PRILOGA I

Odlok o omejevanju dostopa do območij Hinderplaat, Bollen van de Ooster, Bollen van het Nieuwe Zand

13. maja 2008

Minister za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane

Omejitev dostopa do naravnih območij na podlagi oddelka 20 Zakona o ohranjevanju narave iz leta 1998 za območje Nature 2000 „Voordelta“.

UVOD

Pododdelek 1 oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 (1) določa, da lahko deželni izvršilni organi omejijo dostop do zavarovanih naravnih rezervatov, kakor so opredeljeni v pododdelku 1 oddelka 10, določenih območij, kakor so opredeljena v pododdelku 1 oddelka 10a, drugih območij, za katera poteka obravnava take določitve, kakor so opredeljena v oddelku 12, ali delov takih območij, če je to potrebno za ohranjevanje ekološke vrednosti navedenega območja.

Pododdelek 2 oddelka 20 Zakona o ohranjevanju narave iz leta 1998 določa, da vlogo organa, opredeljenega v pododdelku 1, prevzame minister za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane v sodelovanju z drugim ministrom, kadar je območje, opredeljeno v pododdelku 1, ali del takega območja v upravi ali pristojnosti navedenega ministra ali drugih ministrov.

Naslednji odlok je treba izvršiti v sodelovanju z ministrom za promet, javna dela in upravljanje z vodami. Mandat za regionalne zadeve (2), ki velja na Ministrstvu za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane, določa, da direktor za južno regijo tega ministrstva odloča v imenu ministra za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane.

Za varovanje sedanje in prihodnje ekološke vrednosti območja Nature 2000 Voordelta (v nadaljnjem besedilu Voordelta) je treba omejiti dostop do številnih območij znotraj tega območja. Podlaga za določitev takih omejitev dostopa je v Odloku o določitvi območja Voordelta (19. februarja 2008, ref. št. DRZO/2008-113) v zvezi z izpolnjevanjem ciljev Nature 2000 za območje Voordelta ter v obveznostih za izravnavo iz dovoljenja na podlagi Zakona o ohranjevanju narave (17. aprila 2008, ref. št. DRZW/2008-1670), ki je bilo izdano za izgradnjo in prisotnost Maasvlakte 2. To je podrobneje opisano v splošni pojasnjevalni opombi, ki je priložena temu odloku.

Ta odlok posebej ureja omejeni dostop do spodaj navedenih območij. Posebne izjeme glede omejitve dostopa ne zmanjšujejo zahtev za izdajo dovoljenj, kakor so opredeljene v oddelku 19d Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998, razen če se uporabljajo izjeme, opredeljene v pododdelku 2 oddelka 19d Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 (projekti ali dejavnosti v skladu z načrtom upravljanja).

ODLOK

Oddelek 1

Dostop do območja „Hinderplaat“, ki se nahaja znotraj območja Voordelta, kakor je prikazano na zemljevidu, ki je priložen k temu odloku, je treba omejiti.

Omejeni dostop do Hinderplaata velja za vse vrste dejavnosti čez vse leto, razen za spodaj naštete dejavnosti:

Organizirani izleti s kanujem

V obdobju od 1. septembra do 1. maja je dovoljenih deset organiziranih izletov s kanujem (kajakom), pri čemer se lahko izvedeta največ dva taka izleta na dan. Veljajo tudi naslednji dodatni pogoji:

—	dostop je dovoljen samo v skupini (največ šestnajst oseb), ki jo vodi registrirani vodič ali inštruktor, ki je član NKB (nizozemske kanuistične zveze) ali TKBN (nizozemskega turističnega združenja kanuistov),

—	prepovedano je stopiti na območje plimovanja. Treba je držati razdaljo vsaj 250 m od počivajočih tjulnjev,

—	izleti morajo biti prijavljeni v prijavnem centru Handhaving Voordelta vsaj 48 ur vnaprej (telefonska številka znana zgoraj navedenim organizacijam).

Ribolov z vlečnimi mrežami

Ribolov z vlečnimi mrežami s plovili z delovno prostornino motorja manj kot 191 kW (260 konjskih moči) je dovoljen od 1. septembra do 1. maja pod pogojem, da obstaja dovoljenje za tako rabo v času sprejetja tega odloka. To zadeva dve podjetji, in sicer plovili OD 2 in SL 22. Stalna uporaba se dovoli ob upoštevanju naslednjih pogojev:

—	treba je držati razdaljo vsaj 250 m od območij plimovanja,

—	največja dovoljena hitrost je 7 vozlov (13 km/h),

—	obe plovili morata biti opremljeni z delujočo opremo za sledenje za namene izvajanja zakona.

Ribolov z metalkami

Ribolov z metalkami (z uporabo zabodnih mrež in zapletnih mrež) je dovoljen vse leto pod pogojem, da obstaja dovoljenje za tako rabo v času sprejetja tega odloka. To zadeva eno podjetje, in sicer plovilo Goeree 47. Nadaljnja uporaba se dovoli ob upoštevanju naslednjih pogojev:

—	treba je držati razdaljo vsaj 150 m od območij plimovanja. Pred in med obdobjem sesanja navadnih tjulnjev ter po njem (od 1. maja do 1. septembra) je treba držati razdaljo vsaj 250 m od območij plimovanja,

—	največja dovoljena hitrost je 7 vozlov (13 km/h),

—	ribiško plovilo mora biti opremljeno z delujočo opremo za sledenje za namene izvajanja zakona.

Helikopterski preleti in rekreativni preleti majhnih letal

Helikopterski preleti nad tem območjem so dovoljeni nad najmanjšo dovoljeno višino 1 000 čevljev (približno 300 m).

Jadralno padalstvo in letenje z zmaji nad tem območjem sta izrecno prepovedana.

Za vse druge oblike rekreativnega letenja (motoriziranega ali nemotoriziranega) je to območje določeno kot „ohranitveno območje narave“ v skladu s kodeksom ravnanja za splošno letalstvo, Verantwoord Vliegen [„odgovorno letenje“], ki se uporablja za to kategorijo (3), ki določa, da se je treba teh območij izogibati, kadar koli je mogoče. Če se letenju nad temi območji ni mogoče izogniti, je treba leteti na višini vsaj 1 000 čevljev (približno 300 m), razen v primerih, ko to zaradi varnosti ni mogoče.

Oddelek 2

Dostop do „Bollen van de Ooster“, ki se nahaja znotraj območja Voordelta, kakor je prikazano na zemljevidu, ki je priložen k temu odloku, je treba omejiti.

Omejitev dostopa do Bollen van de Ooster velja vse leto za majhna poletna počivališča, ki so označena na zemljevidu. Od 1. novembra do 1. aprila omejeni dostop velja za večja zimska počivališča, ki so označena na zemljevidu.

Omejeni dostop do Bollen van de Ooster velja za vse vrste dejavnosti, razen za spodaj naštete:

Komercialna in rekreativna plovba prek koridorja

Plovba skozi območja zimskih počivališč prek določenega koridorja ob upoštevanju največje dovoljene hitrosti 7 vozlov (13 km/h). Deskanje in jadranje v koridorju je prepovedano.

Vožnja s kanujem, jadranje na deski in deskanje

Vožnja s kanujem (kajakom), jadranje na deski in deskanje v severovzhodnem delu počivališča vse leto, kot je prikazano na priloženem zemljevidu (glej oddelek 5).

Vstop na območja plimovanja v tem delu počivališča, samo z namenom opravljanja zgoraj navedenih športov, je prav tako dovoljen.

Helikopterski preleti in rekreativni preleti majhnih letal

Helikopterski preleti nad tem območjem so dovoljeni nad najmanjšo dovoljeno višino 1 000 čevljev (približno 300 m).

Jadralno padalstvo in letenje z zmaji nad tem območjem sta izrecno prepovedana.

Za vse druge oblike rekreativnega letenja (motoriziranega ali nemotoriziranega) je to območje določeno kot „ohranitveno območje narave“ v skladu s kodeksom ravnanja za splošno letalstvo, Verantwoord Vliegen [„odgovorno letenje“], ki se uporablja za to kategorijo in ki določa, da se je treba teh območij izogibati, kadar koli je mogoče. Če se letenju nad temi območji ni mogoče izogniti, je treba leteti na višini vsaj 1 000 čevljev (približno 300 m), razen v primerih, ko to zaradi varnosti ni mogoče.

