14.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 45/1

(1)

Člen 12 Uredbe (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določa, da mora Evropska železniška agencija (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) zagotoviti prilagoditev tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI) tehničnemu napredku in tržnim gibanjem ter družbenim zahtevam in predlagati Komisiji spremembe TSI, ki se ji zdijo potrebne.

(2)

Komisija je s Sklepom C(2007) 3371 z dne 13. julija 2007 Agenciji podelila okvirni mandat za opravljanje nekaterih dejavnosti v skladu z Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (3) in Direktivo 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (4). V skladu s pogoji tega okvirnega mandata je bila Agencija pozvana, da izvede revizijo TSI za železniški vozni park – tovorni vagoni, ki je bila sprejeta z Odločbo Komisije 2006/861/ES z dne 28. julija 2006 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – tovorni vagoni“ (5), in hkrati zagotovi tehnična mnenja o kritičnih napakah ter objavi seznam ugotovljenih manjših napak.

(3)

Z začetkom veljavnosti Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) iz leta 1999 so bili 1. julija 2006 uvedeni novi predpisi v zvezi s tehničnimi specifikacijami za vagone. Prejšnji sporazum o medsebojni uporabi tovornih vagonov v mednarodnem prometu (RIV) sta delno nadomestila nov zasebni in prostovoljni sporazum, tj. Splošni sporazum o uporabi vagonov (GCU) (6) med prevozniki v železniškem prometu in imetniki vagonov, ter Odločba 2006/861/ES.

(4)

Medtem ko je za vagone, registrirane v okviru sporazuma o medsebojni uporabi tovornih vagonov v mednarodnem prometu, potrebno le eno dovoljenje, ki ga izda prevoznik v železniškem prometu, ki jih je registriral, je v skladu z Direktivo 2001/16/ES potrebno dovoljenje za vsako državo članico. Začasna rešitev te težave se je zagotovila z oddelkom 7.6 Priloge k Odločbi 2006/861/ES, ki določa, da varnostno spričevalo ali dovoljenje za začetek obratovanja, dodeljeno za skupino vagonov v eni državi članici, vzajemno priznajo vse države članice, da bi se izognili podvajanju pregledov varnosti in interoperabilnosti, ki jih opravljajo organi za varnost. Prav tako določa, da bo dovoljenje za začetek obratovanja vzajemno sprejeto, razen v primerih, navedenih v Prilogi JJ, če vsebuje Odločba 2006/861/ES odprte točke. Vendar, če Priloga JJ ne opredeljuje jasno pogojev, pod katerimi morajo ostale države članice vzajemno priznati dovoljenje za začetek obratovanja vagona, si je mogoče uporabo oddelka 7.6 Priloge k Odločbi 2006/861/ES različno razlagati. To povzroča pravno negotovost in težave za industrijo, ki poziva k takojšnjim ukrepom Komisije.

(5)

To težavo je zdaj mogoče rešiti, ker člen 23(1) Direktive 2008/57/ES določa, da se za vozila, ki so popolnoma skladna s TSI, ki vključujejo vse vidike ustreznih podsistemov brez posebnih primerov in odprtih točk, vezanih na tehnično združljivost vozila in omrežja, ne zahtevajo posebna dovoljenja za začetek obratovanja v primeru, da obratujejo v omrežjih drugih držav članic, ki so skladna s TSI, ali pod pogoji, določenimi v ustreznih TSI.

(6)

Odločba 2006/861/ES vsebuje veliko odprtih točk in tehničnih napak. Medtem ko se lahko nacionalni tehnični predpisi uporabijo za uskladitev s ključnimi zahtevami, povezanimi z odprtimi točkami, ne obstaja pravna varnost, da bodo ostale države članice sprejele to rešitev. Poleg tega je v skladu s členom 7 Direktive 2008/57/ES kot primeren postopek v primeru pomembnih ali kritičnih napak določena takojšnja sprememba zadevnih specifikacij TSI.

(7)

Za obnovo polne interoperabilnosti tovornih vagonov, namenjenih za mednaroden promet, je potrebna takojšnja revizija Odločbe 2006/861/ES, da se pojasnijo pogoji, pod katerimi je dovoljenje za začetek obratovanja vagonov, ki so skladni s TSI, veljavno v vseh ostalih državah članicah.

