25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/1

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 665/2009

z dne 24. julija 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 25. julija 2009.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.

---

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 666/2009

z dne 24. julija 2009

o spremembi reprezentativnih cen in dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, določenih z Uredbo (ES) št. 945/2008, za tržno leto 2008/2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 951/2006 z dne 30. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 glede trgovine s tretjimi državami v sektorju sladkorja (2) in zlasti drugega stavka drugega pododstavka člena 36(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za beli in surovi sladkor ter nekatere sirupe za tržno leto 2008/2009 so bile določene z Uredbo Komisije (ES) št. 945/2008 (3). Navedene cene in dolžnosti so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 630/2009 (4).

(2)	Glede na podatke, ki so trenutno na voljo Komisiji, je treba navedene cene in dajatve spremeniti v skladu s pravili in postopki iz Uredbe (ES) št. 951/2006 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Reprezentativne cene in dodatne uvozne dajatve za proizvode iz člena 36 Uredbe (ES) št. 951/2006, določene z Uredbo (ES) št. 945/2008 za tržno leto 2008/2009, se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 25. julija 2009.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 24.

(3)  UL L 258, 26.9.2008, str. 56.

(4)  UL L 187, 18.7.2009, str. 3.

---

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/5

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 667/2009

z dne 22. julija 2009

o vpisu imena v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Nocciola Romana (ZOP))

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (1) ter zlasti člena 7(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 510/2006 je bila vloga Italije za registracijo imena „Nocciola Romana“ objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)	Ker Komisija ni prejela nobenega ugovora v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 510/2006, je treba navedeno ime registrirati –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Ime iz Priloge k tej uredbi se registrira.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

(2)  UL C 308, 3.12.2008, str. 19.

---

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/7

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 668/2009

z dne 24. julija 2009

o izvajanju Uredbe (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vrednotenjem ter potrjevanjem kakovosti in nekliničnih podatkov o zdravilih za napredno zdravljenje, ki so jih razvila mikro, mala in srednje velika podjetja

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1394/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o zdravilih za napredno zdravljenje ter o spremembi Direktive 2001/83/ES in Uredbe (ES) št. 726/2004 (1) in zlasti člena 18 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V okviru Uredbe (ES) št. 1394/2007 je primerno sprejeti določbe o vrednotenju ter potrjevanju kakovosti in nekliničnih podatkov, ki jih mala in srednje velika podjetja predložijo Evropski agenciji za zdravila (v nadaljnjem besedilu: Agencija), kot spodbudo navedenim podjetjem, da izvedejo študije o kakovosti in neklinične študije o zdravilih za napredno zdravljenje.

(2)	Zaradi skladnosti in preglednosti je treba uporabljati opredelitev mikro, malih in srednje velikih podjetij iz Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (2).

(3)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1394/2007 mora biti postopek potrjevanja neodvisen od kakršnih koli vlog za pridobitev dovoljenja za promet. Vendar pa mora biti namen tega postopka tudi lažje vrednotenje kakršnih koli prihodnjih vlog za klinično preskušanje in pridobitev dovoljenja za promet na podlagi istih podatkov. Zato je treba vrednotenje vloge za potrditev izvajati v skladu z istimi znanstvenimi in tehničnimi zahtevami, kot so bile uporabljene za vrednotenje vloge za pridobitev dovoljenja za promet, kot je določeno v Prilogi I k Direktivi 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (3).

(4)	Predlagatelji morajo imeti možnost, da za potrditev v celoti ali delno predložijo podatke o kakovosti in neklinične podatke, kot jih zahteva Priloga I k Direktivi 2001/83/ES. Vendar je za zagotovitev dodane vrednosti potrditev primerno določiti minimalni sklop zahtevanih podatkov za potrditev.

(5)	V okviru Agencije ima Odbor za napredno zdravljenje ustrezno strokovno znanje za preverjanje kakovosti in nekliničnih podatkov o zdravilih za napredno zdravljenje. Zato mora biti odgovoren za vrednotenje vlog za potrditev.

(6)	Odbor za napredno zdravljenje bi moral imeti možnost, da po potrebi svoje vrednotenje dopolni z ogledom prostorov, v katerih se razvija zdravilo za napredno zdravljenje, na kraju samem.

(7)

Vloge za potrditev se lahko nanašajo na kombinirana zdravila za napredno zdravljenje v smislu Uredbe (ES) št. 1394/2007. V takšnem primeru je treba uporabljati dodatne zahteve v povezavi s skladnostjo medicinskega pripomočka ali aktivnega medicinskega pripomočka za vsaditev, vgrajenega v kombinirano zdravilo, z bistvenimi zahtevami iz Direktive Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (4) in Direktive Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (5) v tem zaporedju.

(8)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravila za uporabo v humani medicini –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za mikro, mala in srednje velika podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES, in ki razvijajo zdravila za napredno zdravljenje ter imajo sedež v Skupnosti.

Člen 2

Postopek vrednotenja in potrjevanja

1.   Vloge za znanstveno vrednotenje ter potrjevanje kakovosti in nekliničnih podatkov o zdravilu za napredno zdravljenje se predložijo Agenciji in vsebujejo naslednje:

(a)	vse podatke, ki so potrebni, da se dokaže, da predlagatelj spada v področje uporabe te uredbe, kot je določeno v členu 1;

(b)	navedbo, ali se vloga nanaša le na podatke o kakovosti ali na podatke o kakovosti in neklinične podatke;

(c)	sklicevanje na kakršno koli vlogo za potrditev, ki je bila v preteklosti vložena za isto zdravilo za napredno zdravljenje, navedba o tem, ali je bila potrditev odobrena ali ne, ter obrazložitev dodane vrednosti nove vloge in razlik med novo vlogo in v preteklosti vloženo vlogo;

(d)	ustrezno pristojbino, kot je določena v Uredbi Sveta (ES) št. 297/95 (6);

(e)	podatke iz modula 3 dela I Priloge I k Direktivi 2001/83/ES, ki se predložijo v potrditev v skladu z drugim pododstavkom, pri čemer se upoštevajo posebne zahteve iz dela IV navedene priloge ter znanstvene smernice iz člena 5;

(f)	kadar se vloga nanaša na podatke o kakovosti in neklinične podatke, podatke iz modula 4 dela I Priloge I k Direktivi 2001/83/ES, ki se predloži v potrditev v skladu s tretjim pododstavkom, pri čemer se upoštevajo posebne zahteve iz dela IV navedene priloge ter znanstvene smernice iz člena 5:

Za namene točke (e) prvega pododstavka vloga vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)	splošne podatke in podatke o vhodnih snoveh in surovinah;

(b)	postopek izdelave zdravilnih učinkovin z izjemo podatkov o vrednotenju postopka;

(c)	značilnosti zdravilnih učinkovin, omejene na podatke, ki so potrebni za ustrezen opis zdravilnih učinkovin;

(d)	nadzor zdravilnih učinkovin z izjemo podatkov o vrednotenju vsebnosti;

(e)	opis in sestavo končnega zdravila.

Za namene točke (f) prvega pododstavka vloga vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)	primarne farmakodinamične podatke v podporo utemeljitvi za predlagano terapevtsko uporabo;

(b)	farmakokinetične podatke o biološki porazdelitvi, če so pomembni za podkrepitev primarnih farmakodinamičnih podatkov;

(c)	vsaj eno študijo toksičnosti.

2.   Če vloga izpolnjuje zahteve iz odstavka 1, Agencija potrdi prejem veljavne vloge.

3.   Odbor za napredno zdravljenje ovrednoti veljavno vlogo v 90 dneh od potrditve njenega prejema.

Za namene navedenega vrednotenja Odbor za napredno zdravljenje zlasti zaradi naknadnega vrednotenja kakršnih koli prihodnjih vlog za klinično preskušanje in pridobitev dovoljenja za promet določi, ali:

(a)	predloženi podatki o kakovosti in metodologija za preskušanje kakovosti, ki jo je uporabil predlagatelj, izpolnjujejo znanstvene in tehnične zahteve iz razdelkov 2.3 in 3 dela I, dela IV ter, kjer je to pomembno za podatke o kakovosti, Uvoda in Splošnih načel Priloge I k Direktivi 2001/83/ES;

(b)

če je primerno, neklinični podatki in metodologija predkliničnega preskušanja, ki jo je uporabil predlagatelj, izpolnjujejo znanstvene in tehnične zahteve iz razdelkov 2.4 in 4 dela I, dela IV ter, kjer je to pomembno za predklinične podatke, Uvoda in Splošnih načel Priloge I k Direktivi 2001/83/ES.

4.   V obdobju iz odstavka 3 Odbor za napredno zdravljenje lahko zahteva, da predlagatelj v določenem roku predloži dodatne informacije.

V tem primeru se obdobje iz odstavka 3 podaljša do predložitve zahtevanih dodatnih informacij.

5.   Ko Odbor za napredno zdravljenje konča vrednotenje, Agencija predlagatelja ustrezno obvesti in mu takoj pošlje naslednje dokumente:

(a)	poročilo o vrednotenju, v katerem so natančno opredeljeni zlasti razlogi za odločitev, ki jo je o vlogi sprejel Odbor za napredno zdravljenje;

(b)	če je glede na vrednotenje primerno, potrdilo o kakovosti in, če je primerno, predložene neklinične podatke ter zadevne metodologije preskušanja, ki jih je predlagatelj uporabil in ki izpolnjujejo znanstvene in tehnične zahteve iz drugega pododstavka odstavka 3;

(c)

če Odbor za napredno zdravljenje meni, da je primerno, seznam vprašanj, ki bi jih moral predlagatelj v prihodnosti proučiti, kar zadeva izpolnjevanje znanstvenih in tehničnih zahtev iz Priloge I k Direktivi 2001/83/ES v zvezi s kakovostjo in, če je primerno, predloženimi nekliničnimi podatki ter zadevnimi metodologijami preskušanja, ki jih je predlagatelj uporabil.

Člen 3

Ogledi na kraju samem

Odbor za napredno zdravljenje lahko predlagatelja obvesti, da je za zaključek vrednotenja v skladu s členom 2 potreben ogled prostorov, v katerih se razvija zadevno zdravilo za napredno zdravljenje, na kraju samem. Predlagatelja obvesti o namenu ogleda. Če predlagatelj sprejme ogled na kraju samem, ga opravijo ustrezno usposobljeni inšpektorji iz države članice.

V tem primeru se rok iz člena 2(3) podaljša do predložitve poročila o ogledu na kraju samem Odboru za napredno zdravljenje in predlagatelju.

Člen 4

Kombinirana zdravila za napredno zdravljenje

1.   Kadar se vloga za potrditev nanaša na kombinirana zdravila za napredno zdravljenje, se uporabljajo dodatne zahteve iz odstavkov 2 in 3.

2.   Vloga za potrditev podatkov o kombiniranem zdravilu za napredno zdravljenje lahko vključuje dokazilo o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1394/2007.

3.   Vloga za potrditev podatkov o kombiniranem zdravilu za napredno zdravljenje po potrebi vsebuje rezultate ocene dela medicinskega pripomočka ali dela aktivnega medicinskega pripomočka za vsaditev, ki jo pripravi priglašeni organ v skladu z Direktivo 93/42/EGS ali Direktivo 90/385/EGS.

Agencija prizna rezultate navedene ocene pri vrednotenju podatkov o zadevnem zdravilu.

Agencija lahko od priglašenega organa zahteva, da pošlje katere koli informacije v zvezi z rezultati njegove ocene. Priglašeni organ pošlje informacije v enem mesecu. V tem primeru se obdobje iz člena 2(3) podaljša do predložitve zahtevanih informacij.

4.   Če vloga ne vsebuje rezultatov ocene, lahko Agencija

(a)

od priglašenega organa, ki ga določi skupaj z predlagateljem, pridobi mnenje o skladnosti dela pripomočka s Prilogo I k Direktivi 93/42/EGS ali Prilogo 1 k Direktivi 90/385/EGS, razen če Odbor za napredno zdravljenje po nasvetu svojih strokovnjakov za medicinske pripomočke odloči, da sodelovanje priglašenega organa ni potrebno, ali

(b)	iz vrednotenja izključi preverjanje skladnosti medicinskega pripomočka z bistvenimi zahtevami iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1394/2007.

