja za javno zdravje in zdravje živali, ali

(b)

ki lahko povzročijo tveganje za javno zdravje in zdravje živali za posebne namene, če je takšna uporaba upravičena s cilji, ki jih določi zakonodaja Skupnosti, zlasti glede zaščite javnega zdravja in zdravja živali.

(a)

pogojev za dajanje na trg uvožene hrane za hišne živali ali hrane za hišne živali, proizvedene iz uvoženih snovi, iz snovi kategorije 1 iz člena 8(c);

(b)

pogojev za varen izvor in premik snovi, ki jih je treba uporabljati v pogojih, ki izključujejo tveganja v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali;

(c)

dokumentacije iz prvega pododstavka člena 37(2);

(d)

parametrov proizvodnega procesa iz prvega odstavka člena 38, zlasti glede uporabe fizične ali kemične obdelave uporabljenih snovi;

(e)

zahtev testiranja, ki veljajo za končni proizvod, in

(f)

pogojev za varno uporabo pridobljenih proizvodov, ki povzročajo tveganje za javno zdravje ali zdravje živali.

(a)

z ustreznimi zahtevami te uredbe in njenimi izvedbenimi ukrepi za določene živalske stranske proizvode ali pridobljene proizvode, ki so vsaj tako strogi kot tisti, ki veljajo za proizvodnjo ali dajanje na trg takšnih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov znotraj Skupnosti;

(b)

s pogoji, priznanimi za vsaj enakovredne zahtevam, ki v okviru zakonodaje Skupnosti veljajo za proizvodnjo ali dajanje na trg takšnih živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, ali

(c)

kadar gre za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode iz členov 33, 35 in 36, z zahtevami iz teh členov.

(a)

snovi s specifičnim tveganjem izvaja samo v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001;

(b)

živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, mešanih ali kontaminiranih s katerim koli odpadkom s seznama nevarnih odpadkov iz Odločbe 2000/532/ES, izvaja samo, če izpolnjujejo zahteve Uredbe (ES) št. 1013/2006;

(c)

snovi kategorije 1, kategorije 2 in iz njih pridobljenih proizvodov, ki niso namenjene za proizvodnjo pridobljenih proizvodov iz členov 33, 35 in 36, izvaja samo, če so pravila za njihov uvoz sprejeta v skladu s členom 42(2)(a);

(d)

živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov za namene iz člena 17(1) izvaja v skladu z nacionalnimi ukrepi, ki zagotavljajo nadzor tveganj za javno zdravje in zdravje živali, do sprejetja usklajenih pogojev iz člena 17(2).

(a)

prihajati iz tretje države ali dela tretje države, ki je uvrščena oziroma uvrščen na seznam v skladu z odstavkom 4;

(b)

prihajati iz obratov ali objektov, ki jih odobri ali registrira pristojni organ tretje države izvora in je na seznamu za navedeni namen, in

(c)

med prevozom do vstopne točke v Skupnost, na kateri se izvajajo veterinarski pregledi, spremljati dokumenti, kot so komercialni dokument ali zdravstveno spričevalo, kadar je primerno pa izjava, ki ustreza vzorcu, določenemu v skladu s točko (d) prvega pododstavka člena 42(2).

(a)

zakonodajo tretje države;

(b)

organizacijo pristojnega organa ter njegovih inšpekcijskih služb v tretji državi, pooblastila navedenih služb, nadzor nad njimi in njihova pooblastila za učinkovito spremljanje uporabe njihove zakonodaje;

(c)

dejanske zdravstvene pogoje, ki veljajo za proizvodnjo, izdelavo, ravnanje s proizvodi živalskega izvora, skladiščenje in odpremo teh proizvodov, namenjenih v Skupnost;

(d)

jamstva, ki jih lahko da tretja država glede skladnosti z ustreznimi zdravstvenimi pogoji;

(e)

izkušnje pri trženju proizvoda iz tretje države ter rezultate opravljenih uvoznih pregledov;

(f)

rezultate vseh inšpekcijskih pregledov Skupnosti v tretji državi;

(g)

zdravstveni status rejnih živali, drugih domačih živali in prostoživečih živali v tretji državi, ob upoštevanju zlasti eksotičnih bolezni živali ter vseh vidikov splošnih zdravstvenih razmer v državi, ki bi lahko pomenile tveganje za javno zdravje in zdravje živali v Skupnosti;

(h)

točnost in hitrost, s katero tretja država sporoča informacije o obstoju infekcijskih ali kužnih bolezni živali na svojem ozemlju, zlasti bolezni s seznama Kodeksa o zdravstvenem varstvu kopenskih živali in Kodeksa zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodnega urada za zdravje živali;

(i)

veljavnih predpisov o preprečevanju in nadzoru infekcijskih ali kužnih bolezni živali, ki veljajo v tretji državi, in njihovem izvajanju, vključno s pravili o uvozu iz drugih tretjih držav.

(a)

pogojev za uvoz in tranzit snovi kategorije 1 in kategorije 2 ter iz njih pridobljenih proizvodov;

(b)

omejitev v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali, veljavnih za uvožene snovi kategorije 3 ali iz njih pridobljene proizvode, ki se lahko določijo s sklicevanjem na sezname Skupnosti tretjih držav ali delov tretjih držav, pripravljene v skladu s členom 41(4) ali za druge namene javnega zdravja ali zdravja živali;

(c)

pogojev za proizvodnjo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov v obratih ali objektih v tretjih državah; takšni pogoji lahko vključujejo načine nadzora takšnih obratov in objektov, ki ga izvaja zadevni pristojni organ, in lahko izvzamejo nekatere vrste obratov ali objektov, ki ravnajo z živalskimi stranskimi proizvodi ali pridobljenimi proizvodi, odobritve ali registracije iz točke (b) drugega pododstavka člena 41(3), in

(d)

modelov zdravstvenih spričeval, komercialnih dokumentov in izjav, ki spremljajo pošiljke in določajo pogoje, pod katerimi je mogoče izjaviti, da so zadevni živalski stranski proizvodi ali pridobljeni proizvodi zbrani ali proizvedeni v skladu z zahtevami te uredbe.

(a)

snovi s specifičnim tveganjem izvaja samo v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001;

(b)

živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov, mešanih ali onesnaženih s katerim koli odpadkom s seznama nevarnih odpadkov iz Odločbe 2000/532/ES, izvaja samo, če izpolnjujejo zahteve Uredbe (ES) št. 1013/2006.

(a)

začasno odvzame odobritve obratov ali objektov v skladu s to uredbo, če:

(b)

odvzame odobritve obratov ali objektov v skladu s to uredbo, če:

(c)

uvede posebne pogoje za obrate in objekte, da se odpravijo obstoječe pomanjkljivosti.

(a)

da zahteve zakonodaje Skupnosti niso izpolnjene, in

(b)

da takšne operacije povzročajo možna tveganja za javno zdravje in zdravje živali.

(a)

oblike seznamov iz odstavka 1, in

(b)

postopka omogočanja dostopnosti do seznamov iz odstavka 1.

(a)

da zavrne prejem pošiljke;

(b)

da brezpogojno sprejme to pošiljko, ali

(c)

da za sprejem pošiljke postavi pogoje:

(a)

živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz odstavka 1;

(b)

predelanih živalskih beljakovin, pridobljenih iz snovi kategorije 3.

(a)

določenega obdobja za odločitev pristojnega organa iz odstavka 1;

(b)

dodatnih pogojev za odpremo živalskih stranskih proizvodov ali pridobljenih proizvodov iz odstavka 4;

(c)

vzorcev zdravstvenih spričeval, ki morajo spremljati pošiljke, poslane v skladu z odstavkom 5, in

(d)

pogojev, pod katerimi se lahko živalski stranski proizvodi ali iz njih pridobljeni proizvodi, namenjeni za uporabo na razstavah, pri umetniških dejavnostih, za diagnostične, izobraževalne ali raziskovalne namene, pošljejo drugim državam članicam z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 tega člena.

(a)

odpremo gnoja, ki se prevaža med dvema točkama na isti kmetiji ali med kmetijami v obmejnih regijah držav članic s skupno mejo;

(b)

odpremo drugih živalskih stranskih proizvodov, ki se prevažajo med obrati ali objekti v obmejnih regijah držav članic s skupno mejo, in

(c)

prevoz poginjenih hišnih živali na sežig v obrat ali objekt v obmejni regiji druge države članice s skupno mejo.

14.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/34

(1)

Izvajanje skupne prometne politike zahteva učinkovit sistem zračnega prometa, ki zagotavlja varno, redno in trajnostno delovanje storitev v zračnem prometu, optimizira zmogljivosti ter olajšuje prosti pretok blaga, oseb in storitev.