(8)

Vagoni, za katere so bila izdana dovoljenja za začetek obratovanja v skladu s členom 22(1) Direktive 2008/57/ES in za katere je izdano dovoljenje, ki velja v vseh državah članicah v skladu s členom 23(1) Direktive 2008/57/ES, morajo biti označeni z jasnimi in lahko prepoznavnimi abecednimi oznakami. Zato je nujna sprememba Priloge P5 k TSI, ki se nanaša na podsistem „Vodenje in upravljanje prometa“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, sprejet v okviru Odločbe Komisije 2006/920/ES (7).

(9)

Odločbi 2006/861/ES in 2006/920/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29(1) Direktive 2008/57/ES –

(a)

vstavi se naslednji člen:

„Člen 1a

Tehnični dokumenti

1.   Evropska agencija za železniški promet (ERA) na svoji spletni strani objavi vsebino Priloge LL kot tehnični dokument ERA.

2.   ERA na svoji spletni strani objavi seznam v celoti odobrenih sestavljenih zavornjakov za mednarodni promet iz Prilog P in JJ kot tehnični dokument ERA.

3.   Agencija objavi na svoji spletni strani dodatne specifikacije, ki se nanašajo na vlečne naprave iz Priloge JJ, kot tehnični dokument ERA.

4.   Agencija posodablja tehnične dokumente iz odstavkov 1 do 3 in Komisijo obvesti o vsaki revidirani različici. Komisija obvešča države članice prek odbora, ustanovljenega v skladu s členom 29 Direktive 2008/57/ES. Če Komisija ali država članica meni, da tehnični dokument ne izpolnjuje zahtev iz Direktive 2008/57/ES ali katere koli druge zakonodaje Skupnosti, o tem razpravlja odbor. Na podlagi posvetovanj odbora in na zahtevo Komisije Agencija umakne ali spremeni tehnične dokumente.“;

(b)

priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi I.

14.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 45/17

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Priloga 1 –

Priloga 2 –

Priloga 3 –

Priloga 4 –

Priloga 5 –

Priloga 6 –

Priloga 7 –

2.1

„Akumulatorsko električno cestno vozilo“ pomeni vozilo s karoserijo, namenjeno za uporabo v cestnem prometu, ki ga poganja izključno električni motor, ki mu pogonsko energijo dobavlja izključno pogonski akumulator, vgrajen v vozilu.

2.2

„Tip vozila“ pomeni akumulatorska električna cestna vozila, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so:

2.3

„Homologacija za tip akumulatorskega električnega cestnega vozila“ pomeni homologacijo tipa električnega vozila glede zahtev za konstrukcijo in funkcionalno varnost, značilnih za uporabo električne energije.

2.4

„Pogonski akumulator“ pomeni sklop vseh električno povezanih akumulatorskih modulov za oskrbo z energijo tokokroga.

2.5

„Akumulatorski modul“ pomeni najmanjšo posamezno shranjevanje energije, sestavljeno iz ene celice ali sklopa celic, zaporedno ali vzporedno električno povezanih, ki je v enem vsebniku in mehansko povezano.

2.6

„Akumulatorski sklop“ pomeni posamezen mehanski sestav, ki vsebuje akumulatorske module in zadrževalne okvire ali pladnje. Vozilo ima lahko eno ali več akumulatorskih sklopov ali pa nobenega.

2.7

„Pomožni akumulator“ pomeni akumulatorsko enoto z zalogo energije, ki se uporablja samo za oskrbo pomožnega omrežja.

2.8

„Pomožno omrežje“ pomeni sklop pomožne električne opreme, ki ima podobne naloge kot sklop, ki se uporablja v vozilih, opremljenih z motorjem z notranjim zgorevanjem.

2.9

„Vgrajeni polnilnik“ pomeni elektronski pretvornik energije, ki je s konstrukcijo povezan z vozilom in se uporablja za napajanje pogonskega akumulatorja iz zunanje oskrbe z električno energijo (električnega omrežja).

2.10

„Priklopni sistem“ pomeni vse dele, ki se uporabljajo za povezavo vozila z zunanjo oskrbo z električno energijo (oskrba z izmeničnim ali enosmernim tokom).

2.11

„Pogonski sistem“ pomeni električni tokokrog vključno s:

2.12

„Pogonski sklop“ pomeni posebne sestavne dele pogonskega sistema: pogonske motorje, elektronsko krmiljenje pogonskih motorjev, ustrezne kable in konektorje.

