16.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/1

16.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/3

(1)

Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002, ex 1005, razen hibridnega semena, in ex 1007, razen hibrida za setev, enaka intervencijski ceni, ki velja za te proizvode ob uvozu, zvišani za 55 %, od česar se odšteje uvozna cena cif zadevne pošiljke. Vendar pa ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev iz skupne carinske tarife.

(2)

Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene cif.

(3)

V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 1249/96 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 10 00, 1001 90 91, ex 1001 90 99 (navadna pšenica visoke kakovosti), 1002 00, 1005 10 90, 1005 90 00 in 1007 00 90 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni cif, določeni v skladu z metodo iz člena 4 navedene uredbe.

(4)

Uvozne dajatve, ki se uporabljajo, dokler ne začne veljati nova določitev, se določijo za obdobje z začetkom 16. septembra 2009 –

16.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/6

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 31. julija 2008 objavil spremembo mednarodnega računovodskega standarda 39, Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje z naslovom Postavke, ki izpolnjujejo pogoje za varovanje pred tveganjem (v nadaljnjem besedilu: spremembe MRS 39). Spremembe MRS 39 pojasnjujejo uporabo obračunavanja varovanja pred tveganjem za inflacijo finančnih instrumentov in za opcijske pogodbe, ko se uporabljajo kot instrumenti za varovanje pred tveganjem.

(3)

Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe MRS 39 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije št. 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) (3), preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Komisiji, da je mnenje dobro uravnoteženo in objektivno.

(4)

Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

16.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/10

(1)

Italija je z dopisom z dne 22. julija 2003 Komisiji priglasila pomoč v korist sladkorne rafinerije iz Villasorja v lasti družbe Sadam ISZ. Italija je z dopisoma z dne 19. septembra 2003 in 30. marca 2004 Komisiji poslala dodatne informacije.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 8. septembra 2004 obvestila Italijo o odločitvi, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe proti zadevni pomoči.

(3)

Italija je z dopisoma z dne 13. oktobra 2004 in 7. aprila 2005 Komisiji poslala pripombe italijanskih organov glede odločitve o sprožitvi formalnega postopka preiskave.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (1). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo pripombe glede zadevne pomoči.

(5)

Komisija je od zainteresiranih strank prejela zadevne pripombe. Posredovala jih je Italiji in ji dala možnost odgovora nanje, Italija pa je odgovorila z dopisom z dne 18. maja 2005.

(6)

Italijanski organi so z dopisoma z dne 31. januarja 2008 in 14. aprila 2008 Komisiji poslali informacije, ki jih je zahtevala z dopisom z dne 29. marca 2007.

(7)

Upravičeno podjetje, sladkorna rafinerija iz Villasorja, ki je v lasti družbe Sadam ISZ, je edini obrat za predelavo sladkorne pese na ozemlju Sardinije (eden od največjih otokov v Sredozemlju).

(8)

Italijanski organi tej rafineriji dajejo na razpolago 3,5 milijona EUR za delno nadomestilo izgub, utrpelih zaradi padca proizvodnje sladkorja, ki ga je povzročilo zmanjšanje dobave pese zaradi suše v letih 2001 in 2002.

(9)

Kar zadeva pridelavo pese, so pristojni organi predložili podatke, ki kažejo zmanjšanje regionalne pridelave in posledično dobav rafineriji. Pridelava se je v primerjavi z referenčnim obdobjem 1998–2000 leta 2001 zmanjšala za 39 %, leta 2002 pa za 68 % (2).

(10)

Pristojni organi so škodo, ki jo je utrpela rafinerija iz Villasorja, izračunali na podlagi izvlečkov iz bilanc družbe za poslovna leta od 1998 do 2002 in jo ocenili na 6 858 448 EUR (3). Metoda izračuna škode je naslednja: organi so izračunali delež fiksnih stroškov na tono sladkorja v referenčnem obdobju (1998–2000) in to številko primerjali z razmerjem fiksnih stroškov na tono sladkorja v letih 2001 in 2002. Za fiksne stroške so šteli: redno zaposlene, ravnanja z blagom (storitve tretjih oseb in odvzemi iz skladišča), splošne stroške, amortizacijo in finančne stroške (4). V referenčnem obdobju so fiksni stroški na proizvod znašali 166,61 EUR/t (5). Isti postopek izračuna za leti 2001 in 2002 privede do naslednjih rezultatov: fiksni stroški na proizvod so leta 2001 znašali 287,95 EUR/t (6), leta 2002 pa 569,18 EUR/t (7). Večji vpliv fiksnih stroškov v primerjavi z referenčnim obdobjem je bil izračunan tako, da se je vpliv fiksnih stroškov za referenčno obdobje odštel od vpliva fiksnih stroškov za leti 2001 in 2002. Rezultat je 121,34 EUR/t za leto 2001 in 402,58 EUR/t za leto 2002 (8). Za izračun skupne utrpele škode je bila skupna proizvodnja sladkorja v letih 2001 in 2002 pomnožena z zgoraj opredeljenim indeksom. Leta 2001 je bila škoda ocenjena na 2 427 278 EUR, leta 2002 pa na 4 431 170 EUR (9), kar je skupaj 6 858 448 EUR.

(11)

Znesek 3,5 milijona, ki so ga dodelili italijanski organi, naj bi torej ustrezal 51 % utrpele škode. Italijanski organi so pojasnili, da znesek pomoči opredeljujejo proračunske omejitve.

(12)

Te pomoči ni mogoče kumulirati z drugimi pomočmi.

(13)

Italijanski organi so predložili dokument s povzetimi vremenskimi podatki za zadnjih 10 let, ki ga je za Sardinijo pripravila Service Agrométéorologique Régional (SAR) (10), da bi dokazali izjemno naravo suše, ki je prizadela otok v letih 2001 in 2002. Iz teh podatkov med drugim izhajajo trajanje suše, raven vodnih rezerv in podatki o agro-podnebnih razmerah na Sardiniji v letih 2001 in 2002.

(14)

Italijanski organi so poleg tega navedli, da je bila pomoč za gojenje pese že večkrat odobrena. V obdobju 1990–2002 je bila pomoč dodeljena v letih 1995, 2000, 2001 in 2002.