Oddelek 3

Dostop do „Bollen van het Nieuwe Zand“, ki se nahaja znotraj območja Voordelta, kakor je prikazano na zemljevidu, ki je priložen k temu odloku, je treba omejiti.

Omejeni dostop do območja Bollen van het Nieuwe Zand velja samo od 1. novembra do 1. maja.

Omejeni dostop do Bollen van het Nieuwe Zand velja za vse vrste dejavnosti, razen za spodaj naštete:

Helikopterski preleti in rekreativni preleti majhnih letal

Helikopterski preleti nad tem območjem so dovoljeni nad najmanjšo dovoljeno višino 1 000 čevljev (približno 300 m).

Jadralno padalstvo in letenje z zmaji nad tem območjem sta prepovedana.

Za vse druge oblike rekreativnega letenja (motoriziranega ali nemotoriziranega) je to območje določeno kot „ohranitveno območje narave“ v skladu s kodeksom ravnanja za splošno letalstvo, Verantwoord Vliegen [„odgovorno letenje“], ki se uporablja za to kategorijo, ki določa, da se je treba teh območij izogibati, kadar koli je mogoče. Če se letenju nad temi območji ni mogoče izogniti, je treba leteti na višini vsaj 1 000 čevljev (približno 300 m), razen v primerih, ko to zaradi varnosti ni mogoče.

Oddelek 4

Omejitve dostopa, opisane zgoraj v oddelkih 1 do 3 ne veljajo za naslednje dejavnosti iz pododdelka 4 oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998:

Opravljanje potrebnih državnih nalog

Prisotnost vse leto za naloge, ki jih opravlja vlada ali se opravljajo v imenu vlade, z uporabo plovila, vozila ali letala ali brez njega, če je potrebna za namene ohranjevanja, vzdrževanja, razmejevanja, spremljanja, pregledovanja ali zasledovanja in za vojaške dejavnosti.

Vzdrževanje kablov in cevovodov

Vzdrževalna dela, ki se opravljajo na kablih in cevovodih med 1. septembrom in 1. majem. Dostop zunaj tega obdobja je dovoljen samo v nujnih primerih po presoji pristojnega organa.

Oddelek 5

1.   Območja, do katerih je bil s tem odlokom omejen dostop, so prikazana na priloženem zemljevidu z naslovom „Toegangsbeperkingsbesluit Hinderplaat, Bollen van de Ooster en Bollen van het Nieuwe Zand“ [odlok o omejitvi dostopa, Hinderplaat, Bollen van de Ooster in Bollen van het Nieuwe Zand] in podrobno opredeljena s koordinatami.

2.   Meje omejenega območja so označene z znaki in bojami na kopnem in na vodi.

3.   Zemljevidi in drugi dodatki, navedeni v pododdelku 1, so na voljo za pregled šest tednov po objavi v prostorih direktorata za južno regijo, ki je del Ministrstva za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane in ima sedež v Eindhovnu, na Keisersgracht 5. Uradne ure so od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00.

Oddelek 6

Ta odlok se objavi v Staatscourant [Uradnem listu]. Pojasnjevalni memorandum, ki je priložen k temu odloku, se bere skupaj z odredbo.

Ugovori

Zainteresirane stranke lahko vložijo pisni ugovor na ta odlok po določbah iz Splošnega upravnega zakona. Takšne ugovore je treba vložiti v šestih tednih od objave odredbe v Staatscourant [Uradnem listu] na naslednjem naslovu:

Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane

Dienst Regelingen

Afdeling Recht & Rechtsbescherming

PO Box 20401

2500 EK Haag

Nizozemska

Ugovori morajo biti podpisani in morajo vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a)	ime in naslov stranke, ki vlaga ugovor;

(b)

datum;

(c)	opis odloka, proti kateremu se vlaga ugovor; in

(d)	razloge za ugovor.

POJASNJEVALNI MEMORANDUM

Območja Nature 2000

Na območju Voordelta živijo živalske in rastlinske vrste posebne ekološke vrednosti. Zato je bilo to območje določeno za območje Nature 2000 pod okriljem direktive EU o pticah in habitatih. Nizozemska mora vzpostaviti in ohranjati „ugodno ohranitveno stanje“ nekaterih vrst in njihovih habitatov. Ohranjanje prostoživečih živali je zakonsko urejeno z Zakonom o živalskih in rastlinskih vrstah, ohranitvena območja pa so zakonsko urejena z Zakonom o ohranjanju narave iz leta 1998. Zakon o ohranjanju narave zahteva, da se za vsa območja Nature 2000 določi načrt upravljanja.

Živalske in rastlinske vrste posebne ekološke vrednosti živijo na celotnem območju Voordelta; največja raznovrstnost pa je v severni polovici območja. Ohranitveni ukrepi so zato najbolj učinkoviti, če se uporabljajo za ta severna območja.

Poročilo o izravnalnih ukrepih zaradi Maasvlakte 2

Gradnja Maasvlakte 2 v območju Nature 2000 Voordelta bo povzročila izgubo ekološko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst, deloma tudi zaradi zmanjšanja velikosti območja Nature 2000 za 2 455 hektarov. Ključna odločitev o prostorskem načrtovanju (v nadaljnjem besedilu KOPN), Razvoj pristanišča Rotterdam 2006 (Rotterdam Main Port Development 2006), določa, da je treba to izgubo izravnati z vzpostavitvijo ohranitvenega območja narave drugje na območju Voordelta, kjer je mogoče določiti omejitve uporabe. KOPN navaja tudi, da bi omejitve uporabe in drugi ukrepi pomagali izboljšati ekološko vrednost ohranitvenega območja. Ekološke zahteve so bile obravnavane in pretehtane glede na obseg, v katerem bi bilo treba omejiti dejavnosti ljudi, zlasti glede na obstoječo rabo, in sicer s strani ljudi ali drugače.

Dovoljenje za gradnjo in prisotnost Maasvlakte 2, izdano na podlagi Zakona o ohranjanju narave, vključuje zahtevo po izravnalnih ukrepih za habitat vrste 1110 in za številne vrste ptic.

Ukrepi

Kratkoročno je pomembno, da se omeji dostop do nekaterih območij Voordelte, da bi pravočasno izravnali učinke izgradnje in prisotnosti Maasvlakte 2 ter zato, da se omogoči spremljanje ohranjanja in ohranitve ekološko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so vključene v odlok o določitvi območja Voordelta.

Veljavni ukrepi za območje Voordelta bodo vključeni tudi v načrt upravljanja območja Voordelta. Do začetka veljavnosti tega načrta upravljanja se še naprej v celoti uporablja oddelek 19d Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998. Cilj tega odloka je samo ureditev dostopa in omejitev dostopa do nekaterih območij, ne določa pa opuščanja zahtev za dovoljenja v primerih, ko se dovoljenja zahtevajo na podlagi veljavne zakonodaje.

Odloki o omejitvi dostopa temeljijo na presoji vpliva na okolje in ustrezni oceni (izdelani za pripravo načrta upravljanja Voordelte), ki bosta vključeni tudi v načrt upravljanja Voordelte. Cilj načrta upravljanja in odloka o omejitvi dostopa je: ohraniti zavarovana naravna bogastva, nadomestiti izgubo zavarovanih naravnih bogastev zaradi izgradnje Maasvlakte 2 in, v mejah tega ohranjanja narave, upoštevanje interesov rekreativnih uporabnikov, turizma in ribičev.

Upravni ukrepi, kot so te omejitve dostopa, se bodo po potrebi prilagajali na podlagi spremljanja in ocenjevanja.

Pojasnjevalna opomba o omejitvah dostopa

Hinderplaat

Hinderplaat je za gage pomembno območje za počitek in iskanje hrane. V Odloku o določitvi območja Voordelta so za to vrsto določeni ohranitveni cilji.

Na tem območju so območja plimovanja, ki mejijo na globoke kanale, pomembne za navadnega tjulnja. V Odloku o določitvi območja Voordelta so določeni cilji izboljšanja statusa navadnega tjulnja.