V primeru iz točke (a) se obdobje iz člena 2(3) podaljša do predložitve zahtevanega mnenja.

V primeru iz točke (b) se v poročilo o vrednotenju in katero koli predloženo potrdilo vpiše, da je preverjanje skladnosti medicinskega pripomočka z bistvenimi zahtevami izključeno iz vrednotenja. V poročilu o vrednotenju in katerem koli potrdilu je lahko tudi navedeno, da interakcije med celicami ali tkivi ter medicinskim pripomočkom in njihove združljivosti ni mogoče ovrednotiti, ker ni rezultatov ocene priglašenega organa.

Člen 5

Znanstvene smernice

Pri zbiranju dokumentacije za vlogo za potrditev predlagatelji upoštevajo znanstvene smernice, ki jih v zvezi z minimalnimi podatki o kakovosti in nekliničnimi podatki iz drugega in tretjega pododstavka člena 2(1) za potrjevanje zdravil za napredno zdravljenje objavi Agencija.

Člen 6

Poročilo

Agencija v letno poročilo o svojih dejavnostih vključi tudi razdelek o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te uredbe. Ta razdelek zajema zlasti statistične podatke o vrsti in številu vlog, vloženih v skladu s to uredbo.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 324, 10.12.2007, str. 121.

(2)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(3)  UL L 311, 28.11.2001, str. 67.

(4)  UL L 169, 12.7.1993, str. 1.

(5)  UL L 189, 20.7.1990, str. 17.

(6)  UL L 35, 15.2.1995, str. 1.

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/11

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 669/2009

z dne 24. julija 2009

o izvajanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede poostrenega uradnega nadzora pri uvozu nekatere krme in nekaterih živil neživalskega izvora ter spremembi Odločbe 2006/504/ES

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1), ter zlasti člena 15(5) in člena 63(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2), ter zlasti člena 53(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 882/2004 vzpostavlja usklajen okvir splošnih pravil za organizacijo uradnega nadzora na ravni Skupnosti, vključno z uradnim nadzorom uvoza živil in krme iz tretjih držav. Poleg tega določa, da se oblikuje seznam krme in živil neživalskega izvora, za katere zaradi znanega ali nepričakovanega tveganja velja poostren uradni nadzor na vstopni točki na območje iz Priloge I k navedeni uredbi („seznam“). Takšen poostren nadzor mora omogočiti učinkovitejše obvladovanje znanega ali nepričakovanega tveganja in zbiranje natančnih podatkov, pridobljenih s spremljanjem, o pojavljanju in razširjenosti neugodnih rezultatov laboratorijske analize.

(2)	Pri pripravi seznama je treba upoštevati nekatera merila, ki bi omogočila ugotovitev znanega ali nepričakovanega tveganja, povezanega s posebno krmo ali s posebnimi živili neživalskega izvora.

(3)

Dokler se ne sprejmejo standardizirana metodologija in merila za pripravo seznama, je treba za namene priprave in posodabljanja seznama upoštevati podatke iz obvestil, prejetih prek sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (RASFF), vzpostavljenega z Uredbo (ES) št. 178/2002, poročila Urada za prehrano in veterino, poročila tretjih držav, izmenjave informacij med Komisijo, državami članicami in Evropsko agencijo za varnost hrane ter znanstvene ocene.

(4)

Uredba (ES) št. 882/2004 določa, da morajo države članice pri organizaciji poostrenega nadzora določiti vstopne točke, ki imajo dostop do ustreznih prostorov za izvajanje nadzora raznih vrst krme in živil. Zato je treba v tej uredbi določiti minimalne zahteve za določene vstopne točke, da se zagotovi stopnja enotnosti v zvezi z učinkovitostjo nadzora.

(5)

Uredba (ES) št. 882/2004 določa, da morajo države članice pri organizaciji poostrenega nadzora od nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti, ki so odgovorni za pošiljke, zahtevati, da predhodno napovejo prispetje in naravo takšne pošiljke. Zato je treba določiti vzorčni obrazec enotnega vstopnega dokumenta za uvoz krme in živil neživalskega izvora, ki je obravnavan v tej uredbi, da se zagotovi enoten pristop v vsej Skupnosti. Vzorčni obrazec mora biti na voljo carinskim organom, kadar se pošiljke prijavijo za sprostitev v prosti pretok.

(6)	Poleg tega je treba za zagotovitev določene stopnje enotnosti na ravni Skupnosti v zvezi s poostrenim uradnim nadzorom v tej uredbi določiti, da navedeni uradni nadzor zajema dokumentacijske, identifikacijske in fizične preglede.

(7)

Za organizacijo poostrenega uradnega nadzora morajo biti na voljo ustrezna finančna sredstva. Zato morajo države članice pobrati pristojbine, ki so potrebne za kritje stroškov, nastalih zaradi navedenega nadzora. Izračun navedenih pristojbin mora biti v skladu z merili iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 882/2004.

(8)

Odločba Komisije 2005/402/ES z dne 23. maja 2005 o nujnih ukrepih glede čilija, izdelkov s čilijem, kurkume in palmovega olja (3) določa, da mora vse pošiljke takšnih izdelkov spremljati poročilo o analizi, ki dokazuje, da izdelek ne vsebuje naslednjih snovi: sudan I (številka CAS: 842-07-9), sudan II (številka CAS: 3118-97-6), sudan III (številka CAS: 85-86-9) ali sudan IV (85-83-6). Od sprejetja navedenih ukrepov se je pogostnost obvestil prek sistema RASFF zmanjšala, kar kaže na znatno izboljšanje razmer v zvezi s prisotnostjo barvil sudan v zadevnih izdelkih. Zato je treba črtati zahtevo iz Odločbe 2005/402/ES, ki določa, da vsako pošiljko uvoženih izdelkov spremlja poročilo o analizi, ter namesto tega vzpostaviti enoten in poostren nadzor navedenih pošiljk na vstopnih točkah na območje Skupnosti. Zato je treba Odločbo 2005/402/ES razveljaviti.

(9)

Odločba Komisije 2006/504/ES z dne 12. julija 2006 o posebnih pogojih, ki urejajo določena živila, uvožena iz nekaterih tretjih držav, zaradi nevarnosti onesnaženja teh živil z aflatoksini (4) določa pogostejši nadzor (50 % vseh pošiljk) prisotnosti aflatoksinov v arašidih z izvorom iz Brazilije. Od sprejetja navedenih ukrepov se je pogostnost obvestil prek sistema RASFF v zvezi z aflatoksini v arašidih iz Brazilije zmanjšala. Zato je treba prekiniti izvajanje ukrepov iz Odločbe 2006/504/ES v zvezi s takšnimi proizvodi, za katere mora namesto tega veljati enoten in poostren nadzor na vstopnih točkah na območje Skupnosti. Zato je treba Odločbo 2006/504/ES ustrezno spremeniti.

(10)

Izvajanje minimalnih zahtev za določene vstopne točke lahko v državah članicah povzroči težave v praksi. Zato je treba v tej uredbi določiti prehodno obdobje, v katerem se lahko navedene zahteve postopno izvajajo. V skladu s tem morajo imeti pristojni organi v državah članicah možnost, da v navedenem prehodnem obdobju izvajajo potrebne identifikacijske in fizične preglede tudi na mejnih kontrolnih točkah, ki niso določene vstopne točke. V navedenih primerih morajo takšne mejne kontrolne točke izpolnjevati minimalne zahteve za določene vstopne točke, ki so določene v tej uredbi.

(11)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba v skladu s členom 15(5) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa pravila o poostrenem nadzoru uvoza krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I k tej uredbi na vstopnih točkah na območja iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Posodobitve Priloge I

Pri oblikovanju in redni posodobitvi seznama iz Priloge I je treba upoštevati vsaj naslednje informacije:

(a)	podatke iz obvestil, prejetih prek sistema RASFF;

(b)	poročila in informacije, ki jih je pripravil Urad za prehrano in veterinarstvo na podlagi svojih dejavnosti;

(c)	poročila in informacije, prejete od tretjih držav;

(d)	informacije, izmenjane med Komisijo in državami članicami ter Evropsko agencijo za varnost hrane;

(e)	po potrebi znanstvena poročila.

Seznam iz Priloge I se pregleduje redno, najmanj štirikrat letno.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„enotni vstopni dokument“ pomeni dokument, ki ga v skladu s členom 6 izpolni nosilec dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti ali njegov predstavnik in pristojni organ, ki potrdi zaključek uradnega nadzora, ter katerega vzorčni obrazec je vključen v Prilogo II;

(b)

„določena vstopna točka“ pomeni vstopno točko iz prve alinee člena 17(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 na eno od območij iz Priloge I k navedeni uredbi; pri pošiljkah, ki prispejo po morju in se raztovorijo zato, da se natovorijo na naslednje plovilo za nadaljnji prevoz v pristanišče v drugi državi članici, je določena vstopna točka pristanišče v drugi državi članici;

(c)	„pošiljka“ pomeni količino katere koli krme ali živil neživalskega izvora iz Priloge I k tej uredbi, ki spadajo v isto kategorijo ali so opisana na isti način, so obravnavana v istih dokumentih, se prevažajo z istim prevoznim sredstvom ter prihajajo iz iste tretje države ali istega dela te države.

Člen 4

Minimalne zahteve za določene vstopne točke

Brez poseganja v člen 19 imajo določene vstopne točke na voljo vsaj naslednje:

(a)	zadostno število ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja, da se izvedejo predpisani pregledi pošiljk;

(b)	ustrezne prostore, da lahko pristojni organ izvede potrebne preglede;

(c)	podrobna navodila v zvezi z vzorčenjem za analizo in pošiljanjem teh vzorcev za analizo v laboratorij, ki je določen v skladu s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 („referenčni laboratorij“);

(d)	prostore za skladiščenje pošiljk (in pošiljk v zabojnikih) pod ustreznimi pogoji v obdobju zadržanja, po potrebi med čakanjem na rezultate analize iz točke (c), ter ustrezno število skladiščnih prostorov, vključno s hladilnicami, če je zaradi narave pošiljke potrebna nadzorovana temperatura;

(e)	oprema za raztovarjanje in ustrezna oprema za izvajanje vzorčenja za analizo;

(f)	možnost za raztovarjanje in vzorčenje za analizo v zaščitenem prostoru, kadar je to potrebno;

(g)	referenčni laboratorij, v katerem je mogoče izvesti analizo iz točke (c) in do katerega je vzorce mogoče hitro prepeljati.

Člen 5

Seznam določenih vstopnih točk

Države članice za vsak proizvod iz Priloge I vodijo posodobljen seznam določenih vstopnih točk in javnosti omogočijo spletni dostop do tega seznama. Države članice spletne naslove teh seznamov sporočijo Komisiji.

Komisija za namene obveščanja na svoji spletni strani objavi nacionalne povezave do navedenih seznamov.

Člen 6

Predhodna napoved pošiljk

Nosilci dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti ali njihovi predstavniki predhodno napovejo načrtovani datum in čas fizičnega prispetja pošiljke na določeni vstopni točki ter naravo pošiljke.

V ta namen izpolnijo del I enotnega vstopnega dokumenta in ga en vsaj delovni dan pred fizičnim prispetjem pošiljke predložijo pristojnemu organu na določeni vstopni točki.

Člen 7

Jezik enotnih vstopnih dokumentov

Enotni vstopni dokumenti se sestavijo v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se nahaja določena vstopna točka.

Vendar države članice lahko soglašajo, da se enotni vstopni dokumenti sestavijo v drugem uradnem jeziku Skupnosti.

Člen 8

Poostren uradni nadzor na določenih vstopnih točkah

1.   Pristojni organ na določeni vstopni točki brez nepotrebnega odlašanja izvede:

(a)	preglede dokumentacije vseh pošiljk v dveh delovnih dneh od prispetja na določeno vstopno točko, razen v primeru izjemnih in neizogibnih okoliščin;

(b)

identifikacijske in fizične preglede, vključno z laboratorijsko analizo, v skladu s pogostnostjo iz Priloge I ter na način, ki nosilcem dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti onemogoča, da predvidijo, ali bo za posamezno pošiljko veljal takšen pregled; rezultati fizičnih pregledov morajo biti na voljo takoj, ko je to tehnično izvedljivo.