(15)

Italijanski organi so menili, da je pomoč združljiva s skupnim trgom v skladu s točko 11.3.1 Smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem sektorju za obdobje 2000–2006 (v nadaljnjem besedilu: Smernice) (11), ker je po njihovem mnenju namenjena povrnitvi škode, ki jo je sladkorna rafinerija utrpela zaradi zmanjšanja pridelave pese, ki ga je povzročil vremenski pojav, enak naravni nesreči.

(16)

Italijanski organi so menili, da je ta razlaga v skladu s prakso Komisije na tem področju (12), kadar obstaja tesna medsebojna odvisnost med osnovno kmetijsko pridelavo in postopkom agro-industrijske predelave in zlasti če zadevno agro-industrijsko podjetje nima alternativnih virov za oskrbo.

(17)

Italijanski organi so v ta namen trdili, da so v sektorju sladkorja, ki temelji na pesi, kmetijske in industrijske komponente tesno povezane in medsebojno odvisne. Obstoj obrata za predelavo pese je odvisen od obstoja ustreznega bazena za oskrbo, dejavnost rafinerije iz Villasorja pa je izključno predelava pese, pridelane v „bazenu za oskrbo“, ki se nahaja na otoku, v sladkor. Italijanski organi trdijo, da je treba peso, ki se prideluje v Sredozemlju, zaradi njenih fizioloških lastnosti pobrati v kratkem razdobju, ko je vsebnost sladkorja najvišja, in jo je treba hitro (v 36 urah po spravilu) prepeljati v predelovalni obrat, sicer lahko izgubi vsebnost sladkorja in jo napadejo glive, zaradi česar postane neuporabna. Bazeni za oskrbo so zato običajno v radiju 80/100 km od predelovalnih obratov, čas za spravilo in predelavo pa je zelo kratek. Najbližji vir za oskrbo rafinerije iz Villasorja je v celinski Italiji, oddaljen več kot 250 km (od tega 180 km po morju).

(18)

Italijanski organi so opozorili, da je proizvodnja sladkorja na ravni Skupnosti urejena s skupno ureditvijo trgov za sladkor (Uredba o skupni ureditvi trgov (SUT) za sladkor) (13), s katero je določeno, da morajo rafinerije skleniti pogodbe s pridelovalci pese iz svojega bazena za oskrbo za proizvodne kvote sladkorja „A + B“, ki jim jih dodeli država, da bi lahko izkoriščali cene in prihodke, ki jih zagotavlja SUT. Sladkor, proizveden prek kvot „A + B“, ne more biti upravičen do notranjih ukrepov pomoči niti se ne more prosto tržiti na skupnem trgu. Iz tega sledi, da rafinerija in kmetijska gospodarstva, ki jo običajno oskrbujejo, v pogodbi o pridelovanju predvidijo površine za obdelavo, katerih pridelava ne presega kvot „A + B“, ki jih je rafineriji dodelila država. V teh okoliščinah je težko, da bi se rafinerija lahko oskrbovala iz drugega bazena za pridelavo pese kot iz svojega, in sicer zaradi omejenih razpoložljivosti pridelka za predelavo zunaj pogodb o pridelovanju, potrebe po dogovorih v tem smislu med družbami za predelavo sladkorja in nazadnje, ker morajo biti alternativni bazeni za pridelavo pese, kar zadeva Sredozemlje, dovolj blizu, da se zagotovi oskrba z uporabnim pridelkom.

(19)

Italijanski organi so želeli predvideti tudi možnost, da bi obrat iz Villasorja surovino za predelavo našel drugje, vendar pa so območja pridelave v celinski Italiji tako oddaljena, da prevoz pese postane negospodaren, poleg tega pa bi surovina na cilj prispela neuporabna.

(20)

Italijanski organi so Komisiji predložili simulacijo rokov in stroškov prevoza pese iz „alternativnega“ bazena v celinski Italiji. Prevoz pese na Sardinijo bi trajal 2,5 dneva od natovarjanja. Glede na to, da je treba predelavo pese nujno opraviti v šestintridesetih urah po spravilu (1,5 dneva), bi ta na cilj prispela v neuporabnem stanju. Stroški tega postopka, kot so jih izračunali pristojni organi, bi bili približno 10 188 000 EUR za obe obdobji.

(21)

Kar zadeva poseben vidik suše in politike gospodarjenja z vodo (povezane z zadnjo), ki se izvaja na Sardiniji, so italijanski organi navedli, da je bilo leta 1995 razglašeno stanje varčevanja z vodo in da je bil imenovan poseben komisar (Commissario Governativo per l'Emergenza Idrica), ki ima posebna pooblastila v zvezi z upravljanjem vodnih virov in izvajanjem najpomembnejših infrastrukturnih del.

(22)

Italijanski organi so tudi navedli, da so bili v načrtu za regionalni razvoj Sardinije za obdobje 2000–2006 predvideni posebni ukrepi za gojenje pese. Med temi ukrepi so bili vodno-kmetijska ureditev zemljišč, nabava namakalne opreme in naprav na kmetijskih gospodarstvih, uvedba sodobnejših naprav ter uvedba naprav za gnojenje in zaščito rastlin.

(23)

Komisija je sprožila postopek iz člena 88(2) Pogodbe ES, ker je dvomila o združljivosti ukrepa s členom 87(2)(b) Pogodbe, v katerem se za združljive s skupnim trgom štejejo pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki. Kar zadeva odstopanja od splošnega načela nezdružljivosti državnih pomoči s skupnim trgom, določenega v členu 87(1) Pogodbe, Komisija omejevalno razlaga pojem „naravna nesreča“ iz člena 87(2)(b). Doslej je Komisija kot naravne nesreče priznala potrese, snežne in zemeljske plazove ter poplave.

(24)

Komisija je vedno menila, da vremenskih pojavov, kot so slana, toča, zmrzal, deževje ali suša, kot takih ni mogoče šteti za naravne nesreče v smislu člena 87(2)(b). Vendar pa je Komisija glede na škodo, ki jo ti pojavi lahko povzročijo za kmetijsko pridelavo ali za sredstva za kmetijsko pridelavo, priznala, da so ti dogodki enaki naravnim nesrečam, kadar višina škode doseže določen prag (ki je bil določen na 20 % običajne pridelave v regijah z omejenimi možnostmi in na 30 % v drugih regijah). V točki 11.3 Smernic (14) je določeno, da se lahko pomoč za nadomestilo izgub, ki so posledica slabih vremenskih razmer, izplača samo kmetovalcem ali združenjem pridelovalcem, v katera so kmetovalci včlanjeni. Komisija šteje pomoči, ki spadajo pod točko 11.3, za združljive s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, če so izpolnjeni nekateri pogoji.