Vsa območja plimovanja na tem območju so izredno pomembna počivališča za obmorske in navadne čigre. V Odloku o določitvi območja Voordelta so določeni ohranitveni cilji tudi za te vrste. Dovoljenja, izdana na podlagi zakona o ohranjanju narave za izgradnjo in prisotnost Maasvlakte 2, določajo obveznost ohranjanja teh vrst.

Bollen van de Ooster

Bollen van de Ooster je pomembno območje za varstvo ptic in pomembno območje za navadno črno raco (na obalnih območjih) ter za obmorsko in navadno čigro (na območjih plimovanja) za počitek in iskanje hrane. V Odloku o določitvi območja Voordelta so določeni ohranitveni cilji tudi za te vrste. Dovoljenja, izdana na podlagi zakona o ohranjanju narave za izgradnjo in prisotnost Maasvlakte 2, določajo obveznost ohranjanja teh vrst.

To območje je tudi posebnega pomena za varovanje navadnega tjulnja, ki pretežno poseljuje skrajni južni del območij plimovanja. V Odloku o določitvi območja Voordelta so določeni tudi cilji izboljšanja statusa navadnega tjulnja.

Bollen van het Nieuwe Zand

Bollen van het Nieuwe Zand tvori za navadno črno raco eno najpomembnejših osrednjih območij za počitek in iskanje hrane. V Odloku o določitvi območja Voordelta so določeni ohranitveni cilji tudi za to vrsto. Dovoljenja, izdana na podlagi zakona o ohranjanju narave za izgradnjo in prisotnost Maasvlakte 2, določajo obveznost ohranjanja te vrste.

Cilji Nature 2000

Navadni tjulenj

V začetku prejšnjega stoletja je območje Delte naseljevalo okoli deset tisoč navadnih tjulnjev. Zaradi onesnaževanja, lova in poseganja v njihov življenjski prostor s sistemom jezov Delta Works je pred petdesetimi leti njihova populacija štela le še nekaj ducatov posameznih živali. V zadnjih letih se je njihovo število povečalo na več kakor sto živali na območju Delte, 50 % katerih živi v območju Voordelta.

Območja plimovanja, kakršna so na območju Hinderplaat, Bollen van de Ooster (Aardappelenbult) in Verklikkerplaat, uporabljajo za počitek. Vendar se v Voordelti ne razmnožujejo dobro. Na območjih plimovanja nimajo dovolj miru in tišine, da bi lahko kotili, hranili in skrbeli za mladiče. Mir in tišina sta nujno potrebna vse leto, najbolj občutljivo obdobje pa je pred in med obdobjem, ko mladiči sesajo, ter po njem, in sicer od 1. maja do 1. septembra.

Ukrepi, ki omejujejo dostop do njihovih počivališč na območju Hinderplaat, Bollen van de Ooster in Verklikkerplaat v Voordelti, so pripravljeni tako, da v celotni Delti omogočajo naselitev vsaj dvesto navadnih tjulnjev. Tukaj bodo lahko skrbeli za mladiče in tako izpolnili cilje, določene v Odloku o določitvi območja Voordelta.

Gaga

Gaga je zlasti zimski obiskovalec Voordelte, manjše skupine pa so prisotne tudi vse poletje. Gage je vedno mogoče najti v plitvih, zavarovanih delih območij Hinderplaat in Bollen van de Ooster. Njihovo število iz leta v leto niha zaradi različnih količin lupinarjev na tem območju vsako leto. Populacije gag v Voordelti so ogrožene zaradi manjših zalog hrane, ki so posledica komercialnega izkoriščanja lupinarjev, in motenj, ki jih povzročajo vedno številčnejše rekreativne dejavnosti. Čeprav izgradnja in prisotnost Maasvlakte 2 ne bo imela večjega vpliva na to vrsto, so ukrepi dejansko nujni zaradi zelo slabega stanja ohranjenosti v celi državi. Zaradi tega je treba omejiti dostop do območja neposredno vzhodno od Hinderplaata, da se zagotovi obstoj populacij v Voordelti.

Izravnalni ukrepi zaradi Maasvlakte 2

Obmorska in navadna čigra

Obmorska in navadna čigra se razmnožujeta zunaj območja Voordelta na bližnjih območjih Nature 2000. Prehranjujeta se z majhnimi ribami, ki jih lovita s potapljanjem v plitvih obalnih območjih poleg zgoraj opisanih peščenih obrežij (vrsta habitata 1 110). Viri hrane, ki se nahajajo poleg paritvenih kolonij, bodo izgubljeni zaradi izgradnje Maasvlakte 2. To bo imelo največji vpliv poleti, ko je radij letenja teh ptic omejen zaradi mladičev.

Sedanji pogoji ne zagotavljajo dovolj miru in tišine na blatnih ravnicah, ki jih uporabljajo ptice v Voordelti. Ukrepi za omejevanje dostopa so oblikovani tako, da bodo poleti na območjih plimovanja v Voordelti zagotovili bolj mirno okolje na območju Hinderplaata in Bollen van de Ooster. Tako bosta lahko obmorska in navadna čigra bolje izkoristili to območje kot počivališče za svoje mladiče in lažje dosegli zaloge hrane na morju.

Navadna črna raca

Navadna črna raca je ptica selivka, ki Voordelto obiskuje v zimskih mesecih. To vrsto je mogoče najti zlasti na obalnih območjih jugovzhodno od Bollen van de Ooster ter na in okoli Bollen van het Nieuwe Zand. V poletnih mesecih manjše število navadnih črnih rac ostane v Voordelti in jo uporablja kot območje za goljenje.

Navadna črna raca se prehranjuje z lupinarji, ki jih najde na območjih plitvih obalnih voda, ki bodo deloma izgubljena zaradi izgradnje Maasvlakte 2. Ukrepi, ki omejujejo dostop do obalnih območij Bollen van de Ooster (in Bollen van het Nieuwe Zand), so namenjeni varovanju primerih ravni zalog hrane ter dostopa do zalog hrane, da bi izravnali potencialno izgubo območij okoli Maasvlakte 2, kjer ta vrsta išče hrano.

Prostoživeče živali so posebej občutljive na motnje in hrup, ki jih povzročajo rekreativci na vodi in ladijski promet. Vlada upa, da bo z zagotovitvijo miru in tišine v zimskih mesecih na območjih, kjer navadna črna raca v velikem številu išče hrano in počiva, ohranila ugodne pogoje za to vrsto na celotnem območju Voordelte, ki bodo podobni tistim pred izgradnjo Maasvlakte 2. V poletnih mesecih zadostuje krajše poletno obdobje počitka.

ZEMLJEVIDI

---

(1)  Velja od Staatsblad 2005 [Bilten zakonov, odredb in odlokov 2005], 473.

(2)  Staatscourant 2006 [Uradni list 2006] št. 91.

(3)  Kodeks ravnanja Verantwoord Vliegen [„odgovorno letenje“], Kraljeva nizozemska letalska zveza (Royal Netherlands Aeronautical Association, RNAA), 2004.

PRILOGA II

Odlok o omejevanju dostopa do ohranitvenega območja morskega dna

13. maja 2008

Minister za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane

Omejitev dostopa do naravnih območij na podlagi oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 za območje Nature 2000 „Voordelta“.

UVOD

Pododdelek 1 oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 (1) določa, da lahko deželni izvršilni organi omejijo dostop do zavarovanih naravnih rezervatov, kakor so opredeljeni v pododdelku 1 oddelka 10, določenih območij, kakor so opredeljena v pododdelku 1 oddelka 10a, drugih območij, za katera poteka obravnava take določitve, kakor so opredeljena v oddelku 12, ali delov takih območij, če je to potrebno za ohranjanje ekološke vrednosti navedenega območja.

Pododdelek 2 oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 določa, da vlogo organa, opredeljenega v pododdelku 1, prevzame minister za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane, v sodelovanju z drugim ministrom, kadar je območje, opredeljeno v pododdelku 1, ali del takega območja v upravi ali pristojnosti navedenega ministra ali drugih ministrov.

Naslednji odlok je treba izvršiti v sodelovanju z ministrom za promet, javna dela in upravljanje z vodami. Mandat za regionalne zadeve (2), ki velja na Ministrstvu za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane, določa, da direktor za južno regijo tega ministrstva odloča v imenu ministra za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane.

