ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 41

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 52
12. februar 2009


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 125/2009 z dne 11. februarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

1

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2009/117/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 7. aprila 2008 o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Nepala o nekaterih vidikih zračnih prevozov

3

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Vlado Nepala o nekaterih vidikih zračnih prevozov

5

 

 

2009/118/ES

 

*

Odločba Sveta z dne 10. februarja 2009 o dovoljenju Češki republiki in Zvezni republiki Nemčiji, da uporabita ukrepe, ki odstopajo od člena 5 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

12

 

 

2009/119/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 10. februarja 2009 o imenovanju nemškega člana in nemškega nadomestnega člana Odbora regij

16

 

 

PRIPOROČILA

 

 

Komisija

 

 

2009/120/Euratom

 

*

Priporočilo Komisije z dne 11. februarja 2009 o izvajanju sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi upravljavcev jedrskih objektov (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 785)

17

 

 

IV   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

 

Nadzorni organ EFTE

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTE št. 166/08/COL z dne 12. marca 2008 o domnevni državni pomoči v zvezi z norveško industrijo zakola severnih jelenov (Norveška)

24

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTE št. 167/08/COL z dne 12. marca 2008 o domnevni nezakoniti državni pomoči podjetju Troms Tre AS (Norveška)

26

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTE št. 301/08/COL z dne 21. maja 2008 o spremembi seznama iz točke 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki navaja mejne kontrolne točke na Islandiji in na Norveškem, dogovorjene za veterinarske preglede živih živali ter živalskih proizvodov iz tretjih držav, in o razveljavitvi Odločbe Nadzornega organa EFTE št. 378/07/COL z dne 12. septembra 2007

28

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTE št. 302/08/COL z dne 21. maja 2008 o statusu Norveške glede nalezljive hematopoetske nekroze in virusne hemoragične septikemije ter o razveljavitvi Odločbe Nadzornega organa EFTE št. 71/94/COL z dne 27. junija 1994, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Nadzornega organa EFTE št. 244/02/COL z dne 11. decembra 2002

32

 

 

 

*

Opomba bralcu (glej notranjo stran zadnje strani ovitka)

s3

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 125/2009

z dne 11. februarja 2009

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi izvedbenih pravil za uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 138(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Uredba (ES) št. 1580/2007 ob uporabi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, v skladu s katerimi Komisija določi pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XV k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 138 Uredbe (ES) št. 1580/2007 so določene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 12. februarja 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. februarja 2009

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 350, 31.12.2007, str. 1.


PRILOGA

Pavšalne uvozne vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Oznaka KN

Oznaka tretjih držav (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

195,3

JO

68,6

MA

43,2

TN

112,2

TR

89,3

ZZ

101,7

0707 00 05

JO

170,1

MA

134,2

TR

152,3

ZZ

152,2

0709 90 70

MA

105,0

TR

153,9

ZZ

129,5

0709 90 80

EG

103,6

ZZ

103,6

0805 10 20

EG

46,5

IL

50,6

MA

56,5

TN

39,8

TR

61,8

ZA

44,9

ZZ

50,0

0805 20 10

IL

150,3

MA

105,9

TR

52,0

ZZ

102,7

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

CN

72,2

IL

90,2

JM

101,6

MA

161,0

PK

48,3

TR

64,3

ZZ

89,6

0805 50 10

EG

44,9

MA

55,1

TR

58,1

ZZ

52,7

0808 10 80

AR

91,9

CA

90,4

CL

67,8

CN

79,0

MK

32,6

US

111,6

ZZ

78,9

0808 20 50

AR

106,4

CL

57,1

CN

52,9

US

110,5

ZA

98,2

ZZ

85,0


(1)  Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/3


SKLEP SVETA

z dne 7. aprila 2008

o podpisu in začasni uporabi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Nepala o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2009/117/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v pogajanjih dosegla sporazum z Nepalom o nekaterih vidikih zračnega prevoza v skladu z mehanizmi in direktivami iz Priloge k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)

Sporazum bi bilo treba s pridržkom njegove kasnejše sklenitve podpisati in začasno uporabljati –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Vlado Nepala o nekaterih vidikih zračnih prevozov se odobri v imenu Skupnosti, s pridržkom sklepa Sveta o njegovi sklenitvi.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti podpiše(-jo) Sporazum s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Do začetka veljavnosti Sporazuma se le-ta začasno uporablja od prvega dne prvega meseca po dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov (1).

Člen 4

Predsednik Sveta je pooblaščen, da pošlje uradno obvestilo iz člena 9(2) Sporazuma.

V Luxembourgu, 7. aprila 2008

Za Svet

Predsednik

R. ŽERJAV


(1)  Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka začasne uporabe Sporazuma.


SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Vlado Nepala o nekaterih vidikih zračnih prevozov

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

VLADA NEPALA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“)

sta se –

OB PRIZNAVANJU, da so bili med nekaterimi državami članicami Evropske skupnosti in Nepalom sklenjeni dvostranski sporazumi o zračnem prevozu, ki vsebujejo določbe, ki so v nasprotju s pravom Skupnosti;

OB UGOTOVITVI, da ima Evropska skupnost izključno pristojnost v zvezi z več vidiki, ki so lahko vključeni v dvostranske sporazume o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami,

OB UGOTOVITVI, da imajo po zakonodaji Evropske skupnosti letalski prevozniki Skupnosti s sedežem v državi članici pravico do nediskriminatornega dostopa do zračnih poti med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami,

OB UPOŠTEVANJU sporazumov med Evropsko skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami, ki državljanom teh tretjih držav omogočajo, da pridobijo lastništvo v letalskih prevoznikih, ki so licencirani v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti,

OB PRIZNAVANJU, da je treba nekatere določbe dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in Nepalom, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti, uskladiti s to zakonodajo zaradi vzpostavitve trdne pravne podlage za zračne prevoze med Evropsko skupnostjo in Nepalom ter ohranitve stalnosti takih zračnih prevozov,

OB PRIZNAVANJU, da bi morali biti dvostranski sporazumi o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in Nepalom skladni z zakonodajo Nepala in Evropske skupnosti ter da bi morali omogočati ustrezno in trdno pravno podlago za zagotavljanje stalnosti in razvoja zračnih prevozov med Evropsko skupnostjo in Nepalom,

OB UGOTOVITVI, da ni nujno, da ta sporazum vpliva na določbe dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in Nepalom, ki niso neskladne z zakonodajo Evropske skupnosti;

OB UGOTOVITVI, da letalski prevozniki po zakonodaji Evropske skupnosti načeloma ne smejo skleniti sporazumov, ki bi lahko vplivali na trgovino med državami članicami Evropske skupnosti in katerih cilj ali posledica bi bilo preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence,

OB PRIZNAVANJU, da določbe v dvostranskih sporazumih o zračnih prevozih, sklenjenih med državami članicami Evropske skupnosti in Nepalom, ki (i) zahtevajo ali spodbujajo sklepanje sporazumov med podjetji, sklepe podjetniških združenj ali usklajena ravnanja, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenco med letalskimi prevozniki na ustreznih zračnih poteh; ali (ii) krepijo učinke takih sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj; ali (iii) prenašajo na letalske prevoznike ali druge zasebne gospodarske operatorje odgovornost za sprejemanje ukrepov, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenco med letalskimi prevozniki na ustreznih zračnih poteh, lahko onemogočijo učinkovito izvajanje pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja;

OB UGOTOVITVI, da Evropska skupnost v okviru tega sporazuma nima namena spremeniti skupnega obsega zračnih prevozov med Evropsko skupnostjo in Nepalom, vplivati na ravnovesje med letalskimi prevozniki Skupnosti in letalskimi prevozniki Nepala ali uvesti sprememb določb obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih v zvezi s prometnimi pravicami –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Splošne določbe

1.   V tem sporazumu „države članice“ pomenijo države članice Evropske skupnosti.

2.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na državljane države članice, ki je pogodbenica slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na državljane držav članic Evropske skupnosti.

3.   Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na letalske prevoznike ali letalske družbe države članice, ki je pogodbenica slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na letalske prevoznike ali letalske družbe, ki jih določi navedena država članica.

Člen 2

Določitev, pooblastilo in preklic

1.   Določbe iz odstavkov 3 in 4 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskih prevoznikov s strani zadevne države članice, njihovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna Nepal, ter zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

2.   Določbe iz odstavkov 3 in 4 tega člena prevladajo nad ustreznimi določbami v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskih prevoznikov s strani Nepala, njihovih pooblastilih in dovoljenjih, ki izda zadevna država članica, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

3.   Ob prejemu določitve in prošnje s strani določenega(-ih) letalskega(-ih) prevoznika(-ov) v obliki in na način, ki sta predpisana za pooblastila in dovoljenja, druga pogodbenica ob upoštevanju odstavkov 4 in 5 izda ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem da:

(a)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi država članica:

(i)

ima letalski prevoznik sedež v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti na ozemlju države članice, ki ga je določila, in ima veljavno operativno licenco države članice v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti, ter

(ii)

država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ v določitvi jasno opredeljen, ter

(iii)

je letalski prevoznik neposredno v lasti ali je njegov večinski lastnik država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljanov teh drugih držav, in da izvajajo te države in/ali ti državljani učinkovit nadzor;

(b)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi Nepal:

(i)

ima glavni kraj poslovanja v Nepalu in

(ii)

Nepal izvaja in ohranja učinkovit predpisani nadzor nad letalskim prevoznikom.

4.   Vsaka pogodbenica lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga je določila druga pogodbenica, če:

(a)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi država članica:

(i)

letalski prevoznik nima v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti sedeža na ozemlju države članice, ki ga je določila, ali nima veljavne operativne licence države članice v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti, ali

(ii)

država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja ali ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika, ali ustrezni letalski organ v določitvi ni jasno opredeljen, ali

(iii)

letalski prevoznik ni neposredno v lasti ali njegov večinski lastnik ni država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da te države in/ali ti državljani nimajo učinkovitega nadzora;

(b)

v primeru letalskega prevoznika, ki ga določi Nepal:

(i)

nima glavnega kraja poslovanja v Nepalu ali

(ii)

Nepal ne izvaja in ohranja učinkovitega predpisanega nadzora nad letalskim prevoznikom ali

(iii)

je letalski prevoznik, ki ga določi Nepal, v večinski lasti ali pod nadzorom tretje države, ki dejansko ne sprejema določitve letalskih prevoznikov Skupnosti s sedežem v Skupnosti.

5.   Nepal pri izvajanju svoje pravice iz odstavka 4 ne diskriminira med letalskimi prevozniki držav članic na podlagi državne pripadnosti.

Člen 3

Varnost

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe členov navedenih v Prilogi II(c).

2.   Kjer država članica določi letalskega prevoznika, katerega predpisani nadzor izvaja in vzdržuje druga država članica, se pravice Vlade Nepala v skladu z varnostnimi predpisi iz sporazuma med prvo državo članico, ki je določila letalskega prevoznika, in Vlado Nepala uporabljajo na enak način za to drugo državo članico pri sprejemanju, izvajanju ali vzdrževanju varnostnih standardov in za dovoljenje za opravljanje prometa navedenega letalskega prevoznika.