(25)

Komisija je vedno menila, da se določbe točke 11.3 Smernic ne uporabljajo za agro-industrijske predelovalne obrate, ki imajo po njenem mnenju potrebno prožnost za upravljanje svoje oskrbe. To lahko seveda vključuje dodatne stroške za surovine in/ali nižjo donosnost, vendar pa ne more upravičiti neposredne uporabe pravil, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo.

(26)

Ker italijanski organi niso predlagali drugih pravnih podlag za preučitev in morebitno odobritev pomoči, Komisija na tej stopnji postopka ni mogla izključiti, da predvidena pomoč pomeni pomoč za tekoče poslovanje ali z drugimi besedami pomoč, ki naj bi podjetje razbremenila stroškov, ki bi jih navadno moralo nositi samo v okviru tekočega upravljanja ali običajnih dejavnosti.

(27)

Poleg tega naj bi podatki, ki so jih poslali italijanski organi, in podatki, ki jih je imela Komisija, kazali, da bi bile družba Sadam ISZ in družbe, ki jim je ta neposredno ali posredno pripadala – zlasti SAM (15) in FINBIETICOLA Spa (16) –, sposobne kriti zmanjšanje donosnosti tega obrata.

(28)

Nazadnje, podredno, tudi če bi bilo uporabo načela nadomestila iz točke 11.3 Smernic za družbo Sadam ISZ mogoče šteti za sprejemljivo (quod non, na tej stopnji postopka), naj bi bilo referenčno obdobje, ki so ga italijanski organi izbrali za izračun pomoči, napačno.

(29)

Komisija je ob sprožitvi postopka prejela pripombe družbe Sadam ISZ (17), predsednika regije Sardinije (18) in družbe Brumar Srl (19).

(30)

Družba Sadam ISZ v svojih pripombah povzema razloge, navedene v točkah od 12 do 36 dopisa o sprožitvi formalnega postopka preiskave, na podlagi katerih so italijanski organi nameravali dodeliti pomoč: izjemna narava suše, nezmožnost oskrbe iz drugih bazenov zaradi posebne strukture ureditve trga s sladkorjem, nezmožnost prevoza, povezana z otoškim položajem rafinerije, pomen agro-industrijskega sektorja sladkorja za gospodarstvo otoka. Daje tudi informacije o razvoju lastništva družbe, ki je trenutno v izključni lasti skupine Eridania Sadam. Od umika družbe Sviluppo Italia SpA decembra 2003 je namreč delež družbe Finbieticola oktobra 2004 prav tako prešel na skupino Eridania Sadam. Družba Sadam ISZ je predložila kopijo sporazuma, sklenjenega med različnimi zasebnimi in javnimi organi za zagotovitev kontinuitete pridelave sladkorne pese na Sardiniji. V tem okviru se regija Sardinija zavezuje, da bo sprejela vse potrebne pobude za ponoven začetek naložb v sektorju pese, zlasti v zvezi z upravljanjem vodnih virov, in da bo čim prej dobila odobritev Komisije v zvezi s pomočjo v višini 3,5 milijona, priglašeno kot nadomestilo za izgube zaradi suše.

(31)

Družba Sadam ISZ meni, da njena proizvodnja nima nobenega vpliva na razvoj evropskega trga, ne samo zato, ker pomeni le 0,2 % trga, ampak tudi, ker je 98 % te proizvodnje namenjene sardinskemu trgu, s čimer pokriva skoraj 50 % njegovih potreb, medtem ko skupina Eridania Sadam proizvede 35 % italijanskega sladkorja, kar je enako 1,7 % evropskega sladkorja, in ima 23 % nacionalnega trga, kar je enako 2,15 % evropskega trga.

(32)

Predsednik regije Sardinije poudarja popolnoma izjemno naravo razmer, ki so zaznamovale leti 2001 in 2002 ter ki ne morejo nikakor „pomeniti precedenčnega primera, ki bo v prihodnosti lahko uporabljen za druge okoliščine“. Predsednik regije poudarja negativne posledice, ki bi jih imelo zaprtje edine sardinske rafinerije na gospodarstvo otoka glede na pomen sektorja pese na Sardiniji, število zadevnih kmetijskih gospodarstev (1 300, na katerih je zaposlenih približno 5 000 ljudi), število stalno zaposlenih (83) in sezonskih delavcev v rafineriji (skoraj 200), brez upoštevanja delovnih mest, ki izhajajo iz te dejavnosti (tretje osebe, zadolžene za gojenje in pobiranje pese, prevozniki, podjetja za ravnanje z napravami), ter glede na racionalno upravljanje kmetijske pridelave v celoti, ker je pesa pomembna kultura kolobarjenja. Predsednik regije opozarja na pomen, ki ga je regionalna uprava pripisala sektorju pese, in svojo zavezanost ohranitvi tega sektorja.

(33)

Družba Brumar Srl trdi, da rafinerija Sadam ni utrpela škode, ker je imela možnost kupiti sladkor v Franciji, Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem; da so vse italijanske rafinerije s 1. oktobrom 2003 zvišale ceno belega sladkorja za 50 EUR/t, pri čemer je imelo pet sladkornih rafinerij, navzočih na italijanskem ozemlju, neto dobiček 80 milijonov EUR. Po navedbah družbe Brumar Srl naj bi bila družba Sadam glavna koristnica tega dobička, ker ima večino italijanske proizvodnje. Brumar Srl v sklepu meni, da bi bilo treba pomoč dodeliti pridelovalcem pese za škodo, utrpelo zaradi neobstoja pridelka zaradi suše, in delavcem, ki jih predelovalni obrati niso najeli.

(34)

Italijanski organi so pripombe poslali ob sprožitvi postopka z dopisoma z dne 13. oktobra 2004 in 7. aprila 2005, pripombe v odgovor na dopis družbe Brumar Srl pa so predložili z dopisom z dne 17. maja 2005.