(2)

Evropski parlament in Svet sta sprejela prvi paket zakonodaje o enotnem evropskem nebu, in sicer Uredbo (ES) št. 549/2004 z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (4), Uredbo (ES) št. 550/2004 z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o zagotavljanju služb) (5), Uredbo (ES) št. 551/2004 z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu (Uredba o zračnem prostoru) (6) in Uredbo (ES) št. 552/2004 z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) (7), in tako vzpostavila trdno pravno podlago za brezhiben, interoperabilen in varen sistem upravljanja zračnega prometa (ATM).

(3)

Zaradi jasnih zahtev industrije, držav članic in drugih zainteresiranih strani po poenostavitvi in izboljšanju učinkovitosti regulativnega okvira za letalstvo v Evropi je bila novembra 2006 ustanovljena Skupina na visoki ravni za prihodnji evropski regulativni okvir na področju letalstva („Skupina na visoki ravni“). Skupina na visoki ravni, večinsko sestavljena iz predstavnikov zainteresiranih strani, je julija 2007 predložila poročilo, ki je vsebovalo priporočila o tem, kako izboljšati delovanje in upravljanje evropskega letalskega sistema. Skupina na visoki ravni je priporočila, naj se okolju pripiše enak pomen kot varnosti in učinkovitosti v letalskem sistemu, ter vztrajala, naj industrija in zakonodajalci sodelujejo in zagotovijo, da ATM čim bolj prispeva k trajnosti.

(4)

Svet je na srečanju dne 7. aprila 2008 pozval Komisijo, naj v skladu s priporočili Skupine na visoki ravni razvije celovit sistemski pristop v skladu s konceptom od izhoda do izhoda na letalo (gate-to-gate) za izboljšanje varnosti, ATM in stroškovne učinkovitosti.

(5)

Da bi dokončno oblikovali enotno evropsko nebo, je treba na ravni Skupnosti sprejeti dodatne ukrepe, zlasti za izboljšanje delovanja evropskega letalskega sistema na ključnih področjih, kot so okolje, zmogljivost in stroškovna učinkovitost, vse skupaj z ozirom na prevladujoče varnostne cilje. Zakonodajo o enotnem evropskem nebu je treba tudi prilagoditi tehničnemu napredku.

(6)

Uredba Sveta (ES) št. 219/2007 z dne 27. februarja 2007 o ustanovitvi skupnega podjetja za razvoj nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (SESAR) (8) poziva k razvoju in izvajanju osrednjega načrta ATM. Za njegovo izvajanje so potrebni regulativni ukrepi za podpiranje razvoja, uvajanja in financiranja novih konceptov in tehnologij. Cilj je sistem usklajenih in medsebojno povezljivih elementov, ki bodo zagotavljali učinkovitost zračnega prometa v Evropi. Načrt za izvajanje enotnega evropskega neba bi moral upoštevati časovno obdobje, ki je predvideno za razvojno in izvajalno fazo programa SESAR kot dela enotnega evropskega neba. Oba procesa bi bilo treba natančno usklajevati med seboj.

(7)

Zasnova skupnih projektov, namenjenih pomoči uporabnikom zračnega prostora in/ali izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa pri izboljšanju skupne navigacijske infrastrukture, zagotavljanja storitev navigacijskih služb zračnega prometa in uporabe zračnega prostora, zlasti tistih, potrebnih za izvajanje osrednjega načrta ATM, ne bi smela vplivati na že obstoječe projekte s podobnimi cilji, za katere se je odločila ena ali več držav članic. Določbe o financiranju izvajanja skupnih projektov ne bi smele posegati v način priprave teh skupnih projektov. Komisija lahko predlaga uporabo finančnih sredstev, kot so sredstva vseevropskih prometnih omrežij ali Evropske investicijske banke, v podporo skupnim projektom, zlasti za pospešitev izvajanja programa SESAR, v večletnem finančnem okviru. Brez poseganja v dostop do zgoraj omenjenih finančnih sredstev bi lahko države članice same določile, kako bodo porabljeni prihodki od prodaje pravic letalskega sektorja na dražbah v skladu s sistemom trgovanja s pravicami do emisij, in s tem v zvezi pretehtajo, ali bi bil lahko del teh prihodkov porabljen za financiranje skupnih projektov na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora.

(8)

Zlasti pri izvajanju skupnih projektov bi bilo treba paziti, med drugim prek izčrpnega in preglednega računovodstva, da se zagotovi, da uporabniki zračnega prostora ne plačujejo dvojnih obremenitev. Skupne projekte bi bilo treba izvajati v korist vseh zainteresiranih strani, katerim bi bilo treba zagotoviti enako obravnavanje.

(9)

Da se zagotovi dosleden in jasen pregled nad izvajanjem storitev v Evropi, bi morali biti nacionalni nadzorni organi dovolj neodvisni in razpolagati z zadostnimi viri. Tem organom njihova neodvisnost ne bi smela preprečevati, da svoje upravne naloge izvajajo v upravnem okviru.

(10)

Nacionalni nadzorni organi imajo ključno vlogo pri izvajanju načrtov enotnega evropskega neba, zato bi jim morala Komisija omogočiti sodelovanje, da bi omogočili izmenjavo najboljše prakse in razvili skupen pristop, tudi prek okrepljenega sodelovanja na regionalni ravni. To sodelovanje bi moralo biti redno.

(11)

Socialne partnerje bi bilo treba bolje obveščati in se z njimi posvetovati o vseh ukrepih, ki imajo pomembne socialne učinke. Posvetovati bi se bilo treba tudi na ravni Skupnosti, z Odborom za sektorski dialog, ustanovljenim na podlagi Sklepa Komisije 98/500/ES (9).

(12)

Za večjo uspešnost ATM in navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) je treba vzpostaviti okvir za opredelitev, izvajanje in uveljavljanje zavezujočih ciljev uspešnosti na ključnih področjih delovanja v skladu s politikami Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO). Takšen okvir bi moral nujno vsebovati ustrezen mehanizem za poročanje, preverjanje, vrednotenje in razširjanje podatkov o ATM in ANS, skupaj z ustreznim načrtom spodbud, ki bi pospeševal uspešno uresničevanje ciljev.

(13)

Nacionalni nadzorni organi bi morali biti dovolj prilagodljivi, da pri oblikovanju svojih nacionalnih in regionalnih načrtov upoštevajo nacionalne ali regionalne razmere. Države članice bi morale pri odobritvi ali sprejetju nacionalnih načrtov imeti pravico, da izvedejo ustrezne popravke.

(14)

Pri določanju pristojbin za storitve navigacijskih služb zračnega prometa bi si morale Komisija in države članice prizadevati za uporabo skupnih napovedi. Treba bi bilo omogočiti določeno mero prilagodljivosti v primerih, kjer promet precej odstopa od napovedi, predvsem z uporabo ustreznih mehanizmov opozarjanja.

(15)

Stroški, ki jih države članice določijo na nacionalni ravni ali ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, ki bi si jih morali uporabniki zračnega prostora deliti, bi morali upoštevati cilje uspešnosti.

(16)

Države članice bi morale glede izvajanja čezmejnih storitev zagotoviti, da nacionalni pravni sistemi ne prepovedujejo imenovanja izvajalca storitev služb zračnega prometa na podlagi tega, da ima ta sedež v drugi državi članici ali je v lasti državljanov te države članice.

(17)

Nacionalni nadzorni organi bi morali sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje visoke stopnje varnosti, vključno z možnostjo izdaje posameznih dovoljenj za vsako vrsto storitev navigacijskih služb zračnega prometa, ob spoštovanju potrebe po stroškovni učinkovitosti in doslednosti ter izogibanju podvajanj.

(18)

Funkcionalni bloki zračnega prostora so ključni za krepitev sodelovanja med izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa za izboljšanje učinkovitosti in ustvarjanje sinergij. Države članice bi morale v razumnem obdobju vzpostaviti funkcionalne bloke zračnega prostora. V ta namen in zavoljo optimizacije vmesnika funkcionalnih blokov zračnega prometa v enotnem evropskem nebu bi morale zadevne države članice sodelovati med seboj in po potrebi tudi s tretjimi državami.

(19)

Kadar države članice vzpostavijo funkcionalni blok zračnega prostora, imajo druge države članice, Komisija in druge zainteresirane strani priložnost, da predložijo svoje ugotovitve z namenom olajšati izmenjavo mnenj. Te ugotovitve bi morale biti za zadevne države članice le posvetovalne narave.