Člen 4

Obdavčitev letalskega goriva

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe členov, navedenih v Prilogi II(d).

2.   Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba sporazumov iz Priloge II(d) ne preprečuje državi članici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v zrakoplovu določenega letalskega prevoznika Nepala, ki opravlja promet med enim krajem na ozemlju te države članice in drugim krajem na ozemlju te države članice ali na ozemlju druge države članice.

Člen 5

Tarife za prevoz znotraj Evropske skupnosti

1.   Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe členov, navedenih v Prilogi II(e).

2.   Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določen(-i) s strani Vlade Nepala v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravi znotraj Evropske skupnosti, se uporablja zakonodaja Evropske skupnosti.

Člen 6

Skladnost s pravili o konkurenci

1.   Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba v sporazumih, navedenih v Prilogi I ne: (i) spodbuja sprejetja sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj ali usklajenega ravnanja, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenčnost; (ii) krepi učinkov takega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja; ali (iii) prenese na zasebne gospodarske subjekte odgovornosti za ukrepe, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenčnost.

2.   Določbe v sporazumih, navedenih v Prilogi I, ki so neskladne z odstavkom 1 tega člena, se ne uporabljajo.

Člen 7

Priloge k Sporazumu

Priloge k temu Sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 8

Revizija ali sprememba

Pogodbenici lahko ta sporazum kadar koli sporazumno revidirata ali spremenita.

Člen 9

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1.   Ta sporazum začne veljati z dnem, ko se pogodbenici medsebojno pisno uradno obvestita, da so bili zaključeni notranji postopki, potrebni za začetek veljavnosti.

2.   Ne glede na odstavek 1 se pogodbenici strinjata, da se ta sporazum začasno uporablja od prvega dne meseca, ki sledi dnevu, ko se pogodbenici medsebojno uradno obvestita o zaključku za ta namen potrebnih postopkov.

3.   Sporazumi in drugi dogovori med državami članicami in Vlado Nepala, ki na dan podpisa tega sporazuma še ne veljajo in se ne uporabljajo začasno, so navedeni v Prilogi I(b). Ta sporazum se za vse take sporazume in dogovore uporablja od začetka njihove veljavnosti ali začasne uporabe.

Člen 10

Prenehanje veljavnosti

1.   V primeru prenehanja veljavnosti sporazuma iz Priloge I istočasno prenehajo veljati tudi vse določbe tega sporazuma, ki so povezane z zadevnim sporazumom iz Priloge I.

2.   V primeru prenehanja veljavnosti vseh sporazumov iz Priloge I istočasno preneha veljati tudi ta sporazum.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Bruslju, triindvajsetega januarja leta dva tisoč devet, sestavljeno v dveh izvodih, v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in nepalskem jeziku.

За Европейската Общност

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska Gemenskapen

Image

Image

Image

За правителството на Непал

Por el Gobierno de Nepal

Za vládu Nepálu

For Nepals regering

Für die Regierung von Nepal

Nepali valitsuse nimel

Για την Κυβέρνηση του Νεπάλ

For the Government of Nepal

Pour le gouvernement du Népal

Per il governo del Nepal

Nepālas valdības vārdā

Nepalo vyriausybės vardu

Nepál kormánya részéről

Għall-Gvern tan-Nepal

Voor de Regering van Nepal

W imieniu Rządu Nepalu

Pelo Governo do Nepal

Pentru Guvernul Nepalului

Za vládu Nepálu

Za vlado Nepala

Nepalin hallituksen puolesta

För Nepals regering

Image

Image

PRILOGA I

SEZNAM SPORAZUMOV IZ ČLENA 1 TEGA SPORAZUMA

(a)

Sporazumi o zračnem prevozu med Vlado Nepala in državami članicami Evropske skupnosti, ki so na dan podpisa tega sporazuma sklenjeni, podpisani in/ali so se začasno uporabljali

Sporazum o civilnem zračnem prevozu med avstrijsko zvezno vlado in Vlado Kraljevine Nepal, podpisan v Katmanduju 29. oktobra 1997, v Prilogi II „Sporazum med Nepalom in Avstrijo“;

Sporazum med Vlado Velikega vojvodstva Luksemburg in Vlado Kraljevine Nepal o zračnem prevozu, podpisan v Luxembourgu 18. junija 1999, v Prilogi II „Sporazum med Nepalom in Luksemburgom“;

Sporazum med Vlado Kraljevine Nizozemske in Vlado Kraljevine Nepal o zračnem prevozu, podpisan na letališču Schiphol 10. junija 1998, v Prilogi II „Sporazum med Nepalom in Nizozemsko“;

Sporazum med Vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter Vlado Kraljevine Nepal o zračnem prevozu, podpisan v Katmanduju 3. marca 1994, v Prilogi II „Sporazum med Nepalom in Združenim kraljestvom“;

(b)

Sporazumi o zračnem prevozu in drugi dogovori, ki so bili parafirani ali podpisani med Vlado Nepala in državami članicami Evropske skupnosti in na dan podpisa tega sporazuma še niso začeli veljati in se še niso začasno uporabljali

Sporazum o zračnem prevozu med Vlado Kraljevine Nepal in Vlado Republike Francije, parafiran v Katmanduju 7. julija 1998, v Prilogi II „Sporazum med Nepalom in Francijo“;

Sporazum med Vlado Zvezne republike Nemčije in Vlado Kraljevine Nepal o zračnem prevozu, parafiran in priložen kot Priloga III k Protokolu, podpisanem v Bonnu 26. julija 2000, v Prilogi II „Sporazum med Nepalom in Nemčijo“;

Sporazum med Vlado Kraljevine Nepal in Vlado Italijanske republike o zračnem prevozu, parafiran v Katmanduju 8. maja 1992, v Prilogi II „Sporazum med Nepalom in Italijo“.

PRILOGA II

SEZNAM ČLENOV V SPORAZUMIH IZ PRILOGE I IN IZ ČLENOV 2 DO 6 TEGA SPORAZUMA

(a)

Določitev s strani države članice:

člen 4 Sporazuma med Nepalom in Avstrijo,

člen 4 Sporazuma med Nepalom in Francijo,

člen 4 Sporazuma med Nepalom in Italijo,

člen 3 Sporazuma med Nepalom in Luksemburgom,

člen 5 Sporazuma med Nepalom in Nizozemsko,

člen 4 Sporazuma med Nepalom in Združenim kraljestvom;

(b)

zavrnitev, preklic, začasni odvzem ali omejitev pooblastil ali dovoljenj:

člen 4 Sporazuma med Nepalom in Avstrijo,

člen 5 Sporazuma med Nepalom in Francijo,

člen 4 Sporazuma med Nepalom in Nemčijo,

člen 5 Sporazuma med Nepalom in Italijo,

člen 4 Sporazuma med Nepalom in Luksemburgom,

člen 6 Sporazuma med Nepalom in Nizozemsko,

člen 5 Sporazuma med Nepalom in Združenim kraljestvom;

(c)

varnost:

člen 8 Sporazuma med Nepalom in Avstrijo,

člen 9 Sporazuma med Nepalom in Francijo,

člen 14 Sporazuma med Nepalom in Nemčijo,

člen 10 Sporazuma med Nepalom in Italijo,

člen 6 Sporazuma med Nepalom in Luksemburgom,

člen 10 Sporazuma med Nepalom in Nizozemsko;

(d)

obdavčitev letalskega goriva:

člen 9 Sporazuma med Nepalom in Avstrijo,

člen 12 Sporazuma med Nepalom in Francijo,

člen 7 Sporazuma med Nepalom in Nemčijo,

člen 6 Sporazuma med Nepalom in Italijo,

člen 8 Sporazuma med Nepalom in Luksemburgom,

člen 13 Sporazuma med Nepalom in Nizozemsko,

člen 8 Sporazuma med Nepalom in Združenim kraljestvom;

(e)

tarife za prevoz znotraj Evropske skupnosti:

člen 12 Sporazuma med Nepalom in Avstrijo,

člen 14 Sporazuma med Nepalom in Francijo,

člen 8 Sporazuma med Nepalom in Italijo,

člen 10 Sporazuma med Nepalom in Luksemburgom,

člen 8 Sporazuma med Nepalom in Nizozemsko,

člen 7 Sporazuma med Nepalom in Združenim kraljestvom.

PRILOGA III

SEZNAM DRUGIH DRŽAV IZ ČLENA 2 TEGA SPORAZUMA

(a)

Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(b)

Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(c)

Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(d)

Švicarska konfederacija (v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu).


12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/12


ODLOČBA SVETA

z dne 10. februarja 2009

o dovoljenju Češki republiki in Zvezni republiki Nemčiji, da uporabita ukrepe, ki odstopajo od člena 5 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(Besedilo v češkem in nemškem jeziku je edino verodostojno)

(2009/118/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (1) in zlasti člena 395(1) Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Češka republika in Zvezna republika Nemčija sta z dopisoma, ki ju je generalni sekretariat Komisije evidentiral 19. maja 2008, zaprosili za dovoljenje, da uporabita posebne davčne ukrepe v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem nekaterih mejnih mostov med obema državama, pri čemer sta se opirali na Sporazum med Češko republiko in Zvezno republiko Nemčijo o odgovornosti za gradnjo in vzdrževanje čezmejnih mostov („Sporazum“).

(2)

Komisija je v skladu s členom 395(2) Direktive 2006/112/ES z dopisom z dne 2. oktobra 2008 o zahtevku Češke republike in Zvezne republike Nemčije uradno obvestila druge države članice. Komisija je z dopisom z dne 7. oktobra 2008 Češko republiko in Zvezno republiko Nemčijo obvestila, da ima vse potrebne informacije za preučitev zahtev.

(3)

Namen posebnih ukrepov je, da se za dobavo blaga in storitev ter pridobitev blaga znotraj Skupnosti, namenjene za gradnjo in vzdrževanje zadevnih čezmejnih mostov, katere je treba v skladu z veljavnimi pravili na področju DDV izvajati v državi članici, v kateri most stoji, uporabi davek na dodano vrednost države članice, ki je odgovorna za gradnjo ali vzdrževanje mostov v skladu s Sporazumom, ki določa delitev odgovornosti.

(4)

Kadar posebnih ukrepov ni, bi bilo treba v skladu z načelom teritorialnosti za vsako dobavo blaga in storitev ter pridobitve blaga znotraj Skupnosti preveriti, ali je bil kraj obdavčitve Češka republika ali Zvezna republika Nemčija. Delo na čezmejnem mostu, ki je opravljeno na češkem ozemlju, bi bilo treba obdavčiti z davkom na dodano vrednost v Češki republiki, medtem ko bi bilo delo, opravljeno na nemškem ozemlju, obdavčeno z nemškim davkom na dodano vrednost.