2.   Po zaključku pregledov iz odstavka 1 pristojni organ:

(a)	izpolni ustrezni del dela II enotnega vstopnega dokumenta, pri čemer odgovorni uradnik pristojnega organa ožigosa in podpiše izvirni dokument;

(b)	naredi in obdrži kopijo podpisanega in ožigosanega enotnega vstopnega dokumenta.

Pošiljko pri nadaljnjem prevozu spremlja izvirni enotni vstopni dokument, dokler ne prispe na namembni kraj, naveden v enotnem vstopnem dokumentu.

Pristojni organ na določeni vstopni točki lahko odobri nadaljnji prevoz pošiljke med čakanjem na rezultate fizičnih pregledov. Kadar se izda dovoljenje, pristojni organ na določeni vstopni točki o tem obvesti pristojni organ na namembnem kraju in uporabijo se ustrezni protokoli, ki zagotavljajo, da je pošiljka pod nenehnim nadzorom pristojnih organov ter da se pošiljka med čakanjem na rezultate fizičnih pregledov ne more na kakršen koli način poškodovati.

Kadar se pošiljka prevaža med čakanjem na rezultate fizičnih pregledov, se v ta namen izda overjena kopija izvirnega enotnega vstopnega dokumenta.

Člen 9

Posebne okoliščine

1.   Komisija lahko na zahtevo zadevne države članice pooblasti pristojne organe nekaterih določenih vstopnih točk, ki delujejo pri posebnih geografskih ovirah, da izvajajo fizične preglede v prostorih nosilca dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	učinkovitost nadzora, ki se izvaja na določeni vstopni točki, ni okrnjena;

(b)	prostori izpolnjujejo ustrezne zahteve iz člena 4 in jih je država članica odobrila za navedeni namen;

(c)	uporabljajo se ustrezni protokoli, ki zagotavljajo, da je pošiljka pod nenehnim nadzorom pristojnega organa na določeni vstopni točki od prispetja na določeno vstopno točko in da se pošiljka med pregledi ne more na kakršen koli način poškodovati.

2.   Z odstopanjem od člena 8(1) se lahko v izjemnih okoliščinah z odločbo o uvrstitvi novega proizvoda v Prilogo I določi, da pristojni organ na namembnem kraju, navedenem v enotnem vstopnem dokumentu, izvaja identifikacijske in fizične preglede pošiljk navedenega proizvoda v prostorih nosilca dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti, če je primerno in če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (c) ter naslednji pogoji:

(a)	zaradi visoke stopnje pokvarljivosti proizvoda ali posebnih značilnosti embalaže bi vzorčenje na določeni vstopni točki neizogibno pomenilo resno tveganje za varnost živil ali bi nesprejemljivo poškodovalo proizvod;

(b)	pristojni organi na določeni vstopni točki in pristojni organi, ki izvajajo vzorčenje, sodelujejo, da bi zagotovili, da: (i) se pošiljka med vsemi pregledi na kakršen koli način ne poškoduje; (ii) so zahteve za poročanje iz člena 15 v celoti izpolnjene.

Člen 10

Sprostitev v prosti pretok

Pred sprostitvijo pošiljk v prosti pretok nosilec dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti ali njegov predstavnik carinskim organom predloži enotni vstopni dokument ali enakovreden dokument v elektronski obliki, ki ga je pristojni organ izpolnil, ko so bili opravljeni vsi pregledi iz člena 8(1) in so rezultati fizičnih pregledov, kadar so takšni pregledi potrebni, ugodni.

Člen 11

Obveznosti nosilcev dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti

V primeru posebnih značilnosti pošiljke nosilec dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti ali njegov predstavnik pristojnemu organu zagotovi:

(a)	zadostne človeške vire in logistično podporo za raztovarjanje pošiljke, da se lahko izvede uradni nadzor;

(b)	ustrezno opremo za vzorčenje za analizo pri posebnem prevozu in/ali posebni obliki pakiranja, če vzorčenja ni mogoče reprezentativno izvesti z običajno opremo za vzorčenje.

Člen 12

Delitev pošiljk

Pošiljke se ne delijo, dokler se poostreni uradni nadzor ne zaključi v celoti in dokler pristojni organ ne izpolni enotnega vstopnega dokumenta v skladu s členom 8.

V primeru delitve pošiljke vsak del pošiljke do sprostitve v prosti pretok spremlja overjena kopija enotnega vstopnega dokumenta.

Člen 13

Neskladnost

Če se v okviru uradnega nadzora ugotovi neskladnost, odgovorni uradnik pristojnega organa izpolni del III enotnega vstopnega dokumenta, pri čemer se sprejmejo ukrepi v skladu s členi 19, 20 in 21 Uredbe (ES) št. 882/2004.

Člen 14

Pristojbine

1.   Države članice zagotovijo pobiranje pristojbin, ki nastanejo zaradi poostrenega uradnega nadzora, določenega v tej uredbi, v skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 882/2004 in merili iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 882/2004.

2.   Nosilci dejavnosti proizvodnje krme in živilske dejavnosti, odgovorni za pošiljko, ali njihovi predstavniki plačajo pristojbine iz odstavka 1.

Člen 15

Poročanje Komisiji

1.   Države članice predložijo Komisiji poročilo o pošiljkah, da se zagotovi stalna ocena krme in živil neživalskega izvora iz Priloge I.

Navedeno poročilo se predloži vsako četrtletje, in sicer pred koncem prvega meseca po izteku četrtletja.

2.   Poročilo vsebuje naslednje informacije:

(a)	podrobne podatke o vsaki pošiljki, vključno s podatki o: (i) velikosti v smislu neto teže pošiljke; (ii) državi izvora vsake pošiljke;

(b)	število pošiljk, ki se vzorčijo za analizo;

(c)	rezultate pregledov iz člena 8(1).

3.   Komisija zbere poročila, ki jih je prejela v skladu z odstavkom 2, in državam članicam omogoči dostop do teh poročil.

Člen 16

Spremembe Odločbe 2006/504/ES

Odločba 2006/504/ES se spremeni:

1.	v členu 1 se črtajo točke (a)(iii), (iv) in (v);

2.	v členu 5 se odstavek 2(a) nadomesti z naslednjim: „(a) vsako pošiljko živil iz Brazilije“;

3.	v členu 7 se črta odstavek 3.

Člen 17

Razveljavitev Odločbe 2005/402/ES

Odločba Komisije 2005/402/ES se razveljavi.

Člen 18

Uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 25. januarja 2010.

Člen 19

Prehodni ukrepi

1.   V petih letih po začetku veljavnosti te uredbe se lahko, kadar na določeni vstopni točki ni prostorov, potrebnih za izvedbo fizičnih pregledov iz člena 8(1)(b), navedeni pregledi izvedejo na drugi mejni kontrolni točki v isti državi članici, ki jo za navedeni namen pooblasti pristojni organ, preden se pošiljke prijavijo za sprostitev v prosti pretok, če zadevna mejna kontrolna točka izpolnjuje minimalne zahteve iz člena 4.

2.   Države članice z elektronsko objavo na svojih spletnih straneh javnosti omogočijo dostop do seznama mejnih kontrolnih točk, pooblaščenih v skladu s prvim odstavkom.

---

(1)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

(2)  UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

(3)  UL L 135, 28.5.2005, str. 34.

(4)  UL L 199, 21.7.2006, str. 21.

---

---

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/22

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 670/2009

z dne 24. julija 2009

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z javno intervencijo z razpisom za odkup trde pšenice ali neoluščenega riža in spremembi uredb (ES) št. 428/2008 in (ES) št. 687/2008

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43(a), (c) in (k) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Na podlagi člena 13(3) in člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, kakor sta bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 72/2009 (2), se Komisija lahko odloči za javno intervencijo od 1. julija 2009 za trdo pšenico in od 1. septembra 2009 za neoluščeni riž, če tako zahtevajo razmere na trgu in zlasti razvoj tržnih cen. Treba je določiti pogoje, pod katerimi se lahko izvajajo javne intervencije, če se Komisija odloči, da je taka intervencija potrebna, in navesti, kateri organi so na tem področju pristojni v državi članici v skladu z določbami Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 v zvezi s financiranjem intervencijskih ukrepov s strani Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in knjiženjem postopkov javnega skladiščenja s strani plačilnih agencij držav članic (3), pri čemer je določeno, da ti organi za namene te uredbe delujejo pod imenom „intervencijske agencije“ tudi, kadar plačilne agencije delujejo neposredno.

(2)

Da bi omogočili čim preprostejše in učinkovitejše delovanje sistema javne intervencije, je treba določiti pravila o odobritvi intervencijskih centrov s strani intervencijskih agencij držav članic in sprejeti določbe o tej odobritvi. Zato je treba natančno določiti pogoje, zahtevane za odobritev skladiščnih prostorov intervencijskega centra.

(3)

Pogoji za sprejemljivost ponudb trde pšenice in neoluščenega riža, ki se oddajo pri intervencijskih agencijah, in pogoji za prevzem proizvodov v teh agencijah morajo biti čim bolj enotni v vsej Skupnosti. Za zagotovitev enakega obravnavanja vseh izvajalcev je treba zato določiti postopke, ki se uporabljajo za odkup in zlasti za sprejemljivost ponudb, prevzeme in z njimi povezane preglede.

(4)

Kadar skladiščni prostori odobrenega intervencijskega centra v državi članici, v kateri izvajalec ne opravlja glavne dejavnosti, izvajalcem omogočajo, da proizvode dobavijo z najnižjimi stroški, je treba tem izvajalcem pustiti možnost, da ponudbe oddajo v zadevni državi članici. Zato je za preprečitev dodatnih upravnih zahtev za te izvajalce primerno, da se jim dovoli, da formalnosti v zvezi s ponudbami opravljajo s svojo identifikacijsko številko za DDV v državi članici, v kateri opravljajo glavno dejavnost, in da se jim omogoči, da za potrditev svoje ponudbe predložijo varščino, ki so jo dobili v navedeni državi članici.

(5)

Za zagotovitev poenostavljenega in zadovoljivega upravljanja intervencije je treba določiti, da mora biti ponujena serija homogena, serijo neoluščenega riža pa mora sestavljati riž iste sorte. Treba je tudi določiti minimalno količino, pod katero intervencijska agencija ni zavezana sprejeti ponudbe, vendar je treba vseeno upoštevati, da se večja minimalna količina lahko izkaže za potrebno zaradi upoštevanja pogojev in običajev v trgovini na debelo ali veljavnih okoljskih pravil v državi članici. Da bi izvajalci dobili informacije o veljavnih minimalnih količinah, je treba določiti, da intervencijske agencije določijo navedene minimalne količine v vsakem obvestilu o razpisu, ki ga objavijo, in po potrebi določijo večje količine, kot so določene v tej uredbi.

(6)	V intervencijo ni treba sprejeti trde pšenice in neoluščenega riža, katerega kakovost ne omogoča ustrezne poznejše uporabe in skladiščenja. V zvezi s tem je treba določiti metode, potrebne za določitev kakovosti trde pšenice in neoluščenega riža.

(7)

Trda pšenica je žito, za katero so določena merila minimalne kakovosti za prehrano ljudi, ki morajo ustrezati zdravstvenim standardom, določenim z Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (4). Določiti je treba, da se ti standardi uporabljajo od prevzema zadevnih proizvodov v skladu s trenutnim intervencijskim režimom.

(8)

Tveganja, ki so povezana z zgornjo mejo dopustnih onesnaževalcev, plačilne ali intervencijske agencije prepoznajo na podlagi podatkov, ki jih prejmejo od ponudnikov, in lastnih analitičnih meril. Za omejitev finančnih stroškov je pred prevzemom proizvodov utemeljeno zahtevati analize v pristojnosti agencij samo na podlagi analize tveganja, ki omogoča zagotavljanje kakovosti proizvodov ob njihovem vstopu v intervencijski režim. Če je država članica ob odkupu proizvoda sprejela neustrezno odločitev glede analize tveganja v skladu s temi predpisi, je odgovorna, če se kasneje izkaže, da proizvod ne ustreza predpisanim minimalnim standardom. Taka odločitev namreč ne bi dovoljevala zagotovitve kakovosti proizvoda in posledično njegovega ustreznega shranjevanja. Zato je treba opredeliti pogoje, pod katerimi država članica prevzame odgovornost v zvezi s tem.

