13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/1

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/3

(1)

Z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (4) je bil vzpostavljen sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti, da bi se pospešilo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način.

(2)

Temeljni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila v imenu Evropske skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 94/69/ES (5), je doseči ustalitev koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebje.

(3)

Evropski svet je 8. in 9. marca 2007 v Bruslju poudaril ključni pomen uresničitve strateškega cilja za omejitev zvišanja povprečne svetovne temperature za največ 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnijo. Najnovejši znanstveni izsledki, o katerih je poročal Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC), še jasneje dokazujejo, da negativni učinki podnebnih sprememb predstavljajo vse večjo nevarnost za ekosistem, pridelavo hrane, doseganje trajnostnega razvoja in razvojnih ciljev tisočletja ter zdravje in varnost ljudi. Ohranjanje uresničljivosti cilja, tj. omejitev zvišanja temperature za največ 2 °C, zahteva stabilizacijo koncentracije toplogrednih plinov v ozračju na ravni okoli 450 ppmv ekvivalenta CO2, zato se bodo morale globalne emisije toplogrednih plinov v naslednjih 10 do 15 letih ustaliti, do leta 2050 pa bistveno znižati, in sicer za najmanj 50 % v primerjavi z ravnijo iz leta 1990.

(4)

Evropski svet je poudaril, da je Evropska unija zavezana k preoblikovanju Evrope v energetsko visoko učinkovito gospodarstvo z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in sprejel odločno zavezo, da bo EU do sklenitve globalnega in celovitega sporazuma za obdobje po letu 2012 sama do leta 2020 dosegla najmanj 20 % znižanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z ravnijo iz leta 1990. Omejitev emisij toplogrednih plinov iz letalstva je ključni prispevek v skladu s to zavezo.

(5)

Evropski svet je poudaril, da je EU zavezana k doseganju globalnega in vseobsegajočega sporazuma za znižanje emisij toplogrednih plinov za obdobje po letu 2012, kot učinkovitega, smotrnega in nepristranskega odziva, in sicer v obsegu, ki je potreben za reševanje izzivov podnebnih sprememb. EU je potrdila cilj, da se do leta 2020 emisije toplogrednih plinov znižajo za 30 % v primerjavi z ravnijo iz leta 1990, s čimer želi prispevati h globalnemu in vseobsegajočemu sporazumu za obdobje po letu 2012, pod pogojem, da se druge razvite države zavežejo k primerljivemu znižanju emisij in da je prispevek gospodarsko naprednejših držav v razvoju sorazmeren njihovim odgovornostim in zmogljivostim. EU je še vedno vodilna v pogajanjih o ambicioznem mednarodnem sporazumu glede omejitve globalnega dviga temperature za največ 2 °C; pri doseganju tega cilja je spodbuden napredek, dosežen decembra 2007 na 13. zasedanju Konference pogodbenic UNFCCC na Baliju. EU bo skušala zagotoviti, da bo tak globalen sporazum vključeval ukrepe za znižanje emisij toplogrednih plinov iz letalstva; v tem primeru bi Komisija morala preučiti katere spremembe te direktive so potrebne, v kolikor se uporablja za operatorje zrakoplova.

(6)

14. februarja 2007 je Evropski parlament sprejel resolucijo o podnebnih spremembah (6), v kateri je navedel cilj omejitve povprečnega svetovnega dviga temperature na 2 °C nad ravnijo pred industrializacijo in pozval EU, naj ohrani svojo vodilno vlogo v pogajanjih, da bi določili mednarodni okvir za podnebne spremembe za obdobje po letu 2012 in pri prihodnjih razpravah s svojimi mednarodnimi partnerji ohranili visoko zastavljene cilje ter je tudi poudaril, da je treba do leta 2020 zmanjšati skupne emisije industrializiranih držav za 30 % v primerjavi s količino emisij leta 1990, da bi do leta 2050 dosegli zmanjšanje med 60 in 80 %.

(7)

UNFCCC zahteva, da vse pogodbenice oblikujejo in izvajajo državne in po potrebi regionalne programe za ublažitev podnebnih sprememb.

(8)

Kjotski protokol k UNFCCC, ki je bil v imenu Evropske skupnosti odobren z Odločbo Sveta 2002/358/ES (7), od razvitih držav zahteva, da si v okviru Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) prizadevajo za omejevanje ali znižanje emisij toplogrednih plinov iz letalstva, ki jih ne ureja Montrealski protokol.

(9)

Čeprav Skupnost ni pogodbenica Čikaške konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu iz leta 1944 (Čikaška konvencija), so vse države članice pogodbenice navedene konvencije in hkrati članice ICAO. Države članice podpirajo sodelovanje z drugimi državami v ICAO na področju razvoja ukrepov za zmanjšanje vplivov letalstva na podnebne spremembe, vključno s tržnimi instrumenti. Na Odboru ICAO za letalstvo in varstvo okolja se je na šestem zasedanju leta 2004 dogovorilo, da sistem trgovanja z emisijami iz letalstva, zasnovan na novem pravnem instrumentu pod okriljem ICAO, ni dovolj privlačen, da bi se z njim nadaljevalo. Zato v Resoluciji 35-5, sprejeti na 35. skupščini ICAO septembra 2004, ni bil predlagan nov pravni instrument, ampak se je podprlo odprto trgovanje z emisijami in možnost za države, da emisije iz mednarodnega letalstva vključijo v sisteme trgovanja z emisijami. V Dodatku L k Resoluciji A36-22, sprejeti na 36. skupščini ICAO septembra 2007, so države pogodbenice pozvane, naj ne izvajajo sistema za trgovanje z emisijami za operatorje zrakoplovov drugih držav pogodbenic, razen na podlagi medsebojnega dogovora teh držav. Ob opozorilu, da Čikaška konvencija izrecno priznava pravico vseh pogodbenic, da za zrakoplove vseh držav na nediskriminatorni osnovi uporabljajo lastne zakone in predpise s področja letalstva, so države članice Evropske skupnosti in petnajst drugih evropskih držav vložile pridržek glede te resolucije in si pridržale pravico, da v skladu s Čikaško konvencijo sprejmejo in uporabijo nediskriminatorne tržne ukrepe za vse operatorje zrakoplovov vseh držav, ki izvajajo storitve v, iz ali lete znotraj njihovega ozemlja.

(10)

V šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti, vzpostavljenem s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8), je predvideno, da se v Skupnosti opredelijo in sprejmejo posebni ukrepi za znižanje emisij toplogrednih plinov iz letalstva, če ICAO teh ukrepov ne bo sprejela do leta 2002. V sklepih, sprejetih oktobra 2002, decembra 2003 in oktobra 2004, je Svet večkrat pozval Komisijo, da predlaga ukrepe za zmanjšanje vpliva mednarodnega zračnega prometa na podnebne spremembe.