(20)

V primeru težav pri pogajalskem procesu glede vzpostavljanja funkcionalnih blokov zračnega prostora lahko Komisija imenuje koordinatorja sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora („koordinator“). Naloge koordinatorja bi morale biti zato usmerjene k nudenju pomoči pri reševanju takšnih težav brez poseganja v suverenost zadevnih držav članic, po potrebi pa tudi tretjih držav, ki sodelujejo pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora. Stroški dejavnosti koordinatorja ne bi smele vplivati na nacionalne proračune držav članic.

(21)

Poročila Komisije za oceno uspešnosti Eurocontrola in končno poročilo Skupine na visoki ravni potrjujejo, da ni mogoče ločeno razvijati omrežja zračnih poti in strukture zračnega prostora, kajti vsaka posamezna država članica je sestavni del evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (EATMN), tako v Skupnosti kakor tudi zunaj nje. Za splošni zračni promet bi zato bilo treba postopno uvesti bolj povezan operativni zračni prostor.

(22)

Glede na vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prometa in pripravo načrta izvedbe bi morala Komisija določiti in upoštevati pogoje, potrebne da Skupnost vzpostavi enotno evropsko letalsko informativno območje (SEFIR), za katero države članice vložijo zahtevek pri ICAO v skladu s sprejetimi postopki te organizacije in s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi držav članic v skladu s Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisano v Chicagu dne 7. decembra 1944 („čikaška konvencija“). SEFIR, ki zajema letalski prostor v pristojnosti držav članic, bi moral olajšati skupno načrtovanje in povezovanje dejavnosti, da bi se odpravila regionalna ozka grla. SEFIR bi moral biti dovolj prilagodljiv za upoštevanje posebnih potreb, kot so gostota prometa in zahtevana raven kompleksnosti.

(23)

Uporabniki zračnega prostora se soočajo z različnimi pogoji dostopa do zračnega prostora Skupnosti in svobode gibanja v njem. Vzrok je pomanjkanje usklajenih pravil zračnega prometa Skupnosti ter zlasti pomanjkanje usklajene klasifikacije zračnega prostora. Komisija bi morala zato ta pravila uskladiti na podlagi standardov ICAO.

(24)

EATMN bi bilo treba oblikovati in izvajati z namenom zagotavljanja varnosti, okoljske trajnosti, izboljšanja zmogljivosti in boljše stroškovne učinkovitosti celotnega omrežja zračnega prometa. Kot je poudarjeno v poročilu Komisije z dne 31. oktobra 2008 za oceno uspešnosti Eurocontrola z naslovom „Ocena pobud funkcionalnih blokov zračnega prostora in njihovem prispevku k izboljšanju uspešnosti“, bi bilo to mogoče najbolje zagotoviti z usklajenim upravljanjem omrežja zračnega prometa na ravni Skupnosti.

(25)

V skladu z izjavo držav članic glede vojaških zadev, povezanih z enotnim evropskim nebom, ki je priložena Uredbi (ES) št. 549/2004, bi morali imeti sodelovanje in usklajevanje med civilnimi in vojaškimi organi temeljno vlogo pri izvajanju enotnega evropskega neba, da bi se približali bolj prilagodljivi uporabi zračnega prostora, kar bi omogočilo doseganje ciljev uspešnosti enotnega evropskega neba, ob ustreznem upoštevanju uspešnosti vojaških misij.

(26)

Glede zračnih poti je predvsem treba doseči skupno, usklajeno strukturo zračnega prostora, da bi sedanja in prihodnja organizacija zračnega prostora temeljila na skupnih načelih, zagotoviti postopno izvajanje osrednjega načrta ATM, da se optimizira uporaba omejenih virov z namenom izogibanja nepotrebnim stroškom za opremo ter da se zračni prostor oblikuje in upravlja v skladu z usklajenimi pravili. Za uresničitev tega cilja bi morala biti Komisija odgovorna za sprejemanje potrebnih pravno zavezujočih predpisov in izvedbenih sklepov.

(27)

Seznam nalog upravljanja in oblikovanja omrežja bi bilo treba dopolniti, da bo po potrebi vseboval bodoče naloge omrežja, opredeljene v osrednjem načrtu ATM. Pri tem bi morala Komisija kar najbolje izrabiti znanje in izkušnje Eurocontrola.

(28)

Skupina na visoki ravni je priporočila določitev novih ali razširjenih nalog na obstoječi podlagi in razširila vlogo Eurocontrola, pri čemer bi Skupnost postala edini regulator, upoštevati pa bi bilo treba tudi načelo ločitve regulacije od izvajanja storitev. V skladu s tem bi Komisija preoblikovani Eurocontrol, za katerega veljajo nova pravila upravljanja, pooblastila za različne naloge, ki ne vključujejo sprejemanja zavezujočih ukrepov splošnega obsega ali uresničevanja politične diskrecije. Eurocontrol bi moral te naloge izvajati na nepristranski in stroškovno učinkovit način ter ob polni vključenosti uporabnikov zračnega prostora in izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa.

(29)

Za izboljšanje učinkovitosti pri upravljanju pretoka zračnega prometa bi bilo treba uvesti ustrezne ukrepe, ki bi obstoječim operativnim enotam, vključno s Centralno enoto Eurocontrola za upravljanje pretoka zračnega prometa, pomagali pri zagotavljanju učinkovitih letalskih operacij. Poleg tega Sporočilo Komisije o akcijskem načrtu za zmogljivost letališč, učinkovitost in varnost v Evropi poudarja potrebo po zagotavljanju operativne skladnosti med načrti leta in letališkimi sloti. Poleg tega bi lahko opazovalna skupina Skupnosti za zmogljivost letališč pomagala, da se državam članicam zagotovijo nepristranske informacije zavoljo uskladitve zmogljivosti letališč z zmogljivostmi ATM, ne da bi to posegalo v pristojnosti držav na tem področju.

(30)

Zagotavljanje sodobnih, popolnih, kakovostnih in pravočasnih letalskih informacij pomembno vpliva na varnost ter olajševanje dostopa do zračnega prostora Skupnosti in svobode gibanja v njem. Ob upoštevanju osrednjega načrta ATM bi morala Skupnost prevzeti pobudo in posodobiti ta sektor v sodelovanju z Eurocontrolom ter zagotoviti, da imajo uporabniki dostop do teh podatkov prek ene javne točke dostopa, kar omogoča sodobno, uporabnikom prijazno in potrjeno celostno obveščanje.

(31)

Pri elektronskem portalu za meteorološke informacije bi morala Komisija upoštevati različne vire informacij, tudi vire določenih izvajalcev storitev, če je to potrebno.

(32)

Da bi se izognili nepotrebni upravni obremenitvi in podvajajočim se postopkom preverjanja, bi bilo treba certifikate, izdane v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (10), sprejeti za namene te uredbe, kolikor se nanašajo na komponente ali sisteme.

(33)

Potrdilo, ki se izda v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 in ki se uporabi kot alternativen način izpolnjevanja osnovnih zahtev Uredbe (ES) št. 552/2004, bi morala spremljati tehnična dokumentacija, kot se zahteva za certifikacijo s strani Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA).

(34)

Nekatere zahteve Uredbe (ES) št. 552/2004 se ne bi smele uporabljati za sisteme, ki so začeli obratovati pred 20. oktobrom 2005. Nacionalni nadzorni organi in izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa bi morali imeti možnost, da se na nacionalni ravni dogovorijo o postopkih in dokumentaciji, potrebni kot dokazilo, da sistemi ATM, ki so začeli obratovati pred 20. oktobrom 2005, izpolnjujejo bistvene zahteve Uredbe (ES) št. 552/2004. Izvedbena pravila in podrobna navodila Skupnosti, ki se sprejmejo po sprejetju te uredbe, bi morala upoštevati to ureditev, ne da bi to pripeljalo do zahtev po dokumentarnih dokazilih z veljavnostjo za nazaj.

(35)

Skupina na visoki ravni je v končnem poročilu Komisiji priporočila, naj program SESAR posebej obravnava opredelitev interoperabilnih postopkov, sistemov in izmenjavo informacij v Evropi in z ostalimi deli sveta. To bi moralo vključevati tudi razvoj ustreznih standardov in identifikacijo novih izvedbenih pravil ali specifikacij Skupnosti v zvezi z enotnim evropskim nebom.

(36)

Pri sprejemanju izvedbenih ukrepov, vključno s standardi, ki jih je določil Eurocontrol, bi morala Komisija zagotoviti, da ukrepi vsebujejo vse potrebne izboljšave izvirnih standardov in v celoti upoštevajo potrebe po izogibanju podvajanja predpisov.

(37)

Da bi si lahko hkrati prizadevali za okrepitev varnostnih standardov v zračnem prometu in izboljšanje splošne uspešnosti ATM in ANS zračnega prometa za splošni zračni promet v Evropi, je treba upoštevati človeški faktor. Države članice bi morale zato razmisliti o uvedbi načel „kulture pravičnosti“.