(9)	Pri določanju minimalne kakovosti neoluščenega riža je treba zlasti upoštevati vremenske razmere v regijah pridelovalkah Skupnosti.

(10)

Natančno je treba določiti preglede, ki jih je treba opraviti, da bi se prepričali o dejanski prisotnosti ponujenih proizvodov v skladiščnih prostorih, ki jih je imenoval ponudnik, in izpolnjevanju postavljenih zahtev glede teže in kakovosti ponujenega blaga. Treba je razlikovati po eni strani med sprejetjem ponujenega blaga po opravljeni kontroli kakovosti in izpolnjevanja zahtev glede minimalne kakovosti ter po drugi strani določitvijo cene, plačane vlagatelju po opravljenih analizah, ki so potrebne za ugotovitev natančnih lastnosti vsake serije na podlagi reprezentativnih vzorcev.

(11)

Da se omogoči učinkovito upravljanje tega intervencijskega ukrepa, je treba določiti, da so ponudbe trde pšenice ali neoluščenega riža trdne in dokončne. Ponudb torej ni mogoče spremeniti ali umakniti, za oddajo ponudb pa je treba določiti pogoj položitve varščine ter določiti podrobna pravila za njeno sprostitev in morebitno vključitev v proračun Skupnosti, če nekateri pogoji za sprejemljivost navedenih ponudb ne bi bili izpolnjeni.

(12)	V členu 18(2) in (4)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je določeno, da Komisija v okviru razpisov določi intervencijsko ceno za trdo pšenico brez poseganja v povišanje ali znižanje cen zaradi kakovosti. Treba je določiti te spremembe cen, povezane z glavnimi merili kakovosti trde pšenice.

(13)

Člen 18(4)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je intervencijska cena določena za neoluščeni riž določene standardne kakovosti, opredeljene v delu A Priloge IV k tej uredbi, ter da se jo prilagodi z uporabo povišanj in znižanj, če se kakovost riža, ponujenega intervenciji, razlikuje od te standardne kakovosti. Intervencijske cene se lahko povišajo ali znižajo glede na cenovne razlike na trgu neoluščenega riža za različno kakovost. Pri tem je treba upoštevati bistvene lastnosti neoluščenega riža, da se tako omogoči objektivno oceno kakovosti. To zahtevo zadovoljivo izpolnjuje ocena vsebnosti vlage, izkoristka po predelavi in odstotka pomanjkljivih zrn, ki se lahko opravi s preprostimi in učinkovitimi metodami.

(14)	Zaradi uskladitve se morajo pregledi v intervencijskih zalogah opraviti pod pogoji, opredeljenimi v členu 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

(15)	Zaradi učinkovitega upravljanja sistema je treba določiti, da se podatki, ki jih zahteva Komisija, pošiljajo po elektronski poti in po metodah, ki jih Komisija daje na voljo državam članicam.

(16)

Določbe o sektorju riža v tej uredbi nadomeščajo veljavne določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 489/2005 z dne 29. marca 2005 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1785/2003, kar zadeva določitev intervencijskih centrov in prevzem neoluščenega riža s strani intervencijskih agencij (5). Vendar je zaradi uskladitve pravil o rižu in trdi pšenici primerno, da se nekatere določbe v Uredbi (ES) št. 489/2005 ne povzamejo.

(17)	Določbe o trdi pšenici v tej uredbi nadomeščajo veljavne določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 428/2008 z dne 8. maja 2008 o določitvi intervencijskih centrov za žita (6). Zato je treba določiti, da se te od 1. julija 2009 ne uporabljajo več za trdo pšenico.

(18)

Določbe o trdi pšenici v tej uredbi nadomeščajo veljavne določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 687/2008 z dne 18. julija 2008 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani plačilnih ali intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (7). Zato je treba določiti, da se te od 1. julija 2009 ne uporabljajo več za trdo pšenico.

(19)	Uredbi (ES) št. 428/2008 in (ES) št. 687/2008 je zato treba ustrezno spremeniti, Uredbo (ES) št. 489/2005 pa razveljaviti.

(20)	V skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 72/2009 se nove določbe o javni intervenciji iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 uporabljajo od 1. julija 2009 za trdo pšenico in od 1. septembra 2009 za sektor riža. Zato se morajo podrobna pravila za uporabo teh določb uporabljati od teh datumov.

(21)	Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov ni dal svojega mnenja v času, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SKUPNE DOLOČBE O ODOBRITVI INTERVENCIJSKIH CENTROV, ODKUPIH IN PONUDBAH

ODDELEK 1

SPLOŠNA PRAVILA

Člen 1

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.   Ta uredba vzpostavlja za sektorja trde pšenice in riža podrobna pravila za uporabo v zvezi z odkupi v okviru javne intervencije iz člena 13(3) in člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Odkupe iz odstavka 1 opravljajo plačilne agencije ali agencije, ki jih plačilne agencije pooblastijo v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 884/2006, v nadaljnjem besedilu: intervencijske agencije.

Člen 2

Imenovanje in odobritev intervencijskih centrov

1.   Intervencijske centre, ki jih mora Komisija imenovati na podlagi člena 41 Uredbe (ES) št. 1234/2007, predhodno odobrijo intervencijske agencije v skladu z določbami te uredbe in pravil, določenih v Uredbi (ES) št. 884/2006, zlasti na področju odgovornosti in nadzora v skladu s členom 2 navedene uredbe.

2.   Za odobritev intervencijskega centra se intervencijske agencije prepričajo, da imajo skladiščni prostori tega centra najmanj:

(a)	skladiščne zmogljivosti v vseh skladiščnih prostorih tega centra za najmanj 20 000 ton za trdo pšenico ali 10 000 ton za riž;

(b)	minimalno zmogljivost odpreme iz zalog, ki vsakemu skladiščnemu prostoru omogoča, da se na delovni dan iz njega odpremi najmanj 5 % skladiščene količine oziroma 1 000 ton trde pšenice in 500 ton riža.

3.   Podatki o seznamu intervencijskih centrov in njihovih skladiščnih prostorih, ki jih je Komisija imenovala na podlagi člena 41 Uredbe (ES) št. 1234/2007, se spremenijo in dajo na voljo državam članicam in javnosti v skladu s členoma 23 in 24 te uredbe.

ODDELEK 2

POSTOPEK ZA ODKUP TRDE PŠENICE ALI NEOLUŠČENEGA RIŽA Z RAZPISOM

Člen 3

Odkupi

1.   Intervencijske agencije z obvestilom o razpisu začnejo odkup trde pšenice ali neoluščenega riža po začetku razpisnega postopka na podlagi uredbe, ki jo Komisija sprejme po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v nadaljnjem besedilu: uredba o začetku razpisnega postopka.

2.   V uredbi o začetku razpisnega postopka so navedeni predvsem naslednji podatki:

(a)	ime in oznaka KN proizvoda;

(b)	datumi razpisov;

(c)	skrajni dan in ura za oddajo ponudb;

(d)	datum konca razpisa;

(e)	zadevna(-e) država(-e) članica(-e) ali regija(-e) v primeru uporabe drugega pododstavka člena 18(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Razpis za neoluščeni riž je lahko omejen na eno ali več vrst riža, kot so opredeljene v delu I I.2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 1234/2007 („okroglozrnati riž“, „srednjezrnati riž“, „dolgozrnati riž A“ ali „dolgozrnati riž B“).

4.   Med začetkom veljavnosti uredbe o začetku razpisnega postopka in predvidenim datumom zadnjega dne prvega roka za oddajo ponudb mora preteči najmanj šest dni.

5.   V obvestilu o razpisu, ki ga objavi intervencijska agencija, so navedene predvsem minimalne količine, ki jih morajo vsebovati ponudbe. Te količine so najmanj 10 ton za trdo pšenico in 20 ton za riž.

Vendar če pogoji in običaji v trgovini na debelo ali veljavna okoljska pravila v državi članici upravičujejo uporabo večjih minimalnih količin od količin, določenih v prvem pododstavku, pristojna intervencijska agencija te količine določi v obvestilu o razpisu.

6.   Obveznosti, ki so rezultat razpisnega postopka, niso prenosljive.

Člen 4

Pogoji za oddajo in sprejemljivost ponudb

1.   Odkupi iz člena 3 se opravijo na podlagi ponudb, ki jih izvajalci oddajo pri intervencijskih agencijah držav članic v pisni obliki ali po elektronski poti s potrdilom o prejemu.

2.   Da intervencijska agencija sprejme ponudbo, mora ta vsebovati:

(a)

obrazec, ki ga ponudnikom dajo na voljo države članice na podlagi vzorca, ki ga je Komisija uskladila pod pogoji iz člena 24, in na katerem so vsaj naslednji podatki: (i) ime ponudnika; njegov naslov in identifikacijska številka za DDV v državi članici, v kateri opravlja glavno dejavnost, ali če te številke nima, njegova številka v kmetijskem registru; (ii) ponujeni proizvod; z navedbo vrste in sorte za riž; (iii) kraj skladiščenja proizvoda ob oddaji ponudbe; (iv) skladiščni prostori intervencijskega centra, za katere je ponudba pripravljena z najnižjimi stroški; (v) ponujena količina, leto pridelave ponujenega proizvoda, navedba njegovega porekla iz Skupnosti in območja pridelave v Skupnosti; (vi) ponujena cena na tono za blago, ki ustreza minimalni kakovosti za trdo pšenico ali standardni kakovosti za riž, dostavljeno v skladiščne prostore imenovanega intervencijskega centra pred raztovarjanjem, izražena v eurih na največ dve decimalni mesti. Ta cena je največ enaka referenčni ceni iz člena 8(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za trdo pšenico ali referenčni ceni iz člena 8(b) navedene uredbe za neoluščeni riž; (vii) za riž uporaba pesticidov po žetvi, pri čemer se navedejo uporabljene količine; (viii) glavne lastnosti ponujenega proizvoda;

(b)

naslednje priloge: (i) dokazilo, da je ponudnik položil varščino v višini 30 EUR na tono trde pšenice ali 50 EUR na tono neoluščenega riža pred iztekom roka za oddajo ponudb; ta varščina se lahko položi v državi članici, v kateri ponudnik opravlja glavno dejavnost, kadar odda ponudbo v drugi državi članici; (ii) izjava ponudnika, s katero potrjuje, da so ponujene količine v resnici na kraju skladiščenja, imenovanem v točki (a)(iii) tega odstavka; (iii) izjava ponudnika, s katero potrjuje, da se ponudba nanaša na homogeno serijo, da je za riž ta serija sestavljena iz neoluščenega riža iste sorte in da minimalne količine ustrezajo količinam, določenim v obvestilu o razpisu, ki ga je objavila intervencijska agencija.

3.   Intervencijska agencija evidentira sprejemljive ponudbe, datum njihovega prejema in zadevne količine.

4.   Ponudbe so veljavne in dokončne.

Člen 5

Preverjanje ponudb s strani intervencijske agencije

1.   Intervencijske agencije preverijo sprejemljivost ponudb na podlagi zahtevanih elementov v skladu s členom 4(2).

Če je ponudba nesprejemljiva, intervencijska agencija o tem takoj obvesti zadevnega ponudnika.

2.   Ustreznost dokumentov iz člena 4(2)(b)(ii) in (iii) se lahko preveri potem, ko intervencijska agencija ugotovi, da je ponudba sprejemljiva, po potrebi ob pomoči intervencijske agencije, pristojne za kraj skladiščenja, ki ga je imenoval ponudnik, v skladu s členom 22(3).

Če kateri koli dokument iz prvega pododstavka ni ustrezen, se ponudba razveljavi in se uporabi člen 9(2).