(11)

Politike in ukrepe bi bilo treba izvajati na ravni držav članic in Skupnosti v vseh sektorjih gospodarstva Skupnosti, da bi tako dosegli potrebno znatno zmanjšanje emisij. Če bo vpliv letalskega sektorja na podnebne spremembe še naprej naraščal s sedanjo stopnjo, bi lahko bistveno oslabil dosežena zmanjšanja drugih sektorjev v boju proti podnebnim spremembam.

(12)

V sporočilu z dne 27. septembra 2005 Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Zmanjševanje vpliva letalstva na podnebne spremembe“ je Komisija opredelila strategijo za zmanjšanje vpliva letalstva na podnebje. V strategiji je kot del celovitega svežnja ukrepov predlagana vključitev letalstva v sistem Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisij toplogrednih plinov, kot del druge faze Evropskega programa o podnebnih spremembah pa je določena ustanovitev delovne skupine za letalstvo, ki bi jo sestavljalo več zainteresiranih strani in bi preučevala načine za vključitev letalstva v sistem Skupnosti. Svet je v svojih sklepih z dne 2. decembra 2005 potrdil, da je z gospodarskega in okoljskega vidika vključitev letalskega sektorja v sistem Skupnosti najboljši način za nadaljevanje dela, in pozval Komisijo, da do konca leta 2006 predloži zakonodajni predlog. Evropski parlament je v resoluciji z dne 4. julija 2006 o zmanjševanju vpliva letalstva na podnebne spremembe (9) ugotovil, da lahko trgovanje z emisijami predstavlja del celovitega svežnja ukrepov za obravnavo vplivov letalstva na podnebje, če je ukrep ustrezno načrtovan.

(13)

Obsežni paket ukrepov bi moral vključevati tudi operativne in tehnološke ukrepe. Izboljšanje upravljanja zračnega prometa v okviru Enotnega evropskega neba in programov SESAR bi lahko pripomogel k splošnem povečanju učinkovitosti porabe goriv do 12 %. Raziskovanje novih tehnologij, vključno z metodami za izboljšanje učinkovitosti goriv pri zrakoplovih, lahko še dodatno zmanjša emisije iz letalstva.

(14)

Cilj sprememb Direktive 2003/87/ES s to direktivo je zmanjšati vpliv podnebnih sprememb, ki se pripisujejo letalstvu, z vključitvijo emisij iz dejavnosti letalstva v sistem Skupnosti.

(15)

Operatorji zrakoplovov imajo najbolj neposreden nadzor nad vrsto zrakoplovov v uporabi in načinom letenja, zato bi morali biti odgovorni za spoštovanje obveznosti, predpisanih v tej direktivi, vključno z obveznostjo, da pripravijo načrt za spremljanje ter v skladu s tem načrtom spremljajo emisije in o njih poročajo. Operator zrakoplova se lahko prepozna s pomočjo oznake ICAO ali kakršne koli druge priznane oznake, ki se uporablja za prepoznavanje leta. Če identiteta operatorja zrakoplova ni znana, bi se moral kot operator zrakoplova šteti lastnik zrakoplova, razen če dokaže, da je bil operator zrakoplova druga oseba.

(16)

Za preprečitev izkrivljanja konkurence in izboljšanje okoljske učinkovitosti bi morale biti od leta 2012 vključene emisije iz vseh dohodnih in odhodnih letov z letališč Skupnosti.

(17)

Skupnost in države članice bi si morale še naprej prizadevati, da dosežejo dogovor o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz letalstva. Sistem Skupnosti bi se lahko uporabil kot model za trgovanje z emisijami po svetu. Skupnost in države članice bi morale biti med izvajanjem te direktive še naprej v stiku s tretjimi stranmi in bi morale spodbujati tretje države, da sprejmejo enakovredne ukrepe. Če tretja država sprejme ukrepe, ki imajo glede zmanjšanja vpliva dohodnih letov v Skupnosti na podnebje vsaj enakovreden okoljski vpliv kot ta direktiva, bi morala Komisija po posvetovanju z zadevno tretjo državo preučiti možnosti za zagotovitev optimalnega součinkovanja med sistemom Skupnosti in ukrepi te države. Sistemi trgovanja z emisijami, ki jih razvijajo v tretjih državah, v zvezi z vključitvijo letalstva počasi že začenjajo omogočati optimalno součinkovanje s sistemom Skupnosti. Korak naprej v smeri globalnega sporazuma bi lahko bili dvostranski dogovori o povezovanju sistema Skupnosti z drugimi sistemi trgovanja, da se oblikuje skupni sistem ali upošteva enakovredne ukrepe in tako prepreči podvajanje predpisov. Kadar se sprejmejo takšni dvostranski dogovori, Komisija lahko dopolni vrste letalskih dejavnosti, ki jih zajema sistem Skupnosti, vključno s posledičnimi prilagoditvami skupnega števila pravic, izdanih operaterjem zrakoplovov.

(18)

V skladu z načelom boljše priprave zakonodaje bi bilo treba nekatere lete izvzeti iz sistema Skupnosti. Da bi se izognili nesorazmerni upravni obremenitvi bi morali iz sistema Skupnosti izvzeti operatorje v komercialnem zračnem prevozu, ki v treh zaporednih štirimesečnih obdobjih opravijo manj kot 243 letov na posamezno obdobje. To bi koristilo letalskim družbam, ki opravljajo omejeno število letov v okviru sistema Skupnosti, vključno letalskim družbam iz držav v razvoju.

(19)

Letalstvo vpliva na svetovno podnebje z izpusti ogljikovega dioksida, dušikovih oksidov, vodnih hlapov ter sulfatnih in sajastih delcev. IPCC je ocenil, da je celotni vpliv letalstva na podnebje sedaj približno dva- do štirikrat večji kot učinek njihovih preteklih emisij ogljikovega dioksida. Nedavne raziskave Skupnosti kažejo, da bi bil lahko celotni vpliv letalstva na podnebje približno dvakrat večji od vpliva samega ogljikovega dioksida. Vendar nobena od teh ocen ne upošteva zelo negotovih učinkov cirusov. V skladu s členom 174(2) Pogodbe mora okoljska politika Skupnosti temeljiti na previdnostnem načelu. Dokler ne bo dosežen znanstveni napredek, bi bilo treba vse vplive letalstva obravnavati v največji možni meri. Emisije dušikovih oksidov bodo obravnavane v okviru druge zakonodaje, ki jo bo Komisija predložila v letu 2008. Treba bi bilo spodbujati raziskave nastajanja kondenzacijskih sledi in cirusov ter učinkovite ukrepe za njihovo ublažitev, vključno z operativnimi in tehničnimi ukrepi.