(5)

Namen odstopanja je zato poenostavitev postopka za obračunavanje davka na dodatno vrednost pri gradnji in vzdrževanju zadevnih mostov tako, da se šteje, da vsak most stoji samo na ozemlju države članice, ki je odgovorna za njegovo gradnjo in vzdrževanje v skladu s Sporazumom.

(6)

V času sprejetja sporazuma obstoječi ali načrtovani čezmejni mostovi so navedeni v Prilogi te odločbe. Vsi dodatni mostovi pa se v prihodnosti lahko v obseg sporazuma vključijo z izmenjavo diplomatskih not, tudi za njih pa bi se moralo uporabljati odstopanje v skladu s Sporazumom, kot bo razširjen.

(7)

Odstopanje ne bo imelo nobenega negativnega vpliva na lastna sredstva Skupnosti, pridobljena iz davka na dodano vrednost –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Češki republiki in Zvezni republiki Nemčiji se dovoli, da v skladu s pogoji iz členov 2 in 3 te odločbe uporabita ukrepe, ki odstopajo od Direktive 2006/112/ES v zvezi z gradnjo in nadaljnjim vzdrževanjem enega načrtovanega mejnega mostu ter vzdrževanjem dvaindvajsetih obstoječih mejnih mostov, ki so vsi deloma na ozemlju Češke republike in deloma na ozemlju Zvezne republike Nemčije na podlagi Sporazuma, sklenjenega med Češko republiko in Zvezno republiko Nemčijo o odgovornosti za gradnjo in vzdrževanje čezmejnih mostov („Sporazum“). Podrobnosti o zadevnih mostovih so navedene v Prilogi k tej odločbi. To dovoljenje se uporablja tudi za gradnjo in vzdrževanje vseh dodatnih mostov, ki sodijo v področje uporabe Sporazuma z izmenjavo diplomatskih not.

Člen 2

Z odstopanjem od člena 5 Direktive 2006/112/ES se v zvezi z mejnimi mostovi, za gradnjo in vzdrževanje katerih je odgovorna Češka republika, in v zvezi z mejnimi mostovi, za vzdrževanje katerih je odgovorna samo Češka republika, šteje, da so ti mostovi del češkega ozemlja za namene dobave blaga in storitev ter pridobitve blaga znotraj Skupnosti, namenjenega za gradnjo ali vzdrževanje teh mostov.

Člen 3

Z odstopanjem od člena 5 Direktive 2006/112/ES se v zvezi z mejnimi mostovi, za gradnjo in vzdrževanje katerih je odgovorna Zvezna republika Nemčija, in v zvezi z mejnimi mostovi, za vzdrževanje katerih je odgovorna samo Zvezna republika Nemčija, šteje, da so ti mostovi del nemškega ozemlja za namene dobave blaga in storitev ter pridobitve blaga znotraj Skupnosti, namenjenega za gradnjo ali vzdrževanje teh mostov.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na Češko republiko in Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 10. februarja 2009

Za Svet

Predsednik

M. KALOUSEK


(1)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.


PRILOGA

Mostovi iz člena 1:

1.

Zvezna republika Nemčija je odgovorna za gradnjo in vzdrževanje naslednjega mejnega mostu:

(a)

mejni most čez Načetínský potok/Natzschung med krajema Brandov in Olbernhau na mejnem odseku XIII med mejnima kamnoma 10/5 in 10/6.

2.

Zvezna republika Nemčija je odgovorna za vzdrževanje mejnih mostov:

(a)

mejni most čez Zlatý potok/Goldbach med krajema Český Mlýn in Rittersgrün na mejnem odseku XVII med mejnima kamnoma 10 in 10/1;

(b)

mejni most čez Polava/Pöhlbach med krajema Loučná in Oberwiesenthal na mejnem odseku XVI med mejnima kamnoma 9 in 10;

(c)

mejni most čez Polava/Pöhlbach med krajema České Hamry in Hammerunterwiesenthal na mejnem odseku XVI med mejnima kamnoma 5 in 6;

(d)

mejni most čez Načetínský potok/Natzschung med krajema Brandov in Olbernhau/Grünthal na mejnem odseku XIII med mejnima kamnoma 9 in 10;

(e)

mejni most čez Svídnice/Schweinitz med krajema Hora sv. Kateřiny in Deutschkatharinenberg na mejnem odseku XIII med mejnima kamnoma 2/8 in 3;

(f)

mejni most čez Svídnice/Schweinitz med krajema Nová Ves v Horách in Deutschneudorf na mejnem odseku XII med mejnima kamnoma 17 in 18;

(g)

mejni most čez Flájský potok/Flöha med krajema Český Jiřetín in Deutschgeorgenthal na mejnem odseku XII med mejnima kamnoma 1 in 1/1;

(h)

mejni most čez Mohelnice/Weiße Müglitz med krajema Fojtovice in Fürstenau na mejnem odseku X med mejnima kamnoma 5/29 in 6;

(i)

mejni most čez Křinice/Kirnitzsch med krajema Zadní Jetřichovice in Hinterhermsdorf/Raabensteine na mejnem odseku VII med mejnima kamnoma 1 in 2;

(j)

mejni most čez Křinice/Kirnitzsch med krajema Zadní Doubice in Hinterhermsdorf na mejnem odseku VI med mejnima kamnoma 23/21 in 24;

(k)

mejni most čez Čertova voda/Teufelsbach med krajema Bučina in Finsterau na mejnem odseku XI med mejnima kamnoma 9 in 10;

(l)

mejni most med Údolský potok/Ruthenbächle med krajema Stožec-Nové Údolí in Haidmühle na mejnem odseku XII med mejnima kamnoma 9/1 in 9/2;

(m)

mejni most čez Černice/Bayerischer Schwarzbach med krajema Rybník-Švarcava in Stadlern na mejnem odseku VII med mejnima kamnoma 11 in 12;

(n)

mejni most čez Lomnička/Helmbach med krajema Zadní Chalupy in Helmhof na mejnem odseku IX na mejnem kamnu 17/2.

3.

Češka republika je odgovorna za vzdrževanje mejnih mostov:

(a)

mejni most čez Komáří potok/Mückenbach med krajema Český Mlýn in Rittersgrün (Zollstraße) na mejnem odseku XVII med mejnima kamnoma 11 in 12;

(b)

mejni most čez Polava/Pöhlbach med krajema Vejprty in Bärenstein na mejnem odseku XVI med mejnima kamnoma 1 in 2;

(c)

mejni most čez Schweinitz/Svídnice med krajema Mníšek in Deutscheinsiedel na mejnem odseku XII med mejnima kamnoma 13 in 14;

(d)

mejni most, po katerem gresta cesti II/267 in S 154, čez Vilémovský potok/Sebnitz med krajema Dolní Poustevna in Sebnitz med mejnima kamnoma 19 (na mejnem odseku V) in 1 (na mejnem odseku VI);

(e)

mejni most, po katerem gredo pešpoti, čez Vilémovský potok/Sebnitz med krajema Dolní Poustevna in Sebnitz med mejnima kamnoma 19 (na mejnem odseku V) in 1 (na mejnem odseku VI);

(f)

mejni most čez Hraniční potok/Rehlingbach med krajema Rozvadov in Waidhaus na mejnem odseku VI med mejnima kamnoma 1 in 2;

(g)

mejni most čez Prášilský potok/Marchbach med krajema Prášily in Scheuereck na mejnem odseku X med mejnima kamnoma 11/26 in 12;

(h)

mejni most čez Mechový potok/Harlandbach med krajema České Žleby in Bischofsreut/Marchhäuser na mejnem odseku XII med mejnima kamnoma 5/4 in 5/5.


12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/16


SKLEP SVETA

z dne 10. februarja 2009

o imenovanju nemškega člana in nemškega nadomestnega člana Odbora regij

(2009/119/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 263 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga nemške vlade,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Svet je 24. januarja 2006 sprejel Sklep 2006/116/ES o imenovanju članov in nadomestnih članov Odbora regij za obdobje od 26. januarja 2006 do 25. januarja 2010 (1).

(2)

Zaradi izteka mandata Markusa SÖDERJA se je sprostilo mesto člana Odbora regij. Zaradi izteka mandata Güntherja BECKSTEINA se je sprostilo mesto nadomestnega člana Odbora regij –

SKLENIL:

Člen 1

Za preostanek mandata, ki se izteče 25. januarja 2010, se v Odbor regij imenujeta:

(a)

za članico:

Emilia MÜLLER, Staatsministerin für Bundes- und Europaangelegenheiten in der Bayerischen Staatskanzlei,

ter

(b)

za nadomestnega člana:

Horst SEEHOFER, Bayerischer Ministerpräsident.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju, 10. februarja 2009

Za Svet

Predsednik

M. KALOUSEK


(1)  UL L 56, 25.2.2006, str. 75.


PRIPOROČILA

Komisija

12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/17


PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 11. februarja 2009

o izvajanju sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi upravljavcev jedrskih objektov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 785)

(2009/120/Euratom)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členov 77 in 124 Pogodbe,

(1)

ker Uredba (Euratom) št. 302/2005 z dne 8. februarja 2005 o uporabi določb Euratom o nadzornih ukrepih (1) določa naravo in obseg zahtev iz člena 79 Pogodbe Euratom, da se omogoči knjigovodstvo rud, osnovnih snovi in posebnih cepljivih snovi, ki se uporabljajo ali proizvajajo,

(2)

ker člen 7 Uredbe Komisije (Euratom) št. 302/2005 zahteva, da upravljavci jedrskih objektov vzdržujejo sistem knjigovodstva in kontrole za jedrske snovi, in določa nekatere zahteve za tak sistem,

(3)

ker delovni dokument Komisije z naslovom „Izvajanje nadzornih ukrepov v skladu s Pogodbo Euratom“ (2) vsebuje zahtevo, da mora Komisija oblikovati referenčni okvir za visokokakovostne sisteme knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi. Poleg tega določa, da bo revizija sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi upravljavcev jedrskih objektov ena od nadzornih dejavnosti Komisije,

(4)

ker je Evropsko združenje za raziskovanje in razvoj varnostnih ukrepov (Esarda) leta 2007 predložilo smernice za dobro prakso na področju sistemov knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi, v katerih so obravnavani elementi sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi, ki se jih lahko revidira, ter mogoča merila za opredelitev kakovosti izvajanja za vsak naveden element –

PRIPOROČA:

Oddelek 1 –   Namen in področje uporabe

To priporočilo opisuje referenčne značilnosti sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi upravljavca, ki so v skladu s pravnimi obveznostmi iz Uredbe (Euratom) št. 302/2005. Nekatere značilnosti iz tega priporočila veljajo le za objekte z ustreznimi dejavnostmi (3).

Oddelek 2 –   Izrazi in opredelitve pojmov

1.

„Zadrževalni hram“ je strukturni element objekta, vsebnika ali opreme, ki se uporablja za vzpostavitev fizične celovitosti območja ali postavke (vključno z nadzorno opremo ali podatki) in vzdrževanje kontinuitete poznavanja območja ali postavke s preprečevanjem neodkritega dostopa do jedrskih ali drugih snovi ali premeščanja takšnih snovi ali poseganja v vključene postavke. Primeri za to so stene skladiščnega prostora ali bazena za odlaganje, posode za prevoz in vsebniki za skladiščenje.