(38)

Zaradi predloga razširitve pristojnosti EASA na področje varnega upravljanja zračnega prometa bi bilo treba zagotoviti skladnost uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004, (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008.

(39)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (11). Te ukrepe bi bilo treba sprejeti ob upoštevanju rokov, določenih v tej uredbi ter uredbah (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004, (ES) št. 552/2004 in (ES) št. 216/2008.

(40)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za posodobitev ukrepov zaradi tehničnega ali operativnega razvoja ter za določitev osnovnih meril in postopkov za izpolnjevanje nekaterih funkcij upravljanja omrežja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb uredb (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 z njihovim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(41)

Za nujne primere, ko ni mogoče upoštevati običajnih rokov za regulativni postopek s pregledom, bi bilo treba Komisiji omogočiti, da uporabi nujni postopek iz člena 5a(6) Sklepa 1999/468/ES.

(42)

Ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena v Córdobi dne 18. septembra 2006 na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju (v nadaljnjem besedilu „ministrska izjava“), bo nadomestila skupno izjavo o letališču, sprejeto v Londonu dne 2. decembra 1987, njeno polno spoštovanje p a se bo štelo kot spoštovanje izjave iz leta 1987.

(43)

Ta uredba se v celoti uporablja za gibraltarsko letališče, v okviru ministrske izjave in v skladu z njo. Brez poseganja v ministrsko izjavo so uporaba tega ukrepa na gibraltarskem letališču in vsi ukrepi v zvezi z njegovim izvajanjem v celoti usklajeni z navedeno izjavo in vsemi njenimi določbami.

(44)

Uredbe (ES) št. 549/2004, (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004 in (ES) št. 552/2004 bi zato bilo treba ustrezno spremeniti –

(1)

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Cilj in področje uporabe

1.   Cilj pobude ‚Enotno evropsko nebo‘ je okrepiti veljavne varnostne standarde v zračnem prometu, prispevati k trajnostnemu razvoju sistema zračnega prometa ter izboljšati celovito uspešnost upravljanja zračnega prometa (ATM) in sistema navigacijskih služb zračnega prometa (ANS) za splošni zračni promet v Evropi ter tako ustreči zahtevam uporabnikov zračnega prostora. To enotno evropsko nebo vključuje usklajeno vseevropsko omrežje prog, upravljanje prog in sisteme za upravljanje zračnega prometa, ki temeljijo izključno na varnosti, učinkovitosti in tehničnih zahtevah v dobrobit vseh uporabnikov zračnega prostora. V zasledovanju tega cilja ta uredba vzpostavlja usklajen regulativni okvir za oblikovanje enotnega evropskega neba.

2.   Uporaba te uredbe in ukrepov iz člena 3 ne posega v suverenost držav članic nad njihovim zračnim prostorom in v njihove zahteve glede javnega reda ter v varnostne in obrambne zadeve, kakor so določene v členu 13. Ta uredba in ukrepi iz člena 3 ne vključujejo vojaških operacij in vojaškega usposabljanja.

3.   Uporaba te uredbe in ukrepov iz člena 3 ne posega v pravice in dolžnosti držav članic, ki izhajajo iz Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (čikaška konvencija). V povezavi s tem je dodatni cilj te uredbe na zadevnih področjih pomagati državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po čikaški konvenciji z oblikovanjem osnove za skupno razlago in enotno izvajanje njenih določb ter z zagotavljanjem, da bodo določbe v tej uredbi in predpisih za njeno izvajanje natančno upoštevane.

4.   Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v zadevni pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska v zvezi s sporom glede suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.“

(2)

Člen 2 se spremeni:

(3)

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Nacionalni nadzorni organi

1.   Države članice skupaj ali posamezno imenujejo ali ustanovijo en organ ali več organov, ki prevzamejo vlogo nacionalnega nadzornega organa, zadolženega za prevzem nalog, dodeljenih takšnemu organu v skladu s to uredbo in ukrepi iz člena 3.

2.   Nacionalni nadzorni organi so neodvisni od izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa. To neodvisnost se doseže z zadostnim ločevanjem nadzornih organov od izvajalcev usposabljanja, vsaj na funkcionalni ravni.

3.   Nacionalni nadzorni organi svoja pooblastila izvajajo nepristransko, neodvisno in pregledno. To se doseže z uporabo ustreznih upravnih in nadzornih mehanizmov, tudi v okviru uprav držav članic. Vendar to nacionalnim nadzornim organom ne preprečuje, da svoje naloge izvajajo v okviru pravil organizacije nacionalnih organov civilnega letalstva ali drugih javnih organov.

4.   Države članice zagotovijo, da imajo nacionalni nadzorni organi potrebne vire in zmogljivosti za učinkovito in pravočasno izvajanje nalog, ki so jim dodeljene v skladu s to uredbo.

5.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o imenu in naslovih nacionalnih nadzornih organov ter o spremembah teh podatkov in o ukrepih, ki jih sprejmejo za zagotavljanje skladnosti z odstavki 2, 3, in 4.“

(4)

Člen 5(4) se nadomesti z naslednjim:

„4.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

5.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4), (6) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“

(5)

Členi 6 do 11 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 6

Posvetovalni organ panoge

Komisija brez poseganja v vlogo Odbora in Eurocontrola ustanovi ‚posvetovalni odbor panoge‘, ki ga sestavljajo izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa, združenja uporabnikov zračnega prostora, operatorji letališč, letalska industrija in predstavniški organi strokovnega osebja. Vloga tega organa je le svetovanje Komisiji pri izvajanju enotnega evropskega neba.

Člen 7

Odnosi z evropskimi tretjimi državami

Skupnost in njene države članice si prizadevajo za in podpirajo razširitev enotnega evropskega neba na države, ki niso članice Evropske unije. V ta namen si prizadevajo, da v okviru sporazumov, sklenjenih s sosednjimi tretjimi državami, ali v okviru sporazumov o funkcionalnih blokih zračnega prostora, razširijo področje uporabe te uredbe in ukrepov iz člena 3 na te države.

Člen 8

Izvedbena pravila

1.   Glede oblikovanja izvedbenih pravil lahko Komisija podeli pooblastila Eurocontrolu ali po potrebi drugemu organu, pri čemer določi naloge, ki jih mora izvršiti, in njihov časovni razpored ter upoštevati ustrezne roke, določene v tej uredbi. Komisija ukrepa v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2).

2.   Kadar Komisija namerava podeliti pooblastila v skladu z odstavkom 1, si prizadeva kolikor je mogoče dobro uporabiti obstoječe dogovore glede sodelovanja in posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, kadar so ti dogovori v skladu s praksami Komisije glede preglednosti in posvetovalnih postopkov in niso v nasprotju z njenimi institucionalnimi obveznostmi.

Člen 9

Kazni

Kazni, ki jih države članice določijo za kršitve te uredbe in ukrepov iz člena 3, ki jih zagrešijo zlasti uporabniki zračnega prostora in izvajalci služb, so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 10

Posvetovanje zainteresiranih strani

1.   Države članice, ki ukrepajo skladno s svojo nacionalno zakonodajo, uvedejo posvetovalne mehanizme za ustrezno sodelovanje zainteresiranih strani, vključno s predstavniškimi organi strokovnega osebja, pri izvajanju enotnega evropskega neba.

2.   Komisija vzpostavi posvetovalni mehanizem na ravni Skupnosti. Poseben odbor za sektorski dialog, ustanovljen s Sklepom 98/500/ES, sodeluje pri posvetovanju.

3.   Posvetovanje zainteresiranih strani zajema zlasti razvoj in uvedbo novih konceptov in tehnologij v EATMN.

Zainteresirane strani so lahko:

Člen 11

Načrt izvedbe

1.   Da bi se izboljšala uspešnost navigacijskih služb zračnega prometa in funkcij omrežja na enotnem evropskem nebu, se vzpostavi načrt izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Vključuje:

2.   Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) imenuje Eurocontrol ali drug nepristranski in pristojni javni organ, da deluje kot ‚organ za oceno uspešnosti‘. Vloga organa za oceno uspešnosti je, da ob usklajevanju z nacionalnimi nadzornimi organi pomaga Komisiji in da na zahtevo pomaga nacionalnim nadzornim organom pri izvajanju načrta izvedbe iz odstavka 1. Komisija zagotovi, da organ za oceno uspešnosti pri izvajanju nalog, ki mu jih naloži Komisija, deluje neodvisno.

4.   Pri izvajanju načrta izvedbe iz odstavka 1 se uporabijo naslednji postopki:

Komisija lahko dopolni seznam postopkov iz tega odstavka. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4).