Člen 6

Obveščanje Komisije o ponudbah

1.   Intervencijska agencija najpozneje do 14. ure (po bruseljskem času) na dan po izteku roka za oddajo ponudb Komisijo obvesti o sprejemljivih ponudbah pod pogoji iz člena 24. Ponudniki niso identificirani.

Če ni bila oddana nobena sprejemljiva ponudba, država članica o tem obvesti Komisijo v istem roku.

2.   Sprejemljive ponudbe, o katerih Komisija ni bila obveščena, se izključijo iz razpisa.

Člen 7

Odločitev na podlagi ponudb

Komisija na podlagi ponudb, o katerih je bila obveščena v skladu s členom 6(1) te uredbe, odloči, da ne bo izbrala nobenega ponudnika, ali določi najvišjo ceno odkupa v okviru intervencije po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 8

Odločitve o ponudbah

1.   Kadar Komisija določi najvišjo ceno odkupa v okviru intervencije v skladu s členom 7, intervencijske agencije sprejmejo sprejemljive ponudbe, katerih cene so enake najvišjemu znesku ali nižje od njega. Vse druge ponudbe se zavrnejo.

2.   Če ni določena nobena najvišja cena odkupa v okviru intervencije, se zavrnejo vse ponudbe.

3.   Intervencijske agencije po objavi uredbe ali obvestilu o odločitvi, s katero se določi najvišja cena odkupa v okviru intervencije iz člena 7 ali določi, da se ne izbere noben ponudnik, sprejmejo odločitve iz odstavkov 1 in 2.

4.   Pristojna intervencijska agencija obvesti vsakega ponudnika o izidu njegove udeležbe pri razpisu najpozneje delovni dan po objavi ali obvestilu iz odstavka 3.

Člen 9

Sprostitev in zaseg varščin

1.   Dejanska prisotnost proizvodov na kraju skladiščenja, ki ga je ponudnik imenoval v skladu s členom 4(2)(a)(iii), ponudba homogene serije, veljavnost ponudbe, o kateri je obveščena Komisija, in prevzem proizvoda, ki ga opravi pristojna agencija, so primarne zahteve v smislu člena 20(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (8).

2.   Če primarne zahteve iz odstavka 1 niso izpolnjene, se varščina zaseže, razen v primeru višje sile, in vknjiži kot namenski prejemek v skladu s členom 12 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 (9).

3.   Za namene uporabe tega člena intervencijske agencije preverjajo količine, prisotne v skladišču, tako, da smiselno uporabljajo pravila in pogoje iz Uredbe Komisije (ES) št. 884/2006 glede pregledov fizične prisotnosti uskladiščenih proizvodov v okviru postopkov javnega skladiščenja ter zlasti tistih iz točke B.III Priloge I k navedeni uredbi. Ti pregledi se izvedejo za vsaj 5 % ponudb in 5 % ponujenih količin na podlagi analize tveganja.

4.   Varščina se sprosti ob objavi odločitve iz člena 8(3), kadar se ponudba zavrne.

5.   Varščina se sprosti za izbrane ponudbe v petih delovnih dneh po datumu sestave prevzemnega zapisnika iz tretjega pododstavka člena 18(1).

ODDELEK 3

POSTOPEK PREVOZA PROIZVODOV

Člen 10

Dobava

1.   Intervencijska agencija določi datum(-e) dobave v skladiščne prostore odobrenega intervencijskega centra, ki ga je imenoval ponudnik, in o tem čim prej obvesti ponudnika.

Če proizvodov ni mogoče dobaviti v skladiščne prostore intervencijskega centra, ki ga je imenoval ponudnik, intervencijska agencija določi druge skladiščne prostore istega intervencijskega centra ali skladiščne prostore drugega odobrenega intervencijskega centra, kamor se morajo z najnižjimi stroški dobaviti proizvodi, in določi datum(-e) dobave.

2.   Vsi proizvodi se morajo dobaviti v skladiščne prostore odobrenega intervencijskega centra najpozneje konec tretjega meseca po mesecu prejema ponudbe, vendar ne po 30. juniju za trdo pšenico in 31. avgustu za neoluščeni riž.

3.   Predstavnik intervencijske agencije sprejme blago v prisotnosti vlagatelja ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika.

4.   Dobavljena količina se stehta v prisotnosti ponudnika ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika in predstavnika intervencijske agencije, ki je od ponudnika neodvisen.

Vendar je predstavnik intervencijske agencije lahko tudi skladiščnik. V tem primeru:

(a)	mora agencija v 30 dneh po prevzemu sama opraviti pregled, ki zajema najmanj preverjanje volumna; razlika med količino, ugotovljeno s tehtanjem, in količino, ocenjeno na podlagi volumetrične metode, ne sme presegati 5 %;

(b)	če toleranca ni presežena, nosi skladiščnik vse stroške v zvezi z ugotovljeno razliko med kasnejšim preverjanjem teže in težo, ki je bila knjižena ob prevzemu žita;

(c)	če je toleranca presežena, je treba žito takoj stehtati. Stroške tehtanja nosi skladiščnik, če je ugotovljena teža nižja od knjižene, oziroma država članica, če je težja višja.

Člen 11

Stroški prevoza

1.   Stroške prevoza blaga do skladiščnega prostora intervencijskega centra, ki ga je imenoval ponudnik, z najnižjimi stroški v skladu s členom 4(2)(a)(iv) za razdaljo do vključno 100 km nosi ponudnik. Stroške prevoza nad 100 km nosi intervencijska agencija.

2.   Kadar intervencijska agencija v skladu z drugim pododstavkom člena 10(1) spremeni skladiščne prostore intervencijskega centra, ki ga je imenoval ponudnik, dodatne stroške prevoza s franšizo za 20 km nosi intervencijska agencija. Vendar stroške prevoza nad 100 km v celoti nosi intervencijska agencija.

3.   Komisija povrne stroške iz odstavkov 1 in 2, ki jih nosi intervencijska agencija, na podlagi nestandardnih zneskov v skladu s členom 4(1)(c) Uredbe (ES) št. 884/2006.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA TRDO PŠENICO

Člen 12

Kakovost ponujene trde pšenice

1.   Trda pšenica mora biti zdrava, čista in primerne tržne kakovosti, da se sprejme v intervencijo.

2.   Da se ugotovi, da je trda pšenica zdrava, čista in primerne tržne kakovosti, mora biti opredeljena kot neoporečna. Zato mora izpolnjevati merila kakovosti, preučena glede na lastnosti, opredeljene v delu A Priloge I in minimalne zahteve glede kakovosti trde pšenice v delu B Priloge I.

Člen 13

Vzorčenje in analize ponudb trde pšenice

1.   Iz vsake ponujene serije trde pšenice se vzame reprezentativni vzorec pri enkratni dobavi, vzorci se jemljejo na vsako pošiljko v višini najmanj 60 ton.

2.   Intervencijska agencija mora zagotoviti analizo lastnosti odvzetega vzorca v roku 20 delovnih dni od dneva pridobitve reprezentativnega vzorca.

3.   Standardne metode za določanje kakovosti trde pšenice, ponujene v intervencijo, so določene v Prilogi II.

—	Del A: Standardna metoda za določanje drugih snovi razen osnovnega žita neoporečne kakovosti,

—	Del B: Standardna metoda za določanje vsebnosti vlage v trdi pšenici,

—	Del C: Standardna metoda za določanje deleža zrn, ki so izgubili steklasti videz,

—	Del D: Druge metode za določanje kakovosti trde pšenice.

4.   Države članice opravljajo nadzor nad stopnjami onesnaževalcev, vključno z radioaktivnostjo, na podlagi analize tveganja, pri čemer še posebej upoštevajo podatke, ki jih da ponudnik, in njegove obveznosti glede spoštovanja zahtevanih standardov, predvsem glede rezultatov analiz, ki jih je dobil. Kjer je to potrebno, se trajanje in obseg ukrepov nadzora določita v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, predvsem kadar bi bil lahko položaj na trgu zaradi onesnaževalcev močno moten.

5.   Ponudnik krije stroške, ki se nanašajo na:

(a)	analize onesnaževalcev;

(b)	test aktivnosti škroba (Hagberg);

(c)	določanje vsebnosti beljakovin;

(d)	umik proizvodov, če analize pokažejo, da ponujena trda pšenica ne ustreza minimalni kakovosti, ki se zahteva za intervencijo.

6.   Rezultati analize se vlagatelju sporočijo v prevzemnem zapisniku iz člena 18.

7.   V primeru spora intervencijska agencija ponovno zagotovi potrebne analize na zadevnih proizvodih, pri čemer nosi stroške stranka, ki izgubi spor.

8.   Če analize in pregledi ne dovoljujejo sklepa, da se ponujena trda pšenica lahko sprejme v intervencijo, lahko ponudnik nadomesti zadevno serijo najpozneje dvajseti delovni dan po tej ugotovitvi, ne da bi to vplivalo na rok dobave iz člena 10(2). Z odstopanjem od člena 11 stroške prevoza te nadomestne serije nosi izključno ponudnik.

Člen 14

Prevzem ponudb trde pšenice

1.   Intervencijska agencija prevzame ponujeno trdo pšenico, ko njen predstavnik ob dobavi blaga v intervencijsko skladišče v skladu z določbami člena 13 potrdi količino in upoštevanje pogojev iz člena 12 za vso serijo

2.   Prevzem se opravi najpozneje v šestdesetih dneh po zadnji dobavi iz člena 10(2), vendar ne po 31. juliju.

Vendar se prevzem, če se uporabijo določbe člena 13(8), lahko opravi najpozneje 31. avgusta.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE ZA RIŽ

Člen 15

Kakovost ponujenega neoluščenega riža

1.   Neoluščeni riž mora biti zdrav, čist in primerne tržne kakovosti, da se sprejme v intervencijo.

2.   Neoluščeni riž je zdrav, čist in primerne tržne kakovosti, kadar:

(a)	izpolnjuje merila, določena v delu A Priloge III, glede osnovnega izkoristka riža po predelavi in v delu B Priloge III glede najvišjih sprejemljivih odstotkov pomanjkljivosti riža;

(b)	vsebnost vlage ne presega 14,5 %;

(c)	je brez vonja in v njem ni živih žuželk;

(d)	stopnja radioaktivnosti ne presega največjih vrednosti, določenih v predpisih Skupnosti.

Člen 16

Vzorčenje in analize ponudb neoluščenega riža

1.   Za preverjanje zahtev glede kakovosti, ki se v skladu s členom 15 zahtevajo za sprejetje proizvoda v intervencijo, intervencijska agencija v prisotnosti vlagatelja ali njegovega ustrezno pooblaščenega zastopnika odvzame vzorce.

Odvzamejo se trije reprezentativni vzorci s težo najmanj en kilogram na enoto. Namenjeni so:

(a)	vlagatelju;

(b)	skladišču, kjer se opravi prevzem;

(c)	intervencijski agenciji.

Za sestavitev reprezentativnih vzorcev se število potrebnih vzorcev dobi tako, da se količina ponujene serije deli z desetimi tonami. Vsi posamezni vzorci tehtajo enako. Reprezentativne vzorce sestavlja vsota vzorcev, deljena s tri.

Zahteve glede kakovosti se preverijo na podlagi reprezentativnega vzorca, namenjenega skladišču, kjer se opravi prevzem.

2.   Reprezentativni vzorci se sestavijo za vsako delno dobavo (s tovornjakom, tovornim čolnom, železniškim vagonom) pod pogoji iz odstavka 1.

Pregled vsake delne dobave se lahko pred sprejemom v skladišče intervencije omeji na preverjanje vsebnosti vlage, odstotka nečistoč in odsotnosti živih žuželk. Vendar se prevzem serije zavrne, če končni rezultat preverjanja naknadno pokaže, da delna dobava ni v skladu z zahtevami minimalne kakovosti. Odstrani se celotna serija. Stroške odstranitve nosi vlagatelj.

Če lahko intervencijska agencija v državi članici preveri vse zahteve po minimalni kakovosti ob vsaki delni dobavi pred sprejetjem v skladišče, mora zavrniti prevzem delne dobave, ki ni v skladu z zahtevami.