(20)

Za preprečitev izkrivljanja konkurence bi bilo treba določiti usklajeno metodo za določanje skupne količine pravic, ki bo izdana, in za razdeljevanje pravic operatorjem zrakoplovov. Delež pravic bo dodeljen na dražbi v skladu s pravili, ki jih bo pripravila Komisija. Treba bi bilo določiti posebno rezervo pravic, da bi novim operatorjem zrakoplovov zagotovili dostop do trga in da bi pomagali operatorjem zrakoplovov, kadar pri svojih dejavnostih dosežejo visok porast števila tonskih kilometrov. Operatorjem zrakoplovov, ki prenehajo delovati, bi se morale pravice izdajati do konca obdobja, za katerega so jim že bile dodeljene pravice brez obveznosti plačila.

(21)

Primerna je popolna uskladitev deleža pravic, brezplačno izdanih vsem operatorjem zrakoplovov, ki sodelujejo v sistemu Skupnosti, da bi operatorjem zrakoplovov zagotovili enake pogoje ob upoštevanju, da bo letalske dejavnosti vsakega operatorja zrakoplova v EU, iz nje in znotraj nje nadzorovala ena država članica ter da bodo urejene z nediskriminatornimi določbami dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih s tretjimi državami.

(22)

Letalstvo prispeva k skupnemu vplivu človekovih dejavnosti na podnebne spremembe in vpliv emisij toplogrednih plinov iz zrakoplovov na okolje je mogoče zajeziti z ukrepi za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, zlasti v državah v razvoju, ter s financiranjem raziskav in razvoja za zajezitev in prilagoditev, vključno in zlasti na področju aeronavtike in zračnega prevoza. Države članice odločajo o vprašanjih nacionalne javne porabe v skladu z načelom subsidiarnosti. Brez poseganja v to stališče bi se morali prihodki, ustvarjeni z dražbo pravic, ali enak znesek, kadar je to potrebno zaradi prevladujočih proračunskih načel držav članic, kot sta enotnost in univerzalnost, uporabiti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, prilagoditev na vplive podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, financiranje raziskav in razvoja za zajezitev in prilagoditev ter za kritje stroškov upravljanja sistema Skupnosti. Prihodke, ustvarjene z dražbo, bi bilo treba porabiti tudi za prevoz z nizkimi emisijami. Z iztržkom dražbe bi bilo treba financirati zlasti prispevke za Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov in lažje prilagajanje držav v razvoju. Določbe te direktive o uporabi prihodkov ne bi smele posegati v odločitve o uporabi prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic v širšem smislu splošnega pregleda Direktive 2003/87/ES.

(23)

O določbah o uporabi sredstev, pridobljenih z dražbo, bi bilo treba uradno obvestiti Komisijo. To uradno obvestilo držav članic ne odvezuje obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe, da morajo sporočiti določene nacionalne ukrepe. Ta direktiva ne bi smela posegati v rezultate nadaljnjih postopkov dodelitve državne pomoči na podlagi členov 87 in 88 Pogodbe.

(24)

Za povečanje stroškovne učinkovitosti sistema Skupnosti bi morali imeti operatorji zrakoplovov možnost uporabe potrjenih zmanjšanj emisij (CER) in enot zmanjšanja emisij (ERU) iz projektnih dejavnosti, da bi lahko izpolnili obveznosti predaje pravic do usklajene omejitve. Uporaba CER in ERU bi morala biti usklajena z merili za njihovo upoštevanje v sistemu trgovanja iz te direktive. Povprečje deležev, ki jih države članice določijo za uporabo CER in ERU v prvem ciljnem obdobju Kjotskega protokola, je približno 15 %.

(25)

Evropski svet je na zasedanju v Bruslju 13. in 14. marca 2008 v svojih sklepih priznal, da je v globalnem kontekstu konkurenčnih trgov tveganje povečanja emisij CO2 zadeva, ki jo je nujno treba preučiti in obravnavati v novi direktivi o sistemu trgovanja z emisijami, tako da je v primeru neuspešnih mednarodnih pogajanj vseeno mogoče ustrezno ukrepati. Mednarodni sporazum še naprej ostaja najboljši način obravnave tega vprašanja.

(26)

Za zmanjšanje upravnih obremenitev operatorjev zrakoplovov bi morala biti za vsakega operatorja zrakoplova odgovorna ena država članica. Države članice bi morale zagotoviti, da operatorji zrakoplova, ki jim je bila izdana operativna licenca v navedeni državi članici, ali operatorji zrakoplova brez operativne licence ali ki so iz tretjih držav, katerih emisije v izhodiščnem letu je mogoče večinoma pripisati navedeni državi članici, ravnajo v skladu z zahtevami te direktive. Če operator zrakoplova ne izpolnjuje zahtev te direktive, z drugimi izvršilnimi ukrepi države članice upravljavke pa se ne zagotovi izpolnjevanja teh zahtev, bi morale države članice delovati solidarno. Država članica upravljavka bi zato morala imeti možnost od Komisije zahtevati, da kot skrajno možnost sprejme odločitev o uvedbi prepovedi opravljanja letov za zadevnega operatorja zrakoplova na ravni Skupnosti.

(27)

Zaradi ohranitve celovitosti sistema vodenja računov za sistem Skupnosti in glede na to, da emisije iz mednarodnega letalstva niso vključene v obveznosti držav članic iz Kjotskega protokola, bi bilo treba pravice, dodeljene letalskemu sektorju, uporabljati le za izpolnitev obveznosti operatorjev zrakoplovov, da predajo pravice iz te direktive.

(28)

Da se zagotovi enako obravnavanje operatorjev zrakoplovov, bi morale države članice upoštevati usklajena pravila za upravljanje operatorjev zrakoplovov, za katere so pristojne, v skladu s posebnimi smernicami, ki jih bo izdelala Komisija.

(29)

Da bi zavarovali okoljsko celovitost sistema Skupnosti, bi se morale enote, ki jih predajo operatorji zrakoplovov, prištevati le k ciljem zmanjšanja toplogrednih plinov, ki upoštevajo te emisije.

(30)

Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) lahko poseduje podatke, ki bi lahko državam članicam ali Komisiji pomagale pri izpolnitvi obveznosti iz te direktive.

(31)

Določbe sistema Skupnosti v zvezi s spremljanjem, poročanjem in preverjanjem emisij ter kazni, ki veljajo za upravljavce, bi morale veljati tudi za operatorje zrakoplovov.

(32)

Komisija bi morala glede na izkušnje pridobljene pri uporabi Direktive 2003/87/ES pregledati njeno delovanje v zvezi z letalskimi dejavnostmi in nato poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(33)

Pri pregledu delovanja Direktive 2003/87/ES v zvezi z letalskimi dejavnostmi bi se morala upoštevati strukturna odvisnost od letalstva držav, ki nimajo ustreznih in primerljivih nadomestnih načinov prevoza in so zato zelo odvisne od zračnega prevoza ter kjer turistični sektor močno prispeva k bruto domačem proizvodu teh držav. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti zajezitvi ali celo odpravljanju vseh težav, povezanih z dostopnostjo in konkurenčnostjo najbolj oddaljenih regij Skupnosti, kakor so opredeljene v členu 299(2) Pogodbe, in težav v zvezi z obveznostmi javnih služb pri izvajanju te direktive.