Za varovanje sedanje in prihodnje ekološke vrednosti območja Nature 2000 Voordelta (v nadaljnjem besedilu Voordelta) je treba omejiti dostop do številnih območij znotraj tega območja. Podlaga za določitev takih omejitev dostopa je v Odloku o določitvi območja Voordelta (19. februarja 2008, ref. št. DRZO/2008-113) v zvezi z izpolnjevanjem ciljev Nature 2000 za območje Voordelta ter v obveznostih za izravnavo iz dovoljenja na podlagi Zakona o ohranjanju narave (17. aprila 2008, ref. št. DRZW/2008-1670), ki je bilo izdano za izgradnjo in prisotnost Maasvlakte 2. To je podrobneje opisano v splošni pojasnjevalni opombi, ki je priložena temu odloku.

Ta odlok posebej ureja omejeni dostop do spodaj navedenih območij. Posebne izjeme glede omejitve dostopa ne zmanjšujejo zahtev za izdajo dovoljenj, kakor so opredeljene v oddelku 19d Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998, razen če se uporabljajo izjeme, opredeljene v pododdelku 2 oddelka 19d Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 (projekti ali dejavnosti v skladu z načrtom upravljanja).

ODLOK

Oddelek 1

Dostop do ohranitvenega območja morskega dna v Voordelti, kakor je prikazano na zemljevidu, ki je priložen k temu odloku, je treba omejiti za ribiške ladje z vlečno mrežo z gredjo in z delovno prostornino motorja več kot 191 kW (260 konjskih moči).

Omejitev dostopa velja vse leto.

Oddelek 2

1.	Območje, do katerega je s tem odlokom omejen dostop, je prikazano na priloženem zemljevidu z naslovom „Toegangsbeperkingsbesluit bodembeschermingsgebiet Voordelta“ [odlok o omejitvi dostopa – ohranitveno območje morskega dna Voordelta] in podrobno opredeljeno s koordinatami.

2.

Zemljevidi in drugi dodatki, kakor so navedeni v pododdelku 1, so na voljo za pregled šest tednov po objavi v prostorih direktorata za južno regijo, ki je del Ministrstva za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane in ima sedež v Eindhovnu, na Keisersgracht 5. Uradne ure so od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00.

Oddelek 3

Ta odlok se objavi v Staatscourant [Uradni list]. Pojasnjevalni memorandum, ki je priložen k temu odloku, se bere skupaj z odredbo.

Ugovori

Zainteresirane stranke lahko vložijo pisni ugovor na ta odlok po določbah iz Splošnega upravnega zakona. Take ugovore je treba vložiti v šestih tednih od objave odredbe v Staatscourant [Uradnem listu] na naslednjem naslovu:

Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane

Dienst Regelingen

Afdeling Recht & Rechtsbescherming

PO Box 20401

2500 EK Haag

Nizozemska

Ugovori morajo biti podpisani in morajo vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a)	ime in naslov stranke, ki vlaga ugovor;

(b)

datum;

(c)	opis odloka, proti kateremu se vlaga ugovor, in

(d)	razloge za ugovor.

POJASNJEVALNI MEMORANDUM

Območja Nature 2000

Na območju Voordelta živijo živalske in rastlinske vrste posebne ekološke vrednosti. Zato je bilo to območje določeno za območje Nature 2000 pod okriljem direktive EU o pticah in habitatih. Nizozemska mora vzpostaviti in ohranjati „ugodno ohranitveno stanje“ nekaterih vrst in njihovih habitatov. Ohranjanje prostoživečih živali je zakonsko urejeno z Zakonom o živalskih in rastlinskih vrstah, ohranitvena območja pa so zakonsko urejena z Zakonom o ohranjanju narave iz leta 1998. Zakon o ohranjanju narave zahteva, da se za vsa območja Nature 2000 določi načrt upravljanja.

Živalske in rastlinske vrste posebne ekološke vrednosti živijo na celotnem območju Voordelta; največja raznovrstnost je v severni polovici območja. Ohranitveni ukrepi so zato najbolj učinkoviti, če se uporabljajo za ta severna območja.

Poročilo o izravnalnih ukrepih zaradi Maasvlakte 2

Gradnja Maasvlakte 2 v območju Nature 2 000 Voordelta bo povzročila izgubo ekološko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst zaradi zmanjšanja velikosti območja Nature 2 000 za 2 455 hektarov. Ključna odločitev o prostorskem načrtovanju (v nadaljnjem besedilu KOPN), Razvoj pristanišča Rotterdam 2006 (Rotterdam Main Port Development 2006), določa, da je treba to izgubo izravnati z vzpostavitvijo ohranitvenega območja narave drugje na območju Voordelta, kjer je mogoče določiti omejitve uporabe.

KOPN navaja tudi, da bi omejitve uporabe in drugi ukrepi pomagali izboljšati ekološko vrednost ohranitvenega območja. Ekološke zahteve so bile obravnavane in pretehtane glede na obseg, v katerem bi bilo treba omejiti dejavnosti ljudi, zlasti glede na obstoječo rabo, in sicer s strani ljudi ali drugače.

Dovoljenje za gradnjo in prisotnost Maasvlakte 2, izdano na podlagi Zakona o ohranjanju narave, vključuje zahtevo po izravnalnih ukrepih za habitat vrste 1110 in za številne vrste ptic.

Ukrepi

Kratkoročno je pomembno, da se omeji dostop do nekaterih območij Voordelte, da bi pravočasno izravnali učinke izgradnje in prisotnosti Maasvlakte 2 ter zato, da se omogoči spremljanje ohranjanja in ohranitve ekološko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so vključene v Odlok o določitvi območja Voordelta.

Veljavni ukrepi za območje Voordelta bodo vključeni tudi v načrt upravljanja območja Voordelta. Do začetka veljavnosti tega načrta upravljanja se še naprej v celoti uporablja oddelek 19d Zakona o ohranjanju narave. Cilj tega odloka je samo ureditev dostopa in omejitev dostopa do nekaterih območij, ne določa pa opuščanja zahtev za dovoljenja v primerih, ko se dovoljenja zahtevajo na podlagi veljavne zakonodaje.

Odloki o omejitvi dostopa temeljijo na presoji vpliva na okolje in ustrezni oceni (izdelani za pripravo načrta upravljanja Voordelte), ki bosta vključeni tudi v načrt upravljanja Voordelte. Cilj načrta upravljanja in odloka o omejitvi dostopa je: ohraniti zavarovana naravna bogastva, nadomestiti izgubo zavarovanih naravnih bogastev zaradi izgradnje Maasvlakte 2 in, v mejah tega ohranjanja narave, upoštevanje interesov rekreativnih uporabnikov, turizma in ribičev.

Upravni ukrepi, kot so te omejitve dostopa, se bodo po potrebi prilagodili na podlagi spremljanja in ocenjevanja.

Pojasnjevalne opombe o omejitvah dostopa

Izravnalni ukrepi zaradi Maasvlakte 2

Habitat vrste 1110 (stalna peščena obrežja v plitvih obalnih vodah)

Številne vrste kopenskih živali in rib živijo na peščenih obrežjih v deltah, kjer se med plimovanjem izmenjujeta sladka in slana voda. Ta območja delte so pomembna prehranjevalna območja za ptice in tjulnje, zato je tako pomembno, da se jih ohrani. Skupaj bo v območju Voordelta izgubljenih 2 455 hektarov te vrste habitata zaradi širitve pristanišča Rotterdam na Maasvlakte 2. Del talnih živalskih vrst (biomasa) bo izginil zaradi izgube tega obalnega območja, ki bi sicer služilo za prehrano rib in ptic.

Ker ni mogoče ustvariti peščenih obrežij v obalnih plitvinah na kateri koli drugi lokaciji, se sprejemajo ukrepi, ki bodo izboljšali kakovost podobnih delov morskega dna na drugih območjih Voordelte, da bodo služili kot območja za prehranjevanje ptic in rib. Cilj je dvigniti raven biomase znotraj ohranitvenega območja kot vir hrane za ptice in ribe, da bi ohranili skupne ravni biomase v Voordelti na stalni ravni v primerjavi s stanjem pred izgradnjo Maasvlakte 2. S tem se bodo izravnali učinki izgradnje in prisotnosti Maasvlakte 2.