5.   Pri pripravi načrta izvedbe se upošteva, da so storitve med letom, storitve na terminalih ter funkcije omrežja različne in bi jih bilo treba obravnavati kot take, po potrebi tudi za namene merjenja uspešnosti.

6.   Za natančno delovanje načrta izvedbe Komisija do 4. decembra 2011 in v ustreznem časovnem okviru sprejme izvedbena pravila v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3), da bi upoštevali ustrezne roke, določene v tej uredbi. Takšna izvedbena pravila se nanašajo na naslednje:

(6)

Člen 12 se spremeni:

(7)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Evropska agencija za varnost v letalstvu

Pri izvajanju te uredbe in uredb (ES) št. 550/2004, (ES) št. 551/2004, (ES) št. 552/2004 in Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (14) se države članice in Komisija v skladu s svojo vlogo, določeno v tej uredbi, po potrebi uskladijo z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu, da bi zagotovile ustrezno obravnavo vseh varnostnih vidikov.

(1)

Členi 2 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 2

Naloge nacionalnih nadzornih organov

1.   Nacionalni nadzorni organi iz člena 4 okvirne uredbe zagotovijo primerni nadzor uporabe te uredbe, zlasti glede varnega in učinkovitega delovanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, povezanih z zračnim prostorom, ki sodijo v pristojnost države članice, ki je zadevni organ določila ali ustanovila.

2.   V ta namen vsak nacionalni nadzorni organ organizira ustrezni inšpekcijski nadzor in preglede, da preveri izpolnjevanje zahtev te uredbe, vključno z zahtevami po človeških virih za izvajanje storitev navigacijskih služb. Zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa mora takšno delo omogočiti.

3.   Za funkcionalne bloke zračnega prostora, ki so v pristojnosti več kakor ene države članice, zadevne države članice sklenejo sporazum o nadzoru izvajalcev storitev navigacijskih služb, ki izvajajo storitve za te bloke zračnega prostora.

4.   Nacionalni nadzorni organi med seboj tesno sodelujejo, da bi zagotovili ustrezni nadzor izvajalcev navigacijskih služb z veljavnim dovoljenjem iz ene države članice, ki pa izvajajo storitve, povezane z zračnim prostorom, ki je v pristojnosti druge države članice. Takšno sodelovanje vključuje tudi dogovore za ravnanje v primerih neizpolnjevanja skupnih veljavnih predpisov iz člena 6 ali pogojev iz Priloge II.

5.   V primeru čezmejnega izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa, takšni dogovori vključujejo sporazum o medsebojnem priznavanju nadzornih nalog iz odstavkov 1 in 2 ter rezultatov teh nalog. Medsebojno priznanje se uporablja tudi, kadar se sprejmejo dogovori med nacionalnimi nadzornimi organi o priznanju certifikacijskega postopka za izvajalce storitev.

6.   Če nacionalna zakonodaja tako dovoljuje, in zaradi regionalnega sodelovanja, nacionalni nadzorni organi lahko sklepajo sporazume tudi glede delitve odgovornosti pri nalogah nadzora.

Člen 3

Kvalificirani subjekti

1.   Nacionalni nadzorni organi lahko v celoti ali delno prenesejo inšpekcijski nadzor in preglede iz člena 2(2) na kvalificirane subjekte, ki izpolnjujejo zahteve iz Priloge I.

2.   Takšen prenos, ki ga izda nacionalni nadzorni organ, je veljaven v vsej Skupnosti za obnovljivo obdobje treh let. Nacionalni nadzorni organi lahko za izvedbo inšpekcijskega nadzora in pregledov zadolžijo kateri koli kvalificiran subjekt, ki se nahaja v Skupnosti.

Člen 4

Varnostne zahteve

Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe sprejme izvedbena pravila, ki vključujejo ustrezne določbe zakonskih varnostnih zahtev Eurocontrola (ESARR) in njihove poznejše spremembe v okviru te uredbe, po potrebi z ustreznimi prilagoditvami.“

(2)

Člen 5 se črta.

(3)

V členu 7 se odstavka 6 in 7 nadomestita z naslednjim:

„6.   Brez poseganja v člena 8 in 9 izdaja dovoljenj izvajalcem storitev navigacijskih služb zračnega prometa daje možnost, da svoje storitve ponudijo državam članicam, drugim izvajalcem storitev navigacijskih služb, uporabnikom zračnega prostora in letališkim družbam v Skupnosti.

7.   Nacionalni nadzorni organi nadzirajo izpolnjevanje skupnih zahtev in pogojev, navedenih v dovoljenju. Podrobne navedbe takšnega nadziranja so vključene v letna poročila, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 12(1) okvirne uredbe. Če nacionalni nadzorni organ ugotovi, da nosilec dovoljenja ne izpolnjuje več teh zahtev ali pogojev, sprejme primerne ukrepe ob zagotavljanju neprekinjenega delovanja služb, pod pogojem, da varnost ni ogrožena. Ti ukrepi lahko vključujejo razveljavitev dovoljenja.“

(4)

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Določitev izvajalcev služb zračnega prometa

1.   Države članice zagotavljajo izvajanje storitev zračnega prometa na ekskluzivni osnovi v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti. V ta namen države članice določijo izvajalca storitev služb zračnega prometa, ki ima veljavno dovoljenje v Skupnosti.

2.   Za zagotavljanje čezmejnih storitev države članice zagotovijo, da izvajanja tega člena in člena 10(3) ne preprečuje njihov nacionalni pravni sistem z zahtevo, da so izvajalci služb zračnega prometa, ki izvajajo storitve v zračnem prostoru, v pristojnosti te države članice:

3.   Države članice opredelijo pravice in obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati določeni izvajalci služb zračnega prometa. Te obveznosti lahko vključujejo pogoje v zvezi s pravočasnim informiranjem, ki omogočajo identifikacijo vseh premikov zrakoplovov v zračnem prostoru, ki je v njihovi pristojnosti.

4.   Države članice imajo diskrecijsko pravico pri izbiri izvajalca službe zračnega prometa pod pogojem, da ta izpolnjuje zahteve in pogoje iz členov 6 in 7.

5.   Za funkcionalne bloke zračnega prostora, opredeljene v skladu s členom 9a, ki so v zračnem prostoru v pristojnosti več kakor ene države članice, države članice v skladu z odstavkom 1 tega člena skupaj določijo enega ali več izvajalcev storitev služb zračnega prometa vsaj en mesec pred vzpostavitvijo bloka zračnega prostora.

6.   Države članice takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh odločitvah v okviru tega člena glede določitve izvajalcev služb zračnega prometa v specifičnih blokih zračnega prostora, ki je v njihovi pristojnosti.“

(5)

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 9a

Funkcionalni bloki zračnega prostora

1.   Do 4. decembra 2012 države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje funkcionalnih blokov zračnega prostora z namenom doseganja zahtevane zmogljivosti in učinkovitosti omrežja za upravljanje zračnega prometa na enotnem evropskem nebu in ohranitve visoke stopnje varnosti ter prispevanja k splošni uspešnosti sistema zračnega prometa in zmanjšanemu vplivu na okolje. Države članice kolikor je mogoče tesno sodelujejo med sabo, zlasti države članice, ki vzpostavljajo sosednje funkcionalne bloke zračnega prostora, z namenom zagotovitve skladnosti s to določbo. Kadar je primerno, lahko sodelovanje vključuje tretje države, ki so udeležene pri funkcionalnih blokih zračnega prostora.

2.   Funkcionalni bloki zračnega prostora:

3.   Funkcionalni blok zračnega prostora se vzpostavi le z medsebojnim sporazumom vseh držav članic in po potrebi tretjih držav, ki so pristojne za kateri koli del zračnega prostora, vključenega v funkcionalni blok zračnega prostora. Preden uradno obvestijo Komisijo o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora, zadevne države članice pošljejo ustrezne informacije Komisiji, drugim državam članicam in zainteresiranim stranem in jim dajo priložnost, da predložijo svoje ugotovitve.

4.   Kadar se funkcionalni blok zračnega prostora nanaša na zračni prostor, ki je v celoti ali delno v pristojnosti dveh ali več držav članic, sporazum, s katerim se vzpostavi funkcionalni blok zračnega prostora, vsebuje potrebne določbe o načinu spreminjanja tega bloka in načinu umika države članice iz bloka, vključno s prehodnimi ureditvami.

5.   Kadar nastanejo težave med dvema državama članicama ali več državami članicami glede čezmejnega funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki zadeva zračni prostor v njihovi pristojnosti, lahko zadevne države članice skupaj predložijo zadevo Odboru za enotno evropsko nebo, da poda mnenje. Mnenje se naslovi na zadevne države članice. Brez poseganja v odstavek 3 države članice takšno mnenje upoštevajo v svojih prizadevanjih, da bi našle rešitev.