2.

„Popravljalni ukrep“ pomeni ukrep za odpravljanje vzroka odkrite neskladnosti, nepravilnosti ali druge neželene okoliščine na področju knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi. Popravljalni ukrep se izvede za preprečitev ponovitve. Razlikovati je treba med popravki in popravljalnimi ukrepi.

3.

„Obdelava podatkov“ je povezava med ustvarjanjem rezultatov meritev in podatkov za spremljanje snovi ter oblikovanjem različnih regulativnih poročil in dokumentov, ki podpirajo preverjanje Euratoma, ter notranjih delovnih dokumentov, povezanih s spremljanjem snovi s strani same naprave.

4.

„Kontrola inventarja“, ki jo izvaja upravljavec jedrskega objekta, pomeni program kontrole kakovosti, ki zagotavlja pravočasno usklajevanje evidence s fizičnimi razmerami. Kontrola inventarja mora vključevati reševanje in poročanje o odkritih neskladnostih ter usklajevanje z drugimi lokalnimi knjigovodstvi in osrednjimi knjigovodstvi.

5.

„Seznam inventarja“ je popoln seznam jedrskih snovi v coni materialne bilance ali na določeni lokaciji v coni materialne bilance in je oblikovan zaradi uporabe postopka namestitve. Seznam lahko vključuje snovi, ki se uporabljajo kot šarža. Seznam mora vključevati identitete in lokacije postavk ali šarž. Masne vrednosti in druge značilnosti postavk ali šarž morajo biti sledljive.

6.

„Preskušanje materialne bilance“ pomeni metodo za ocenjevanje vrednosti materialne bilance; ob upoštevanju upravičene ocene merilne negotovosti se s preskušanjem bilance določi, ali je bilanca sprejemljiva ali ne.

7.

„Neskladnost materialne bilance“ pomeni vrednost materialne bilance, ki je glede na preskušanje materialne bilance nesprejemljiva.

8.

„Meritev“ pomeni dejavnost, pri kateri se določijo količina in značilnosti evidentiranih jedrskih snovi.

9.

„Knjigovodstvo in kontrola jedrskih snovi“ pomenita vse dejavnosti v jedrskem objektu, ki zadevajo knjigovodstvo in kontrolo jedrskih snovi, vključno z določanjem in obdelavo podatkov ter poročanjem Komisiji.

10.

„Neskladnost v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi“ pomeni vsako neskladnost med dvema ali več informacijami v zvezi s knjigovodstvom in kontrolo jedrskih snovi (npr. evidenca), pri čemer ta neskladnost ni opravičljiva ob upoštevanju upravičenih odstopanj pri meritvah ali upravičene ocene negotovosti. Neskladnost v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi vključuje neskladnosti pri meritvah, neskladnosti materialne bilance ter neskladnosti kontrole jedrskih snovi.

11.

„Nepravilnost v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi“ pomeni neskladnost ali več neskladnosti v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi, ki so v skladu z odsotnostjo ali pridobitvijo znatne količine jedrskih snovi. Nepravilnost v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi se lahko odkrije med preiskavo kakršne koli neskladnosti v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi.

12.

„Neskladnost kontrole jedrskih snovi“ pomeni neskladnost v identifikaciji ali lokaciji jedrskih snovi.

13.

„Spremljanje jedrskih snovi“ pomeni dokumentacijo o identifikaciji, premeščanju, lokaciji in osnovnih značilnostih vsake postavke za jedrsko snov v coni materialne bilance. Spremljanje vključuje zlasti obratovalne evidence, ki so podlaga za rešaržiranje, nove meritve, razlike med pošiljateljem in prejemnikom ter deklaracije o spremembi kategorije.

14.

„Upravljavec jedrskih objektov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki vzpostavlja ali upravlja objekt za proizvodnjo, ločevanje, predelavo, shranjevanje ali drugo uporabo osnovnih snovi ali posebnih cepljivih snovi. Ta izraz se uporablja tudi za organizacijo, ki je končno odgovorna za skladnost knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi z Uredbo (Euratom) št. 302/2005.

15.

„Kazalnik uspešnosti“ pomeni glavni kazalnik za dosežek posameznika, skupine, organizacije ali ukrepa.

16.

„Popis fizičnega inventarja“ pomeni postopek oblikovanja popolnega seznama jedrskih snovi za cono materialne bilance in inšpektorjem Komisije omogoča preverjanje fizičnega inventarja.

17.

„Preverjanje fizičnega inventarja“ pomeni dejavnost inšpekcijskega pregleda, s katero se preveri veljavnost popisa fizičnega inventarja, ki ga izvede upravljavec, in zaključi obdobje materialne bilance. Podlaga za preverjanje fizičnega inventarja je seznam inventarja, ki ga sestavi upravljavec. Podatki iz seznama inventarja so povezani s poročili o fizičnem inventarju.

18.

„Kontrola kakovosti“ pomeni kontrolo, ki zagotavlja izpolnitev zahtev v zvezi s kakovostjo.

19.

„Sistem vodenja kakovosti“ pomeni usklajene dejavnosti za usmerjanje in nadzor organizacije v zvezi s kakovostjo.

20.

„Zagotavljanje kakovosti“ pomeni del sistema vodenja kakovosti, ki zagotavlja zanesljivost glede izpolnjevanja zahtev v zvezi s kakovostjo.

21.

„Sledljivost“ pomeni zmožnost slediti zgodovini, uporabi ali lokaciji obravnavanega elementa.

Oddelek 3 –   Upravljanje sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi

Organizacija in odgovornosti

1.

Višje vodstvo mora zagotoviti opredelitev in objavo odgovornosti ter pooblastil v organizaciji. Imenovati je treba člana uprave, ki mora biti ne glede na druge odgovornosti odgovoren za predložitev letnega pisnega zagotovila izvršnemu direktorju, da celoten sistem knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi ustreza svojemu namenu.

2.

Vloge in odgovornosti uprave morajo skupno vključevati tudi organizacijske postopke ter komunikacijske vzorce, ki:

(a)

posredujejo informacije o izvajanju knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi hierarhično in prek funkcionalnih področij odgovornosti;

(b)

dodeljujejo odgovornosti za izboljšanje knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi, kot zahtevajo merila za prepoznavanje potrebnih izboljšav;

(c)

upravljavcu knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi zagotavljajo informacije v zvezi z nepravilnostmi v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi;

(d)

zagotavljajo primerno usposobljenost osebja, vključenega v dejavnosti knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi;

(e)

zagotavljajo primerno ozaveščenost o pravnih obveznostih v zvezi z nadzornimi ukrepi.

Vodenje in kontrola kakovosti

3.

Ključne naloge morajo vključevati ukrepe za zagotavljanje in kontrolo kakovosti. Cilji teh ukrepov so:

(a)

zmanjšanje dejanskega tveganja za človeške napake;

(b)

zagotavljanje pravilnega delovanja merilne in programske opreme;

(c)

določitev raznolikih kazalnikov za opozarjanje uprave na vsako neustrezno izvajanje (kazalniki uspešnosti);

(d)

notranja ocena, da se ugotovi nezadostno izvajanje;

(e)

mehanizem za popravljalne ukrepe za primere nezadostnega izvajanja.

Oddelek 4 –   Meritve in kontrola meritev

Merilni program

1.

Za izvajanje meritev je treba oblikovati program, ki bo zagotavljal dovolj točno in natančno opredelitev količine in značilnosti snovi, navedenih v knjigovodskih deklaracijah. Dejavnosti v zvezi z meritvami se morajo zaradi možnosti preiskave nepravilnosti izvajati na sledljiv način. Dejavnosti v zvezi z meritvami morajo vključevati meritve snovi in tudi postopke, pri katerih se izmerjena snov izbere kot značilna za skupino snovi in vsa nadaljnja ravnanja s to vzorčno snovjo (vzorčenje, pošiljanje vzorcev in pripravo) ter zahtevane postopke za obdelavo podatkov. Prav tako morajo vključevati dejavnosti v zvezi z meritvami, ki so potrebne za kontrolo meritev in zagotavljanje kakovosti.

Zahteve v zvezi s knjigovodskimi podatki

2.

Za zagotovitev ustreznega izvajanja meritev je treba upoštevati naslednje:

(a)

validacijo uporabljenih merilnih metod;

(b)

sledljivost rezultatov meritev;

(c)

natančnost in točnost;

(d)

dejstvo, da vsak rezultat meritve potrdi odgovorna oseba;

(e)

dejstvo, da je vzorčenje reprezentativno za snov.

3.

Kadar knjigovodski podatki temeljijo na izračunih, ki niso neposredne meritve, morajo biti vrednosti validirane, sledljive in potrjene. Podobne zahteve veljajo za štetje postavk.

Kontrola meritev

4.

Za zagotovitev veljavnosti rezultatov meritev in z njimi povezanih negotovosti, ki se uporabljajo za knjigovodske deklaracije, je treba uvesti program kontrole meritev.

5.

Program kontrole meritev mora vključevati:

(a)

meritve za zagotovitev, da merilna oprema deluje v skladu z zahtevami;

(b)

zagotovitev, da knjigovodske masne vrednosti ne vključujejo znatnih odstopanj v meritvah in da se pravilno oceni merilna negotovost;

(c)

evidenco vseh podatkov programa kontrole meritev;

(d)

opis merilne opreme in metod;

(e)

potrditev postopkov meritev.

Oddelek 5 –   Spremljanje jedrskih snovi

1.

Pri spremljanju jedrskih snovi je treba dokumentirati vsako premeščanje ali spremembo lokacije za vsako postavko jedrske snovi. Spremljanje mora vključevati tudi poznavanje značilnosti snovi in njene hrambe. Vsaka dejavnost, povezana z jedrskimi snovmi, ki vpliva na lokacijo, identifikacijo, naravo ali količino jedrske snovi, mora biti dokumentirana. Spremljanje jedrskih snovi mora vključevati zlasti evidence, ki so podlaga za rešaržiranje, nove meritve, razlike med pošiljateljem in prejemnikom ter deklaracije o spremembi kategorije.

Identiteta

2.

Jedrske snovi se morajo, kadar je to izvedljivo, hraniti v vsebnikih, pri čemer se zabeleži njihova identiteta. Kadar se jedrske snovi ne hranijo v prenosnih vsebnikih, se lahko dobro razmejena lokacija obdelave šteje kot identiteta „vsebnika“ in lokacija vsebnika/snovi. Ta vključuje snovi v obdelovalnih posodah ali ostalo opremo. Identitete vsebnikov morajo biti stalne in jasno čitljive za preverjanje inventarja. Ob spremembi identitete postavke je treba povezavo med staro in novo identiteto evidentirati. Če se jedrska snov hrani v obliki neke vrste ojačanega hrama, morajo biti narava in značilnosti snovi v vsakem vsebniku ali na vsaki lokaciji sledljivi s kontrolo identifikacije.