3.   Kontrola stopnje radioaktivnosti riža se opravi samo, kadar to zahtevajo razmere, in samo v obdobju, ko je to potrebno. Po potrebi se določita trajanje in obseg pregledov v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

4.   Rezultati analize se vlagatelju sporočijo v prevzemnem zapisniku iz člena 18.

5.   V primeru spora intervencijska agencija ponovno zagotovi potrebne analize na zadevnih proizvodih, pri čemer nosi stroške stranka, ki izgubi spor.

Laboratorij, ki ga je odobrila intervencijska agencija, opravi novo analizo na podlagi novega vzorca, sestavljenega iz enakih delov reprezentativnih vzorcev, ki sta jih shranila vlagatelj in intervencijska agencija. V primeru dostave po delih se rezultat dobi s tehtanim povprečjem rezultatov analiz za nove reprezentativne vzorce vsakega dela.

6.   Če iz analiz in pregledov ni mogoče ugotoviti, ali se ponujeni neoluščeni riž lahko sprejme v intervencijo, lahko ponudnik nadomesti zadevno serijo najpozneje dvajseti delovni dan po ugotovitvi, ne da bi to vplivalo na rok dobave iz člena 10(2). Z odstopanjem od člena 11 stroške prevoza te nadomestne serije nosi izključno ponudnik.

Člen 17

Prevzem ponudb neoluščenega riža

1.   Intervencijska agencija prevzame ponujeni riž, kadar njen predstavnik ob dobavi blaga v intervencijsko skladišče v skladu z določbami člena 16 potrdi količino in minimalne zahtevane lastnosti, predvidene v členih 3 in 15.

2.   Prevzem se lahko opravi najpozneje v šestdesetih dneh po zadnji dobavi iz člena 10(2), vendar ne po 30. septembru.

Vendar se prevzem, če se uporabijo določbe člena 16(6), lahko opravi najpozneje 31. oktobra.

POGLAVJE IV

SKUPNE DOLOČBE O PREVZEMU, PREGLEDIH IN OBVESTILIH

Člen 18

Prevzemni zapisnik

1.   Intervencijska agencija, pristojna za odobritev skladiščnih prostorov, za katere je ponudba oddana z najnižjimi stroški, sestavi prevzemni zapisnik za vsako serijo. Vlagatelj ali njegov zastopnik je lahko prisoten pri sestavi zapisnika.

V zapisniku morajo biti navedeni:

(a)	število vzetih vzorcev, ki sestavljajo reprezentativni vzorec;

(b)	datum preverjanja količine in lastnosti serije;

(c)	dobavljena teža in tudi sorta za riž;

(d)	lastnosti serije, kot izhajajo iz analiz;

(e)	agencija, pristojna za analize.

Intervencijska agencija in skladiščnik datirata in podpišeta zapisnik.

2.   Prevzemni zapisnik se lahko sestavi, ko je prevzetih 95 % ponujene količine.

Člen 19

Določitev cene, ki se plača vlagatelju, in plačilo

1.   Cena, ki se plača vlagatelju, je ponujena cena iz člena 4(2)(a)(vi) te uredbe brez poseganja v določbe člena 11 te uredbe in morebitna povišanja ali znižanja iz Priloge IV za trdo pšenico in Priloge V za neoluščeni riž ali določena v skladu s členom 18(4)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Plačilo se izvrši najpozneje 35. dan po dnevu prevzema, kot je za posamezen primer opredeljeno v členih 14 in 17.

V primeru uporabe člena 13(7) za trdo pšenico ali člena 16(5) za neoluščeni riž se plačilo izvrši v najkrajšem možnem času, potem ko je bil vlagatelj obveščen o rezultatu zadnje analize.

Kadar je plačilo odvisno od predložitve računa s strani vlagatelja in kadar račun ni predložen v roku, predvidenem v prvem pododstavku, mora biti plačilo izvršeno v petih delovnih dneh po dejanski predložitvi računa.

Člen 20

Nadzorni ukrepi

1.   Brez poseganja v preglede, ki se v tej uredbi zahtevajo za vsak prevzem proizvodov, se pregledi intervencijskih zalog opravljajo pod pogoji, določenimi v členu 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

2.   Če naj se pregledi izvedejo na podlagi analize tveganja iz člena 13(4) te uredbe, za finančne posledice, ki izhajajo iz nespoštovanja najvišjih dopustnih stopenj onesnaževalcev, finančno odgovarja država članica v skladu s pravili, določenimi v členu 2 Uredbe (ES) št. 884/2006.

Če pa zadevna država članica v primeru ohratoksina A in alfatoksina lahko Komisiji predloži zadovoljiv dokaz za spoštovanje standardov ob začetku skladiščenja, spoštovanje običajnih pogojev skladiščenja kot tudi drugih obveznosti skladiščnika, se finančna odgovornost prenese na proračun Skupnosti.

3.   Kadar je kraj skladiščenja, imenovan v skladu s členom 4(2)(a)(iii), v državi članici, v kateri ponudba ni bila oddana, in intervencijska agencija, ki je prejela ponudbo, odloči, da se opravi pregled na kraju samem glede dejanske prisotnosti proizvodov, pošlje intervencijski agenciji, pristojni za kraj skladiščenja, zahtevo za pregled skupaj s kopijo ponudbe. Pregled na kraju samem se opravi v roku, ki ga določi intervencijska agencija, ki je prejela ponudbo.

Člen 21

Nacionalni predpisi

Po potrebi intervencijske agencije sprejmejo dodatne postopke in pogoje za prevzem po tej uredbi, da bi upoštevale posebne razmere v zadevni državi članici.

Člen 22

Obveščanje Komisije in intervencijskih agencij o prevzemih

1.   Država članica pod pogoji iz člena 24 najpozneje vsako sredo do 14. ure (po bruseljskem času) za pretekli teden sporoči za proizvod in po potrebi za vrsto proizvodov:

(a)	skupne količine, ki ustrezajo ponudbam, sprejetim na podlagi člena 8;

(b)	skupne količine, ki ustrezajo ponudbam, razveljavljenim v skladu z drugim pododstavkom člena 5(2);

(c)	skupne količine, sprejete in nedobavljene v rokih, določenih v členu 10;

(d)	skupne količine, ki ne ustrezajo minimalnim zahtevanim lastnostim za prevzem;

(e)	prevzete skupne količine.

2.   Vsaka država članica pod pogoji iz člena 24 najpozneje konec meseca, ki sledi roku prevzema iz člena 14(2) te uredbe, po regijah, opredeljenih v Prilogi III k Uredbi Sveta (EGS) št. 837/90 o statističnih podatkih, ki jih države članice posredujejo o proizvodnji žit (10), sporoči povprečne rezultate glede hektolitrske mase, vsebnosti vlage, lomljenih zrn in vsebnosti beljakovin za prevzete serije trde pšenice.

3.   Izmenjava podatkov med intervencijskimi agencijami o pregledu iz člena 20(3) se opravi po elektronski poti pod pogoji iz člena 24.

Člen 23

Obveščanje Komisije o intervencijskih agencijah in centrih

1.   Države članice Komisiji pod pogoji iz člena 24 sporočijo podatke o:

(a)	odobrenih intervencijskih agencijah iz člena 1 ter

(b)	odobrenih intervencijskih centrih iz člena 2 in njihovih skladiščnih prostorih.

2.   Komisija v Uradnem listu Evropske unije (serija C) objavi seznam intervencijskih agencij iz člena 1(2).

3.   Spremembe seznama intervencijskih centrov in njihovih skladiščnih prostorov iz člena 2(3) in seznama intervencijskih agencij iz odstavka 2 tega člena se dajejo na razpolago državam članicam in javnosti z ustreznimi tehničnimi sredstvi prek informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, tudi z objavo na svetovnem spletu.

Člen 24

Metoda obveščanja

1.   Obvestila in izmenjave podatkov med državami članicami in Komisijo, določeni v tej uredbi, se pošiljajo po elektronski poti prek informacijskih sistemov, ki jih pristojnim organom dajejo na razpolago Komisija ali države članice.

2.   Zadevni dokumenti se sestavljajo in pošiljajo po postopkih, določenih v teh informacijskih sistemih.

3.   Oblika in vsebina dokumentov sta določeni na podlagi vzorcev ali metod, ki se uporabnikom dajo na razpolago prek informacijskih sistemov. Ti vzorci in metode se prilagajajo in posodabljajo po obvestilu Upravljalnemu odboru za skupno ureditev kmetijskih trgov.

4.   Podatki o obvestilih se vnašajo in posodabljajo v informacijskih sistemih, ki je v pristojnosti pristojnega organa države članice, v skladu s pravicami do dostopa, ki jih podelijo ti organi.

POGLAVJE V

SPREMEMBE, RAZVELJAVITVE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 25

Sprememba Uredbe (ES) št. 428/2008

V Prilogi I k Uredbi (ES) št. 428/2008 se črta stolpec (4) o trdi pšenici.

Člen 26

Sprememba Uredbe (ES) št. 687/2008

Uredba (ES) št. 687/2008 se spremeni:

1.

V členu 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „V obdobju iz prvega pododstavka člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ima vsak imetnik homogene serije najmanj 80 ton navadne pšenice, ječmena, koruze ali sirka, pridelanih na območju Skupnosti, pravico, da lahko ta žita ponudi plačilni ali intervencijski agenciji (v nadaljnjem besedilu: intervencijska agencija).“

2.

V prvem pododstavku člena 4(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim: „(a) za navadno pšenico tiste, določene z uporabo Uredbe (EGS) št. 315/93, vključno z zahtevami glede stopnje toksinov Fusarium, ki je za navadno pšenico določena v točkah 2.4 do 2.7 Priloge k Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 (11);

3.	V členu 5 se točka (h) črta.

4.	V členu 7(2) se točka (c) nadomesti z naslednjim: „(c) določanje vsebnosti beljakovin pri navadni pšenici;“

5.

Člen 10 se spremeni: (a) točki (c) in (d) se nadomestita z naslednjim: „(c) če odstotek lomljenih zrn presega 3 % pri navadni pšenici in ječmenu ter 4 % pri koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %; (d) če odstotek nečistoč presega 4 % pri koruzi in sirku ter 5 % pri navadni pšenici in ječmenu, velja znižanje cene v višini 0,05 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;“ (b) točka (f) se nadomesti z naslednjim: „(f) če odstotek raznih nečistoč (Schwarzbesatz) presega 1 % pri navadni pšenici, ječmenu, koruzi in sirku, velja znižanje cene v višini 0,1 EUR za vsako dodatno odstopanje v višini 0,1 %;“ (c) točka (g) se črta.

6.	V Prilogi I se črta stolpec „Trda pšenica“.

7.

Priloga II se spremeni: (a) točka 1.2 se spremeni: (i) v točki (a) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „Zakrnela zrna so zrna, ki po odstranitvi ostalih primesi iz vzorca, omenjenih v tej prilogi, padejo skozi sito z odprtinami naslednjih dimenzij: navadna pšenica 2,0 mm, ječmen 2,2 mm.“ (ii) v točki (d) se črta drugi pododstavek; (b) točka 1.3 se nadomesti z naslednjim: „1.3.   Nakaljena zrna Nakaljena zrna so tista zrna, pri katerih so jasno vidne s prostim očesom primarne koreninice (radikula) oziroma klični list (plumula). Ko ocenjujemo količino zrn, ki kalijo, moramo upoštevati splošni izgled vzorca. Pri nekaterih žitih je kalček štrleč, tako se ovoj kalčka med tresenjem žita strga. Takšna zrna so podobna zrnom, ki kalijo, vendar ne spadajo v to skupino. Nakaljena zrna so le tista, kjer je kalček vidno spremenjen, kar nam pomaga, da zlahka ločimo nakaljena zrna od normalnih zrn.“ (c) točka 2.1 se črta.

8.

Točka 1 Priloge III se spremeni: (a) prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Pri navadni pšenici in ječmenu presejemo 250 g povprečnega vzorca skozi dve siti, eno z odprtinami v obliki rež velikosti 3,5 mm in drugo z odprtinami v obliki rež velikosti 1,0 mm; vsako sejanje traja pol minute.“ (b) sedmi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Delni vzorec sejemo pol minute na situ z odprtinami v obliki rež velikosti 2,0 mm pri navadni pšenici in 2,2 mm pri ječmenu. Snovi, ki padejo skozi ta sita, so zakrnela zrna. Zrna, ki jih je poškodovala zmrzal, in nezrela zelena zrna spadajo v skupino ,zakrnelih zrn’.“

9.	Priloga VI se črta.

Člen 27

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 489/2005 se razveljavi z učinkom od 1. septembra 2009.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi VI.

