20.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 14/1

(1)

Za učinkovit boj proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (DDV) je nujno, da države članice zbirajo in izmenjujejo informacije o transakcijah znotraj Skupnosti v čim krajšem času. Rok enega meseca najbolj ustreza tej potrebi ter hkrati upošteva davčna in finančna obdobja podjetij ter cilje na področju zmanjšanja administrativnega bremena podjetij.

(2)

Ob upoštevanju sprememb obdobja za prijavo transakcij znotraj Skupnosti z Direktivo Sveta 2008/117/ES z dne 16. decembra 2008 o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost zaradi boja proti davčnim goljufijam, povezanim s transakcijami znotraj Skupnosti (3) je treba spremeniti sklicevanja na navedeno obdobje v Uredbi Sveta (ES) št. 1798/2003 (4).

(3)

Ker ciljev načrtovanih ukrepov za boj proti goljufijam na področju DDV države članice, katerih ukrepi so odvisni od informacij, ki jih zberejo druge države članice, ne morejo zadovoljivo doseči in se zaradi nujne zaveze vseh držav članic lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev.

(4)

Ker so spremembe, ki so določene s to uredbo, potrebne za prilagoditev Uredbe (ES) št. 1798/2003 ukrepom, določenim z Direktivo (ES) št. 2008/17/ES, s katerimi se morajo države članice uskladiti z začetkom veljavnosti 1. januarja 2010, mora ta uredba začeti veljati na isti dan.

(5)

Uredbo (ES) št. 1798/2003 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

v členu 23 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vrednosti iz točke 2 prvega odstavka so izražene v valuti države članice, ki posreduje informacije in se nanašajo na obdobja za predložitev rekapitulacijskih poročil posameznih davčnih zavezancev, določena v skladu s členom 263 Direktive 2006/112/ES.“;

2.

v členu 24 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Vrednosti iz točke 2 prvega odstavka so izražene v valuti države članice, ki posreduje informacije in se nanašajo na obdobja za predložitev rekapitulacijskih poročil posameznih davčnih zavezancev, določena v skladu s členom 263 Direktive 2006/112/ES.“;

3.

v člen 25 se odstavka (1) in (2) nadomestita z naslednjim:

„1.   Kadar je pristojni organ države članice dolžan odobriti dostop do informacij na podlagi členov 23 in 24, to naredi čim prej in najpozneje v enem mesecu po koncu obdobja, na katero se te informacije nanašajo.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar se informacije dodajo v zbirko podatkov v okoliščinah, opredeljenih v členu 22, dostop do takih dodatnih informacij odobri čim prej in najpozneje en mesec po koncu obdobja, v katerem so bile zbrane.“

20.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 14/3

20.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 14/5

(1)

Količine, za katere so prehodni uvozniki in/ali novi uvozniki med 2. in 8. januarjem 2009 vložili zahtevke v skladu s členom 8 Uredbe Komisije (ES) št. 1979/2006 z dne 22. decembra 2006 o odprtju in zagotavljanju upravljanja tarifnih kvot za konzervirane gobe, uvožene iz tretjih držav (3), presegajo razpoložljive količine za proizvode s poreklom iz Kitajske in drugih držav.

(2)

Zato je treba določiti obseg, v katerem se lahko odobrijo zahtevki za dovoljenja, poslani Komisiji najpozneje do 15. januarja 2009 –

20.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 14/7

(1)

Goljufije na področju davka na dodano vrednost (DDV) zelo vplivajo na davčne prihodke držav članic ter motijo gospodarsko dejavnost na notranjem trgu, s tem ko ustvarjajo neutemeljene blagovne tokove in dajejo na trg blago po neobičajno nizkih cenah.

(2)

Pomanjkljivosti ureditve DDV in zlasti sistema za izmenjavo informacij o dobavah blaga znotraj Skupnosti, kakor je bil vzpostavljen z Direktivo 2006/112/ES (3) so eden od vzrokov teh goljufij. Predvsem čas, ki poteče med transakcijo in ustrezno izmenjavo informacij znotraj sistema izmenjave informacij o DDV, pomeni oviro za učinkovito uporabo teh informacij pri boju proti goljufijam.