6.   Po prejemu uradnih obvestil držav članic glede sporazumov in izjav iz členov 3 in 4 Komisija oceni, ali posamezni funkcionalni bloki zračnega prostora izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2, in rezultate predloži v razpravo Odboru za enotno evropsko nebo. Če Komisija presodi, da eden ali več funkcionalnih blokov zračnega prostora ne izpolnjuje zahtev, začne pogovore z zadevno državo članico, da doseže soglasje o ukrepih, potrebnih za popravo nastalih razmer.

7.   Komisija je brez poseganja v odstavek 6 uradno obveščena o sporazumih in izjavah iz odstavkov 3 in 4 z namenom, da se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. V objavi se določi datum začetka veljavnosti s tem povezane odločitve.

8.   Navodila za vzpostavitev in spremembo funkcionalnih blokov zračnega prostora se pripravijo do 4. decembra 2010 v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe.

9.   Komisija do 4. decembra 2011 in v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe, sprejme izvedbena pravila glede informacij, ki jih mora zadevna država članica zagotoviti pred vzpostavitvijo in spremembo funkcionalnega bloka zračnega prostora v skladu z odstavkom 3 tega člena.

Člen 9b

Koordinator sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora

1.   Da bi olajšala vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora, Komisija lahko imenuje fizično osebo za koordinatorja sistema funkcionalnih blokov zračnega prostora (‚koordinator‘). Komisija ukrepa v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.

2.   Brez poseganja v člen 9a(5) koordinator na zahtevo vseh vpletenih držav članic in, kjer je to primerno, tretjih držav, ki so udeležene pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora, olajša premagovanje težav v njihovem pogajalskem procesu, da bi pospešil vzpostavitev funkcionalnih blokov zračnega prostora. Koordinator deluje na osnovi pooblastila vseh vpletenih držav članic in, kadar je primerno, tretjih držav, ki so udeležene pri istem funkcionalnem bloku zračnega prostora.

3.   Koordinator deluje nepristransko, zlasti v odnosu do držav članic, tretjih držav, Komisije in zainteresiranih strani.

4.   Koordinator ne razkrije nobenih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svoje funkcije, razen če ga za to ne pooblasti(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e) in, če je primerno, tretja(-e) država(-e).

5.   Vsake tri mesece po njegovem imenovanju predloži koordinator poročilo Komisiji, Odboru za enotno evropsko nebo in Evropskemu parlamentu. Poročilo vključuje povzetek in rezultate pogajanj.

6.   Pooblastilo koordinatorja se izteče, ko je podpisan zadnji sporazum o funkcionalnem bloku zračnega prostora, vendar najpozneje 4. decembra 2012.“

(6)

Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

Odnosi z vojaškimi organi

Države članice v okviru skupne prometne politike sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da bi se med pristojnimi civilnimi in vojaškimi organi sklenili ali obnovili pisni sporazumi ali enakovredne pravne ureditve za upravljanje specifičnih blokov zračnega prostora.“

(7)

Člen 12(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Kadar izvajalci storitev navigacijskih služb zračnega prometa izvajajo storitve v svežnju, morajo identificirati in razkriti stroške in dohodke, ki izhajajo iz navigacijskih storitev, ki jih razčlenijo v skladu s sistemom pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa iz člena 14 in, kadar je to primerno, vodijo konsolidirane računovodske izkaze za druge storitve, ki niso povezane z navigacijskimi službami zračnega prometa, kakor bi morali storiti, če bi zadevne službe zagotavljala ločena podjetja.“

(8)

Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Splošno

V skladu z zahtevami členov 15 in 16 sistem pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa prispeva k večji transparentnosti pri določanju, uvedbi in izvrševanju pristojbin za uporabnike zračnega prostora ter prispeva k stroškovni učinkovitosti pri izvajanju storitev navigacijskih služb zračnega prometa in učinkovitosti letov, ob hkratnem ohranjanju največje možne stopnje varnosti. Ta sistem pristojbin je prav tako v skladu s členom 15 Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisane v Chicagu leta 1944, in sistemom preletnih pristojbin Eurocontrola.“

(9)

Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Načela

1.   Sistem pristojbin temelji na izračunu stroškov za navigacijske službe, ki jih imajo izvajalci služb v korist uporabnikov zračnega prostora. S sistemom pristojbin se ti stroški razporedijo med kategorijami uporabnikov.

2.   Pri določanju stroškovne baze za pristojbine se uporabljajo naslednja načela:

3.   Države članice pri določanju pristojbin v skladu z odstavkom 2 izpolnjujejo naslednja načela:

4.   Komisija sprejme podrobna izvedbena pravila za ta člen v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.“

(10)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 15a

Skupni projekti

1.   Skupni projekti lahko prispevajo k uspešnemu izvajanju osrednjega načrta ATM. Takšni projekti poleg tega podpirajo cilje iz te uredbe za izboljšanje delovanja evropskega letalskega sistema na ključnih področjih, kot so zmogljivost, učinkovitost letov, stroškovna učinkovitost in okoljska trajnost znotraj prevladujočih varnostnih ciljev.

2.   Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe razvije usmerjevalno gradivo o tem, kako ti projekti lahko podprejo izvajanje osrednjega načrta ATM. Takšno usmerjevalno gradivo ne vpliva na mehanizme za razvoj tovrstnih projektov v zvezi s funkcionalnimi bloki zračnega prostora, o katerih so se dogovorile stranke v teh blokih.

3.   Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe odloči tudi, da pripravi skupne projekte za funkcije, povezane z omrežji, ki so zlasti pomembne za izboljšanje celovite uspešnosti upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa v Evropi. Takšni skupni projekti so lahko upravičeni do financiranja s strani Skupnosti v večletnem finančnem okviru. V ta namen in brez poseganja v pristojnost držav članic, da odločajo o porabi svojih finančnih sredstev, Komisija v skladu s členom 10 okvirne uredbe opravi neodvisno analizo stroškov in koristi ter se ustrezno posvetuje z državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, pri tem pa preuči vse primerne načine financiranja priprave teh projektov. Upravičeni stroški priprave skupnih projektov se krijejo v skladu z načeli preglednosti in nediskriminacije.“

(11)

Členi 16 do 18 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 16

Pregled skladnosti

1.   Komisija v sodelovanju z državami članicami stalno preverja izpolnjevanje načel in pravil iz členov 14 in 15. Komisija si prizadeva uvesti potrebne mehanizme, ki bi omogočili uporabo Eurocontrolovega strokovnega znanja in izkušenj, rezultate pregleda pa predstavi državam članicam, Eurocontrolu in predstavnikom uporabnikov zračnega prostora.

2.   Komisija na zahtevo ene države članice ali več držav članic, ki menijo, da načela in pravila iz členov 14 in 15 niso bila pravilno uporabljena, ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z vsakim domnevnim neizvajanjem ali neuporabo zadevnih načel in/ali pravil. Komisija brez poseganja v člen 18(1) rezultate preiskave predstavi državam članicam, Eurocontrolu in predstavnikom uporabnikov zračnega prostora. Komisija v dveh mesecih po prejemu zahtevka, potem ko je opravila zaslišanje zadevne države članice in po posvetovanju z Odborom za enotno evropsko nebo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe, sprejme sklep o uporabi členov 14 in 15 te uredbe in odloči, ali se zadevna praksa lahko nadaljuje.

3.   Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice in izvajalca služb, če je pravno zainteresiran. Vsaka država članica lahko odločitev Komisije predloži Svetu v roku enega meseca. Svet lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v roku enega meseca.

Člen 17

Revizija prilog

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb prilog zaradi upoštevanja tehničnega in operativnega razvoja, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.

Iz nujnih razlogov lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 5(5) okvirne uredbe.

Člen 18

Zaupnost

1.   Niti nacionalni nadzorni organi, ki delujejo v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, niti Komisija ne razkrijejo informacij zaupne narave, zlasti ne informacij o izvajalcih storitev navigacijskih služb zračnega prometa, njihovih poslovnih odnosih ali stroškovnih komponentah.

2.   Odstavek 1 ne posega v pravico nacionalnih nadzornih organov ali Komisije, da razkrijejo informacije, kadar so te nujno potrebne za izvajanje njihovih nalog, vendar je v tem primeru razkritje sorazmerno in upošteva pravno utemeljen interes izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa, uporabnikov zračnega prostora, letališč in drugih zadevnih zainteresiranih strani za varovanje njihove poslovne tajnosti.