(34)

Ker bo ministrska izjava o gibraltarskem letališču, dogovorjena 18. septembra 2006 v Cordobi na prvem ministrskem srečanju Foruma za dialog o Gibraltarju, nadomestila skupno izjavo o letališču, sprejeto 2. decembra 1987 v Londonu, se bo njeno dosledno spoštovanje štelo kot spoštovanje navedene ministrske izjave iz leta 1987.

(35)

Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(36)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejem ukrepov za dražbo pravic, ki jih ni treba izdati brezplačno; za sprejem podrobnih predpisov o delovanju posebne rezerve za določene operatorje zrakoplova in o postopkih v zvezi z zahtevami, da Komisija prepove opravljanje letov operatorjev zrakoplovov; in za spreminjanje seznama letalskih dejavnosti iz Priloge I, kadar tretja država uvaja ukrepe za zmanjšanje vpliva letalstva na podnebne spremembe. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(37)

Ker cilja te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ga je torej glede na obseg in učinke tega ukrepa laže doseči na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, potrebnega za dosego navedenega cilja.

(38)

V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (11) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo povezavo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo.

(39)

Direktivo 2003/87/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

pred členom 1 se vstavi naslednji naslov:

2.

v členu 2 se doda naslednji odstavek:

„3.   Uporaba te direktive za gibraltarsko letališče ne posega v zadevni pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva v zvezi s sporom glede suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.“;

3.

člen 3 se spremeni:

4.

za členom 3 se vstavi naslednje poglavje:

„POGLAVJE II

LETALSTVO

Člen 3a

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo za dodelitev in izdajo pravic v zvezi z letalskimi dejavnostmi iz Priloge I.

Člen 3b

Letalske dejavnosti

Komisija do 2. avgusta 2009 v skladu z regulativnim postopkom iz člena 23(2) pripravi smernice o podrobni razlagi letalskih dejavnosti, navedenih v Prilogi I.

Člen 3c

Skupna količina pravic za letalstvo

1.   Za obdobje od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012 je skupna količina pravic, ki se dodeli operatorjem zrakoplovov, enaka 97 % zgodovinskih emisij iz letalstva.

2.   Za obdobje iz člena 11(2), ki se začne 1. januarja 2013, in za vsako nadaljnje obdobje, če ni nobene spremembe na podlagi pregleda iz člena 30(4), je skupna količina pravic, ki se dodeli operatorjem zrakoplovov, enaka 95 % zgodovinskih emisij iz letalstva, pomnoženih s številom let v obdobju.

Ta delež se lahko pregleda v okviru splošnega pregleda te direktive.

3.   Komisija v skladu s členom 30(4) pregleda skupno količino pravic, ki se dodeli operatorjem zrakoplovov.

4.   Komisija do 2. avgusta 2009 sprejme odločitev o zgodovinskih emisijah iz letalstva na podlagi najzanesljivejših podatkov, vključno z ocenami pridobljenimi iz dejanskih informacij o prometu. To odločitev obravnava v odboru iz člena 23(1).

Člen 3d

Metoda dodelitve pravic za letalstvo z dražbo

1.   V obdobju iz člena 3c(1) se 15 % pravic ponudi na dražbi.

2.   Od 1. januarja 2013 se 15 % pravic ponudi na dražbi. Ta odstotek se lahko poveča v okviru splošnega pregleda te direktive.

3.   Sprejme se uredba s podrobnimi določbami, ki državam članicam omogočajo dražbo pravic, ki jih ni treba izdati brezplačno, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ali členom 3f(8). Število pravic, ki jih bo v vsakem obdobju na dražbi ponudila vsaka država članica, je sorazmerno z njenim deležem vseh pripisanih emisij iz letalstva vseh držav članic v referenčnem letu in ki so bile sporočene v skladu s členom 14(3) in preverjene v skladu s členom 15. Referenčno leto za obdobje iz člena 3c(1) je leto 2010, za vsako nadaljnje obdobje iz člena 3c pa koledarsko leto, ki se konča 24 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se dražba nanaša.

Navedena uredba, namenjena spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejme v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).

4.   Države članice določijo kako se bodo porabili prihodki, ustvarjeni z dražbo pravic. Ti prihodki bi se morali porabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za blažitev in prilagajanje, tudi na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z malo emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema Skupnosti. Prihodke z dražbe bi bilo treba uporabiti tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov.

Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih na podlagi tega odstavka.

5.   Informacije, predložene Komisiji na podlagi te direktive, držav članic ne razrešujejo obveznosti uradnega obveščanja iz člena 88(3) Pogodbe.

Člen 3e

Dodeljevanje in izdaja pravic operatorjem zrakoplovov

1.   Vsak operator zrakoplova lahko za vsako obdobje iz člena 3c zaprosi za dodelitev pravic, ki se dodelijo brezplačno. Vlogo lahko vloži tako, da pristojnemu organu države članice upravljavke predloži preverjene podatke o tonskih kilometrih za letalske dejavnosti iz Priloge I, ki jih je ta operator zrakoplova opravil v letu spremljanja. Leto spremljanja je za namene tega člena koledarsko leto, ki se konča 24 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se vloga nanaša, v skladu s prilogama IV in V, ali leto 2010 za obdobje iz člena 3c(1). Vlogo je treba vložiti najmanj 21 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se nanaša, ali do 31. marca 2011 za obdobje iz člena 3c(1).

2.   Država članica Komisiji najmanj 18 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se vloga nanaša, ali do 30. junija 2011 za obdobje iz člena 3c(1) predloži vloge, ki jih je prejela v skladu z odstavkom 1.

3.   Komisija najpozneje 15 mesecev pred začetkom vsakega obdobja iz člena 3c(2) ali do 30. septembra 2011 za obdobje iz člena 3c(1) izračuna in sprejme odločitev, ki določa:

Referenčno merilo iz točke (e), izraženo kot pravice na tonski kilometer, se izračuna tako, da se število pravic iz točke (d) deli z vsoto tonskih kilometrov iz vlog, predloženih Komisiji v skladu z odstavkom 2.

4.   Vsaka država upravljavka v treh mesecih od dneva, ko Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 3, izračuna in objavi:

5.   Pristojni organ države članice upravljavke do 28. februarja 2012 in do 28. februarja v vsakem naslednjem letu vsakemu operatorju zrakoplova izda število pravic, dodeljenih temu operatorju zrakoplova za navedeno leto, v skladu s tem členom ali členom 3f.

Člen 3f

Posebna rezerva za nekatere operatorje zrakoplova

1.   V vsakem obdobju iz člena 3c(2) se 3 % skupne količine pravic za dodelitev izloči v posebno rezervo za operatorje zrakoplovov, če:

in če njihova dejavnost pod točko (a) ali dodatna dejavnost pod točko (b) ne pomeni, v celoti ali delno, nadaljevanja letalske dejavnosti, ki jo je pred tem opravljal drug operator zrakoplova.