Neto površina ohranitvenega območja znaša skupaj 24 550 hektarov, kar je desetkrat toliko, kot znaša izgubljeno območje. Faktor deset izvira iz strokovne presoje in obstoječih podatkov iz raziskav, ki so pokazali, da omejevanje rabe območja lahko ustvari vsaj 10-odstotno izboljšanje kakovosti tal zaradi rasti biomase. Na podlagi te strokovne presoje in nadaljnjih raziskav je bilo v oddelku 1 KOPN ugotovljeno, da bi bila določitev morskega rezervata (v tem odloku imenovanega ohranitveno območje) najboljši način za izravnavo učinkov izgradnje in prisotnosti Maasvlakte 2. Poznejše raziskave so pokazale, da za doseganje tega cilja zadostuje izključitev ribiških ladij z vlečno mrežo z gredjo in delovno prostornino motorja, večjo od 191 kW (260 konjskih moči), iz ohranitvenega območja. Odlok o omejevanju dostopa temelji na teh ugotovitvah.

ZEMLJEVID

---

(1)  Velja od Staatsblad 2005 [Bilten zakonov, odredb in odlokov 2005], 473.

(2)  Staatscourant 2006 [Uradni list 2006] št. 91.

PRILOGA III

Odlok o omejevanju dostopa do območja Verklikkerplaat in Slikken van Voorne

13. maja 2008

Minister za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane

Omejitev dostopa do naravnih območij na podlagi oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 za območje Nature 2000 „Voordelta“.

UVOD

Pododdelek 1 oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 (1) določa, da lahko deželni izvršilni organi omejijo dostop do zavarovanih naravnih rezervatov, kakor so opredeljeni v pododdelku 1 oddelka 10, določenih območij, kakor so opredeljena v pododdelku 1 oddelka 10a, drugih območij, za katera poteka obravnava take določitve, kakor so opredeljena v oddelku 12, ali delov takih območij, če je to potrebno za ohranjanje ekološke vrednosti navedenega območja.

Pododdelek 2 oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 določa, da vlogo organa, opredeljenega v pododdelku 1, prevzame minister za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane, v sodelovanju z drugim ministrom, kadar je območje, opredeljeno v pododdelku 1, ali del takega območja v upravi ali pristojnosti navedenega ministra ali drugih ministrov.

Naslednji odlok je treba izvršiti v sodelovanju z ministrom za promet, javna dela in upravljanje z vodami. Mandat za regionalne zadeve (2), ki velja na Ministrstvu za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane, določa, da direktor za južno regijo tega ministrstva odloča v imenu ministra za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane.

Za varovanje sedanje in prihodnje ekološke vrednosti območja Nature 2000 Voordelta (v nadaljnjem besedilu Voordelta) je treba omejiti dostop do številnih območij znotraj tega območja. Podlaga za določitev takih omejitev dostopa je v Odloku o določitvi območja Voordelta (19. februarja 2008, ref. št. DRZO/2008-113) v zvezi z izpolnjevanjem ciljev Nature 2000 za območje Voordelta, ter v obveznostih za izravnavo iz dovoljenja na podlagi Zakona o ohranjanju narave (17. aprila 2008, ref. št. DRZW/2008-1670), ki je bilo izdano za izgradnjo in prisotnost Maasvlakte 2. To je podrobneje opisano v splošnem pojasnjevalnem memorandumu, ki je priložen k temu odloku.

Ta odlok posebej ureja omejitve dostopa do spodaj navedenih območij. Posebne izjeme glede omejitve dostopa ne zmanjšujejo zahtev za izdajo dovoljenj, kakor so opredeljene v oddelku 19d Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998, razen če se uporabljajo izjeme, opredeljene v pododdelku 2 oddelka 19d Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998 (projekti ali dejavnosti v skladu z načrtom upravljanja).

ODLOK

Oddelek 1

Dostop do območja „Verklikkerplaat“, kakor je prikazano na zemljevidu, ki je priložen k temu odloku, je treba omejiti.

Omejitev dostopa na Verklikkerplaat velja vse leto.

Omejeni dostop velja za vse vrste dejavnosti, razen za spodaj naštete:

Helikopterski preleti in rekreativni preleti majhnih letal

Helikopterski preleti nad tem območjem so dovoljeni nad najmanjšo dovoljeno višino 1 000 čevljev (približno 300 m).

Jadralno padalstvo in letenje z zmaji nad tem območjem sta prepovedana.

Za vse druge oblike rekreativnega letenja (motoriziranega ali nemotoriziranega) je to območje določeno kot „ohranitveno območje narave“ v skladu s kodeksom ravnanja za splošno letalstvo, Verantwoord Vliegen [„odgovorno letenje“], ki se uporablja za to kategorijo (3), ki določa, da se je treba teh območij izogibati, kadar koli je mogoče. Če se letenju nad temi območji ni mogoče izogniti, je treba leteti na višini vsaj 1 000 čevljev (približno 300 m), razen v primerih, ko to zaradi varnosti ni mogoče.

Oddelek 2

Dostop do območja „Slikken van Voorne“, ki se nahaja znotraj območja Voordelta, kakor je prikazano na zemljevidu, ki je priložen k temu odloku, je treba omejiti.

Omejitev dostopa na Slikken van Voorne velja vse leto.

Omejitev dostopa ne velja za spodaj naštete dejavnosti:

Ribolov s potegalkami

Ribolov s potegalkami je pod naslednjimi pogoji dovoljen vse leto. To zadeva eno podjetje, in sicer plovilo Tholen 5.

Treba je držati razdaljo vsaj 250 m od pribežališč z globoko vodo na blatnih ravnicah.

Ribiško plovilo mora biti opremljeno z delujočo opremo za sledenje za namene izvajanja zakona.

Helikopterski preleti in rekreativni preleti majhnih letal

Helikopterski preleti nad tem območjem so dovoljeni nad najmanjšo dovoljeno višino 1 000 čevljev (približno 300 m).

Jadralno padalstvo in letenje z zmaji nad tem območjem sta izrecno prepovedana.

Za vse druge oblike rekreativnega letenja (motoriziranega ali nemotoriziranega) je to območje določeno kot „ohranitveno območje narave“ v skladu s kodeksom ravnanja za splošno letalstvo, Verantwoord Vliegen [„odgovorno letenje“], ki se uporablja za to kategorijo, ki določa, da se je treba teh območij izogibati, kadar koli je mogoče. Če se letenju nad temi območji ni mogoče izogniti, je treba leteti na višini vsaj 1 000 čevljev (približno 300 m), razen v primerih, ko to zaradi varnosti ni mogoče.

Oddelek 3

Omejitve dostopa, opisane v oddelku 1 zgoraj, ne veljajo za naslednje dejavnosti na podlagi pododdelka 4 oddelka 20 Zakona o ohranjanju narave iz leta 1998:

Opravljanje potrebnih državnih nalog

Prisotnost vse leto za naloge, ki jih opravlja vlada ali se opravljajo v imenu vlade, z uporabo plovila, vozila ali letala ali brez njega, če je potrebna za namene ohranjevanja, vzdrževanja, razmejevanja, spremljanja, pregledovanja ali zasledovanja in za vojaške dejavnosti.

Vzdrževanje kablov in cevovodov

Vzdrževalna dela, ki se opravljajo na kablih in cevovodih med 1. septembrom in 1. majem. Dostop zunaj tega obdobja je dovoljen samo v nujnih primerih po presoji pristojnega organa.

Oddelek 4

1.   Območja, do katerih je s tem odlokom omejen dostop, so prikazana na priloženem zemljevidu z naslovom „Toegangelijkheidsbesluit Verklikkerplaat en Slikken van Voorne“ [odlok o omejitvi dostopa na območje Verklikkerplaat en Slikken van Voorne] in podrobno opredeljena s koordinatami.

2.   Meje omejenega območja so označene z znaki in bojami na kopnem in na vodi.

3.   Zemljevidi in drugi dodatki, kakor so navedeni v pododdelku 1, so na voljo za pregled šest tednov po objavi v prostorih direktorata za južno regijo, ki je del Ministrstva za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane in ima sedež v Eindhovnu, na Keisersgracht 5. Uradne ure so od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00.

Oddelek 5

Ta odlok se objavi v Staatscourant [Uradni list]. Pojasnjevalni memorandum, ki je priložen k temu odloku, se bere skupaj z odredbo.