Identifikacija lokacije hrambe

3.

Lokacije, na katerih se lahko hranijo jedrske snovi, morajo imeti identitete, ki so podlaga za evidentiranje lokacije in prenosov snovi. Kot del opredelitve točne lokacije je treba navesti točne položaje na območjih, kadar je to primerno. Evidenca kontrole hrambe mora zagotavljati, da so identitete vsebine znane za vsako lokacijo hrambe in da se lahko določi lokacija vsake identificirane postavke. Narava in značilnosti snovi na vsaki lokaciji morajo biti na voljo s kontrolo identifikacije ali na drug način.

Spremljanje snovi med proizvodnjo

4.

Kadar jedrska snov vstopi v postopek (ali je prepakirana), mora evidenca proizvodnje omogočiti identifikacijo postavk, iz katerih je snov vnesena v postopek (ali prepakirana v nove vsebnike). Razlog za to je zagotovitev sledljivosti zadevnih jedrskih značilnosti snovi v postopku.

Evidenca proizvodnje mora vključevati količino snovi, vnesene v postopek ali prepakirane, in, kot je navedeno, ohraniti sledljivost informacij, ki zadevajo naravo jedrske snovi.

Kadar se zaradi obdelave ali prepakiranja pojavijo nove postavke ali skupine snovi, je treba določiti masne vrednosti in identitete teh postavk ter povezati njihovo identiteto z zadevnimi rezultati v zvezi z masami ter zgodovino meritev.

Kontrola inventarja

5.

Kontrola inventarja, ki jo izvede upravljavec jedrskih objektov, mora:

(a)

zagotoviti, da so vsi prenosi snovi iz hrambe na procesna območja in obratno evidentirani (ključne točke merjenja);

(b)

redno preverjati, da evidence zaloge ustrezajo evidenci pretokov ključnih točk merjenja, evidenci lokacije hrambe in evidenci obdelave, ter redno usklajevati lokalne evidence in centralne evidence cone materialne bilance;

(c)

upoštevati obratovalne evidence ukrepov kontrole inventarja, ki zagotavljajo kontinuiteto poznavanja vsebnosti jedrskih snovi v postavkah;

(d)

redno preverjati usklajenost informacij o prisotnih snoveh s fizičnimi razmerami;

(e)

reševati in poročati o odkritih neskladnostih ter se usklajevati z drugimi lokalnimi knjigovodstvi ali osrednjimi knjigovodstvi.

V primeru prenosa jedrskih snovi, ki ni prenos hranjenih postavk, je treba količino prenesenih snovi izmeriti.

Upravljanje neskladnosti

6.

Objekt mora imeti pristop, ki prepoznava in preiskuje neskladnosti v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi ter dokumentira njihovo obravnavanje. Ta pristop mora:

(a)

za vsako vrsto neskladnosti navesti preiskovalne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, in za vsak primer posebej navesti pogoje, za katere se šteje, da rešujejo neskladnost. Ukrepi, ki jih je treba sprejeti, morajo vključevati odgovornosti osebja in uporabo dodatnih podatkov;

(b)

primerno popraviti evidenco in regulativne deklaracije, kadar se neskladnost reši;

(c)

evidentirati nerešene neskladnosti in ukrepe za rešitev teh neskladnosti.

Upravljanje nepravilnosti

7.

Objekt mora zagotoviti pristop, ki ustreza obveznostim v zvezi s poročanjem v skladu s členoma 6 in 14 (posebna poročila) Uredbe (Euratom) št. 302/2005. Poleg upravljanja neskladnosti iz točke 6 oddelka 5 tega priporočila mora pristop:

(a)

prepoznati, preiskati in dokumentirati obravnavanje nepravilnosti v knjigovodstvu in kontroli jedrskih snovi v skladu s členom 15(a) Uredbe (Euratom) št. 302/2005. Cilj takih preiskav knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi mora biti pravočasna vzpostavitev knjigovodskih dokazov, ki prikazujejo knjiženje vseh snovi;

(b)

prepoznati, preiskati in dokumentirati obravnavanje drugih razmer v skladu s členom 15(b) Uredbe (Euratom) št. 302/2005;

(c)

opredeliti odgovornosti osebja in obliko notranjega obveščanja, ki jo zahteva izvajanje ukrepov iz člena 15(a) ali (b) Uredbe (Euratom) št. 302/2005. Prav tako mora pristop opredeliti mehanizme, v skladu s katerimi osebje obvešča Komisijo;

(d)

opredeliti odgovornosti in pristojnosti osebja, da se zagotovijo „dodatne podrobnosti ali pojasnila“, kadar je to potrebno v skladu s členom 14 Uredbe (Euratom) št. 302/2005.

Oddelek 6 –   Obdelava in kontrola podatkov

1.

Uvesti je treba sistem za obdelavo podatkov, ki bo zagotavljal:

(a)

varno in zanesljivo hrambo vseh podatkov, ki so nujni za ustrezno delovanje sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi;

(b)

deklaracije, ki jih zahteva Uredba (Euratom) št. 302/2005 (poročila o inventarni spremembi, poročila o materialni bilanci, popis fizičnega inventarja, posebna poročila, vnaprejšnje obveščanje);

(c)

standardno odstopanje materialne bilance za preskušanje materialne bilance (če je to primerno);

(d)

različne vrste dokumentov, povezanih z deklaracijami o inventarni spremembi, kot je prevozna dokumentacija;

(e)

delovne dokumente za rutinsko kontrolo inventarja;

(f)

delovne dokumente za popis fizičnega inventarja;

(g)

seznam inventarja, ki temelji na popisu fizičnega inventarja in se uporablja med preverjanjem fizičnega inventarja ali drugimi vrstami preverjanja.

2.

Vzpostavljeni morajo biti postopki za obdelavo podatkov, da se popravijo evidence in oblikujejo deklaracije o popravkih, kot je primerno za vsak primer odkrite neskladnosti. Med takimi popravljalnimi postopki se mora ohraniti sledljivost. Ukrepi kontrole in zagotavljanja kakovosti morajo zagotoviti popolnost in pravilnost sistema za obdelavo podatkov.

3.

Zmogljivosti obdelovanja podatkov morajo vključevati tudi:

(a)

pripravo seznamov inventarja, ki upravljavcu omogočajo preverjanje inventarja;

(b)

sezname inventarja, ki zagotavljajo vse potrebne informacije za opredelitev neskladnosti med lokacijami, opisanimi v evidenci, in dejansko fizično lokacijo;

(c)

podporo rednemu usklajevanju lokalnih evidenc in centralnih evidenc cone materialne bilance, kadar knjigovodstvo jedrskih snovi v postopku vključuje ločeno hrambo teh evidenc;

(d)

možnost vključitve popravkov, ki temeljijo na preiskavi neskladnosti, za preverjanje in usklajevanje inventarja;

(e)

dokumentacijo o rezultatih preverjanja inventarja in usklajevanju baze podatkov, vključno z dokumentacijo neskladnosti za namen kazalnikov uspešnosti.

4.

Postopki za izvajanje obdelave podatkov morajo upravljavcu sistema knjigovodstva in kontrole jedrskih snovi zagotoviti informacije za nadzor. Te morajo vključevati vsako uporabo programske opreme s strani osebja, opredelitev vključenih aplikacijskih programov in identifikacijo lokacij uporabljenih vhodnih podatkov ter lokacijo ustvarjenih izhodnih podatkov. Prav tako mora obstajati možnost za opredelitev vsake uporabe aplikacijskih programov ali dostopa do evidence in podatkov, ki nista v skladu z odobreno politiko obdelave podatkov.

Sledljivost

5.

Sistem za obdelavo podatkov mora zagotoviti informacije, ki jih določa Uredba (Euratom) št. 302/2005, in ohraniti sledljivost za vse zagotovljene informacije. Zagotovljena mora biti opredelitev vseh informacij ali podatkov, ki so morda potrebni za reševanje neskladnosti in nepravilnosti, ki nastajajo zaradi zahtev iz Uredbe (Euratom) št. 302/2005.

Oddelek 7 –   Materialna bilanca

Prejemi in pošiljke

1.

Upravljavci jedrskih objektov morajo uporabljati prevzemne postopke, ki vključujejo:

(a)

preverjanje informacij o pošiljatelju (popolnost, doslednost);

(b)

preverjanje narave, identitete in celovitosti vsebnika za prevoz ter pečatov in začetni pregled v zvezi z naravo jedrskih snovi (kadar je to primerno);

(c)

vključitev prejetih snovi v postopek knjigovodstva;

(d)

prepoznavo in obravnavanje razlik med pošiljateljem in prejemnikom;

(e)

popravljalne ukrepe v primeru neskladnosti;

(f)

evidentiranje, ki zagotavlja sledljivost;

(g)

zagotavljanje upoštevanja obveznosti iz členov 21 in 22 Uredbe (Euratom) št. 302/2005.

2.

Upravljavci jedrskih objektov morajo uporabljati postopke za odpremo, ki določajo:

(a)

vsebino informacij, ki se jih pošlje prejemniku;

(b)

načine posodabljanja knjigovodstva;

(c)

popravljalne ukrepe in primerne odzive na primere nedoslednosti, na katere opozori prejemnik;

(d)

pripravo in izvajanje postopka za odpremo;

(e)

evidentiranje, ki zagotavlja sledljivost;

(f)

dejavnosti, ki zagotavljajo upoštevanje obveznosti iz členov 21 in 22 Uredbe (Euratom) št. 302/2005.

Popis fizičnega inventarja

3.

Popis fizičnega inventarja za vsako cono materialne bilance se izvaja vsako koledarsko leto, pri čemer obdobje med dvema zaporednima popisoma fizičnega inventarja ne sme biti daljše od 14 mesecev. Postopki popisa fizičnega inventarja morajo vključevati postopke za poročanje Komisiji in zagotavljati seznam inventarja za preverjanje fizičnega inventarja. Upravljavci jedrskih objektov morajo ob izvajanju postopkov popisa fizičnega inventarja upoštevati zlasti naslednje potrebe:

(a)

opredelitev delovnih metod popisa fizičnega inventarja ter odgovornosti za vsak skladiščni prostor in procesno območje;

(b)

vzpostavitev zanesljivega seznama vseh snovi po posameznih postavkah na vseh lokacijah con materialne bilance. Takšne postopke je treba vzpostaviti, da se zagotovi vključitev vseh snovi;

(c)

izvedba popisa fizičnega inventarja mora biti evidentirana;

(d)

če dejavnosti v zvezi s popisom fizičnega inventarja vključujejo fizične preglede (preglede oznak ali meritve), morajo postopki vključevati pravila za opredelitev potrebnih popravkov informacij v sistemih za obdelavo podatkov (kadar se ugotovijo neskladnosti) in tudi pravila za posredovanje takih popravkov oddelku za obdelavo podatkov;

(e)

seznam inventarja za cone materialnih bilanc, ki se kot podlaga za preverjanje fizičnega inventarja predloži inšpektorjem Komisije, mora biti overjen s podpisom odgovorne osebe, preden se predloži inšpektorjem Komisije;

(f)

pri pristopu v zvezi s popisom fizičnega inventarja skladiščnega prostora, ki v celoti temelji na evidenci o prenosu, je treba verodostojnost tega pristopa okrepiti z:

(i)

določbami o kontroli in zagotavljanju kakovosti za oblikovanje evidence o prenosih;

(ii)

ukrepi kontrole in zagotavljanja kakovosti, ki zagotovijo zanesljivo evidenco lokacij hrambe;

(iii)

rutinskim evidentiranjem dejstva, da so določbe in ukrepi kontrole in zagotavljanja kakovosti izvedeni;

(iv)

zagotavljanjem celovitosti snovi med prisotnostjo na območju;

(v)

neodvisnim potrdilom, da je evidenca o prenosu popolna.