(35)

Italijanski organi v celoti izpodbijajo pripombe družbe Brumar Srl in menijo, da so te v obravnavanem primeru neupoštevne, ker rafinerija iz Villasorja ni nikoli uvažala sladkorja iz držav, ki jih navaja družba Brumar Srl, ker povišanje cen belega sladkorja velja za celotno italijansko proizvodnjo in se nanaša na tržno leto 2003, ki je poznejše od let, za kateri bi pomoč morala biti odobrena, in nazadnje izpodbijajo izračune v zvezi z domnevnimi dobički, ki naj bi jih leta 2003 imela italijanska sladkorna podjetja na splošno in zlasti skupina Eridania Sadam: skupina Eridania Sadam, katere del je družba Sadam ISZ, je leta 2003 proizvedla 34 % italijanskega sladkorja.

(36)

Italijanski organi v dopisu z dne 13. oktobra 2004 priznavajo, da je Komisija izčrpno predstavila vse elemente iz spisa in vse podatke, predložene med fazo pred sprožitvijo formalnega postopka preiskave, zlasti pravno podlago, kompenzacijsko naravo predlaganega ukrepa, načine izračuna pomoči, pomembno pravno podlago za odobritev ukrepa, medsebojno odvisnost med kmetijsko in industrijsko komponento sektorja pese, nezmožnost oskrbe iz drugih bazenov za pridelavo za predelovalno dejavnost na Sardiniji in pomen navedenega sektorja za gospodarstvo otoka.

(37)

Italijanski organi menijo, da ukrep pomoči ne vpliva na trgovino v Skupnosti, saj naj bi svoje učinke izčrpal na regionalni ravni: 98 % proizvodnje rafinerije iz Vallisorja absorbira lokalni trg, tako da ne pride v konkurenco z drugimi podjetji Skupnosti, naj bo to na trgu celinske Italije, ali na trgu Skupnosti, ali mednarodnem trgu. Italijanski organi menijo, da bi morala Komisija v skladu s svojim „Osnutkom Sporočila: Nove smernice za oceno državnih pomoči, ki imajo omejene učinke na trgovino v Skupnosti“ nameniti večji pomen gospodarskim učinkom zadevnega posredovanja, ob upoštevanju zlasti njegovega šibkega vpliva na trgovino. Po mnenju italijanskih organov bi bilo treba trditev Komisije (20), da ima „Italija pomemben položaj v proizvodnji sladkorja“, navezati vsaj na navedbo, da je Italija šele četrta evropska proizvajalka sladkorja in da ima v teh okoliščinah skupina Eridania Sadam tržni delež na evropskem trgu, ki je nekoliko večji od 1,5 %, medtem ko je proizvodnja družbe Sadam ISZ enaka 0,06 % (podatki iz tržnega leta 2002).

(38)

Kar zadeva pravno podlago za odobritev ukrepa, italijanski organi navajajo niz predhodnih odločb Komisije, v katerih je ta odobrila pomoči v kmetijskem in agro-industrijskem sektorju na podlagi člena 87(2)(b) Pogodbe in meril za uporabo, določenih v točki 11.3 Smernic (ter zlasti državne pomoči N 83/2000, N 185/2000, N 657/02 in N 729/02), ter trdijo, da so v tem primeru pogoji za uporabo navedenih meril izpolnjeni.

(39)

Italijanski organi Komisijo tudi opozarjajo na točko 3.4 Smernic, v kateri je določeno, da dejstvo, da se ukrep pomoči ne ujema v vseh točkah s primeri, predvidenimi v samih Smernicah, Komisije ne oprošča preučitve za vsak primer posebej, pri čemer mora upoštevati načela iz členov 87, 88 in 89 Pogodbe, skupno kmetijsko politiko in politiko Skupnosti za razvoj podeželja. Zato italijanski organi menijo, da če bi Komisija menila, da se člen 87(2)(b) ne uporablja za predlagani ukrep, bi bilo tega treba odobriti na podlagi člena 87(3)(c).

(40)

Po mnenju italijanskih organov bi predlagano posredovanje rafineriji omogočilo delno nadomestitev velikih izgub, nastalih zaradi izpadle proizvodnje sladkorja kot posledice pomanjkanja surovin za predelavo, ki ga je povzročila huda suša v obdobju 2001–2002. Na Sardiniji bi običajno spravilo pese predelovalnemu obratu omogočilo doseči gospodarsko ravnotežje. Ponujena podpora, ki jo italijanski organi še enkrat opredelijo kot omejeno in izjemno, bi tudi omogočila, da bi bil celoten projekt prestrukturiranja, ki se je začel leta 1999 z velikimi naložbami na industrijski in kmetijski ravni (21) (glej ukrep 4.9 N regionalnega operativnega programa za Sardinijo, ki ga je odobrila Komisija), dokončan s koristmi za gospodarski razvoj celotne regije.

(41)

Italijanski organi menijo, da je sklicevanje na notranja razmerja v skupini Sadam Eridania neupoštevno za oceno obravnavanega primera. Skupina Sadam Eridania in FINBIETICOLA Spa je decembra 2003 glede na veliko izgubo v letu 2003 podjetje dokapitalizirala z nakazilom v višini 5 039 393 EUR, s čimer je izpolnila svoje obveznosti do nadzorovane družbe iz običajnih poslovnih tveganj, ki jih je imela družba Sadam ISZ leta 2003 (leto upravljanja/običajna proizvodnja). Po tej dokapitalizaciji se je javni delničar Sviluppo Italia umaknil, ker ni sodeloval pri dokapitalizaciji. Italijanski organi menijo, da ne more biti obveznost družbe, ki ima nadzor, da s finančnimi tokovi v skupini nadomesti izgube, ki so nastale zaradi izjemnega in nepredvidljivega dogodka v okviru skrbnega načrtovanja podjetniških dejavnosti skupine. Italijanski organi trdijo, da mora biti odgovornost večinskih delničarjev omejena na zahteve, ki izhajajo iz rednih dejavnosti podjetja.

(42)

Nazadnje, kar zadeva referenčno obdobje, določeno za izračun nadomestila, italijanski organi menijo, da so upoštevali načela, določena v točki 11.3.2 Smernic. Poleg tega znesek razlike med vrednostjo škode, ki jo je podjetje dejansko imelo (6 858 448 EUR), in zneskom predlagane pomoči (3,5 milijona EUR) izključuje čezmerno nadomestilo. Italijanski organi navajajo, da je Komisija že priznala načine izračuna škode, ki se razlikujejo od načinov, navedenih v Smernicah, če pri sprejeti metodi ni tveganja za čezmerno nadomestilo utrpele škode (22).