(3)

Za učinkovit boj proti tem goljufijam bi morala imeti uprava države članice, v kateri nastane obveznost obračuna DDV, na voljo informacije o dobavah blaga znotraj Skupnosti v roku, ki ni daljši od enega meseca.

(4)

Da bi bilo navzkrižno preverjanje informacij uporabno za boj proti goljufijam, bi bilo treba zagotoviti, da dobavitelj in kupec ali prejemnik prijavita transakcije znotraj Skupnosti v istem davčnem obdobju.

(5)

Zaradi razvoja okolja in delovnih orodij gospodarskih subjektov bi bilo treba zagotoviti, da se deklaracije lahko opravijo s preprostimi elektronskimi postopki z namenom čim večjega zmanjšanja njihovega administrativnega bremena.

(6)

Zaradi ohranitve ravnotežja med cilji Skupnosti v zvezi z bojem proti goljufijam in zmanjšanjem administrativnega bremena gospodarskih subjektov, bi bilo primerno državam članicam omogočiti, da gospodarskim subjektom dovolijo, da vsako četrtletje predložijo rekapitulacijska poročila o dobavah blaga znotraj Skupnosti, če njihov znesek ni visok. Državam članicam, ki želijo uvesti postopno uporabo te možnosti, bi bilo treba omogočiti, da v prehodnem obdobju določijo ta znesek na višji stopnji. Prav tako bi bilo treba državam članicam omogočiti, da gospodarskim subjektom dovolijo, da vsako četrtletje predložijo informacije o opravljanju storitev znotraj Skupnosti.

(7)

Komisija bi morala po enem letu uporabe novih določb oceniti vpliv hitrejše izmenjave informacij na sposobnost držav članic, da preprečujejo goljufije na področju DDV, in tudi omenjene možnosti, zlasti zato, da se ugotovi, ali je treba te možnosti obdržati.

(8)

Ker ciljev načrtovanih ukrepov za boj proti goljufijam na področju DDV države članice, katerih ukrepi so odvisni od informacij, ki jih zberejo druge države članice, ne morejo zadovoljivo doseči in se zaradi nujne zaveze vseh držav članic lažje dosežejo na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev.

(9)

Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (4) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo –

1.

v členu 64 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Za storitve, za katere je davek dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s členom 196 in ki se neprekinjeno opravljajo v časovnem obdobju, daljšem od enega leta, ter za katere se v tem obdobju ne izdajajo računi ali izvršijo plačila, se šteje, da so končane ob izteku vsakega koledarskega leta, če opravljanje storitev ni ustavljeno.

Države članice lahko v določenih primerih, ki niso primeri iz prvega odstavka, določijo, da se šteje, da so bile nepretrgane dobave blaga in storitev, ki se opravljajo v daljšem časovnem obdobju, končane najmanj v roku enega leta.“;

2.

v členu 66 se doda naslednji odstavek:

„Vendar se odstopanje iz prvega odstavka ne uporablja za storitve, za katere je prejemnik storitev dolžan plačati davek v skladu s členom 196.“;

3.

člen 263 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 263

1.   Rekapitulacijsko poročilo se sestavi za vsak koledarski mesec v roku, ki ni daljši od enega meseca, in v skladu s postopki, ki jih predpišejo države članice.

1a.   Vendar lahko države članice v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih lahko določijo, davčnim zavezancem dovolijo, da predložijo rekapitulacijska poročila za vsako koledarsko četrtletje v roku, ki ni daljši od enega meseca po koncu četrtletja, če skupna četrtletna vrednost dobav blaga, brez DDV, iz člena 264(1)(d) in člena 265(1)(c) niti za zadevno četrtletje niti za nobeno izmed predhodnih četrtletij ne presega zneska 50 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti.