4.

Seznam inventarja za namene formalnega preverjanja mora za vsako postavko vključevati:

(a)

lokacijo in položaj hrambe na lokaciji;

(b)

vrsto vsebnika in identiteto vsebnika (če je to potrebno);

(c)

vrsto snovi;

(d)

maso jedrskih snovi na postavko (bruto, taro in čisto težo);

(e)

obogatitev urana;

(f)

izotopsko sestavo plutonija (če je na voljo).

Seznam inventarja mora vključevati vnose za snovi, ki jih je težko izmeriti zaradi njihove lokacije (hramba v obdelovalnih posodah) ali oblike, ki ni primerna za izvajanje meritev. V takih primerih mora upravljavec navesti ocenjen obseg mase za vsako postavko, pri čemer mora s sledljivostjo zagotoviti povezavo s podatki, uporabljenimi za to oceno. Ocene za maso za snovi, ki so nedostopne ali so v obdelovalnih posodah, morajo vključevati lokacijo snovi. Masne vrednosti za izmerjene izločene snovi, izgube ob nesreči in prenos v odpadke morajo biti sledljive.

Preskušanje materialne bilance

5.

V coni materialne bilance, ki vključuje obdelavo ali ponovno meritev, je treba oceniti sprejemljivost materialne bilance, ki temelji na popisu fizičnega inventarja, in tudi materialnih bilanc procesnega območja, ki so del pristopa h kontroli inventarja, pri čemer se pri oceni sprejemljivosti upoštevajo standardna odstopanja bilance, ki upoštevajo upravičeno merilno negotovost ter v primeru ocenjenih količin upravičeno negotovost v zvezi s postopkom in merilno negotovost. Ta preskušanja morajo biti sestavni del sistema za zagotavljanje kakovosti.

Postopki za vsako preskušanje bilance morajo upoštevati naslednje:

(a)

programska oprema za izračun standardnega odstopanja vsake bilance mora spadati v okvir pristopa kakovosti za programsko opremo in njeno uporabo;

(b)

podatki v zvezi s knjigovodstvom in metodami meritev, ki se uporabljajo za izračune standardnih odstopanj vsake bilance, morajo spadati v okvir pristopa kakovosti za podatke in njihovo uporabo;

(c)

algoritmi, ki se uporabljajo pri izračunih standardnega odstopanja, morajo biti opisani v tehničnem dokumentu;

(d)

metoda mora zagotoviti standardna odstopanja bilance, ki pravilno izražajo vzorec obdelave med ciklom bilance in pravilno izražajo zgodovino meritev (ali metodo ocene) masnih vrednosti, uporabljenih za izračun bilance;

(e)

če ocene snovi v postopku temeljijo na preteklih informacijah ali na vrsti vzorčenja, je treba metodo ocene in metodo za določitev negotovosti opisati v tehničnem dokumentu;

(f)

delovni postopki za preskušanje bilance, priročnik za uporabo programske opreme, opis programske opreme in dokumenti za tehnično metodo morajo biti napisani tako, da se lahko prepozna njihova popolnost in medsebojna usklajenost.

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 11. februarja 2009

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije


(1)  UL L 54, 28.2.2005, str. 1.

(2)  SEC(2007) 293.

(3)  Sklicevanja na meritve in preskušanje materialne bilance bodo nebistvena pri jedrskem objektu, v katerem so snovi deljene po postavkah in ki ne vključuje meritev.


IV Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

Nadzorni organ EFTE

12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/24


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 166/08/COL

z dne 12. marca 2008

o domnevni državni pomoči v zvezi z norveško industrijo zakola severnih jelenov (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE (1) JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) ter zlasti člena 8 in členov 61 do 63 Sporazuma ter Protokola 3 in Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti člena 5 in člena 24 Sporazuma,

OB UPOŠTEVANJU člena 1(3) dela I ter člena 4(2) dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   Dejstva

Nadzorni organ je 11. oktobra 2007 (dogodek št. 446496) prejel pritožbo glede morebitne državne pomoči, dodeljene norveški industriji zakola severnih jelenov. V pritožbi so navedene trditve, da je bila podjetju Boalvvir BA, ki se ukvarja z zakolom severnih jelenov, med julijem 2004 in novembrom 2006 iz sklada „Reindriftens Utviklingsfond“ (4) dodeljena državna pomoč v višini približno 7,2 milijona NOK (približno 910 000 EUR). Dotacije je odobrilo Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano. V pritožbi ni bilo podatkov, ki bi namigovali, da se podjetje Boalvvir BA poleg zakola severnih jelenov ukvarja še s kakšnimi drugimi dejavnostmi.

Z dopisom z dne 16. oktobra 2007 (dogodek št. 447285) je Nadzorni organ potrdil prejem pritožbe.

Nadzorni organ je z dopisom z dne 6. decembra 2007 (dogodek št. 456147) pritožnika obvestil, da je Direktorat za konkurenco in državno pomoč Nadzornega organa (5) sprejel predhodno ugotovitev, da proizvodi, obravnavani v pritožbi, ne spadajo v področje uporabe Sporazuma EGP in Nadzorni organ torej ni pristojen za odločanje o zadevi. Pritožniku je bilo pojasnjeno, da če v dveh mesecih od prejema dopisa ne predloži nadaljnjih podatkov, ki bi direktorat CSA prepričali, da ukrep, ki je predmet pritožbe, spada v področje uporabe Sporazuma EGP, potem bo direktorat CSA Kolegiju Nadzornega organa predlagal, da se zadeva brez nadaljnjih ukrepov zaključi.

Pritožnik na dopis Nadzornega organa z dne 6. decembra 2007 ni odgovoril.

2.   Presoja

Nadzorni organ ugotavlja, da določbe o državni pomoči iz členov 61 do 63 Sporazuma EGP za državno pomoč veljajo samo, če je ta dodeljena podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo proizvodov, ki spadajo med proizvode Sporazuma EGP.

Člen 8(3) Sporazuma EGP določa, da:

„Če ni določeno drugače, se določbe tega sporazuma uporabljajo samo za:

(a)

izdelke iz poglavij 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga razen izdelkov, navedenih v Protokolu 2;

(b)

izdelke iz Protokola 3, ob upoštevanju posebne ureditve iz navedenega protokola.“

Člen 8(3) Sporazuma EGP omejuje vsebinsko področje uporabe Sporazuma EGP na zgoraj navedene proizvode, razen če ni v Sporazumu določeno drugače. Severni jeleni in izdelki iz severnih jelenov ne spadajo v splošno področje uporabe Sporazuma, kolikor ne spadajo v poglavja 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga ali niso navedeni v Protokolu 3 k Sporazumu EGP.

Domnevni prejemnik pomoči v tej zadevi je podjetje, ki se ukvarja z zakolom severnih jelenov. Proizvodi podjetij, ki se ukvarjajo z zakolom severnih jelenov, spadajo pod poglavja 02, 05, 15, 16 in 23 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga in torej ne spadajo med proizvode Sporazuma EGP. Prav tako ne spadajo med izdelke iz Protokola 3 k Sporazumu EGP.

Zato se pritožba nanaša na domnevno državno pomoč podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo proizvodov, ki ne spadajo med proizvode Sporazuma EGP, kakor je opredeljeno v členu 8(3) Sporazuma EGP.

Na podlagi navedenega je Nadzorni organ sklenil, da predmet pritožbe ne spada v področje uporabe Sporazuma EGP, in zato Nadzorni organ ni pristojen za presojo morebitnega obstoja državne pomoči (6).

3.   Sklep

Nadzorni organ je zato ugotovil, da očitno ni razlogov za nadaljnjo obravnavo zadeve.

Nadzorni organ je na podlagi tega sklenil, da zadevo zaključi –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Nadzorni organ Efte meni, da dotacije, dodeljene norveški industriji zakola severnih jelenov, ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 61 Sporazuma EGP.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 3

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 12. marca 2008

Za Nadzorni organ EFTE

Per SANDERUD

Predsednik

Kurt JAEGER

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu „Nadzorni organ“.

(2)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“.

(3)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.

(4)  „Razvojni sklad za rejo severnih jelenov“.

(5)  V nadaljnjem besedilu „direktorat CSA“.

(6)  Prim. Odločbo Nadzornega organa št. 176/05/COL z dne 15. julija 2005 o domnevni državni pomoči v sektorju ribištva.


12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/26


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 167/08/COL

z dne 12. marca 2008

o domnevni nezakoniti državni pomoči podjetju Troms Tre AS (Norveška)

NADZORNI ORGAN EFTE (1)

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (2) in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma ter Protokolov 3 in 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (3) ter zlasti členov 5 in 24 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

1.   Postopek

Nadzorni organ Efte je z dopisom z dne 20. junija 2005 prejel pritožbo norveške pravne družbe Selmer (4) v imenu anonimne stranke v zvezi z domnevno nezakonito državno pomočjo podjetju Troms Tre AS (5), ki je proizvajalec različnih lesenih gradbenih proizvodov. Ta dopis je Nadzorni organ prejel in evidentiral 24. junija 2005 (dogodek št. 323812).

Nadzorni organ je z dopisom z dne 1. julija 2005 posredoval pritožbo norveškim organom (dogodek št. 324515).

Norveški organi so z dopisom z dne 20. septembra 2005 odgovorili na obtožbe s trditvijo, da izpodbijana dokapitalizacija ni pomenila državne pomoči. Ta dopis je Nadzorni organ prejel in evidentiral 21. septembra 2005 (dogodek št. 334843).

Pritožnik je z dopisom z dne 21. novembra 2005 obvestil Nadzorni organ, da je podjetje Troms Tre 10. novembra 2005 razglasilo stečaj in da je sodišče 11. novembra 2005 imenovalo upravitelja stečajne mase. Pritožnik je trdil, da stečaj ni vplival na presojo vsebine pritožbe in je potrdil svojo pritožbo. Ta dopis je Nadzorni organ prejel in evidentiral 23. novembra 2005 (dogodek št. 351088).

Nadzorni organ je z dopisom z dne 10. februarja 2006 (dogodek št. 362331) norveškim organom poslal zahtevo za dodatne informacije o stečajni masi in poteku stečajnega postopka.