(43)

Italijanski organi so v zadnjih dopisih iz leta 2008 na zahtevo Komisije zagotovili dodatna pojasnila. Zlasti so predložili podatke (izražene v tonah) v zvezi s proizvodnjo sladkorja, ki so povzeti v naslednji preglednici:

(44)

Italijanski organi so tudi navedli, da je tovarna sladkorja iz Villasorja dokončno prenehala svoje dejavnosti v okviru postopka preoblikovanja sektorja zaradi reforme SUT za sladkor. V teh okoliščinah je skupina Eridania Sadam 30. aprila 2007 ministrstvu za kmetijsko, prehrambno in gozdarsko politiko predložila „načrt za preusmeritev tovarne sladkorja iz Villasorja“.

(45)

Priglašena pomoč bo po mnenju italijanskih organov lahko vključena v postopek prestrukturiranja sektorja in podjetja, ki ostaja bistvenega pomena v smislu ohranitve delovnih mest in trgov za sardinski agro-energetski sektor.

(46)

Obravnavani ukrep je pomoč, ki naj bi se dodelila sladkorni rafineriji. V skladu s členom 36 Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (23) in pred njim členom 45 Uredbe (ES) št. 1260/2001 se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ES uporabljajo za proizvode, na katere se nanaša ta uredba. Zato sektor, na katerega se nanaša ukrep pomoči, spada na področje uporabe določb Skupnosti o državnih pomočeh.

(47)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe je pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(48)

Obravnavani ukrep ustreza opredelitvi pomoči iz člena 87(1) Pogodbe, ker daje gospodarsko prednost (v obliki finančne pomoči za izgubljena sredstva) določenemu podjetju (Sadam ISZ iz Villasorja), ker je to financiranje iz javnih (regionalnih) sredstev in ker lahko navedena pomoč prizadene trgovino. Poleg tega iz podatkov, ki jih je družba Sadam predložila po sprožitvi postopka, izhaja, da je dejavna ne samo na italijanskem trgu, ampak tudi na trgu v Skupnosti (glej uvodno izjavo 31 zgoraj). Čeprav je proizvodnja sladkorja, ki poteka v rafineriji iz Villasorja, skoraj izključno namenjena sardinskemu trgu, pa vseeno vsekakor ostaja dejstvo, da lahko obravnavana pomoč morebitnega konkurenta iz druge države članice na tem trgu postavi v manj ugoden položaj.

(49)

V skladu s sodno prakso Sodišča okrepitev konkurenčnega položaja podjetja zaradi državne pomoči na splošno kaže na izkrivljanje konkurence v škodo konkurenčnim podjetjem, ki take podpore niso prejela (24). V sodni praksi je navedeno, da sorazmerno majhen znesek pomoči ali sorazmerna majhnost podjetja, ki jo prejme, sami po sebi ne izključujeta možnosti vpliva na trgovino med državami članicami (25).

(50)

Ukrep prizadene trgovino med državami članicami, kadar ovira uvoz iz drugih držav članic ali lajša izvoz v druge države članice. Odločilno je dejstvo, da se trgovina v Skupnosti zaradi zadevnega ukrepa razvija ali bi se lahko razvijala drugače.

(51)

Proizvod, ki je upravičen do sistema pomoči, je predmet trgovine med državami članicami (26) in je torej izpostavljen konkurenci.

(52)

Obstoj skupne ureditve trga v sektorju sladkorja, kot je navedeno v točki 46, dokazuje pomen trgovine s sladkorjem v Skupnosti in tudi željo, da se zagotovijo pošteni pogoji konkurence na skupnem trgu.

(53)

Osnutek sporočila Komisije, ki se nanaša na „nove smernice za oceno državnih pomoči, ki imajo omejene učinke na trgovino v Skupnosti“, na katerega so se sklicevali italijanski organi (glej uvodno izjavo 37), ni bil sprejet in ne more vplivati na zgornje sklepanje.

(54)

Merili, ki se nanašata na vpliv na trgovino in izkrivljanje konkurence, sta torej v celoti izpolnjeni.

(55)

Ta ukrep torej dejansko pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(56)

Prepoved iz člena 87(1) Pogodbe ES ni brezpogojna. Da bi se predlagani ukrep štel za združljivega s skupnim trgom, mora biti upravičen do enega od odstopanj iz člena 87(2) in (3) Pogodbe.

(57)

Določbe člena 87(2)(b) Pogodbe ES, na katere se sklicujejo italijanski organi in na podlagi katerih so s skupnim trgom združljive pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki, se ne uporabljajo.

(58)

Ker v Pogodbi izraza „izjemni dogodek“ in „naravne nesreče“ nista opredeljena, je treba preveriti, ali se lahko suša, ki je prizadela Sardinijo, šteje za naravno nesrečo v smislu člena 87(2)(b) Pogodbe. Ustaljena praksa Komisije je namreč, da pojma „naravne nesreče“ in „izjemni dogodki“ iz člena 87(2)(b) razlaga omejevalno.

(59)

Potrebo po taki omejevalni razlagi je dosledno potrjevalo Sodišče (27).

(60)

Doslej je Komisija za naravne nesreče štela potrese, snežne in zemeljske plazove ter poplave. Med izjemne dogodke je priznavala vojne, notranje nemire in stavke ter pod nekaterimi pogoji in glede na obseg tudi hude jedrske ali industrijske nesreče ter požare z velikimi izgubami.

(61)

Zaradi težav, ki jih prinaša predvidevanje takšnih dogodkov, bo Komisija še naprej posamezno ocenjevala predloge za dodelitev pomoči v skladu s členom 87(2)(b) Pogodbe in upoštevala preteklo prakso na tem področju. Ta analiza je še posebno potrebna pri pomoči v občutljivem sektorju, kot je sektor sladkorja, kjer bi lahko vsak ukrep posredovanja trčil ob ukrepe, predvidene s skupno ureditvijo trgov.

(62)

Ustaljena praksa Komisije je, da šteje, da se slabe vremenske razmere, kot so slana, toča, zmrzal, deževje ali suša, same po sebi ne morejo šteti za naravne nesreče v smislu člena 87(2)(b) (glej točko 11.3.1 Smernic za obdobje 2000–2006).