Člen 28

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2009 za trdo pšenico in od 1. septembra 2009 za sektor riža.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 30, 31.1.2009, str. 1.

(3)  UL L 171, 23.6.2006, str. 35.

(4)  UL L 37, 13.2.1993, str. 1.

(5)  UL L 81, 30.3.2005, str. 26.

(6)  UL L 129, 17.5.2008, str. 8.

(7)  UL L 192, 19.7.2008, str. 20.

(8)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(9)  UL L 171, 23.6.2006, str. 1.

(10)  UL L 88, 3.4.1990, str. 1.

(11)  UL L 364, 20.12.2006, str. 5.“

---

---

---

---

---

---

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/47

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 671/2009

z dne 24. julija 2009

o začetku postopka za dodelitev izvoznih dovoljenj za izvoz sira v Združene države Amerike v letu 2010 v okviru nekaterih kvot GATT

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1) ter zlasti člena 171(1) v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Oddelek 2 poglavja III Uredbe Komisije (ES) št. 1282/2006 z dne 17. avgusta 2006 o posebnih podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede izvoznih dovoljenj in izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke (2) določa, da se lahko izvozna dovoljenja za izvoz sira v Združene države Amerike v okviru kvot iz sporazumov, sklenjenih na večstranskih trgovinskih pogajanjih, dodelijo v skladu s posebnim postopkom, po katerem se lahko imenujejo prednostni uvozniki v ZDA.

(2)	Navedeni postopek se mora začeti za izvoz v letu 2010, določiti pa je treba tudi dodatna pravila zanj.

(3)

Pristojni organi v ZDA pri upravljanju uvoza ločujejo med dodatno kvoto, odobreno Evropski skupnosti na podlagi urugvajskega kroga, in kvotami iz tokijskega kroga. Izvozna dovoljenja bi bilo treba dodeliti ob upoštevanju merila, ali navedeni proizvodi izpolnjujejo pogoje za vključitev v zadevno kvoto ZDA, kot je opisano v Usklajenem tarifnem seznamu Združenih držav Amerike (Harmonised Tariff Schedule of the United States of America).

(4)	Da bi se izvozila kar največja količina v okviru kvot, za katere je zanimanje manjše, bi bilo treba dovoliti zahtevke, ki se nanašajo na celotno količino iz kvote.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izvozna dovoljenja za tiste proizvode z oznako KN 0406, ki so navedeni v Prilogi I k tej uredbi in ki naj bi se v letu 2010 izvozili v Združene države Amerike v okviru kvot iz člena 23 Uredbe (ES) št. 1282/2006, se izdajo v skladu z oddelkom 2 poglavja III navedene uredbe in določbami iz te uredbe.

Člen 2

1.   Zahtevki za dovoljenja, navedeni v členu 24 Uredbe (ES) št. 1282/2006 (v nadaljnjem besedilu: zahtevki), se vložijo pri pristojnih organih od 1. do najpozneje 10. septembra 2009.

2.   Zahtevki se sprejmejo le, če vsebujejo vse podatke in dokumente, navedene v členu 24 Uredbe (ES) št. 1282/2006.

Če se razpoložljiva količina za isto skupino proizvodov iz stolpca 2 Priloge I k tej uredbi razdeli med kvoto iz urugvajskega kroga in kvoto iz tokijskega kroga, lahko zahtevki za dovoljenja zajemajo le eno od navedenih kvot in v njih je treba navesti zadevno kvoto in skupino proizvodov v skladu z oznakami skupin in kvot iz stolpca 3 navedene priloge.

Podatki, navedeni v členu 24 Uredbe (ES) št. 1282/2006, se predložijo v skladu z vzorcem iz Priloge II k tej uredbi.

3.   Kar zadeva kvote, določene z 22-Tokio, 22-Urugvaj, 25-Tokio in 25-Urugvaj v stolpcu 3 Priloge I, morajo zahtevki vsebovati zahteve za vsaj 10 ton in ne smejo presegati razpoložljivih količin iz zadevnih kvot, kot je določeno v stolpcu 4 navedene priloge.

Pri drugih kvotah iz stolpca 3 Priloge I se zahtevki nanašajo na najmanj 10 ton in na največ 40 % razpoložljive količine zadevne kvote iz stolpca 4 navedene priloge.

4.   Zahtevki se sprejmejo le, če vlagatelji pisno izjavijo, da niso vložili drugih zahtevkov za isto skupino proizvodov in za isto kvoto ter da tega ne nameravajo storiti.

Če vlagatelj vloži več zahtevkov za isto skupino proizvodov in za isto kvoto v eni ali več državah članicah, se vsi njegovi zahtevki štejejo za nesprejemljive.

Člen 3

1.   Države članice uradno obvestijo Komisijo v petih delovnih dneh po izteku roka za vložitev zahtevkov o vloženih zahtevkih za vsako skupino proizvodov in, če je primerno, za kvote iz Priloge I.

Vsa obvestila, vključno z obvestili o količinah „nič“, se sporočijo po telefaksu ali elektronski pošti z vzorčnim obrazcem iz Priloge III.

2.   Obvestila za vsako skupino in, če je primerno, za vsako kvoto vsebujejo:

(a)	seznam vlagateljev;

(b)	količine, za katere je zaprosil vsak vlagatelj, razdeljene po oznakah proizvodov kombinirane nomenklature in po njihovih oznakah iz Usklajenega tarifnega seznama Združenih držav Amerike (2009) (Harmonised Tariff Schedule of the United States of America (2009));

(c)	ime in naslov uvoznika, ki ga imenuje vlagatelj.

Člen 4

Komisija v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 1282/2006 nemudoma določi dodelitev dovoljenj in o tem obvesti države članice najpozneje do 31. oktobra 2009.

Države članice v petih delovnih dneh po objavi koeficientov dodeljevanja za vsako skupino in, če je primerno, za vsako kvoto obvestijo Komisijo o dodeljenih količinah za vsakega vlagatelja v skladu s členom 25 Uredbe (ES) št. 1282/2006.

Obvestilo se pošlje po telefaksu ali elektronski pošti z vzorčnim obrazcem iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 5

Države članice pred izdajo dovoljenj in najpozneje do 15. decembra 2009 preverijo podatke, predložene v skladu s členom 3 te uredbe in členom 24 Uredbe (ES) št. 1282/2006.

Če se ugotovi, da je nosilec dejavnosti, ki mu je bilo izdano dovoljenje, predložil napačne podatke, se dovoljenje prekliče in varščina zaseže. O tem države članice nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 234, 29.8.2006, str. 4.

---

---

---

---

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/53

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 672/2009

z dne 24. julija 2009

o izdaji uvoznih dovoljenj za riž v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 327/98 za podobdobje julij 2009

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti;

ob upoštevanju Uredbe Sveta o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 327/98 z dne 10. februarja 1998 o odprtju in zagotovitvi upravljanja nekaterih tarifnih kvot za uvoz riža in lomljenega riža (3) in zlasti prvega pododstavka člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba (ES) št. 327/98 je odprla in določila način upravljanja nekaterih uvoznih tarifnih kvot za riž in lomljeni riž, porazdeljenih po državi porekla in razdeljenih v več podobdobij v skladu s Prilogo IX k navedeni uredbi.

(2)	Julij je tretje podobdobje za kvoto iz člena 1(1)(a) Uredbe (ES) št. 327/98 in drugo podobdobje za kvote iz člena 1(1)(b), (c) in (d).

(3)

Iz obvestila v skladu s členom 8(a) Uredbe (ES) št. 327/98 izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4154 – 09.4166, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca julija 2009 v skladu s členom 4(1) navedene uredbe, zajemajo količino, ki presega razpoložljivo količino. Zato je treba z določitvijo koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine za zadevne kvote, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo uvozna dovoljenja.

(4)

Iz obvestila tudi izhaja, da zahtevki za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4149 – 09.4150 – 09.4152 – 09.4153, predloženi v prvih desetih delovnih dneh meseca julija 2009 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 327/98, zajemajo količino, ki je manjša od razpoložljive količine.

(5)	Za kvote z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 - 09.4130 – 09.4148 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 je treba tudi določiti skupne razpoložljive količine za naslednje podobdobje v skladu s prvim pododstavkom člena 5 Uredbe (ES) št. 327/98 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Na podlagi zahtevkov za uvozna dovoljenja za riž v okviru kvot z zaporednimi številkami 09.4154 – 09.4166 iz Uredbe (ES) št. 327/98, predloženih v prvih desetih delovnih dneh meseca julija 2009, se izdajo dovoljenja za zahtevane količine, za katere se uporabijo koeficienti dodelitve iz Priloge k tej uredbi.

2.   Skupne razpoložljive količine v okviru kvot z zaporednimi številkami 09.4127 – 09.4128 – 09.4129 – 09.4130 – 09.4148 – 09.4112 – 09.4116 – 09.4117 – 09.4118 – 09.4119 – 09.4166 iz Uredbe (ES) št. 327/98 za naslednje kvotno podobdobje so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(3)  UL L 37, 11.2.1998, str. 5.

---

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/56

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 22. julija 2009

o odobritvi nekaterih spremenjenih programov za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz za leto 2009 in spremembi Odločbe 2008/897/ES glede finančnega prispevka Skupnosti nekaterim državam članicam za programe, odobrene z navedeno odločbo

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5475)

(2009/560/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 24(5) in (6) ter člena 25(1) in (2) Odločbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Odločba 90/424/EGS določa postopke za dodelitev finančnega prispevka Skupnosti za programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje živalskih bolezni in zoonoz.

(2)

Z Odločbo Komisije 2008/897/ES z dne 28. novembra 2008 o odobritvi letnih in večletnih nacionalnih programov ter finančnega prispevka Skupnosti za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2009 in naslednja leta (2), so bili odobreni nekateri nacionalni programi in določena stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Skupnosti za vsak program, ki ga predložijo države članice.

(3)	Belgija, Danska, Irska, Španija, Francija, Latvija, Litva, Nizozemska, Portugalska in Finska so predložile spremenjene programe za izkoreninjenje in spremljanje bolezni modrikastega jezika.

(4)

Komisija je navedene spremenjene programe ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Ugotovljeno je bilo, da so navedeni programi skladni z ustrezno veterinarsko zakonodajo Skupnosti in zlasti z merili iz Odločbe Komisije 2008/341/ES z dne 25. aprila 2008 o določitvi meril Skupnosti za nacionalne programe za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz (3). Navedene programe je zato treba odobriti.

(5)	Danska, Španija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Finska in Združeno kraljestvo so predložili spremenjene programe za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE).

(6)	Komisija je navedene spremenjene programe ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Ugotovljeno je bilo, da so navedeni programi skladni z ustrezno veterinarsko zakonodajo Skupnosti in zlasti z merili iz Odločbe 2008/341/ES. Navedene programe je zato treba odobriti.

(7)

Večletni program za izkoreninjenje stekline je bil za Slovenijo odobren z Odločbo Komisije 2007/782/ES z dne 30. novembra 2007 o odobritvi letnih in večletnih nacionalnih programov ter finančnega prispevka Skupnosti za izkoreninjenje, nadzor in spremljanje nekaterih živalskih bolezni in zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2008 in naslednja leta (4). Drugo leto navedenega programa je bilo odobreno z Odločbo 2008/897/ES.

(8)

Slovenija je predložila spremenjeno različico programa za drugo leto svojega večletnega programa za izkoreninjenje stekline. Komisija je navedeni spremenjeni program ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Ugotovljeno je bilo, da je navedeni program skladen z ustrezno veterinarsko zakonodajo Skupnosti in zlasti z merili iz Odločbe 2008/341/ES. Navedeni spremenjeni program je zato treba odobriti.