2.   Operator zrakoplova, ki je v skladu z odstavkom 1 upravičen do pravic, lahko zaprosi za brezplačno dodelitev pravic iz posebne rezerve z oddajo vloge pri pristojnemu organu svoje države članice upravljavke. Vsaka vloga se vloži do 30. junija tretjega leta obdobja iz člena 3c(2), na katero se vloga nanaša.

Operatorju zrakoplova se po odstavku 1(b) ne dodeli več kot 1 000 000 pravic.

3.   Vloga v skladu z odstavkom 2:

4.   Države članice najkasneje v šestih mesecih od roka za oddajo vlog iz odstavka 2 predložijo Komisiji vloge, prejete v skladu s tem odstavkom.

5.   Komisija najkasneje v 12 mesecih od roka za oddajo vloge v skladu z odstavkom 2 sprejme odločitev glede referenčnega merila, ki se uporablja za dodelitev brezplačnih pravic operatorjem zrakoplovov, katerih vloge so bile predložene Komisiji v skladu z odstavkom 4.

Referenčno merilo se ob upoštevanju odstavka 6 izračuna tako, da se število pravic iz posebne rezerve deli z vsoto:

6.   Zaradi referenčnega merila iz odstavka 5, letna dodelitev na tonski kilometer ne sme biti večja od letne dodelitve na tonski kilometer operatorjem zrakoplovov v skladu s členom 3e(4).

7.   Vsaka država upravljavka v treh mesecih od datuma, ko Komisija sprejme odločitev v skladu z odstavkom 5, izračuna in objavi:

8.   Države članice ponudijo na dražbi vse nedodeljene pravice iz posebne rezerve.

9.   Komisija lahko določi podrobna pravila o upravljanju posebne rezerve v skladu s tem členom, vključno z oceno izpolnjevanja meril za upravičenost v skladu z odstavkom 1. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).

Člen 3g

Načrti za spremljanje in poročanje

Država članica upravljavka zagotovi, da vsak operator zrakoplova pristojnemu organu v tej državi članici predloži načrt za spremljanje, v katerem so določeni ukrepi za spremljanje emisij in podatkov o tonskih kilometrih, ter poročanje o njih za namene vloge v skladu s členom 3e, in da te načrte odobri pristojni organ v skladu s smernicami, sprejetimi v skladu s členom 14.“;

5.

vstavita se naslednji naslov poglavja in člen:

„POGLAVJE III

NEPREMIČNE NAPRAVE

Člen 3h

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo za dovoljenja za emisije toplogrednih plinov ter dodelitev in izdajo pravic v zvezi z dejavnostmi iz Priloge I, ki niso letalske dejavnosti.“;

6.

točka (e) člena 6(2) se nadomesti z naslednjim:

7.

za členom 11 se vstavi naslednji naslov:

8.

v členu 11a se vstavi naslednji odstavek:

„1a.   Operatorji zrakoplova lahko za obdobje iz člena 3c(1) uporabijo CER in ERU v višini do 15 % števila pravic, ki jih je treba predati v skladu s členom 12(2a).

Za nadaljnja obdobja se odstotek CER in ERU, ki se lahko uporabijo v zvezi z letalstvom, pregleda v okviru splošnega pregleda te direktive in ob upoštevanju razvoja mednarodne ureditve v zvezi s podnebnimi spremembami.

Komisija ta odstotek objavi najmanj šest mesecev pred začetkom vsakega obdobja iz člena 3c.“;

9.

v členu 11b(2) se beseda „naprav“ nadomesti z besedo „dejavnosti“;

10.

člen 12 se spremeni:

11.

v členu 13(3) se besedilo „členom 12(3)“ nadomesti z besedilom „členom 12(2a) ali (3)“;

12.

člen 14 se spremeni:

13.

člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Preverjanje

Države članice zagotovijo, da se poročila, ki jih upravljavci in operatorji zrakoplovov predložijo na podlagi člena 14(3), preverijo v skladu z merili iz Priloge V in vsemi podrobnimi določbami, ki jih sprejme Komisija v skladu s tem členom, in da je pristojni organ o tem obveščen.

Države članice zagotovijo, da upravljavec ali operator zrakoplova, katerega poročilo do 31. marca vsako leto za emisije v predhodnem letu ni bilo potrjeno kot zadovoljivo v skladu z merili iz Priloge V in vsemi podrobnimi določbami, ki jih sprejme Komisija v skladu s tem členom, ne more več prenesti pravic, dokler njegovo poročilo ni potrjeno kot zadovoljivo.

Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 23(2) sprejme podrobne določbe za preverjanje poročil, ki jih predložijo operatorji zrakoplovov v skladu s členom 14(3), in vlog v skladu s členom 3e in 3f, vključno s postopki preverjanja, ki jih bodo uporabljali preveritelji.“;

14.

člen 16 se spremeni:

15.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 18a

Država članica upravljavka

1.   Država članica upravljavka operatorja zrakoplova je:

2.   Kadar se državi članici upravljavki operatorja zrakoplova v prvih dveh letih katerega koli obdobja iz člena 3c ne pripišejo nobene emisije iz letalstva iz letov, ki jih opravlja zadevni operator zrakoplova iz odstavka 1(b) tega člena, je ta operator zrakoplova za naslednje obdobje prenesen v drugo državo članico upravljavko. Nova država članica upravljavka je država članica z največjimi ocenjenimi pripisanimi emisijami iz letalstva iz letov, ki jih je opravil zadevni letalski operater v prvih dveh letih predhodnega obdobja.

3.   Na podlagi najboljših razpoložljivih informacij Komisija:

4.   Komisija lahko v skladu z regulativnim postopkom iz člena 23(2) razvije smernice, po katerih bodo lahko države članice upravljavke po tej direktivi upravljale operatorje zrakoplovov.

5.   Za namene odstavka 1 pomeni ‚izhodiščno leto‘ v zvezi z operatorjem zrakoplovov, ki je začel delovati v Skupnosti po 1. januarju 2006, prvo koledarsko leto delovanja; v vseh ostalih primerih pa pomeni koledarsko leto, ki se začne 1. januarja 2006.

Člen 18b

Pomoč Eurocontrola

Pri opravljanju svojih dolžnosti iz členov 3c(4) in 18a lahko Komisija za pomoč zaprosi organizacijo Eurocontrol ali drugo ustrezno organizacijo in z njimi v ta namen sklene ustrezne dogovore.

16.

v členu 19 se odstavek 3 spremeni:

17.

v členu 23 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.“;

18.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Ukrepi tretjih držav za zmanjšanje vpliva letalstva na podnebne spremembe

1.   Če tretja država sprejme ukrepe za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe letov, ki imajo vzlet v navedeni državi in so namenjeni pristanku v Skupnosti, Komisija po posvetovanju z navedeno tretjo državo in državami članicami v okviru odbora iz člena 23(1) preuči razpoložljive možnosti za zagotovitev optimalnega součinkovanja med sistemom Skupnosti in ukrepi te države.