Ugovori

Zainteresirane stranke lahko vložijo pisni ugovor na ta odlok po določbah iz Splošnega upravnega zakona. Take ugovore je treba vložiti v šestih tednih od objave odredbe v Staatscourant [Uradni list] na naslednjem naslovu:

Ministrstvo za kmetijstvo, naravo in kakovost hrane

Dienst Regelingen

Afdeling Recht & Rechtsbescherming

PO Box 20401

2500 EK Haag

Nizozemska

Ugovori morajo biti podpisani in morajo vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a)	ime in naslov stranke, ki vlaga ugovor;

(b)

datum;

(c)	opis odloka, proti kateremu se vlaga ugovor, in

(d)	razloge za ugovor.

POJASNJEVALNI MEMORANDUM

Območja Nature 2000

Na območju Voordelta živijo živalske in rastlinske vrste posebne ekološke vrednosti. Zato je bilo to območje določeno za območje Nature 2000 pod okriljem direktive EU o pticah in habitatih. Nizozemska mora vzpostaviti in ohranjati „ugodno ohranitveno stanje“ nekaterih vrst in njihovih habitatov. Ohranjanje prostoživečih živali je zakonsko urejeno z Zakonom o živalskih in rastlinskih vrstah, ohranitvena območja pa so zakonsko urejena z Zakonom o ohranjanju narave iz leta 1998. Zakon o ohranjanju narave zahteva, da se za vsa območja Nature 2000 določi načrt upravljanja.

Živalske in rastlinske vrste posebne ekološke vrednosti živijo na celotnem območju Voordelta; največja raznovrstnost je v severni polovici območja. Ohranitveni ukrepi so zato najbolj učinkoviti, če se uporabljajo za ta severna območja.

Poročilo o izravnalnih ukrepih zaradi Maasvlakte 2

Gradnja Maasvlakte 2 v območju Nature 2000 Voordelta bo povzročila izgubo ekološko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst, deloma tudi zaradi zmanjšanja velikosti območja Nature 2000 za 2 455 hektarov. Ključna odločitev o prostorskem načrtovanju (v nadaljnjem besedilu KOPN), Razvoj pristanišča Rotterdam 2006 (Rotterdam Main Port Development 2006), določa, da je treba to izgubo izravnati z vzpostavitvijo ohranitvenega območja narave drugje na območju Voordelta, kjer je mogoče določiti omejitve uporabe. KOPN navaja tudi, da bi omejitve uporabe in drugi ukrepi pomagali izboljšati ekološko vrednost ohranitvenega območja. Ekološke zahteve so bile obravnavane in pretehtane glede na obseg, v katerem bi bilo treba omejiti dejavnosti ljudi, zlasti glede na obstoječo rabo, in sicer s strani ljudi ali drugače.

Dovoljenje za gradnjo in prisotnost Maasvlakte 2, izdano na podlagi Zakona o ohranjanju narave, vključuje zahtevo po izravnalnih ukrepih za habitat vrste 1110 in za številne vrste ptic. Z obravnavanim odlokom o omejevanju dostopa bodo poleg ciljev Nature 2000 sprejeti izravnalni ukrepi.

Ukrepi

Kratkoročno je pomembno, da se omeji dostop do nekaterih območij Voordelte, da bi pravočasno izravnali učinke izgradnje in prisotnosti Maasvlakte 2 ter zato, da se omogoči spremljanje ohranjanja in ohranitve ekološko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so vključene v odlok o določitvi območja Voordelta.

Veljavni ukrepi za območje Voordelta bodo vključeni tudi v načrt upravljanja območja Voordelta. Do začetka veljavnosti tega načrta upravljanja se še naprej v celoti uporablja oddelek 19d Zakona o ohranjanju narave. Cilj tega odloka je samo ureditev dostopa in omejitev dostopa do nekaterih območij, ne določa pa opuščanja zahtev za dovoljenja v primerih, ko se dovoljenja zahtevajo na podlagi veljavne zakonodaje.

Odloki o omejitvi dostopa temeljijo na presoji vpliva na okolje in ustrezni oceni (izdelani za pripravo načrta upravljanja Voordelte), ki bosta vključeni tudi v načrt upravljanja Voordelte. Cilj načrta upravljanja in odloka o omejitvi dostopa je: ohraniti zavarovana naravna bogastva, nadomestiti izgubo zavarovanih naravnih bogastev zaradi izgradnje Maasvlakte 2 in, v mejah tega ohranjanja narave, upoštevanje interesov rekreativnih uporabnikov, turizma in ribičev.

Upravni ukrepi, kot so te omejitve dostopa, se bodo po potrebi prilagodili na podlagi spremljanja in ocenjevanja.

Pojasnjevalne opombe o omejitvah dostopa

Območje Slikken van Voorne je pomembno za varstvo raznih vrst ptic, ki živijo na njem (okoli dvajset vrst, zlasti race in pobrežniki), za katere so bili v odloku o določitvi območja Voordelte določeni ohranitveni cilji.

Območje Verklikkerplaat je zlasti pomembno za varstvo navadnega tjulnja.

Cilji Nature 2000

Pobrežniki in race

Za razne vrste pobrežnikov in rac, kot sta školjkarica in konopnica, je Slikken van Voorne v Voordelti območje za počitek in iskanje hrane. Območje Voordelta postaja vedno pomembnejše za njihov nadaljnji obstoj zaradi izginevanja habitata drugod, na primer na peščenih obrežjih Oosterschelde, kjer te ptice selivke počivajo in se hranijo.

Rekreativne dejavnosti v njihovi neposredni bližini, tako na obalah kot na vodi, motijo te ptice, ki so posebej občutljive na hrup in nenadne premike. Problem narašča, saj postaja sezona rekreativnih dejavnosti vedno daljša. Cilj ukrepov, ki omejujejo dostop do Slikken van Voorne, je doseči ohranitvene cilje, določene za race in pobrežnike v Odloku o določitvi območja Voordelta.

Navadni tjulenj

V začetku prejšnjega stoletja je območje Delte naseljevalo okoli deset tisoč navadnih tjulnjev. Zaradi onesnaževanja, lova in poseganja v njihov življenjski prostor s sistemom jezov Delta Works je pred petdesetimi leti njihova populacija štela le še nekaj ducatov posameznih živali. V zadnjih letih se je njihovo število povečalo na več kakor sto živali v območju Delte, 50 % katerih živi na območju Voordelta.

Območja plimovanja, kakršna so na območjih Hinderplaat, Bollen van de Ooster (Aardappelenbult) in Verklikkerplaat, uporabljajo za počitek. Vendar se v Voordelti ne razmnožujejo dobro. Na območjih plimovanja nimajo dovolj miru in tišine, da bi lahko kotili, hranili in skrbeli za mladiče. Mir in tišina sta nujno potrebna vse leto, najbolj občutljivo obdobje pa je pred in med obdobjem, ko mladiči sesajo, ter po njem, in sicer od 1. maja do 1. septembra.

Ukrepi, ki omejujejo dostop do njihovih počivališč na območjih Hinderplaat, Bollen van de Ooster in Verklikkerplaat v Voordelti, so pripravljeni tako, da v celotni Delti omogočajo naselitev vsaj dvesto navadnih tjulnjev. Tukaj bodo lahko skrbeli za mladiče in tako izpolnili cilje, določene v Odloku o določitvi območja Voordelta.

ZEMLJEVIDA

---

(1)  Velja od Staatsblad 2005 [Bilten zakonov, odredb in odlokov 2005], 473.

(2)  Staatscourant 2006 [Uradni list 2006] št. 91.

(3)  Kodeks ravnanja Verantwoord Vliegen [„odgovorno letenje“], Kraljeva nizozemska letalska zveza (Royal Netherlands Aeronautical Association, RNAA), 2004.