(9)	Nacionalni programi za izkoreninjenje in spremljanje modrikastega jezika, odobreni z Odločbo 2008/897/ES, so vključili kampanje za cepljenje proti navedeni bolezni v letu 2009. Vendar stroški cepljenja niso bili vključeni v stroške, upravičene do finančnega prispevka Skupnosti.

(10)

Glede na epidemiološko stanje v zadevnih državah članicah je primerno stroške cepljenja vključiti v stroške, upravičene do finančnega prispevka Skupnosti. Posledično je treba nameniti dodatna sredstva za financiranje programov za izkoreninjenje in spremljanje bolezni modrikastega jezika v navedenih državah članicah, ki so bili odobreni z Odločbo 2008/897/ES.

(11)

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (5), kakor je bila nedavno spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 103/2009 (6), določa strožje zahteve, ki jih je treba izpolnjevati pri čredah za proizvodnjo mleka, okuženih s klasičnim praskavcem.

(12)

Ciper je 18. marca 2009 predložil nov, večletni program za spremljanje in izkoreninjenje praskavca, prilagojen navedeni nedavni spremembi Uredbe (ES) št. 999/2001. Navedeni program v navedeni državi članici za leto 2009 nadomesti nacionalni program za izkoreninjenje praskavca, odobren z Odločbo 2008/897/ES.

(13)

Zaradi tega izrednega stanja je Ciper v programu zaprosil za finančno udeležbo, ki presega 50 % stroškov, nastalih pri zakolu živali, okuženih s praskavcem. Komisija je navedeni program ocenila z veterinarskega in finančnega vidika. Ugotovljeno je bilo, da je navedeni program skladen z ustrezno veterinarsko zakonodajo Skupnosti in zlasti z merili iz Odločbe 2008/341/ES. Navedeni program je zato treba odobriti.

(14)	Ker je zelo velik delež ovčjih in kozjih čred na Cipru okuženih s praskavcem, mora Ciper v kratkem času izločiti izredno veliko število živali, da izpolni zahteve ustrezne zakonodaje Skupnosti.

(15)

Glede na to izredno stanje je primerno določiti višji prispevek Skupnosti k programu za spremljanje in izkoreninjenje praskavca v navedeni državi članici. Poleg tega je treba stroške za osebje, ki je bilo najeto posebej za opravljanje nalog v okviru programa, in stroške uničenja trupov vključiti v stroške, upravičene do finančnega prispevka Skupnosti v okviru tega programa.

(16)	Odobritev spremenjenih programov s to odločbo vpliva na zneske, potrebne za izvedbo programov, odobrenih z Odločbo 2008/897/ES. Najvišji znesek finančnega prispevka Skupnosti je treba za nekatere programe ustrezno prilagoditi.

(17)	Odločbo 2008/897/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(18)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Spremenjeni programi za spremljanje in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika, ki so jih predložile Belgija 29. januarja 2009, Danska 20. aprila 2009, Irska 16. februarja 2009, Španija 6. marca 2009, Francija 2. februarja 2009, Latvija 20. februarja 2009, Litva 20. februarja 2009, Nizozemska 8. decembra 2008, Portugalska 20. februarja 2009 in Finska 7. januarja 2009, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009.

Člen 2

Spremenjeni programi za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij, ki so jih predložili Danska 18. marca 2009, Španija 7. aprila 2009, Italija 29. januarja 2009, Luksemburg 16. marca 2009, Nizozemska 20. februarja 2009, Portugalska 4. marca 2009, Finska 27. februarja 2009 in Združeno kraljestvo 26. januarja 2009, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009.

Člen 3

Drugo leto spremenjenega večletnega programa za izkoreninjenje stekline, ki ga je predložila Slovenija 23. aprila 2009, se odobri za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009.

Člen 4

Odločba 2008/897/ES se spremeni:

1.

V členu 4 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim: „2.   Finančni prispevek Skupnosti znaša 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za stroške cepljenja, laboratorijskih preiskav za virološki, serološki in entomološki nadzor, nakup pasti in cepiva, ter ne presega: (a) 4 450 000 EUR za Belgijo; (b) 5 000 EUR za Bolgarijo; (c) 2 350 000 EUR za Češko republiko; (d) 50 000 EUR za Dansko; (e) 15 700 000 EUR za Nemčijo; (f) 180 000 EUR za Estonijo; (g) 800 000 EUR za Irsko; (h) 50 000 EUR za Grčijo; (i) 21 000 000 EUR za Španijo; (j) 57 000 000 EUR za Francijo; (k) 3 000 000 EUR za Italijo; (l) 460 000 EUR za Latvijo; (m) 0 EUR za Litvo; (n) 510 000 EUR za Luksemburg; (o) 1 400 000 EUR za Madžarsko; (p) 5 000 EUR za Malto; (q) 50 000 EUR za Nizozemsko; (r) 3 350 000 EUR za Avstrijo; (s) 500 000 EUR za Poljsko; (t) 5 300 000 EUR za Portugalsko; (u) 250 000 EUR za Romunijo; (v) 910 000 EUR za Slovenijo; (w) 820 000 EUR za Finsko; (x) 1 550 000 EUR za Švedsko. 3.   Najvišji znesek stroškov, ki se povrne državam članicam za programe iz odstavka 1, povprečno ne presega: (a) za test ELISA 2,5 EUR na test; (b) za PCR test 10 EUR na test; (c) za nakup monovalentnih cepiv 0,3 EUR na odmerek; (d) za nakup bivalentnih cepiv 0,45 EUR na odmerek; (e) za cepljenje goveda: 1,50 EUR za cepljenje enega goveda ne glede na število in vrste uporabljenih odmerkov cepiva; (f) za cepljenje ovc ali koz: 0,75 EUR za cepljenje ene ovce ali koze ne glede na število in vrste uporabljenih odmerkov cepiva.“

2.	V členu 9(2)(l) se znesek „1 800 000 EUR“ nadomesti s „50 000 EUR“.

3.	V členu 13(2)(e) se znesek „370 000 EUR“ nadomesti s „530 000 EUR“.

4.

Vstavi se člen 15a: „Člen 15a Praskavec 1.   Večletni program za spremljanje in izkoreninjenje praskavca, ki ga je predložil Ciper 18. marca 2009, se odobri za obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2010. 2.   Višina finančnega prispevka Skupnosti je: (a) 100 % stroškov Cipra za izvedbo hitrih testov in primarnih molekularnih testov; (b) 75 % stroškov Cipra za nadomestila lastnikom v višini vrednosti njihovih živalih, izločenih in uničenih v skladu s programom Cipra za spremljanje in izkoreninjenje praskavca; (c) 50 % stroškov za: (i) analize vzorcev za genotipizacijo; (ii) nakup pripravkov, uporabljenih za usmrtitev živali; (iii) osebje, ki je bilo posebej najeto za opravljanje nalog v okviru programa; (iv) uničenje trupov. 3.   Najvišji znesek stroškov, ki se povrne Cipru za program iz odstavka 1, povprečno ne presega: (a) 30 EUR na test za teste, opravljene na ovcah in kozah, iz dela II poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001; (b) 175 EUR na test za primarne molekularne ločevalne teste iz točke 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001; (c) 10 EUR na test za teste genotipizacije; (d) 100 EUR na žival za izločene ovce ali koze. 4.   Znesek, ki se dodeli za leto 2009, je 5 400 000 EUR. 5.   Višina zneska, ki se dodeli za leto 2010, se določi glede na izvajanje programa v letu 2009.“

Člen 5

Ta odločba je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 224, 18.8.1990, str. 19.

(2)  UL L 322, 2.12.2008, str. 39.

(3)  UL L 115, 29.4.2008, str. 44.

(4)  UL L 314, 1.12.2007, str. 29.

(5)  UL L 147, 31.5.2001, str. 1.

(6)  UL L 34, 4.2.2009, str. 11.

---

25.7.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 194/60

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 22. julija 2009

o spremembi Odločbe 2006/679/ES o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5607)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/561/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (1) in zlasti člena 6(1) Direktive,

ob upoštevanju priporočila Evropske železniške agencije o Evropskem razvojnem načrtu (ERA-REC-02-2009-ERTMS) z dne 23. februarja 2009,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Vsaka tehnična specifikacija za interoperabilnost (TSI) mora določiti strategijo za izvajanje TSI in faze, ki jih je treba zaključiti za postopen prehod s sedanjega položaja na končni položaj, ko bo skladnost s specifikacijami TSI postala standard.

(2)

Odločba Komisije 2006/679/ES z dne 28. marca 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (2) določa tehnično specifikacijo za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.

(3)	V skladu s členom 3 Odločbe 2006/679/ES so države članice pripravile nacionalni izvedbeni načrt za TSI za vodenje-upravljanje in signalizacijo ter so ta izvedbeni načrt poslale Komisiji.

(4)	Na podlagi teh nacionalnih načrtov je treba pripraviti osnutek glavnega načrta EU na podlagi načel, določenih v poglavju 7 Priloge k Odločbi 2006/679/ES.

(5)	Poglavje 7 Priloge k Odločbi 2006/679/ES določa, da bo glavni načrt EU dodan k tej TSI s postopkom revizije ter se bo imenoval evropski načrt za uvedbo.

(6)	Direktiva 2008/57/ES navaja, da lahko TSI določijo okvirna pravila za odločitev, ali je treba obstoječi podsistem ponovno odobriti, ter ustrezne roke.

(7)

Strategija za izvajanje TSI za nadzor-vodenje in signalizacijo se ne sme zanašati le na skladnost podsistemov s TSI na začetku njihove uporabe, ob posodobitvi ali obnovitvi, ampak mora temeljiti tudi na usklajenem izvajanju ob vseevropskih koridorjih, ki povezujejo glavna evropska območja za tovorni promet. Ker je interoperabilnost mogoče doseči le, če so koridorji popolnoma opremljeni, je treba v evropskem načrtu za uvedbo določiti ustrezne roke za obnovo ali posodobitev podsistema.

(8)	Države članice si morajo odločno prizadevati, da svojim obstoječim sistemom razreda B iz Priloge B k TSI dajo na voljo zunanje specifične prenosne module.

(9)	Projekti za vzpostavitev Evropskega sistema za vodenje železniškega prometa (ERTMS) na splošno in predvsem proge, ki so vključene v evropski načrt za uvedbo, lahko koristijo pomoč Skupnosti iz programa TEN-T ali drugih programov finančne pomoči Skupnosti.

(10)	Zadostna finančna pomoč je bistvena za zagotovitev, da je uvedba ERTMS v skladu s področjem uporabe in roki, določenimi v evropskem načrtu za uvedbo. Načrt se zato lahko prilagodi tako, da upošteva razpoložljiva finančna sredstva.

(11)	Dobavitelji opreme ERTMS za vozila so potrdili, da bodo najpozneje do leta 2015 lahko zagotovili skladnost opreme za vozila z novim standardom (znanim kot osnova 3), zato velja splošno pravilo, da morajo biti mednarodne lokomotive, dostavljene do navedenega datuma, opremljene z ERTMS.

(12)	Odločbo 2006/679/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora za interoperabilnost in varnost železnice, ustanovljenega skladno s členom 29 Direktive 2008/57/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga k Odločbi 2006/679/ES se spremeni:

1.	oddelki 7.1, 7.2 in 7.3 se nadomestijo z besedilom iz Priloge k tej odločbi;

2.	v oddelku 7.4.2.3 se sklic na oddelek 7.2.2.5 nadomesti s sklicem na oddelek 7.2.

Člen 2

Komisija do 31. decembra 2015 oceni izvajanje evropskega načrta za uvedbo in na podlagi analize napredka pri njegovem izvajanju do leta 2015 določi razpoložljivost opreme, ki je usklajena z novim standardom (osnova 3), ter vire in raven financiranja, ki je na voljo za podporo uvajanju ERTMS, če so potrebne spremembe te odločbe, zlasti v zvezi s progami, ki jih je treba opremiti do leta 2020. Države članice sodelujejo pri tej analizi.

Člen 3

Ta odločba se uporablja od 1. septembra 2009.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

---

(1)  UL L 191, 18.7.2008, str. 1.

(2)  UL L 284, 16.10.2006, str. 1.

---

---