Po potrebi Komisija lahko sprejme spremembe, na podlagi katerih se leti, ki prihajajo iz zadevne tretje države, izključijo iz letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I ali se zagotovijo vse nadaljnje spremembe letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I, ki izhajajo iz obveznosti sporazuma v skladu s četrtim pododstavkom. Navedeni ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 23(3).

Komisija lahko Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga kakršne koli druge spremembe te direktive.

Komisija lahko po potrebi v skladu s členom 300(1) Pogodbe Svetu da priporočila za začetek pogajanj za sklenitev sporazuma z zadevno tretjo državo.

2.   Skupnost in države članice si še naprej prizadevajo doseči dogovor o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz letalstva. Komisija glede na vsak tak dogovor preuči, ali so potrebne spremembe te direktive, v kolikor se uporablja za operatorje zrakoplovov.“;

19.

člen 28 se spremeni:

20.

v členu 30 se doda naslednji odstavek:

„4.   Komisija do 1. decembra 2014 na podlagi spremljanja in izkušenj, pridobljenih pri uporabi te direktive, pregleda delovanje te direktive v zvezi z letalskimi dejavnostmi iz Priloge I in po potrebi pripravi predloge za Evropski parlament in Svet v skladu s členom 251 Pogodbe. Komisija zlasti preuči naslednje:

Komisija bo nato poročala Evropskemu parlamentu in Svetu.

21.

za členom 30 se vstavi naslednji naslov:

22.

priloge I, IV in V se spremenijo v skladu s Prilogo k tej direktivi.

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/22

(1)

Sklep Komisije 2006/410/ES z dne 24. maja 2006 o določitvi zneskov, ki bodo na voljo EKSRP v skladu s členi 10(2), 143d in 143e Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003, in zneskov, ki bodo na voljo za odhodke EKJS (2), in ki za proračunska leta 2007–2013 določa skupni znesek prenosov z EKJS na EKSRP v skladu z navedenimi členi Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (3) in členom 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 (4), ki določajo pravila za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003, je bil spremenjen s Sklepom Komisije 2008/955/ES (5).

(2)

Zaradi sprejetja Sklepa 2008/955/ES je treba prilagoditi zneske, ki so na voljo EKSRP, in jih dodati k letni razdelitvi podpore Skupnosti za razvoj podeželja.

(3)

Odločbo Komisije 2006/636/ES (6) je zato treba spremeniti –

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/24

(1)

Komisija je na podlagi člena 6(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 in v skladu s členom 17(2) Uredbe preučila vlogo za registracijo imena „Džiugas“ kot zaščiteno geografsko označbo za sir, ki jo je Komisija prejela od Litve 15. junija 2005.

(2)

Kot odziv na zahteve Komisije je Litva predložila novo različico specifikacije in povzetek ter dodatne informacije, ki jih je Komisija prejela 3. julija 2006, 5. decembra 2006 in 3. septembra 2008.

(3)

Komisija je med drugim zahtevala pojasnila v zvezi z naravo povezave med značilnostmi proizvoda, za katerega se zahteva registracija, in njegovim posebnim geografskim poreklom.

(4)

Komisija je preučila dokumente, ki so jih v vlogi predložili litovski organi, in ugotovila, da posebna kakovost ali značilnosti tega sira izvirajo iz metode proizvodnje in ne iz geografskega porekla. Litovski organi v specifikaciji navajajo, da povezava med sirom „Džiugas“ in njegovim območjem temelji na posebni metodi proizvodnje, zaradi katere ima fizikalne, kemične in organoleptične lastnosti, ki jih ni mogoče najti pri drugih sirih. Poleg tega v njej trdijo, da ima sir „Džiugas“ zaradi metode proizvodnje večjo vsebnost magnezija in kalcija ter da njegove organoleptične lastnosti, rahlo rumena barva s sivkastimi odtenki in svež okus, izvirajo iz metode proizvodnje. Če ni povezave med temi dejavniki in geografskim poreklom, vloga ne izpolnjuje osnovnih meril za registracijo kot zaščitene geografske označbe.

(5)

Povezava v smislu druge alinee člena 2(1)(b) Uredbe (ES) št. 510/2006 torej ni bila dokazana.

(6)

Glede na zgoraj navedeno je treba vlogo za registracijo imena „Džiugas“ kot zaščitene geografske označbe zavrniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/25

(1)

Komisija je na podlagi člena 6(1) Uredbe (ES) št. 510/2006 in v skladu s členom 17(2) Uredbe obravnavala vlogo za registracijo imena „Germantas“ kot zaščitene geografske označbe za sir, ki jo je Komisija prejela od Litve 15. junija 2005.

(2)

Kot odziv na zahteve Komisije je Litva predložila novo različico specifikacije in povzetek ter dodatne informacije, ki jih je Komisija prejela 3. julija 2006, 5. decembra 2006 in 3. septembra 2008.

(3)

Komisija je med drugim zahtevala pojasnila v zvezi z naravo povezave med značilnostmi proizvoda, za katerega se zahteva registracija, in njegovim posebnim geografskim poreklom.

(4)

Komisija je preučila dokumente, ki jih je v vlogi predložila Litva, in ugotovila, da posebne značilnosti tega sira izvirajo iz metode proizvodnje in ne iz geografskega porekla. V specifikaciji je navedeno, da povezava med sirom „Germantas“ in njegovim območjem temelji na posebni metodi proizvodnje, zaradi katere ima posebne organoleptične lastnosti, po katerih se razlikuje od drugih sirov. Litovski organi v njej trdijo, da so organoleptične lastnosti, značilne za sir „Germantas“, tj. rahlo rumenkasta barva z zelenkastimi do sivkastimi odtenki, rahel vonj po kislem mleku, sirotki in pasteriziranim mlekom ter rahlo kisli okus po pasteriziranem mleku pri visoki temperaturi, povezane z metodo proizvodnje. V specifikaciji nadalje pojasnjujejo, da je značilna barva sira „Germantas“ posledica zorenja v prosojni ali barvni foliji, ki zmanjšuje razgradnjo na svetlobo občutljive sestavine na svetlobi. Če ni povezave med temi dejavniki in geografskim poreklom, vloga ne izpolnjuje osnovnih meril za registracijo kot zaščitene geografske označbe.

(5)

Povezava v smislu druge alinee člena 2(1)(b) Uredbe (ES) št. 510/2006 torej ni bila dokazana.

(6)

Glede na zgoraj navedeno je treba vlogo za registracijo imena „Germantas“ kot zaščitene geografske označbe zavrniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zaščitene geografske označbe in zaščitene označbe porekla –

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/26

(1)

Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (1) in zlasti člen 4 Direktive določa jasne obveznosti glede sodelovanja med nacionalnimi upravami, državam članicam pa nalaga, da ustvarijo pogoje za takšno sodelovanje. Ta direktiva tudi jasno določa, da morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe za vsesplošno dostopnost informacij o določbah in pogojih za delo in zaposlitev, ne le tujim ponudnikom storitev, ampak tudi zadevnim napotenim delavcem.