PRILOGA

VRSTA VODE: Reke

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Alpska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti reke	Prispevna površina (km2)	Nadmorska višina in geomorfologija	Alkalnost	Rečni režim
R-A1	Majhne do srednje velikosti, velika nadmorska višina, apnenčasta	10–1 000	800–2 500 m (prispevna površina), prodniki/manjši prodniki	Visoka alkalnost (vendar ne izjemno visoka)
R-A2	Majhne do srednje velikosti, velika nadmorska višina, silikatna	10–1 000	500–1 000 m (največja nadmorska višina prispevne površine 3 000 m, povprečna višina 1 500 m), prodniki	Neapnenčasta (granit, metamorfni). Srednja do nizka alkalnost	snežno-ledeniški rečni režim

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tip R-A1:	Nemčija, Avstrija, Francija, Italija, Slovenija
Tip R-A2:	Avstrija, Francija, Italija, Španija, Slovenija

REZULTATI

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni sistemi za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in zmernim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Tip R-A1
Avstrija	Avstrijski sistem za ocenjevanje ekološkega stanja rek (najslabši rezultat med multimetrijskimi indeksi za splošno degradacijo in saprobnim indeksom)	0,80	0,60
Francija	Classification française DCE Indice Biologique Global Normalisé (IBGN). Norme AFNOR NF T 90 350 (1992) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,93	0,79
Nemčija	PERLODES – Bewertungsverfahren von Fließgewässern auf Basis des Makrozoobenthos	0,80	0,60
Italija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,97	0,73
Slovenija	Slovenski sistem za ocenjevanje bentoških nevretenčarjev: Multimetrijski indeks (hidromorfologija/splošna degradacija), saprobni indeks	0,80	0,60
Tip R-A2
Avstrija	Avstrijski sistem za ocenjevanje ekološkega stanja rek (najslabši rezultat med multimetrijskimi indeksi za splošno degradacijo in saprobnim indeksom)	0,80	0,60
Francija (Alpe)	Classification française DCE Indice Biologique Global Normalisé (IBGN). Norme AFNOR NF T 90 350 (1992) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,93	0,71
Francija (Pireneji)	Classification française DCE Indice Biologique Global Normalisé (IBGN). Norme AFNOR NF T 90 350 (1992) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,94	0,81
Italija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,95	0,71
Španija	Iberian BMWP (IBMWP)	0,83	0,53

Biološki element kakovosti: fitobentos

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni sistemi za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Tip R-A1
Avstrija	Multimetrijska metoda, sestavljena iz treh modulov/metrik (trofični indeks, saprobni indeks, referenčne vrste)	0,87	0,56
Francija	Classification française DCE Indice Biologique Diatomées (IBD) Norme AFNOR NF T 90 (-354) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,86	0,71
Nemčija	Deutsches Bewertungsverfahren für Makrophyten und Phytobenthos (PHYLIB)	0,73	0,54
Slovenija	Multimetrijske metode, sestavljene iz dveh modulov/metrik	0,80	0,60
Tip R-A2
Avstrija	Multimetrijska metoda, sestavljena iz treh modulov/metrik (trofični indeks, saprobni indeks, referenčne vrste)	0,87	0,56
Francija	Classification française DCE Indice Biologique Diatomées (IBD) Norme AFNOR NF T 90 (-354) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,86	0,71
Španija	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS) (Lenoir &Coste, 1996)	0,94	0,74

VRSTA VODE: Reke

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Osrednja/baltska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti reke	Prispevna površina (km2)	Nadmorska višina in geomorfologija	Alkalnost (meq/l)
R-C1	Majhna, nižinska, silikatni pesek	10–100	nižinska, prevladuje peščen substrat (majhni delci), širina 3–8 m (celotnega prereza rečnega profila)	> 0,4
R-C2	Majhna, nižinska, silikatna – skale	10–100	nižinska, skale, širina 3–8 m (celotnega prereza rečnega profila)	< 0,4
R-C3	Majhna, srednjegorska, silikatna	10–100	srednjegorska, skale (granit) – prodnat substrat, širina 2–10 m (celotnega prereza rečnega profila)	< 0,4
R-C4	Srednje velikosti, nižinska, mešana	100–1 000	nižinska, peščen do prodnat substrat, širina 8–25 m (celotnega prereza rečnega profila)	> 0,4
R-C5	Velika, nižinska, mešana	1 000—10 000	nižinska, območje mrene, različne hitrosti, največja nadmorska višina prispevne površine: širina 800 m > 25 m (celotnega prereza rečnega profila)	> 0,4
R-C6	Majhna, nižinska, apnenčasta	10–300	nižinska, prodnat substrat (apnenec), širina 3–10m (celotnega prereza rečnega profila)	> 2

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tip R-C1:	Belgija (Flandrija), Nemčija, Danska, Francija, Italija, Litva, Nizozemska, Poljska, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip R-C2:	Španija, Francija, Irska, Portugalska, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip R-C3:	Avstrija, Belgija (Valonija), Češka, Nemčija, Poljska, Portugalska, Španija, Švedska, Francija, Latvija, Luksemburg, Združeno kraljestvo
Tip R-C4:	Belgija (Flandrija), Češka, Nemčija, Danska, Estonija, Španija, Francija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip R-C5:	Češka, Estonija, Francija, Nemčija, Španija, Irska. Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip R-C6:	Danska, Estonija, Španija, Francija, Irska, Italija, Poljska, Litva, Luksemburg, Švedska, Združeno kraljestvo

REZULTATI

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnega sistema za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Naslednji rezultati veljajo za vse zgoraj opisane tipe.

Država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Avstrija	Avstrijski sistem za ocenjevanje ekološkega stanja rek (najslabši rezultat med multimetrijskimi indeksi za splošno degradacijo in saprobnim indeksom)	0,80	0,60
Belgija (Flandrija)	Multimetric Macroinvertebrate Index Flanders (MMIF)	0,90	0,70
Belgija (Valonija)	Indice Biologique Global Normalisé (IBGN) (Norme AFNOR NF T 90 350, 1992) in „Provisional Definition of the Good Status“, Ministrstva valonske regije (2007)	0,97	0,74
Danska	Danish Stream Fauna Index (DSFI)	1,00	0,71
Nemčija	PERLODES –Bewertungsverfahren von Fließgewässern auf Basis des Makrozoobenthos	0,80	0,60
Francija	Classification française DCE Indice Biologique Global Normalisé (IBGN). Norme AFNOR NF T 90 350 (1992) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,94	0,80
Irska	Quality Rating System (Q-value)	0,85	0,75
Italija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,96	0,72
Luksemburg	Classification luxembourgeoise DCE, Indice Biologique Global Normalisé (IBGN), Norme AFNOR NF T 90 350, 1992) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 07 št. 4 z dne 11. aprila 2007	0,96	0,72
Nizozemska	KRW-maatlat	0,80	0,60
Poljska	BMWP (BMWP-PL) preverjen s spremenjenim margalefovim diverzitetnim indeksom	0,89	0,68
Španija	Multimetrijski indeksi severne Španije	0,93	0,70
Švedska	DJ-index (Dahl & Johnson 2004)	0,80	0,60
Združeno kraljestvo	River Invertebrate Classification Tool (RICT)	0,97	0,86

Biološki element kakovosti: fitobentos

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Tip	Razmerja ekološke kakovosti
			Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Avstrija	Multimetrijska metoda, sestavljena iz treh modulov/metrik (trofični indeks, saprobni indeks, referenčne vrste)	Vsi tipi, nadmorska višina < 500 m	0,70	0,42
		Vsi tipi, nadmorska višina > 500 m	0,71	0,42
Belgija (Flandrija)	Proportions of Impact-Sensitive and Impact-Associated Diatoms (PISIAD)	Vsi tipi	0,80	0,60
Belgija (Valonija)	Indice Biologique Global Normalisé (IPS) (Norme AFNOR NF T 90, - 354) in „Provisional Definition of the Good Status“, Ministrstva valonske regije (2007)	Vsi tipi	0,93	0,68
Estonija	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	Vsi tipi	0,85	0,70
Francija	Classification française DCE Indice Biologique Diatomées (IBD) Norme AFNOR NF T 90 (-354) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	Nacionalni tipi 1, 2 in 4	0,93	0,80
		Nacionalni tip 3	0,92	0,77
Nemčija	Deutsches Bewertungsverfahren für Makrophyten und Phytobenthos (PHYLIB)	R-C1	0,67	0,43
		R-C3	0,67	0,43
		R-C4	0,61	0,43
		R-C5	0,73	0,55
Irska	Revised form of Trophic Diatom Index (TDI)	Vsi tipi	0,93	0,78
Luksemburg	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	Vsi tipi	0,85	0,70
Nizozemska	KRW Maatlat	Vsi tipi	0,80	0,60
Španija	Diatom multimetric (MDIAT)	Vsi tipi	0,93	0,70
Švedska	Švedske metode za ocenjevanje, švedski predpisi EPA (NFS 2008:1), ki temeljijo na indeksu Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	Vsi tipi	0,89	0,74
Združeno kraljestvo	Diatom Assessment for River Ecological Status (DARES)	Vsi tipi	0,93	0,78