Norveški organi so odgovorili z dopisom z dne 17. marca 2006, v katerem so Nadzorni organ obvestili, da stečajni postopek ne bo zaključen pred koncem leta 2006. Ta dopis je Nadzorni organ prejel in evidentiral 20. marca 2006 (dogodek št. 367142).

Nadzorni organ je z dopisom z dne 18. julija 2007 (dogodek št. 424054) norveškim organom poslal novo zahtevo za informacije, da bi pridobil informacije o končanju stečajnega postopka. Poleg tega je Nadzorni organ zahteval informacije o kupcu premoženja podjetja Troms Tre in morebitnem ponovnem financiranju podjetja.

Norveški organi so z dopisom z dne 20. avgusta 2007 obvestili Nadzorni organ o izidu stečajnega postopka. Ta dopis je Nadzorni organ prejel in evidentiral 20. avgusta 2007 (dogodek št. 434867).

Pritožnik je z dopisom z dne 4. decembra 2007 umaknil pritožbo, predvsem na podlagi stečaja domnevnega prejemnika pomoči. Ta dopis je Nadzorni organ prejel in evidentiral 6. decembra 2007 (dogodek št. 456318).

2.   Prejemnik domnevne pomoči

Podjetje Troms Tre je bilo ustanovljeno leta 1972 pod imenom Troms Treforedling. V pritožbi je podjetje opisano kot podjetje, dejavno v proizvodnji in prodaji gradbenih materialov, zlasti ivernih plošč za uporabo v gradbeništvu. Letni promet podjetja je bil med 55 in 65 milijoni NOK (približno 6,9 do 8,1 milijona EUR).

Večino delnic podjetja so imeli v lasti javni organi na različnih ravneh. Največji delničar je bila občina Troms, ki je bila lastnica približno 40 % delnic podjetja. Med druge delničarje so spadali občina Sørreisa, podjetje v državni lasti Statskog SF, Troms Kraft, podjetje za distribucijo električne energije v lasti občine Troms, in dve lokalni organizaciji za zasebne lastnike gozdov, skogeierforening Nord BA in Troms Skogselskap.

Podjetje Troms Tre je 10. novembra 2005 razglasilo stečaj. Dejavnosti podjetja niso ustvarjale dobička in podjetje je razglasilo, da ni sposobno odplačati svojih dolgov. Sodišče je 11. novembra 2005 za stečajno maso imenovalo upravitelja.

Stečajni postopek se je zaključil in podjetje je prenehalo delovati 28. marca 2007. Glede na končno poročilo o stečaju so bili premoženje, stroji in obrat podjetja decembra 2006 prodani eni od treh strank, ki so sodelovale v postopku javnega razpisa za odkup.

3.   Opis domnevne državne pomoči

Po navedbah pritožnika je bila podjetju Troms Tre odobrena državna pomoč v obliki povečanja osnovnega kapitala podjetja. V skladu z informacijami, ki jih je predložil pritožnik, je bilo v času pritožbe deponiranih za 10 milijonov NOK delnic podjetja. Večino naložb so opravili javni investitorji in v skladu s pritožbo te niso bile opravljene po tržnih pogojih. Poleg tega je pritožnik trdil, da je podjetje načrtovalo še dodatno povečanje kapitala v obdobju 2006–2009.

4.   Presoja

Prejemnik domnevne pomoči podjetje Troms Tre je prenehalo obstajati in njegovo premoženje je bilo prodano v okviru stečajnega postopka. Postopek stečaja se je zaključil leta 2007. Poleg tega je bilo na podlagi informacij, ki jih ima na voljo Nadzorni organ, premoženje podjetja prodano v odprtem postopku, ki ga je v skladu z norveško zakonodajo o stečajnem postopku vodilo sodišče.

Podjetje je torej prenehalo poslovati. Pod temi pogoji odločba Nadzornega organa o naravi pomoči zadevnih ukrepov in njihovi združljivosti s Sporazumom EGP ne bi imela nobenega stvarnega učinka (6).

Ker je bilo poleg tega premoženje podjetja Troms Tre prodano v odprtem postopku, Nadzorni organ ugotavlja, da tudi če je bila podjetju Troms Tre dodeljena državna pomoč, ta pomoč nima več učinka izkrivljanja in ni koristila kupcu premoženja podjetja (7). Zato ni mogoča nobena izterjava pomoči, dodeljene podjetju Troms Tre (8).

Končno je Nadzorni organ seznanjen z dopisom pritožnika z dne 4. decembra 2007 (dogodek št. 456318), s katerim je bila pritožba umaknjena.

Glede na navedeno Nadzorni organ ugotavlja, da odločba o naravi pomoči zadevnih ukrepov in njihovi združljivosti s Sporazumom EGP ne bi imela nobenega stvarnega učinka. Zato nadaljevanje postopka iz dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču glede teh ukrepov ne bi bilo smiselno.

5.   Sklepna ugotovitev

Na podlagi zgoraj navedenega Nadzorni organ meni, da postopek zoper podjetje Troms Tre ne bi bil smiseln –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Postopek, sprožen v skladu s členom 10 dela II Protokola 3 k Sporazumu o nadzornem organu in sodišču glede domnevne nezakonite državne pomoči, dodeljene podjetju Troms Tre AS, je zaključen.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Kraljevino Norveško.

Člen 3

Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno.

V Bruslju, 12. marca 2008

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Kurt JAEGER

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu „Nadzorni organ“.

(2)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“.

(3)  V nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.

(4)  V nadaljnjem besedilu „pritožnik“.

(5)  V nadaljnjem besedilu „Troms Tre“.

(6)  Odločba Komisije z dne 25. septembra 2007 o ukrepih pomoči Španije za IZAR, zadeva C-47/2003, še ni objavljena, in Odločba Komisije z dne 9. novembra 2005 glede ukrepa Francije za Mines de potasse d’Alsace, zadeva C-53/2000, UL L 86, 24.3.2006, str. 20.

(7)  Glej na primer zadevo C-390/98, H.J. Banks & Co. Ltd proti The Coal Authority in Secretary of State for Trade and Industry, Recueil 2001, str. I-6117, odstavek 77, in zadevo C-277/00, Nemčija proti Komisiji, Recueil 2004, str. I-3925, odstavek 80.

(8)  Odločba Komisije z dne 25. septembra 2007 o ukrepih pomoči Španije za IZAR, zadeva C-47/2003, še ni objavljena v UL, in Odločba Komisije z dne 9. novembra 2005 glede ukrepa Francije za Mines de Potasse d’Alsace, zadeva C-53/2000, UL L 86, 24.3.2006, str. 20.


12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/28


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 301/08/COL

z dne 21. maja 2008

o spremembi seznama iz točke 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, ki navaja mejne kontrolne točke na Islandiji in na Norveškem, dogovorjene za veterinarske preglede živih živali ter živalskih proizvodov iz tretjih držav, in o razveljavitvi Odločbe Nadzornega organa EFTE št. 378/07/COL z dne 12. septembra 2007

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter zlasti člena 109 Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča ter zlasti člena 5(2)(d) Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU točk 4(B)(1) in (3) ter točke (5)(b) uvodnega dela poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 1.1.4 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav), kakor je bil spremenjen in prilagojen Sporazumu EGP s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge I k navedenemu sporazumu, in zlasti člena 6(2) akta,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 1.1.5 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS), kakor je bil spremenjen in prilagojen Sporazumu EGP s sektorskimi prilagoditvami iz Priloge I k navedenemu sporazumu, in zlasti člena 6(4) akta,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 1.2.111 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP (Odločba Komisije 2001/812/ES z dne 21. novembra 2001 o zahtevah za odobritev mejnih kontrolnih točk, odgovornih za veterinarske preglede proizvodov, ki so vneseni v Skupnost iz tretjih držav), kakor je bil spremenjen, in zlasti člena 3(5) akta,

KER je Nadzorni organ z Odločbo št. 378/07/COL z dne 12. septembra 2007 razveljavil svojo odločbo št. 320/06/COL z dne 31. oktobra 2006 in sestavil nov seznam mejnih kontrolnih točk na Islandiji in na Norveškem, dogovorjenih za veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov iz tretjih držav,

KER je islandska vlada zahtevala, da se na seznam mejnih kontrolnih točk na Islandiji in na Norveškem, dogovorjenih za veterinarske preglede proizvodov in živali iz tretjih držav iz točke 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP, doda mejna kontrolna točka Reykjavík Samskip za kategorije pakiranih zamrznjenih ribiških proizvodov, pakiranih ribiških proizvodov, ki se shranjujejo pri sobni temperaturi, pakiranih ribjih olj, ki niso primerna za prehrano ljudi, ter pakirane ribje moke,

KER je islandska vlada predlagala preimenovanje obstoječe mejne kontrolne točke Reykjavík v Reykjavík Eimskip,

KER je islandska vlada predlagala, da se mejnim kontrolnim točkam Akureyri, Reykjavík Eimskip in Hafnarfjörður dodajo dodatne kategorije proizvodov pakiranega ribjega olja za prehrano ljudi in pakiranega ribjega olja, ki ni primerno za prehrano ljudi, ter da se kategorija ribje moke omeji na samo pakirano ribjo moko,

KER je islandska vlada predlagala, da se mejni kontrolni točki Þorlákshöfn dodata dodatni kategoriji proizvodov ribjega olja za prehrano ljudi in ribjega olja, ki ni primerno za prehrano ljudi, samo v razsuti obliki,

KER je Nadzorni organ oktobra 2007 z Evropsko komisijo opravil skupni pregled ter med tem pregledom obiskal predlagano mejno kontrolno točko Reykjavík Samskip in mejne kontrolne točke Akureyri, Hafnarfjörður, Ísafjörður, Keflavík, Reykjavík Eimskip ter Þorlákshöfn,

KER so inšpektorji Nadzornega organa in Evropske komisije na podlagi ugotovitev skupnega pregleda ter po prejemu informacij o popravljalnih ukrepih, ki jih je 18. marca 2008 poslala islandska vlada, 6. maja 2008 podpisali skupno priporočilo,

KER je bilo v skladu s podpisanim skupnim priporočilom predlagano, da se kategoriji proizvodov ribjega olja za prehrano ljudi in ribjega olja, ki ni primerno za prehrano ljudi, samo v razsuti obliki, dodata seznamu mejne kontrolne točke Þorlákshöfn,

KER je v skladu s podpisanim skupnim priporočilom predlagano, da se nova mejna kontrolna točka Reykjavik Samskip doda na seznam iz točke 39 dela 1.2 poglavja I Priloge I k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru z navedbo nove oznake Animo za kategorije proizvodov pakiranih zamrznjenih ribiških proizvodov, pakiranih ribiških proizvodov, ki se shranjujejo pri sobni temperaturi, ribjih olj, ki niso primerna za prehrano ljudi, ter ribje moke,

KER je v skladu s podpisanim skupnim priporočilom predlagano, da se na seznam mejne kontrolne točke Hafnarfjörður doda dodatne kategorije proizvodov pakiranih ohlajenih ribiških proizvodov ter pakiranih ribiških proizvodov, ki se shranjujejo pri sobni temperaturi, za prehrano ljudi, pakiranega ribjega olja, ki ni primerno za prehrano ljudi, ter da se omeji njeno trenutno kategorijo ribje moke na samo pakirano ribjo moko,

KER je v skladu s podpisanim skupnim priporočilom predlagano, da se obstoječa mejna kontrolna točka Reykjavík preimenuje v Reykjavík Eimskip, in na njen seznam doda dodatne kategorije proizvodov pakiranih ribiških proizvodov, ki se shranjujejo pri sobni temperaturi, pakiranih ohlajenih ribiških proizvodov ter pakiranega ribjega olja, ki ni primerno za prehrano ljudi, in da se omeji njeno trenutno kategorijo ribje moke na samo pakirano ribjo moko,

KER je Nadzorni organ s svojo odločbo št. 273/08/COL predložil zadevo Veterinarskemu odboru Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte,

KER so ukrepi, določeni v tej odločbi, v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

1.