(63)

Doslej suša, tudi huda, ni bila nikoli priznana kot naravna nesreča v smislu člena 87(2)(b) Pogodbe.

(64)

Na splošno mora imeti izjemni dogodek vsaj značilnosti dogodka, ki se po svoji naravi in vplivu na zadevne gospodarske subjekte jasno razlikuje od običajnih okoliščin in izstopa iz okvira običajnih pogojev delovanja trga.

(65)

Poleg tega iz podatkov, ki jih je predložila Italija, ni mogoče sklepati o izjemni naravi suše, ampak prej o kronični naravi: od jeseni 1999 (razen novembra 2001) je bilo dolgo sušno obdobje. Za leti 2001 in 2002 so značilne padavine, ki so bile nižje od povprečja, vendar niso bile izjemne. V obdobju 1990–2000 so bila namreč tri leta, ko je bila suša hujša (1994–1995, 1998–1999, 1999–2000). Od leta 1970 naj bi obstajal splošen trend zmanjševanja padavin (28).

(66)

Še en element, na podlagi katerega je sušo mogoče šteti kot kroničen pojav, je dejstvo, da je bilo varčevanje z vodo na Sardiniji razglašeno leta 1995 (29) in se je končalo 31. decembra 2004 (30).

(67)

Tudi dejstvo, da so bile pomoči pridelovalcem pese za nadomestilo izgub zaradi suše v obdobju 1990–2002 dodeljene štirikrat, kaže, da suša ni bila izjemna.

(68)

Poleg tega upoštevanje proizvodnje po obravnavanem obdobju 2001–2002 (glej preglednico v točki 43) kaže velik padec proizvodnje rafinerije iz Villasorja, čeprav suše v tem obdobju ni bilo.

(69)

Zato pomoči, ki so jo predlagali italijanski organi, ni mogoče odobriti na tej pravni podlagi.

(70)

Preučiti je treba, ali je predlagani ukrep mogoče šteti za združljiv s skupnim trgom v smislu člena 87(3) Pogodbe. Predvsem so pomembne določbe točke (c), v skladu s katerimi se za združljivo s skupnim trgom lahko šteje pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bila v nasprotju s skupnimi interesi.

(71)

Komisija pri razlagi zgoraj navedenega odstopanja v zvezi s kmetijskim sektorjem najprej preveri, ali se uporablja Uredba Komisije (ES) št. 1/2004 z dne 23. decembra 2003 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi ES za državno pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (31). Če se navedena uredba ne uporablja, se Komisija opre na Smernice.

(72)

Uredba (ES) št. 1/2004 se v obravnavanem primeru ne uporablja, ker je pomoč namenjena predelovalnemu podjetju za izgube zaradi neugodnih vremenskih razmer, kar pa v navedeni uredbi ni predvideno. Zato bi Komisija morala ukrep oceniti na podlagi Smernic.

(73)

V točki 11.2 Smernic so urejene državne pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izjemni dogodki. Ta točka v nadaljevanju ne bo obravnavana, ker spada na področje uporabe člena 87(2)(b) Pogodbe, ki je že bil preučen.

(74)

V točki 11.3 so urejene državne pomoči za nadomestila kmetovalcem, ki so imeli izgube zaradi slabih vremenskih razmer, kot so slana, deževje, zmrzal ali suša, dogodkov, ki jih samih po sebi ni mogoče šteti za naravne nesreče v smislu člena 87(2)(b) Pogodbe.

(75)

Kadar taki dogodki povzročijo škodo za kmetijsko pridelavo ali sredstva za kmetijsko pridelavo, večjo od 20 % običajne pridelave na območjih z omejenimi možnostmi in 30 % na drugih območjih, jih Komisija izenači z naravnimi nesrečami in odobri dodelitev pomoči kmetovalcem, namenjene nadomestilu teh izgub, na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe.

(76)

Na splošno se suša dejansko lahko izenači z naravno nesrečo, kot je bilo to storjeno v odločbi N 331/02 (32) zaradi praga škode, ki so jo utrpeli kmetovalci ali organizacije pridelovalcev. Vendar pa je Komisija, kot je navedeno v dopisu o sprožitvi postopka, vedno menila, da se določbe točke 11.3 Smernic ne uporabljajo za agro-industrijske predelovalne obrate, ki so po njenem mnenju lahko prožni pri upravljanju svoje oskrbe. To lahko seveda vključuje dodatne stroške za surovine in/ali manjšo donosnost, vendar pa ne more upravičevati neposredne uporabe pravil, ki se uporabljajo za kmetijsko pridelavo. Ta pristop, ki je povzet v točki 11.3.8 Smernic, je bil poleg tega potrjen v nedavni sodbi Sodišča prve stopnje (33).

(77)

Iz tega sledi, da točka 11.3 kmetijskih smernic izključuje, da so pomoči za nadomestilo agro-industrijskim predelovalnim obratom za izgube, ki so nastale zaradi slabih vremenskih razmer, združljive s skupnim trgom.

(78)

Italijanski organi so del svojih utemeljitev oprli na dejstvo, da obravnavana tovarna sladkorja ni mogla prožno upravljati svoje oskrbe in da je bilo zato treba glede na tesno povezavo med pridelavo pese in tovarno sladkorja pomoč razširiti na tovarno sladkorja. Italijanski organi so v tem okviru več odločb Komisije navedli kot precedenčne primere: prvega navedenega niza odločb ni mogoče šteti za primerljivega, ker se odločbe nanašajo na dogodke, ki so sami po sebi opredeljeni kot naravne nesreče (pomoč N 729/02 (34) se nanaša na nadomestila po poplavah na jugovzhodu Francije) ali izjemni dogodki (pomoč N 83/2000 (35) se nanaša na kontaminacijo z dioksinom v Belgiji, primer N 185/2000 (36) se nanaša na nadomestilo za škodo, nastalo zaradi razmnoževanja alg v Jadranskem morju v Italiji, primer N 657/02 (37) pa na belgijski gozdarski sektor, oškodovan zaradi izjemnega razmnoževanja podlubnikov in gliv). Kot je bilo navedeno, suše kot take ni mogoče opredeliti kot naravno nesrečo ali izjemni dogodek, tako da navedenih odločb ni mogoče šteti za precedenčne primere, podobne obravnavanemu primeru.