(2)

Komisija je v sporočilu Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev – čim boljši izkoristek prednosti in možnosti ob hkratnem zagotavljanju zaščite delavcev“ (2) z dne 13. junija 2007 izrazila namen, da ustanovi odbor na visoki ravni, za podporo in pomoč državam članicam pri opredeljevanju in izmenjavi dobrih praks, institucionalizaciji sedanje neformalne skupine vladnih strokovnjakov ter formalnem in rednem vključevanju socialnih partnerjev.

(3)

Komisija je v priporočilu o okrepljenem upravnem sodelovanju na področju napotitve delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (3) z dne 3. aprila 2008 navedla, da morajo države članice dejavno sodelovati v sistematičnem in formalnem procesu opredelitve in izmenjave dobrih praks na področju napotitve delavcev na delo prek kakršnih koli forumov sodelovanja, ki jih za ta namen ustanovi Komisija.

(4)

Svet je s sklepi z dne 9. junija 2008 Komisijo pozval, da z ustanovitvijo odbora strokovnjakov institucionalizira neformalno skupino o napotitvi delavcev na delo.

(5)

Odbor mora v skladu z istimi sklepi Sveta sodelovati z javnimi organi, odgovornimi za nadzor, kot so inšpektorati za delo, ter na ustreznih ravneh in v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso formalno in redno vključevati socialne partnerje, zlasti predstavnike socialnih partnerjev v sektorjih z visoko stopnjo napotenih delavcev.

(6)

Zato je treba ustanoviti odbor strokovnjakov na področju napotitve delavcev na delo in opredeliti njegove naloge, obveznosti in sestavo.

(7)

Odbor strokovnjakov mora med drugim podpirati države članice in jim pomagati pri opredelitvi in izmenjavi izkušenj in dobrih praks, spodbujati izmenjavo ustreznih informacij, preučiti vsa vprašanja in težave, ki lahko nastanejo pri praktični uporabi zakonodaje o napotitvi delavcev na delo, ter pozorno spremljati napredek, dosežen pri izboljševanju dostopa do informacij in upravnega sodelovanja, vključno z razvijanjem morebitnega elektronskega sistema za izmenjavo informacij.

(8)

Odbor mora biti sestavljen iz strokovnjakov, ki predstavljajo nacionalne organe, ki so v vsaki državi članici pristojni in odgovorni za ali vključeni v izvajanje, uporabo in nadziranje pravil, ki se uporabljajo za napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev. Ti strokovnjaki morajo imeti obsežno znanje, kompetence in izkušnje na različnih zadevnih področjih politike. Specializirani organi, pristojni za nadzor zakonodaje, kot so inšpektorati za delo, in socialni partnerji so lahko v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso zastopani v odboru.

(9)

Odbor mora tudi formalno in redno vključevati socialne partnerje na evropski ravni, zlasti tiste, ki predstavljajo sektorje z visoko stopnjo napotenih delavcev, kot so gradbeništvo, delo prek agencij za začasno zaposlovanje, gostinstvo, kmetijstvo in transport. Odbor mora imeti na voljo strokovno znanje strokovnjakov s specifičnimi kompetencami za posamezna področja, ki so vključena na njegov program.

(10)

Predstavniki držav EGP in Efte, Nadzorni organ Efte, države pristopnice in države kandidatke ter Švica lahko sodelujejo kot opazovalci.

(11)

Za člane je treba določiti pravila o razkrivanju podatkov, brez poseganja v Pravilnik Komisije o varnosti iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom (4).

(12)

Osebne podatke, ki se nanašajo na člane, je treba obdelati v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (5).

(13)

Nastali stroški se financirajo v skladu s Sklepom št. 1672/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o uvedbi programa Skupnosti za zaposlovanje in socialno solidarnost – Progress (6) –

1.

podpirati države članice in jim pomagati pri opredeljevanju in spodbujanju izmenjav izkušenj in dobrih praks;

2.

spodbujati izmenjavo ustreznih informacij, vključno z informacijami o obstoječih oblikah (dvostranskega) upravnega sodelovanja med državami članicami in/ali socialnimi partnerji;

3.

preučiti vsa vprašanja, težave in posebna vprašanja, ki lahko nastanejo pri izvajanju in praktični uporabi Direktive 96/71/ES ali nacionalnih izvedbenih ukrepov ter izvajanju Direktive v praksi;

4.

preučiti kakršne koli težave, ki lahko nastanejo pri uporabi člena 3(10) Direktive 96/71/ES;

5.

nadzorovati napredek, dosežen pri izboljšanju dostopa do informacij in upravnega sodelovanja, in v tem okviru med drugim oceniti različne možnosti za ustrezno tehnično podporo informacijski izmenjavi, potrebni za izboljšanje upravnega sodelovanja, vključno z elektronskim sistemom za izmenjavo informacij;

6.

preučiti možnosti za povečanje učinkovitega upoštevanja in uveljavljanja pravic delavcev ter po potrebi varstva njihovega položaja;

7.

začeti temeljito preiskavo praktičnih težav čezmejnega izvajanja, da se razrešijo obstoječe težave, izboljša praktična uporaba obstoječih pravnih instrumentov in po potrebi izboljša medsebojna pomoč med državami članicami.

—

5 članov, ki zastopajo delodajalske organizacije na ravni Skupnosti,

—

5 članov, ki zastopajo delavske organizacije na ravni Skupnosti,

—

največ 10 predstavnikov socialnih partnerjev (enakomerno porazdeljenih med delodajalske in delavske organizacije) iz sektorjev z visoko stopnjo napotenih delavcev.

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/29

(1)

Člen 3(1) Direktive 2001/95/ES proizvajalce obvezuje, da dajo na trg le varne proizvode.

(2)

V skladu s členom 3(2) Direktive 2001/95/ES se proizvod šteje za varnega, kar zadeva nevarnost in vrste nevarnosti, zajete v ustreznih nacionalnih standardih, kadar je v skladu z neobvezujočimi nacionalnimi standardi, ki prenašajo evropske standarde, sklicevanja na katere mora Komisija objaviti v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 4(2) Direktive.

(3)

V skladu s členom 4(1) Direktive morajo evropski organi za standardizacijo evropske standarde določiti na podlagi mandata, ki ga določi Komisija; Komisija objavi sklicevanja na take standarde.

(4)

Člen 4(2) Direktive določa postopek za objavo sklicevanj na standarde, ki so jih evropski uradi za standardizacijo sprejeli pred začetkom veljavnosti Direktive. Če se ti standardi skladajo s splošno varnostno zahtevo, se Komisija odloči, da sklicevanja na te standarde objavi v Uradnem listu Evropske unije. V teh primerih Komisija na lastno pobudo ali zahtevo države članice po postopku iz člena 15(2) Direktive odloči, ali zadevni standard izpolnjuje splošno varnostno zahtevo. Komisija se za objavo sklicevanja odloči po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 5 Direktive 98/34/ES. Komisija o svoji odločitvi obvesti države članice.