2.13

„Elektronski pretvornik“ pomeni napravo, ki omogoča krmiljenje in/ali prenos električne energije.

2.14

„Prostor za potnike in tovor“ pomeni prostor v vozilu za namestitev potnikov, omejen s streho, podom, bočnimi stenami, zunanjim steklom, prednjo pregradno steno in ravnino hrbtnega naslona zadnjega sedeža in morebitno pregrado med tem prostorom in prostorom(-i) z akumulatorjem ali akumulatorskimi moduli.

2.15

„Krmilna enota smeri vožnje“ pomeni posebno napravo, ki jo voznik fizično aktivira, da izbere smer vožnje (naprej ali nazaj), v katero bo vozilo potovalo, če se aktivira pospeševalnik.

2.16

„Neposredni stik“ pomeni stik oseb ali živali z deli pod napetostjo.

2.17

„Deli pod napetostjo“ pomeni prevodnik ali prevodni(-e) del(-e), ki so pri normalni uporabi oskrbovani z električno energijo.

2.18

„Posredni stik“ pomeni stik oseb ali živali z izpostavljenimi prevodnimi deli.

2.19

„Izpostavljeni prevodni del“ pomeni prevodni del, ki se ga z lahkoto dotakne in ki običajno ni pod napetostjo, vendar bi utegnil zaradi napake priti pod napetost.

2.20

„Električni tokokrog“ pomeni sklop povezanih delov pod napetostjo, skozi katere v normalnih pogojih delovanja teče električni tok.

2.21

„Vožnja omogočena“ pomeni stanje vozila, v katerem pritisk na stopalko za plin (ali aktiviranje enakovrednega krmiljenja) povzroči, da pogonski sklop premakne vozilo.

2.22

„Nazivna napetost“ pomeni efektivno vrednost (r.m.s.) napetosti, ki jo določi proizvajalec, za katero je električni tokokrog namenjen in na katero se sklicujejo njegove lastnosti.

2.23

„Delovna napetost“ pomeni največjo efektivno vrednost (r.m.s.) napetosti električnega krogotoka, ki jo določi proizvajalec, ki se lahko pojavi kjer koli v izolaciji, v pogojih odprtega vezja ali v običajnih pogojih delovanja.

2.24

„Električno podvozje“ pomeni sklop električno povezanih prevodnih delov ter vse druge prevodne dele, ki so z njimi električno povezani, katerih potencial se upošteva kot referenca.

2.25

„Ključ“ pomeni vsako napravo, ki je konstruirana in izdelana tako, da omogoči delovanje blokirnega sistema, ki je konstruiran in izdelan tako, da ga je mogoče upravljati samo s to napravo.

3.1

Vlogo za homologacijo tipa vozila v zvezi s posebnimi zahtevami za konstrukcijo in funkcionalno varnost akumulatorskih električnih cestnih vozil vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščen predstavnik.

3.2

Vlogi se priložijo spodaj navedeni dokumenti v treh izvodih in naslednji podatki:

3.2.1

Podroben opis tipa akumulatorskega električnega cestnega vozila glede oblike karoserije, električnega pogonskega sklopa (motorji in krmilniki), pogonskega akumulatorja (vrsta, zmogljivost, upravljanje akumulatorja).

3.3

Tehnični službi, pristojni za opravljanje homologacijskih preskusov, se predloži vozilo, ki je predstavnik tipa v postopku homologacije.

3.4

Pristojni organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali so na voljo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

4.1

Če vozilo, predloženo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom, izpolnjuje zahteve iz odstavka 5 spodaj in iz prilog 3, 4, 5 in 7 k temu pravilniku, se homologacija za ta tip vozila podeli.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve številki (zdaj 00 za izvirnik Pravilnika) navajata vrsto sprememb, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika ob izdaji homologacije. Ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

4.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi ali razširitvi ali preklicu homologacije ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsakem vozilu, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, je na vidnem in zlahka dostopnem mestu, opredeljenem na homologacijskem certifikatu, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

4.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, sledi ji številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (1);

4.4.2

številke tega pravilnika, ki ji sledi črka „R“, pomišljaja in številke homologacije na desni strani kroga iz odstavka 4.4.1.