Možnost, predvidena v prvem pododstavku, preneha veljati ob koncu meseca, v katerem skupna vrednost dobav blaga, brez DDV, iz člena 264(1)(d) in člena 265(1)(c) za tekoče četrtletje preseže vrednost 50 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti. V tem primeru se rekapitulacijsko poročilo sestavi za vsak mesec oziroma vse mesece od začetka četrtletja v roku, ki ni daljši od enega meseca.

1b.   Države članice lahko do 31. decembra 2011 določijo znesek iz odstavka 1a v višini 100 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti.

1c.   Države članice lahko v skladu s pogoji in omejitvami, ki jih lahko določijo, davčnim zavezancem dovolijo, da v zvezi z opravljanjem storitev v smislu člena 264(1)(d) predložijo rekapitulacijska poročila za vsako koledarsko četrtletje v roku, ki ni daljši od enega meseca po koncu četrtletja.

Države članice lahko od davčnih zavezancev, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve v smislu člena 264(1)(d), zahtevajo zlasti, da rekapitulacijsko poročilo predložijo v roku, ki izhaja iz uporabe odstavkov 1 do 1b.

2.   Države članice dovolijo in lahko zahtevajo, da se rekapitulacijsko poročilo iz odstavka 1 predloži z elektronskim prenosom datoteke v skladu s pogoji, ki jih določijo.“;

4.

v členu 264 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Vrednost iz točke (d) odstavka 1 se prijavi za obdobje za predložitev, določeno v skladu z odstavki (1) do (1c) člena263, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV.

Vrednost iz točke (f) odstavka 1 se prijavi za obdobje za predložitev, določeno v skladu z odstavki (1) do (1c) člena 263, v katerem je pridobitelj obveščen o popravku.“

5.

v členu 265 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Vrednost iz točke (c) odstavka 1 se prijavi za obdobje za predložitev, določeno v skladu z odstavki (1) do (1b) člena 263, v katerem je nastala obveznost obračuna DDV.“

20.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 14/10

(1)

Komisija je sprejela strategijo Skupnosti za živo srebro (1).

(2)

V ukrepu 9 strategije je določeno skladiščenje živega srebra iz kloralkalne industrije, Komisija pa je zavezana, da prouči možnosti za dogovor z industrijskim sektorjem.

(3)

Svet je 24. junija 2005 sprejel pozitivne sklepe o strategiji in pozval Komisijo, da si prizadeva za varno skladiščenje ali odstranjevanje živega srebra, med drugim iz kloralkalne industrije, v časovnem okviru, skladnem z načrtovano postopno opustitvijo izvoza živega srebra.

(4)

Evropski parlament je 14. marca 2006 sprejel resolucijo, v kateri je pozdravil to strategijo in pozval Komisijo, da sprejme ukrepe, s katerimi bo zagotovila varno uskladiščenje vsega živega srebra iz kloralkalne industrije.

(5)

Evropski parlament in Svet sta sprejela Uredbo (ES) št. 1102/2008 z dne 22. oktobra 2008 o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in nekaterih spojin in zmesi živega srebra ter varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (2).

(6)

Euro Chlor, združenje kloralkalne industrije v Evropi, se je s podporo včlanjenih podjetij zavezalo k varnemu skladiščenju živega srebra, ki ni več potrebno v kloralkalnem proizvodnem procesu (razgrajeno živo srebro). Vsa podjetja v kloralkalni industriji, ki obratujejo v Skupnosti, lahko podpišejo to zavezo pod objektivnimi in nediskriminacijskimi pogoji.

(7)

Komisija je zadovoljna z jamstvi, ki jih je dal Euro Chlor v svoji zavezi, ki dopolnjuje določbe Uredbe.

(8)

Zaveza izpolnjuje merila, ki so določena v Sporočilu Komisije o okoljskih dogovorih na ravni Skupnosti v okviru akcijskega načrta poenostavitve in izboljšanja regulativnega okolja (3) –

20.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 14/s3