Veterinarske preglede živih živali in živalskih proizvodov, vnesenih na Islandijo in Norveško iz tretjih držav, opravljajo pristojni državni organi na dogovorjenih mejnih kontrolnih točkah, ki so navedene v Prilogi k tej odločbi.

2.

Odločba Nadzornega organa Efte št. 378/07/COL z dne 12. septembra 2007 se razveljavi.

3.

Ta odločba začne veljati 21. maja 2008.

4.

Ta odločba je naslovljena na Islandijo in Norveško.

5.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 21. maja 2008

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Kristján Andri STEFÁNSSON

Član kolegija


PRILOGA

SEZNAM DOGOVORJENIH MEJNIH KONTROLNIH TOČK

1

=

Naziv

2

=

Oznaka Animo

3

=

Tip

A

=

etališče

F

=

železniški promet

P

=

pristanišče

R

=

cestni promet

4

=

Kontrolno središče

5

=

Proizvodi

HC

=

vsi proizvodi za prehrano ljudi

NHC

=

drugi proizvodi

NT

=

nobenih temperaturnih zahtev

T

=

zamrznjeni/ohlajeni proizvodi

T(FR)

=

zamrznjeni proizvodi

T(CH)

=

ohlajeni proizvodi

6

=

Žive živali

U

=

kopitarji: govedo, prašiči, ovce, koze, divji in domači kopitarji

E

=

registrirani kopitarji, kakor so opredeljeni v Direktivi Sveta 90/426/EGS

O

=

ostale živali

5-6

=

Posebne opombe

(1)

=

preverjanje v skladu z zahtevami Odločbe Komisije 93/352/EGS z namenom izvrševanja člena 19(3) Direktive Sveta 97/78/ES

(2)

=

samo pakirani proizvodi

(3)

=

samo ribiški proizvodi

(4)

=

samo živalske beljakovine

(5)

=

samo kožuh in koža

(6)

=

samo tekoče maščobe, olja in ribja olja

(7)

=

islandski poniji (samo od aprila do oktobra)

(8)

=

samo kopitarji

(9)

=

samo tropske ribe

(10)

=

samo mačke, psi, glodavci, lagomorfi, žive ribe, plazilci in druge ptice razen ratitov

(11)

=

samo krma v razsutem stanju

(12)

=

za (U) v primeru enokopitarjev, samo tisti, namenjeni v živalski vrt; ter za (O), samo dan stari piščanci, ribe, psi, mačke, žuželke ali druge živali, namenjene v živalski vrt

(13)

=

Nagylak HU: to je mejna kontrolna točka (za proizvode) in prehodna točka (za žive živali) na madžarsko-romunski meji, za katero veljajo prehodni ukrepi, kakor so bili izpogajani in določeni v Pogodbi o pristopu, tako za proizvode kot za žive živali. Glej Odločbo Komisije 2003/630/ES

(14)

=

določeno za tranzit preko Evropske skupnosti za pošiljke nekaterih proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi, ki prihajajo iz Rusije po posebnih postopkih, predvidenih v ustrezni zakonodaji Skupnosti

(15)

=

samo živali iz ribogojstva

(16)

=

samo ribja moka

Država: Islandija

1

2

3

4

5

6

Akureyri

IS00499

P

 

HC-T(1)(2)(3), NHC(16)

 

Hafnarfjörður

IS00299

P

 

HC(1)(2)(3), NHC-NT(2)(6)(16)

 

Húsavík

IS01399

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Ísafjörður

IS00399

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Letališče Keflavík

IS00799

A

 

HC(1)(2)(3)

O(15)

Reykjavík Eimskip

IS00199

P

 

HC(1)(2)(3), NHC-NT(2)(6)(16)

 

Þorlákshöfn

IS01899

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(6), NHC-NT(6)

 

Reykjavík Samskip

IS01799

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3), NHC-NT(2)(6)(16)

 


Država: Norveška

1

2

3

4

5

6

Borg

NO01499

P

 

HC, NHC

E(7)

Båtsfjord

NO01199

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3)

 

Egersund

NO02299

P

 

HC-NT(6), NHC-NT(6)(16)

 

Hammerfest

NO01099

P

Rypefjord

HC-T(FR)(1)(2)(3), HC-NT(1)(2)(3)

 

Honningsvåg

NO01799

P

Honningsvåg

HC-T(1)(2)(3)

 

Gjesvær

HC-T(1)(2)(3)

 

Kirkenes

NO02199

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Kristiansund

NO00299

P

Harøysund

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Kristiansund

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3) HC-NT(6), NHC-NT(6)

 

Måløy

NO00599

P

Gotteberg

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3)

 

Trollebø

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3)

 

Oslo

NO00199

P

 

HC, NHC

 

Oslo

NO01399

A

 

HC, NHC

U,E,O

Sortland

 

 

Melbu

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Sortland

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Storskog

NO01299

R

 

HC, NHC

U,E,O

Tromsø

NO00999

P

Bukta

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Solstrand

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Vannøy

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Vadsø

NO01599

P

 

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Ålesund

NO00699

P

Breivika

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3)

 

Ellingsøy

HC-T(FR)(1)(2)(3)

 

Skutvik

HC-T(FR)(1)(2)(3), NHC-T(FR)(2)(3)

 


12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/32


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTE

št. 302/08/COL

z dne 21. maja 2008

o statusu Norveške glede nalezljive hematopoetske nekroze in virusne hemoragične septikemije ter o razveljavitvi Odločbe Nadzornega organa EFTE št. 71/94/COL z dne 27. junija 1994, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Nadzornega organa EFTE št. 244/02/COL z dne 11. decembra 2002

NADZORNI ORGAN EFTE JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, zlasti člena 109 in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča, zlasti člena 5(2)(d) Sporazuma in Protokola 1 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU akta iz točke 4.1.5 poglavja I Priloge I k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 91/67/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg), kakor je bila spremenjena na podlagi Protokola 1 k Sporazumu EGP, zlasti člena 5 navedenega akta,

KER je Norveška v dopisu z dne 3. maja 1994 predložila ustrezne utemeljitve za dodelitev, kar zadeva nalezljivo hematopoetsko nekrozo (IHN) in virusno hemoragično septikemijo (VHS), statusa odobrene cone na svojem ozemlju ter nacionalna pravila, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev, ki jih je treba spoštovati za ohranitev odobrenega statusa,

KER je bila Norveška z Odločbo Nadzornega organa Efte št. 71/94/COL z dne 27. junija 1994 priznana kot odobrena celinska in obalna cona za ribe glede VHS in IHN,

KER je Organ z odločbami št. 220/96/COL z dne 4. decembra 1996, št. 159/98/COL z dne 25. junija 1998 in št. 244/02/COL z dne 11. decembra 2002 spremenil Odločbo št. 71/94/COL z dne 27. junija 1994,

KER je bilo z Odločbo št. 71/94/COL, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 244/02/COL z dne 11. decembra 2002, ugotovljeno, da so deli Norveške, navedeni v Prilogi k navedeni odločbi, priznani kot odobrena celinska cona in odobrena obalna cona za ribe glede VHS in IHN,

KER je bil 26. novembra 2007 potrjen izbruh VHS v okraju Møre og Romsdal na Norveškem,

KER je pristojni organ na Norveškem obvestil Nadzorni organ o ukrepih, sprejetih za odpravljanje bolezni in preprečitev njene širitve,

KER je Nadzorni organ ocenil informacije, ki mu jih je posredoval pristojni organ na Norveškem,

KER se na tej stopnji zdi, da so bili sprejeti ukrepi primerni,

KER je Nadzorni organ o zadevi razpravljal z Evropsko komisijo,

KER na Norveškem ni prišlo do sprememb v zvezi z IHN,

KER Nadzorni organ meni, da je treba Norveško z izjemo območij, navedenih v Prilogi, še naprej priznavati kot odobreno celinsko cono in odobreno obalno cono za ribe glede VHS in IHN,

KER so ukrepi, določeni v tej odločbi, v skladu z mnenjem Veterinarskega odbora Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

1.

Norveška se z izjemo območij, navedenih v Prilogi, prizna kot odobrena celinska cona in odobrena obalna cona za ribe glede IHN in VHS.

2.

Odločba Nadzornega organa Efte št. 71/94/COL z dne 27. junija 1994 o statusu Norveške glede nalezljive hematopoetske nekroze in virusne hemoragične septikemije, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 244/02/COL z dne 11. decembra 2002, se razveljavi.

3.

Ta odločba začne veljati 21. maja 2008.

4.

Ta odločba je naslovljena na Norveško.

5.

Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 21. maja 2008

Za Nadzorni organ Efte

Per SANDERUD

Predsednik

Kristján Andri STEFÁNSSON

Član kolegija


PRILOGA

IHN

Norveška, z izjemo norveškega dela povodij rek Grense Jacobselv in Pasvik ter rek, ki tečejo vmes, in pripadajočega obalnega območja.

VHS

Norveška, z izjemo:

1.

norveškega dela povodij rek Grense Jacobselv in Pasvik ter rek, ki tečejo vmes, in pripadajočega obalnega območja;

2.

obalnih območij občin Stranda in Norddal, ki so razmejene, kot sledi:

vzhodno od črte med pristaniščem za trajekt za Linge na severni strani lokacij Norddalsfjorden in Svarthammaren,

severozahodno od črte med lokacijo Urda na vzhodni strani lokacije Stofjorden in med lokacijo Øygardsnakken na zahodni strani lokacije Storfjorden,

južno od črte med lokacijo Dukevika na zahodni strani lokacije Synnulvsfjorden in točke, ki leži v fjordu 1 km severno od zapuščene kmetije Smoge na zahodni strani lokacije Synnulvsfjorden.


12.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 41/s3


OPOMBA BRALCU

Institucije so se odločile, da v svojih besedilih ne bodo več navajale zadnje spremembe navedenih besedil.

Če ni navedeno drugače, se akti iz objavljenih besedil sklicujejo na akte v trenutno veljavni različici.