4.5

Če je vozilo v skladu s tipom vozila, homologiranim po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je homologacijo podelila v skladu s tem pravilnikom, ni treba ponoviti simbola iz odstavka 4.4.1; v tem primeru se v vzdolžnih stolpcih na desni strani simbola iz odstavka 4.4.1 vstavijo številke pravilnika, homologacije in dodatni simboli vseh pravilnikov, v skladu s katerimi je bila podeljena homologacija, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilnikom.

4.6

Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7

Homologacijska oznaka se namesti v bližino podatkovne tablice vozila, ki jo je namestil proizvajalec, ali nanjo.

4.8

Priloga 2 k temu pravilniku daje primere namestitev homologacijskih oznak.

5.1

Zahteve glede izdelave vozila

5.1.1

Pogonski akumulator

5.1.1.1

Vgradnja pogonskega akumulatorja v vozilo ne sme omogočati potencialno nevarnega kopičenja žepov plina.

5.1.1.2

Prostor za akumulator, v katerem so akumulatorski moduli, ki lahko proizvajajo nevarne pline, je varno prezračen.

5.1.1.3

Pogonski akumulator in pogonski sistem sta zaščitena z ustreznimi varovalkami ali prekinjevalci toka. Proizvajalci laboratoriju priskrbijo podatke, na podlagi katerih se lahko preveri, da njihova kalibracija zagotavlja odpiranje, če je potrebno.

5.1.2

Zaščita pred električnim udarom

5.1.2.1

Zaščita pred neposrednim stikom z deli pogonskega sistema, ki so pod napetostjo:

5.1.2.1.1

Če je delovna napetost električnega tokokroga nižja od 60 voltov DC ali 25 voltov AC, zahteve niso potrebne.

5.1.2.1.2

Neposredni stik z deli električnega pogonskega sistema, ki so pod napetostjo, katerih največja napetost je najmanj 60 voltov DC ali 25 voltov AC, je treba preprečiti bodisi z izolacijo bodisi s pokrovi, zaščitnimi mrežami, perforirano pločevino itd. Te zaščite morajo biti dobro pritrjene in mehansko odporne. Ne sme biti mogoče odpiranje, razstavljanje ali odstranjevanje brez uporabe orodja.

5.1.2.1.3

V prostorih za potnike in tovor morajo biti deli pod napetostjo vsekakor zaščiteni z ohišjem s stopnjo zaščite najmanj IPXXD.

5.1.2.1.4

Ohišja v drugih delih vozila imajo stopnjo zaščite najmanj IPXXB.

5.1.2.1.5

V prostoru z motorjem je dostop do delov pod napetostjo mogoč samo s prostovoljnim ukrepanjem.

5.1.2.1.6

Ko se odpre pokrov, je dostop do delov priklopnega sistema zaščiten z zaščito IPXXB.

5.1.2.1.7

Stopnji zaščite IPXXB in IPXXD sta povezani s stikom spojenih preskusnih zobcev oziroma preskusno žico z nevarnimi deli (Priloga 3).

5.1.2.1.8

Oznake vozila

Zaščitni pokrovi delov pod napetostjo, opisanih v odstavku 5.1.2.1.2, so označeni s simbolom, kakor je opisano v Prilogi 5.

5.1.2.2

Zaščita pred posrednim stikom z izpostavljenimi prevodnimi deli pogonskega sistema:

5.1.2.2.1

Če je delovna napetost električnega tokokroga nižja od 60 voltov DC ali 25 voltov AC, zahteve niso potrebne.

5.1.2.2.2

Električni material je zasnovan, vgrajen in izdelan tako, da preprečuje okvare izolacije.

5.1.2.2.3

Zaščita pred posrednim stikom se zagotovi z izolacijo, izpostavljeni prevodni deli vgrajene opreme pa so še galvansko spojeni. Ta potencialna izenačitev se doseže tako, da se izpostavljeni prevodni deli povežejo bodisi z zaščitnim prevodnikom, npr. žico, talnim okvirom, ali neposredno na kovinsko podvozje vozila. Šteje se, da dva zvarjena izpostavljena prevodna dela nimata nobenih prekinitvenih točk. V primeru prekinitve je treba to točko premostiti s potencialno izenačitvijo.