(79)

Italijanski organi so navedli tudi odločbi N 745/2000–C 4/01 (38) in N 331/02 (39). Komisija je v teh dveh primerih ugotovila, da se suša lahko izenači z naravno nesrečo zaradi praga povzročene škode. V obeh primerih je pomoč dodeljena primarnim proizvajalcem in „consorzi di bonifica“. Komisija je v zvezi s temi „consorzi di bonifica“ ugotovila, da se kmetijske smernice ne uporabljajo, ker voda ni proizvod, ki spada na področje uporabe Priloge I k Pogodbi.

(80)

Vendar pa teh „consorzi di bonifica“ ni mogoče izenačiti z običajnimi podjetji, kot je zadevna tovarna sladkorja. Consorzi di bonifica so avtonomna javna podjetja, ki upravljajo območja izsuševanja. V zameno prejemajo plačila kmetovalcev za dobavljeno vodo za namakanje. Ta razlika med „consorzi di bonifica“ in podjetji za predelavo ali trženje kmetijskih pridelkov je bila poleg tega potrjena z dejstvom, da se je Komisija v zgoraj navedenem primeru N 745/00–C 4/01 odločila sprožiti postopek v zvezi z delom pomoči, ki se je nanašal na podjetja in kooperative, dejavne pri predelavi in trženju kmetijskih pridelkov, pri čemer je navedla, da pomoči podjetjem za predelavo ni mogoče odobriti na podlagi kmetijskih smernic. Priglasitev je bila nato umaknjena, tako da dokončna odločba v tem primeru ni bila sprejeta.

(81)

Kar zadeva težave tovarne sladkorja, da se oskrbi drugje, so italijanski organi navedli trditve, ki naj bi dokazovale težave vsake rafinerije, da se oskrbi iz drugega bazena pridelave pese kot iz lastnega, zaradi sistema pogodb, ki zavezujejo pridelovalce pese in rafinerije, otoškega položaja zadevne rafinerije in kratkega časa shranjevanja pese. Vendar ta nezmožnost oskrbe drugje izhaja iz Uredbe (ES) št. 1260/2001, s katero se uvaja sistem pogodb med pridelovalci pese in rafinerijami. Italijanski organi so sami navedli, da se v običajnih okoliščinah ne morejo oskrbeti iz drugih bazenov pridelave pese, namenjenih drugim podjetjem, ne da bi s tem povzročili padec končne proizvodnje sladkorja teh drugih podjetij in jim torej preprečili, da bi dosegla svojo kvoto. Navedli so torej, da na splošno možnost, da se rafinerija oskrbi iz drugih bazenov pridelave, kot so običajni bazeni pridelave, ni pogosta.

(82)

Trditev v zvezi s pomanjkljivo prožnostjo podjetij, na katero se sklicuje Italija, zato velja za vse tovarne sladkorja zaradi zgoraj navedene Uredbe (ES) št. 1260/2001, ne glede na lokacijo podjetja. Taka trditev bi tako veljala za vsa predelovalna podjetja, katerih povezava s pridelovalci je del ureditve trga, na katerem so dejavna. Sprejetje te trditve bi bilo v nasprotju s strogo razlago kmetijskih smernic, ki jo je kljub temu treba uporabiti, kar zadeva izjemo od splošnega pravila nezdružljivosti pomoči.

(83)

Zato pomoči, ki so jo predlagali italijanski organi, ni mogoče odobriti na tej pravni podlagi.

(84)

Italijanski organi so kot pravno podlago za pomoč navedli tudi točko 3.4 kmetijskih smernic. Komisija na podlagi te točke oceni vse ukrepe pomoči, ki niso zajeti v kmetijskih smernicah, za vsak primer posebej, pri čemer upošteva načela iz členov 87, 88 in 89 Pogodbe, skupno kmetijsko politiko in politiko Skupnosti za razvoj podeželja. Kot je bilo navedeno v predhodnih točkah, zadevne ukrepe pomoči (pomoči predelovalnim podjetjem za nadomestilo škode, nastale zaradi slabih vremenskih razmer) posebej pokriva točka 11.3 Smernic, ki jih izključuje iz upravičenosti do pomoči, tako da se točka 3.4 ne uporablja.

(85)

Komisija bo zaradi izčrpnosti preučila, ali se za obravnavani primer ne uporabljajo smernice za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. Prvi pogoj za izkoriščanje pomoči za reševanje ali prestrukturiranje je, da se za zadevno podjetje šteje, da je v težavah v smislu smernic o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (40). Iz informacij, ki jih ima Komisija, ne izhaja, da bi bilo podjetje ob priglasitvi pomoči v težavah v smislu zgoraj navedenih smernic. Edini poznani znak težav je dejstvo, da je bila zaradi velike izgube leta 2003 potrebna dokapitalizacija. Zasebni delničarji so posredovali za dokapitalizacijo podjetja decembra 2003, zaradi česar je kakršna koli javna pomoč za dokapitalizacijo postala odvečna. Poleg tega je podjetje že prejelo pomoč za prestrukturiranje, ki jo je Komisija odobrila leta 1999 (41). Ker je od konca obdobja prestrukturiranja minilo manj kot deset let, na podlagi načela enkratne pomoči iz točke 3.2.3 smernic za reševanje in prestrukturiranje ni mogoče odobriti nobene nove pomoči za prestrukturiranje. Vsekakor Komisija želi poudariti, da mora zadevna država članica, da bi izpolnila svojo nalogo sodelovanja s Komisijo, predložiti vse dokaze, ki lahko tej instituciji omogočijo preverjanje, ali so pogoji za odstopanje, ki ga želi uporabiti, izpolnjeni (42). Italijanski organi se v obravnavanem primeru niso nikjer sklicevali na uporabo smernic za reševanje in prestrukturiranje niti niso predložili nobenega dokumenta, na podlagi katerega bi Komisija lahko preučila podatke z vidika teh smernic, in to kljub navedbam Komisije v uvodni izjavi 44 odločitve o sprožitvi postopka.

(86)

Informacije, ki jih je imela Komisija ob sprožitvi postopka, naj bi kazale, da bi bile družba Sadam ISZ in družbe – zlasti SAM in FINBIETICOLA Spa –, ki jim je ta neposredno ali posredno pripadala, sposobne kriti zmanjšanje donosnosti tega obrata.