3.   Informacije in podatki, posredovani v skladu s sistemom pristojbin iz člena 14, se objavijo.“

(12)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 18a

Pregled

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 4. decembra 2012 predloži študijo o oceni pravnih, varnostnih, industrijskih, gospodarskih in družbenih vplivov uporabe tržnih načel pri zagotavljanju storitev komunikacij, navigacije, nadzora in letalskih informacij v primerjavi z obstoječimi ali alternativnimi organizacijskimi načeli, ob tem pa upošteva napredek pri funkcionalnih blokih zračnega prostora in razpoložljivo tehnologijo.“

(13)

Priloga I se spremeni:

(1)

Člen 2 se črta.

(2)

Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Evropsko zgornje letalsko informativno območje (EUIR)

1.   Skupnost in njene države članice si prizadevajo, da ICAO vzpostavi in prizna enotno evropsko letalsko informativno območje (EUIR). Najpozneje do 4. decembra 2011 Komisija v ta namen za zadeve, ki so v pristojnosti Skupnosti, po potrebi predloži priporočilo Svetu v skladu s členom 300 Pogodbe.

2.   EUIR je namenjeno pokrivanju zračnega prostora v pristojnosti držav članic v skladu s členom 1(3) in lahko vključuje zračni prostor evropskih tretjih držav.

3.   Vzpostavitev EUIR ne posega v odgovornost držav članic glede določitve izvajalcev storitev služb zračnega prometa za zračni prostor v njihovi pristojnosti v skladu s členom 8(1) Uredbe o zagotavljanju služb.

4.   Države članice ohranijo svoje obveznosti do ICAO v okviru geografskih meja letalskih informativnih območij v zgornjem zračnem prostoru in letalskih informativnih območij, ki jim jih je zaupala ICAO na dan začetka veljavnosti te uredbe.“

(3)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 3a

Elektronske letalske informacije

1.   Brez poseganja v objavo letalskih informacij držav članic in na način, ki dosledno upošteva to objavo, Komisija v sodelovanju z Eurocontrolom zagotovi razpoložljivost elektronskih letalskih informacij visoke kakovosti, ki so predstavljene na usklajen način ter po kakovosti podatkov in aktualnosti ustrezajo zahtevam vseh zadevnih uporabnikov.

2.   Za namene odstavka 1 Komisija:

3.   Komisija sprejme podrobna izvedbena pravila za ta člen v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe.“

(4)

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Pravila zračnega prometa in klasifikacija zračnega prostora

Komisija v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe sprejme izvedbena pravila za:

(5)

Člen 5 se črta.

(6)

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Upravljanje omrežja in načrtovanje

1.   Funkcije omrežja za upravljanje zračnega prometa (ATM) omogočajo optimalno uporabo zračnega prostora in uporabnikom zračnega prostora zagotavljajo uporabo zaželenih letalskih prog, hkrati pa omogočajo največji dostop do zračnega prostora in navigacijskih storitev zračnega prometa. Namen funkcij omrežja je podpora pobudam na nacionalni ravni in na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Izvajajo se ob upoštevanju ločevanja med regulativnimi in operativnimi nalogami.

2.   Da se dosežejo cilji iz odstavka 1 in brez poseganja v odgovornosti držav članic glede nacionalnih zračnih poti in struktur zračnega prostora, Komisija zagotovi izvajanje naslednjih funkcij:

3.   Komisija lahko dopolni seznam funkcij iz odstavka 2, po ustreznem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi iz industrije. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.

4.   Podrobna pravila za izvajanje ukrepov iz tega člena, razen tistih iz odstavkov 6 do 9, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe. Ta izvedbena pravila se nanašajo zlasti na:

5.   Vidiki načrtovanja zračnega prostora, razen tistih iz odstavka 2, se obravnavajo na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora. Ta postopek načrtovanja upošteva promet in njegovo zahtevnost, nacionalne ali funkcionalne načrte za učinkovitost blokov zračnega prostora ter vključuje popolno posvetovanje ustreznih uporabnikov zračnega prostora ali ustreznih skupin, ki zastopajo uporabnike zračnega prostora in po potrebi vojaške organe.

6.   Države članice Eurocontrolu ali drugemu nepristranskemu in pristojnemu organu naložijo izvajanje upravljanja pretoka zračnega prometa, v ta namen pa ustrezno uredijo nadzor.

7.   Izvedbena pravila za upravljanje pretoka zračnega prometa in ustrezna ureditev nadzora se oblikujejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 5(2) okvirne uredbe in sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom iz člena 5(3) okvirne uredbe, da bi se s tem pri uporabi zračnega prostora zagotovile optimalno razpoložljive zmogljivosti in bi se spodbudili procesi upravljanja pretoka zračnega prometa. Ta pravila temeljijo na preglednosti in učinkovitosti ter jamčijo, da se zmogljivosti zagotavljajo na prilagodljiv način, pravočasno in v skladu s priporočili regionalnega načrta zračne plovbe ICAO za evropsko regijo.

8.   Izvedbena pravila za upravljanje pretoka zračnega prometa podpirajo operativne odločitve izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, upravljavcev letališč in uporabnikov zračnega prostora ter zajemajo naslednja področja:

9.   Komisija pri pripravi in sprejemanju izvedbenih pravil ustrezno in brez poseganja v varnost upošteva skladnost med načrti leta in letališkimi sloti ter potrebno usklajenost s sosednjimi regijami.“

(7)

Člen 9 se črta.

(1)

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 6a

Alternativna verifikacija skladnosti

Potrdilo, ki se izda v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu (15), in se nanaša na komponente ali sisteme, se za namen členov 5 in 6 te uredbe šteje za izjavo ES o skladnosti ali primernosti za uporabo ali za izjavo ES o verifikaciji, če vključuje dokaze o skladnosti z bistvenimi zahtevami te uredbe in zadevnimi izvedbenimi pravili za interoperabilnost.

(2)

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Revizija prilog

Ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb prilog k tej uredbi zaradi upoštevanja tehničnega in operativnega razvoja, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5(4) okvirne uredbe.“

(3)

V členu 10 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.   Za namene odstavka 2 tega člena lahko države članice izjavijo, da so sistemi in sestavni deli EATMN usklajeni z bistvenimi zahtevami in da zanje ne veljajo določila iz členov 5 in 6.“

(4)

Priloga II se spremeni:

14.11.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 300/51

(1)

Vzpostavitev notranjega trga za cestni prevoz s poštenimi konkurenčnimi pogoji zahteva enotno izvajanje skupnih pravil za dostop do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem ali potniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: dejavnost cestnega prevoznika). Ta skupna pravila lahko pripomorejo k visoki ravni strokovne usposobljenosti cestnih prevoznikov, racionalizaciji trga, izboljšanju kakovosti opravljenih storitev, kar je v interesu cestnih prevoznikov, njihovih strank in celotnega gospodarstva, ter k večji varnosti v cestnem prometu. Lahko tudi spodbudijo učinkovito izvajanje pravice do ustanavljanja podjetij za cestni prevoz.

(2)

Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (4) določa minimalne pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in medsebojno priznavanje v ta namen zahtevanih dokumentov. Kljub temu izkušnje, presoja vpliva in različne študije kažejo, da države članice to direktivo izvajajo neusklajeno. Takšna razhajanja imajo več negativnih posledic, zlasti izkrivljanje konkurence, določeno nepreglednost trga, neenako raven nadzora in nevarnost, da bodo podjetja, ki zaposlujejo osebje z nizko ravnjo usposobljenosti, malomarna ali bodo manj upoštevala pravila o varnosti v cestnem prometu in o socialni varnosti, kar lahko škoduje ugledu sektorja.

(3)

Te posledice so še toliko bolj negativne, ker lahko povzročijo motnje v pravilnem delovanju notranjega trga cestnega prevoza, saj je namreč trg mednarodnega prevoza blaga in nekaterih poslov kabotaže dostopen za podjetja iz celotne Skupnosti. Edini pogoj, ki ga morajo izpolnjevati ta podjetja, je, da imajo dovoljenje Skupnosti, ki ga lahko pridobijo, če izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v skladu z Uredbo (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (5) in Uredbo (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov (6).

(4)

Zato bi bilo treba posodobiti obstoječa pravila o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, da bi zagotovili, da se ta pravila izvajajo enotno in učinkovito. Ker je upoštevanje teh pravil glavni pogoj za dostop na trg Skupnosti in ker so veljavni instrumenti Skupnosti na področju dostopa na trg uredbe, se zdi uredba najprimernejši instrument za ureditev pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika.

(5)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v najbolj oddaljenih regijah, navedenih v členu 299(2) Pogodbe, zaradi njihovih posebnih značilnosti in omejitev prilagodijo pogoje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika. Vendar se podjetjem, ustanovljenim v teh regijah, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika le zaradi prilagoditev, ne bi smela dodeliti dovoljenja Skupnosti. Za podjetja, ki bi zaradi izpolnjevanja vseh splošnih pogojev iz te uredbe lahko opravljala dejavnosti cestnega prevoznika, prilagoditev pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika ne bi smela pomeniti ovire pri opravljanju cestnega prevoza v omenjenih regijah.