5.1.2.3

Izolacijska upornost

5.1.2.3.1

Izolacijska upornost se meri potem, ko se vozilo 8 ur pripravlja v naslednjih pogojih:

5.1.2.3.2

Pri merilni napetosti DC, enaki nazivni napetosti pogonskega akumulatorja, je najmanjša vrednost izolacijskih upornosti med izpostavljenim prevodnim delom in vsako polarnostjo akumulatorja 500 Ω/V nazivne napetosti (Priloga 4 vsebuje primer, kako se ta preskus lahko opravi).

5.1.2.3.3

Upornost zaščitnega prevodnika:

Upornost potencialne izenačitve med katerima koli dvema izpostavljenima prevodnima deloma je nižja od 0,1 Ω. Preskus je treba opraviti s tokom najmanj 0,2 A.

5.1.2.4

Priključitev vozila na električno omrežje:

5.1.2.4.1

Vozilo se v nobenem primeru ne sme samo premakniti, ko je galvansko priključeno na omrežje za oskrbo z električno energijo ali na nevgrajeni polnilnik.

5.1.2.4.2

Sestavni deli, ki se uporabljajo za napajanje akumulatorja iz zunanjega vira, morajo omogočati prekinitev napajalnega toka v primeru izklopa brez fizične poškodbe.

5.1.2.4.3

Deli priklopnega sistema, ki so verjetno pod napetostjo, morajo biti zaščiteni pred neposrednim stikom v vseh pogojih delovanja.

5.1.2.4.4

Vsi izpostavljeni prevodni deli so električno povezani preko električnega voda, ki je med napajanjem ozemljen.

5.2

Zahteve za funkcionalno varnost

5.2.1

Postopek vklopa:

5.2.1.1

Postopek vklopa poteka preko ključa.

5.2.1.2

Tega ključa ni mogoče odstraniti v nobenem položaju, ki pogonskemu sklopu dovaja energijo ali omogoča aktivno vožnjo.

5.2.2

Pogoji delovanja in ustavljanja:

5.2.2.1

Voznik mora dobiti vsaj trenutno opozorilo, ko:

5.2.2.2

Ko stanje napajanja akumulatorja doseže najnižjo vrednost, ki jo opredeli proizvajalec, je uporabnik na to stanje dovolj zgodaj opozorjen, da lahko vozilo z lastno energijo zapelje vsaj iz območja prometa.

5.2.2.3

Preprečiti je treba nenamerno pospeševanje, zmanjšanje hitrosti in spremembo smeri pogonskega sklopa. Okvara (npr. v pogonskem sistemu) zlasti ne sme povzročiti, da bi se ustavljeno nezavirano vozilo premaknilo več kot 0,1 m.

5.2.2.4

Voznik mora biti pri zapuščanju vozila jasno opozorjen (npr. optični ali zvočni signal), če je pogonski sklop še vedno v stanju „vožnja omogočena“.

5.2.3

Vzvratna vožnja

5.2.3.1

Vzvratna vožnja je mogoča samo z uporabo posebnega krmiljenja. To dejanje zahteva bodisi:

5.2.3.2

Voznik lahko takoj prepozna stanje krmilne enote smeri vožnje.

5.2.4

Zmanjšanje porabe energije v sili

5.2.4.1

Če je vozilo opremljeno z napravo za omejevanje zmogljivosti v nujnem primeru (npr. pregretje sestavnega dela), je uporabnik na to jasno opozorjen.

5.3

Določanje emisij vodika

5.3.1

Ta preskus je treba opraviti na vseh akumulatorskih električnih cestnih vozilih iz odstavka 1 tega pravilnika.

Cestna vozila, ki so opremljena z akumulatorji z nevodnimi elektroliti ali s tesno zaprtimi „plinskimi rekombinantnimi“ akumulatorji, so izključena.

5.3.2

Preskus je treba izvesti v skladu z metodo, opisano v Prilogi 7 k temu pravilniku. Vzorčenje in analiza vodika morata biti taka, kot je predpisano. Druge analitske metode se lahko odobrijo, če je dokazano, da dajejo enakovredne rezultate.

5.3.3

Med normalnim postopkom napajanja v pogojih, navedenih v Prilogi 7, morajo biti emisije vodika nižje od 125 g v 5 urah, ali nižje od 25 x t2 g v t2 (v urah).

5.3.4

Med napajanjem z vgrajenim polnilnikom, ki predstavlja okvaro (pogoji, navedeni v Prilogi 7), morajo biti emisije vodika nižje od 42 g. Vgrajeni polnilnik mora tudi omejiti to možno okvaro na 30 minut.