(87)

Ker je družba Sadam ISZ med postopkom v celoti prešla pod nadzor skupine Eridania Sadam, Komisija ugotavlja, da je bila glavna družba sposobna izpolniti svoje obveznosti do nadzorovane družbe, s čimer ji je omogočila nadaljevanje dejavnosti, pri čemer se upoštevajo tudi velike naložbe, odobrene na podlagi načrta za prestrukturiranje, uvedenega leta 1999–2000, in dokapitalizacija v letih 2003–2004. Zato se, kot je navedeno v uvodni izjavi 75, ne zdi, da bi bilo podjetje v težavah, kar izloči uporabo smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(88)

V odločitvi o sprožitvi postopka je bilo podredno navedeno tudi, da tudi če bi bilo uporabo načela nadomestila iz točke 11.3 Smernic za družbo Sadam ISZ mogoče šteti za sprejemljivo (quod non, na tej stopnji postopka), naj bi bilo referenčno obdobje, ki so ga italijanski organi izbrali za izračun pomoči, napačno. Ker za točko 11.3 Smernic zaradi zgoraj navedenih razlogov ne velja, da se uporablja, ni treba preučiti tega zadnjega dvoma, navedenega ob odločitvi o sprožitvi postopka.

(89)

Komisija glede na zgornje ugotovitve meni, da državna pomoč, ki jo Italija namerava odobriti sladkorni rafineriji iz Villasorja v lasti družbe Sadam ISZ v višini 3 500 000 EUR, ni združljiva s skupnim trgom –

16.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/21

(1)

V okviru varstva potrošnikov, kakor ga opredeljuje člen 153 Pogodbe, je za Komisijo primerno, da se s potrošniki posvetuje o problemih, ki se nanašajo na varstvo njihovih interesov na ravni Skupnosti.

(2)

Komisiji od leta 1973 pomaga posvetovalna skupina, ustanovljena v ta namen z zaporednimi sklepi, med katerimi je zadnji Sklep Komisije 2003/709/ES z dne 9. oktobra 2003 o ustanovitvi Evropske posvetovalne skupine za potrošnike (1).

(3)

Delo skupine skozi daljše obdobje je pokazalo, da je treba izboljšati njeno učinkovitost, zastopanost in odprtost. Zato je treba pojasniti določbe o vzpostavitvi podskupin in sprejetju mnenj skupine, te določbe pa morajo vključevati najboljše prakse, ki so se razvile v zadnjih letih.

(4)

Poleg tega je primerno pregledati postopek imenovanja članov skupine, ki predstavljajo nacionalne potrošniške organizacije, in uvesti dodatne obveznosti za poročanje članov skupine, da se nacionalne potrošniške organizacije bolje vključijo v delo skupine.

(5)

Pomembno je zagotoviti, da skupina in njeni člani dejavno in učinkovito sodelujejo pri predstavljanju potrošniškega vidika v obsežnih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, ki so danes reden dogodek v Evropi.

(6)

Za namene varovanja podatkov je treba pri obdelavi osebnih podatkov članov skupine upoštevati zakonodajo Skupnosti o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti –

(a)

razpravlja o vprašanjih v zvezi z interesi potrošnikov;

(b)

pripravlja predloge potrošnikov za druge forume in na zahtevo sodeluje v skupinah, ki svetujejo Komisiji glede vprašanj, ki so pomembna za potrošniško politiko EU;

(c)

svetuje Komisiji pri pripravi politik in dejavnosti, ki vplivajo na potrošnike;

(d)

lahko da mnenje o zadevah Skupnosti, ki zadevajo potrošnike;

(e)

obvešča Komisijo o razvoju potrošniške politike v državah članicah;

(f)

je namenjena nacionalnim organizacijam za zagotavljanje informacij in posvetovanje o ukrepih Skupnosti.

(a)

en član iz vsake države članice, ki predstavlja nacionalno potrošniško organizacijo;

(b)

en član iz vsake evropske potrošniške organizacije.

(a)

nevladna in neprofitna organizacija, ki je neodvisna od industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov, in

ali

(b)

nevladna in neprofitna organizacija, ki je neodvisna od industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov, in

(a)

kandidati imajo obširno znanje in izkušnje na področju varstva potrošnikov v EU;

(b)

prednost imajo kandidati, ki še niso bili člani te skupine;

(c)

uravnotežena zastopanost spolov.

(a)

v primeru odpovedi, upokojitve ali smrti;

(b)

če nacionalni organi, ki so ga predlagali kot kandidata, zahtevajo zamenjavo;

(c)

če Komisija zahteva zamenjavo člana ali namestnika, ki ni več zmožen učinkovito prispevati ali ne izpolnjuje obveznosti in člena 7(6).

(a)

določi obliko in urnik sej skupine;

(b)

predseduje sejam skupine;

(c)

opravlja tajniške storitve in organizira delo skupine.

16.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/25

(1)

Svet je 17. oktobra 2005 sprejel Skupni ukrep 2005/724/SZVP (1) o imenovanju g. Erwana FOUÉRÉJA za posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (NJRM).

(2)

Svet je 16. februarja 2009 sprejel Skupni ukrep 2009/129/SZVP (2) o podaljšanju mandata PPEU do 30. septembra 2009.

(3)

Na podlagi pregleda Skupnega ukrepa 2009/129/SZVP bi bilo treba mandat PPEU podaljšati za dodatnih šest mesecev, tj. do 31. marca 2010 –

1.

člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Posebni predstavnik Evropske unije

G.Erwanu FOUÉRÉJU se mandat posebnega predstavnika Evropske unije (PPEU) v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji (NJRM) podaljša do 31. marca 2010.“;

2.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Referenčni finančni znesek za kritje odhodkov, povezanih z nalogami PPEU, za obdobje od 1. marca 2009 do 31. marca 2010 znaša 568 000 EUR.“;

3.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Pregled

Izvajanje tega skupnega ukrepa in njegova skladnost z drugimi prispevki EU se redno preverjata. PPEU pred koncem januarja 2010 GS/VP, Svetu in Komisiji predloži izčrpno poročilo o izvajanju mandata. To poročilo predstavlja osnovo za oceno tega skupnega ukrepa v ustreznih delovnih skupinah in v PVO. V okviru splošnih prednostnih nalog glede razporejanja virov GS/VP naslovi na PVO priporočila za sklep Sveta o podaljšanju, spremembi ali prenehanju mandata.“.