(5)

Otroške hojce so pripomočki, ki otrokom, ki še ne hodijo, pomagajo pri samostojnem gibanju. Podatki iz zadnjih 20 let o nujni pomoči v bolnišnicah po Evropi in Združenih državah Amerika stalno kažejo, da pri uporabi otroških hojc obstaja nevarnost padca, saj se poveča mobilnost in hitrost otrok, ki še ne stojijo ali hodijo sami.

(6)

Nesreče pri uporabi otroških hojc ponavadi nastanejo pri padcu po stopnicah ali prevrnitvi, zlasti kadar otroci poskušajo prehoditi neravne površine, kot so pragovi vrat ali robovi preprog. Poškodbe, ki nastanejo pri takšnih nesrečah, so zelo resne, saj gre večinoma za poškodbe otrokove glave.

(7)

Septembra 1997 je Komisija podelila mandat (3) CEN (Evropski odbor za standardizacijo), da bi ta v ustreznem standardu, ki ga je takrat oblikoval, obravnaval posebna tveganja za varnost, ki jih povzročata povečana mobilnost in hitrost zaradi uporabe otroških hojc pri otrocih, ki še ne hodijo.

(8)

Komisija je prvo različico standarda EN 1273, ki ga je sprejel CEN leta 2001, ocenila kot nezadovoljivo, saj v standardu niso bila obravnavana posebna tveganja, opisana v mandatu.

(9)

Revidirana različica standarda EN 1273 iz maja 2005 pa predpisuje, kakor je bilo zahtevano v mandatu Komisije, preizkuse stabilnosti in oblikovne zahteve, namenjene zmanjšanju poškodb, ki nastanejo pri padcu po stopnicah ali prevrnitvi.

(10)

Uporaba standarda EN 1273:2005 je razširjena pri organih za nadzor trga v državah članicah, kakor potrjujejo sporočila RAPEX, ki se sklicujejo na ta standard. Poleg tega se nekatere države članice sklicujejo na ta standard v svoji zakonodaji o varnosti proizvodov za nego otrok (4).

(11)

S strožjimi varnostnimi zahtevami standarda EN 1273:2005 za preprečitev padca po stopnicah ali prevrnitve se izboljšuje pasivno preprečevanje nesreč, ki nastajajo pri uporabi otroških hojc.

(12)

Komisija meni, da je standard EN 1273:2005 v skladu s splošno varnostno zahtevo. Ker je bil standard sprejet na podlagi mandata, podeljenega pred začetkom veljavnosti Direktive 2001/95/ES, je treba objaviti sklicevanje na EN 1273:2005 v skladu s postopkom iz prvega pododstavka člena 4(2).

(13)

Ta odločba o skladnosti standarda EN 1273:2005 s splošno varnostno zahtevo se sprejme na pobudo Komisije.

(14)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora Direktive 2001/95/ES –

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/31

(1)

Z Odločbo Komisije 2008/655/ES z dne 24. julija 2008 o odobritvi načrtov cepljenja v izrednih okoliščinah proti bolezni modrikastega jezika v nekaterih državah članicah in določitvi finančnega prispevka Skupnosti za leti 2007 in 2008 (3) so bili odobreni načrti cepljenja v Belgiji, Češki, Danski, Nemčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Luksemburgu, Nizozemski in Portugalski ter je bil določen najvišji znesek finančnega prispevka Skupnosti.

(2)

V drugem polletju leta 2008 je bolezen modrikastega jezika izbruhnila v več državah članicah. Zlasti bolezen modrikastega jezika serotipa 8 se je prvič pojavila v Avstriji in na Švedskem. Novi izbruhi bolezni modrikastega jezika serotipa 8 so bili ugotovljeni na Danskem in v Španiji. Poleg tega se je serotip 1 bolezni modrikastega jezika dodatno razširil v Franciji, Španiji in na Portugalskem.

(3)

Ker so se izbruhi bolezni v Avstriji in na Švedskem pojavili po objavi Odločbe 2008/655/ES, sta navedeni državi članici predložili svoja načrta cepljena prepozno za rok iz člena 4(2) navedene odločbe. Zato določbe o vmesnih poročilih, vključno s tistimi o zmanjšanju prispevka Skupnosti, se ne uporabljajo za navedeni državi članici.

(4)

Zadevne države članice so obvestile Komisijo in druge države članice o pojavu bolezni. Navedene države članice so predstavile svoje nove ali spremenjene načrte za cepljenje v izrednih okoliščinah, v katerih so navedle približno število odmerkov cepiva za uporabo v letih 2007 in 2008 ter predvidene stroške izvajanja navedenega cepljenja. Komisija je iz veterinarskega in finančnega vidika ocenila nova načrta, ki sta ju predložili Avstrija in Švedska, ter spremenjene načrte, ki so jih predložile Danska, Španija, Francija, Nizozemska in Portugalska, in ugotovila, da so načrti v skladu z ustrezno veterinarsko zakonodajo Skupnosti. Zato je treba v skladu s členom 9(2) Direktive 2000/75/ES odobriti cepljenje živali proti bolezni modrikastega jezika v zadevnih državah članicah.

(5)

Upravičenost izdatkov je trenutno omejena na stroške, plačane v obdobju med 1. novembrom 2007 in 31. decembrom 2008. Vendar načrti cepljenja v izrednih okoliščinah potekajo do konca leta 2008. Zato mora operativni dogodek izvedbe cepljenja določiti upravičenost izdatkov. Ukrepi, katerih operativni dogodek spada v prej navedeno obdobje, so upravičeni do sofinanciranja.

(6)

Odločbo 2008/655/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

(7)

Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

1.

V členu 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Načrti cepljenja, sestavljeni iz tehničnih in finančnih določb, ki so jih predložili Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Švedska, se s to odločbo odobrijo za obdobje od 1. novembra 2007 do 31. decembra 2008.“

2.

V členu 2(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Švedska so zaradi izrednih ukrepov, sprejetih za boj proti bolezni modrikastega jezika v letih 2007 in 2008, upravičeni do posebnega prispevka Skupnosti za cepljenje proti bolezni modrikastega jezika v izrednih okoliščinah iz člena 1, ki znaša:“

3.

V členu 4(1) se črka (d) nadomesti z naslednjim:

4.

V členu 4(1) se doda naslednji pododstavek:

„Vendar se odstavek 1(a) in (b) ter odstavek 2 ne uporabljata za načrta, ki sta ju predložili Avstrija in Švedska.“

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/33

1.

Tabela v Prilogi IV na straneh 66 in 67 se nadomesti z naslednjo tabelo:

2.

Stran 82, Priloga XI:

13.1.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 8/s3