5.3.5

Vsi postopki, povezani z napajanjem akumulatorja, se samodejno nadzirajo, vključno s postankom za napajanje.

5.3.6

Faz napajanja ni mogoče ročno krmiliti.

5.3.7

Običajni priklop in izklop iz električnega omrežja ali prekinitev električnega toka ne smeta vplivati na sistem krmiljenja faz napajanja.

5.3.8

Voznik mora biti stalno opozarjan na pomembne napake pri napajanju. Pomembna napaka pri napajanju je napaka, ki lahko pri poznejšem napajanju povzroči motnje v delovanju vgrajenega polnilnika.

5.3.9

Proizvajalec mora v priročniku za uporabo navesti, da vozilo izpolnjuje te zahteve.

5.3.10

Homologacija, podeljena tipu vozil glede emisije vodika, se lahko razširi na različne tipe vozil, ki spadajo v isto družino, v skladu z opredelitvijo družine, navedeno v Dodatku 2 k Prilogi 7.

6.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči upravnemu organu, ki je podelil homologacijo tipa vozila. Organ lahko potem:

6.1.1

meni, da spremembe verjetno ne bodo imele nobenega znatnega škodljivega vpliva in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve; ali

6.1.2

od tehnične službe, ki izvaja preskuse, zahteva nadaljnje poročilo o preskusu.

6.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije, ki opredeljuje spremembo, se po postopku iz zgornjega odstavka 4.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

6.3

Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

7.1

Vsako vozilo, homologirano na podlagi tega pravilnika, se izdela tako, da izpolnjuje zahteve iz zgornjega odstavka 5.

7.2

Za preverjanje izpolnjevanja zahtev iz odstavka 7.1 se izvajajo primerni pregledi proizvodnje.

7.3

Imetnik homologacije mora zlasti:

7.3.1

zagotavljati obstoj postopkov za učinkovit nadzor kakovosti vozil;

7.3.2

imeti dostop do preskusne opreme, ki je potrebna za preverjanje skladnosti vsakega homologiranega tipa;

7.3.3

zagotoviti, da se podatki o rezultatih preskusov zabeležijo in da ostane priložena dokumentacija na voljo tako dolgo, kakor se določi v dogovoru z upravnim organom;

7.3.4

analizirati rezultate vseh vrst preskusov za potrditev in zagotovitev stalnosti lastnosti vozila, pri čemer so dopustna dovoljena odstopanja pri industrijski proizvodnji;

7.3.5

zagotoviti, da se za vsak tip vozila opravijo vsaj preskusi, predpisani v odstavku 5 tega pravilnika;

7.3.6

zagotoviti, da se vsaka serija vzorcev ali preskušancev, ki kažejo neskladnost v zadevni vrsti preskusa, dodatno vzorči in preskusi. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za ponovno skladnost zadevne proizvodnje.

7.4

Pristojni organ, ki je podelil homologacijo, lahko kadar koli preveri metode nadzora skladnosti, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem obratu.

7.4.1

Pri vsakem pregledu se inšpektorju predložijo zapisi o preskusih in o proizvodnji.

7.4.2

Inšpektor lahko naključno izbere vzorce za preskus v proizvajalčevem laboratoriju. Najmanjše število vzorcev se lahko določi v skladu z rezultati pregleda, ki ga opravi proizvajalec.

7.4.3

Če je stopnja kakovosti nezadovoljiva ali se zdi, da je treba potrditi veljavnost opravljenih preskusov iz odstavka 7.4.2, inšpektor izbere vzorce, ki se pošljejo tehnični službi, ki je izvedla homologacijske preskuse.

7.4.4

Pristojni organ lahko opravi kateri koli preskus iz tega pravilnika.

7.4.5

Pregledi, ki jih odobri pristojni organ, se ponavadi izvedejo enkrat na leto. Če se med enim od teh obiskov dobijo nezadovoljivi rezultati, pristojni organ zagotovi, da se sprejme vse potrebno za čimprejšnjo ponovno skladnost proizvodnje.

8.1

Homologacija, podeljena v zvezi s tipom vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če niso izpolnjene zahteve iz zgornjega odstavka 7 ali če vozilo ali njegovi sestavni deli ne prestane(-jo) uspešno preskusov iz zgornjega odstavka 7.3.5.

8.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem takoj obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom v obliki, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

14.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 45/s3