(6)

Zaradi zagotavljanja poštene konkurence bi se morala skupna pravila za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v čim širšem obsegu nanašati na vsa podjetja. Kljub temu ni nujno, da se v področje uporabe te uredbe vključijo podjetja, ki opravljajo izključno prevoze z zelo majhnim vplivom na trg prevoznih storitev.

(7)

Država članica, v kateri je sedež podjetja, bi morala biti odgovorna za preverjanje, ali podjetje trajno izpolnjuje pogoje, določene v tej uredbi, da se lahko ta država članica po potrebi odloči za začasni ali trajni odvzem dovoljenj, na podlagi katerih lahko to podjetje posluje na trgu. Pravilno upoštevanje in zanesljiv nadzor nad pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika zahtevata, da imajo podjetja stalen in dejanski sedež.

(8)

Fizične osebe z zahtevanim dobrim ugledom in strokovno usposobljenostjo bi bilo treba jasno opredeliti in imenovati pri pristojnih organih. Te osebe (v nadaljnjem besedilu: upravljavci prevoza) bi morale prebivati v državi članici ter dejansko in stalno upravljati prevozne dejavnosti podjetij za cestni prevoz. Zato bi bilo treba podrobno določiti, pod kakšnimi pogoji se šteje, da oseba dejansko in stalno vodi prevozno dejavnost v podjetju.

(9)

Dober ugled upravljavca prevoza zahteva, da ni bil obsojen za hujša kazniva dejanja ali deležen večjih sankcij, zlasti zaradi hujše kršitve zlasti pravil Skupnosti na področju cestnega prevoza. Obsodbe ali kazni, ki se upravljavcu prevoza ali cestnemu prevoznemu podjetju izrečejo v eni ali več državah članicah za najhujše kršitve pravil Skupnosti, bi morale biti povod za izgubo dobrega ugleda, če pristojni organ pred končno odločitvijo o dodelitvi osnovnih procesnih pravic ugotovi, da je bil preiskovalni postopek ustrezno zaključen in dokumentiran ter da so bile upoštevane ustrezne pravice do pritožbe.

(10)

Podjetje za cestni prevoz mora imeti določeno minimalno finančno sposobnost za zagotovitev primernega zagona in dobrega upravljanja podjetja. Bančna garancija ali zavarovanje strokovne odgovornosti lahko predstavlja enostaven in stroškovno učinkovit način prikaza finančnega položaja podjetij.

(11)

Visoka raven strokovne usposobljenosti lahko poveča družbeno-gospodarsko učinkovitost sektorja cestnega prevoza. Zato morajo kandidati za mesto upravljavca prevoza imeti visoko strokovno znanje. Da bi zagotovili večje poenotenje preverjanja in spodbudili visoko kakovost usposabljanja, bi bilo treba določiti, da države članice na podlagi meril, ki jih določijo same, akreditirajo centre za preverjanje in usposabljanje. Upravljavec prevoza bi moral imeti potrebno znanje za vodenje domačega in mednarodnega prevoza. Seznam strokovnih področij, ki jih je treba poznati za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti, in podrobna pravila glede preverjanja se lahko spreminjajo skupaj s tehničnim napredkom, zato bi bilo treba omogočiti njihovo posodabljanje. Državam članicam bi se moralo omogočiti, da od preverjanja izvzamejo osebe, ki lahko predložijo dokazilo o neprekinjenih izkušnjah v zvezi z dejavnostmi upravljanja prevoza.

(12)

Poštena konkurenca in cestni prevoz, ki v celoti upošteva pravila, zahtevata enako raven nadzora in spremljanja med državami članicami. Nacionalni organi za nadzor podjetij in veljavnosti njihovih dovoljenj imajo pri tem ključno vlogo, zato bi bilo treba zagotoviti, da po potrebi lahko sprejmejo ustrezne ukrepe, zlasti v najresnejših primerih z začasnim ali trajnim odvzemom dovoljenj ali z razglasitvijo neprimernosti malomarnih ali zlonamernih upravljavcev prevoza. Pred tem morajo te ukrepe preučiti z ozirom na načelo sorazmernosti. Kljub temu bi bilo treba podjetje predhodno opozoriti in mu dati na voljo razumen rok za ureditev položaja, preden se mu izrečejo takšne kazni.

(13)

Bolj urejeno upravno sodelovanje med državami članicami bi izboljšalo učinkovitost nadzora nad podjetji, ki poslujejo v več državah članicah, in zmanjšalo upravne stroške. Elektronski registri podjetij, ki so medsebojno povezani v Skupnosti, lahko ob upoštevanju pravil Skupnosti o varstvu osebnih podatkov olajšajo tako sodelovanje in zmanjšajo stroške, povezane z nadzorom, za podjetja in tudi za uprave. V večini držav članic že obstajajo nacionalni elektronski registri. Tudi infrastruktura za medsebojno povezanost med državami članicami že obstaja. Zato bi lahko bolj sistematična uporaba elektronskih registrov prispevala k občutnemu zmanjšanju upravnih stroškov pregledov in izboljšanju njihove učinkovitosti.

(14)

Nekateri podatki iz teh nacionalnih elektronskih registrov, povezani s kršitvami in sankcijami, so osebni. Države članice bi morale zato sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (7), zlasti glede nadzora obdelave osebnih podatkov s strani organov javne oblasti ter pravice oseb, na katere se ti podatki nanašajo, do obveščenosti, dostopa do podatkov in pravice do ugovora. Za namene te uredbe se zdi nujno, da se tovrstni podatki hranijo vsaj dve leti, s čimer bi preprečili, da bi izločena podjetja prenesla sedež v druge države članice.

(15)

Da bi izboljšali preglednost in strankam prevoznih podjetij omogočili, da preverijo, ali ima to podjetje ustrezna dovoljenja, bi nekateri podatki iz nacionalnega elektronskega registra morali biti na voljo javnosti, če je to v skladu z ustreznimi določbami o varstvu podatkov.

(16)

Medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih registrov je bistvenega pomena za hitro in učinkovito izmenjavo informacij med državami članicami ter za zagotovitev, da prevozniki ne bodo skušali storiti hujših kršitev ali jih utegnili zagrešiti v drugih državah članicah kot v državi članici sedeža. Ta medsebojna povezanost zahteva skupno opredelitev natančnega formata podatkov za izmenjavo in tehničnih postopkov izmenjave teh podatkov.

(17)

Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba določiti nacionalne kontaktne točke in nekatere skupne postopke, kot minimum, glede rokov in narave informacij, ki jih je treba posredovati.

(18)

Da bi olajšali uveljavljanje pravice do ustanavljanja, bi bilo treba kot zadosten dokaz o dobrem ugledu za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v državi članici sedeža sprejeti predložitev ustreznih dokumentov, ki jih je izdal pristojni organ države članice, kjer je cestni prevoznik prebival, pri čemer se je treba prepričati, da zadevne osebe niso bile razglašene za neprimerne za opravljanje dejavnosti v drugih državah članicah.

(19)

Kar zadeva strokovno usposobljenost, bi morala država članica, v kateri je sedež podjetja, enotni vzorec potrdila, izdan v skladu s to uredbo, priznati kot zadosten dokaz, da se tako olajša uveljavljanje pravice do ustanavljanja.

(20)

Na ravni Skupnosti je potrebno natančnejše spremljanje uporabe te uredbe. To vključuje pošiljanje rednih poročil Komisiji, pripravljenih na podlagi nacionalnih registrov, o dobrem ugledu, finančnem položaju in strokovni usposobljenosti podjetij iz sektorja cestnega prevoza.

(21)

Države članice bi morale določiti kazni za kršitve te uredbe. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(22)

Ker cilja te uredbe, in sicer posodobitve pravil, ki urejajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika, z namenom zagotovitve enotnejše in učinkovitejše uporabe teh pravil v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(23)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (8).

(24)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za pripravo seznama kategorij, vrst in stopenj teže kršitev, zaradi katerih cestni prevozniki izgubijo zahtevani dober ugled, za prilagoditev tehničnemu napredku prilog I, II in III k tej uredbi o znanju, ki ga morajo države članice upoštevati pri priznanju strokovne usposobljenosti, in glede vzorca potrdila o strokovni usposobljenosti, in za pripravo seznama kršitev, ki lahko ob tistih iz Priloge IV k tej uredbi povzročijo izgubo ugleda. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njeno dopolnitvijo z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(25)

Direktivo 96/26/ES bi bilo treba razveljaviti –