VRSTA VODE: Reke

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Vzhodna celinska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti reke	Ekoregija	Prispevna površina (km2)	Nadmorska višina (m)	Geologija	Podlaga
R-E1	Karpati: majhne do srednje velikosti, srednjegorska	10	10–1 000	500–800	silikatna	gramoz in prod
R-E2	Nižina: majhne do srednje velikosti, nižinska	11 in 12	100–1 000	< 200	mešana	pesek in mulj
R-E4	Nižina: srednje velikosti, srednjegorska	11 in 12	100–1 000	200–500	mešana	pesek in gramoz

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tip R-E1:	Češka, Madžarska, Romunija, Slovaška
Tip R-E2:	Češka, Madžarska, Romunija, Slovaška
Tip R-E4:	Avstrija, Češka, Madžarska, Slovaška, Slovenija

REZULTATI

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Tip R-E1, R-E2, R-E4
Slovaška	Slovaški sistem za ocenjevanje ekološkega stanja rek	0,80	0,60
Tip R-E4
Avstrija	Avstrijski sistem za ocenjevanje ekološkega stanja rek (najslabši rezultat med multimetrijskimi indeksi za splošno degradacijo in saprobnim indeksom)	0,80	0,60

VRSTA VODE: Reke

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Sredozemska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti reke	Prispevna površina (km2)	Nadmorska višina (m)	Geologija	Rečni režim
R-M1	Majhna, srednjegorska, sredozemski potoki	10–100	200–800	Mešani materiali	Zelo sezonski
R-M2	Majhne/srednje velikosti, nižinska, sredozemski potoki	10–1 000	< 400	Mešani materiali	Zelo sezonski
R-M4	Majhne/srednje velikosti, sredozemski gorski potoki	10–1 000	400–1 500	Brez silicija	Zelo sezonski
R-M5	Majhna, nižinska, občasna	10–100	< 300	Mešani materiali	Občasni

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tip R-M1:	Francija, Grčija, Italija, Portugalska, Slovenija, Španija
Tip R-M2:	Francija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija
Tip R-M4:	Ciper, Francija, Grčija, Italija, Španija
Tip R-M5:	Ciper, Italija, Portugalska, Slovenija, Španija

REZULTATI

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
R-M1
Francija	Classification française DCE Indice Biologique Global Normalisé (IBGN). Norme AFNOR NF T 90 350 (1992) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,94	0,81
Grčija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,95	0,71
Italija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,97	0,72
Portugalska	North Invertebrate Portuguese Index, IPtIN	0,92	0,69
Španija	IBMWP	0,78	0,48
R-M2
Grčija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,94	0,71
Italija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,94	0,70
Portugalska	North Invertebrate Portuguese Index, IPtIN	0,87	0,66
R-M4
Ciper	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,97	0,73
Grčija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,96	0,72
Italija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,94	0,70
Španija	IBMWP	0,83	0,51
R-M5
Italija	STAR Intercalibration Common Metric Index (STAR_ICMi)	0,97	0,73
Portugalska	South Invertebrate Portuguese Index, IPtIS	0,98	0,72
Španija	IBMWP	0,91	0,55

Biološki element kakovosti: fitobentos

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
R-M1
Francija	Classification française DCE Indice Biologique Diatomées (IBD) Norme AFNOR NF T 90 (-354) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,93	0,80
Portugalska	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	0,84	0,62
Španija	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	0,90	0,67
R-M2
Francija	Classification française DCE Indice Biologique Diatomées (IBD) Norme AFNOR NF T 90 (-354) in okrožnica MEDD/DE/MAGE/BEMA 05 št. 14 z dne 28. julija 2005, spremenjena 13. junija 2007	0,93	0,80
Portugalska	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	0,84	0,62
Španija	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	0,93	0,70
R-M4
Španija	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	0,91	0,68
R-M5
Portugalska	Evropski indeks (CEE)	0,85	0,64
Španija	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	0,95	0,71

VRSTA VODE: Reke

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Severna

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti reke	Prispevna površina (del reke)	Nadmorska višina in geomorfologija	Alkalnost (meq/l)	Organski material (mg Pt/l)
R-N1	Majhna, nižinska, silikatna, zmerno alkalna	10–100 km2	< 200 m ali pod najvišjo višino obale	0,2–1	< 30 (< 150 na Irskem)
R-N3	Majhna/srednje velikosti, nižinska, organska	10–1 000 km2		< 0,2	> 30
R-N4	Srednje velikosti, nižinska, silikatna, zmerno alkalna	100–1 000 km2		0,2–1	< 30
R-N5	Majhna, srednjegorska, silikatna	10–100 km2	Med nižino in gorovjem	< 0,2	< 30

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tip R-N1:	Finska, Irska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip R-N3:	Finska, Irska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip R-N4:	Finska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip R-N5:	Finska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo

REZULTATI

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Naslednji rezultati veljajo za vse zgoraj opisane tipe

Država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Finska	Multimetrijski sistem, oblikovana prva verzija	0,80	0,60
Irska	Quality Rating System (Q-value)	0,85	0,75
Norveška	Average score per taxon (ASPT)	0,99	0,87
Švedska	DJ-index (Dahl & Johnson 2004)	0,80	0,60
Združeno kraljestvo	River Invertebrate Classification Tool (RICT)	0,97	0,86

Biološki element kakovosti: fitobentos

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Naslednji rezultati veljajo za vse zgoraj opisane tipe

Država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Finska	Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	0,91	0,80
Irska	Revised form of Trophic Diatom Index (TDI)	0,93	0,78
Švedska	Švedske metode za ocenjevanje, švedski predpisi EPA (NFS 2008:1), ki temeljijo na indeksu Indice de Polluosensibilité Spécifique (IPS)	0,89	0,74
Združeno kraljestvo	Diatom Assessment for River Ecological Status (DARES)	0,93	0,78

VRSTA VODE: Jezera

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Atlantska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti jezera	Nadmorska višina (m)	Povprečna globina (m)	Alkalnost (meq/l)
LA1/2	Nižinsko, plitvo, apnenčasto, majhno in veliko	< 200	3–15	> 1

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Irska in Združeno kraljestvo

REZULTATI

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Fitoplankton: parameter, ki kaže biomaso (klorofil-a)

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Naslednji rezultati se nanašajo na povprečne vrednosti rastne sezone in veljajo za vse države, ki jim je skupen tip

Tip	Razmerja ekološke kakovosti		Koncentracije klorofila-a (μg/l)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
LA1/2	0,55	0,32	4,6—7,0	8,0—12,0

VRSTA VODE: Jezera

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Alpska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti jezera	Nadmorska višina (m)	Povprečna globina (m)	Alkalnost (meq/l)	Velikost jezera (km2)
L-AL3	Nižinsko ali srednjegorsko, globoko, zmerne do visoke alkalnosti (gorski vpliv), veliko	50–800	> 15	> 1	> 0,5
L-AL4	Srednjegorsko, plitvo, zmerne do visoke alkalnosti (alpski vpliv), veliko	200–800	3–15	> 1	> 0,5

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tipa L-AL3 in L-AL4:

Avstrija, Francija, Nemčija, Italija in Slovenija

REZULTATI

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Fitoplankton: parameter, ki kaže biomaso

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Naslednji rezultati se nanašajo na povprečne letne vrednosti in veljajo za vse države, ki jim je skupen tip. Države članice se lahko odločijo, ali bodo uporabljale klorofil-a, skupni biovolumen ali oba parametra.

Klorofil-a

Tip	Razmerja ekološke kakovosti		Koncentracije klorofila-a (μg/l)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
L-AL3	0,70	0,40	2,1—2,7	3,8—4,7
L-AL4	0,75	0,41	3,6—4,4	6,6—8,0

Skupni biovolumen

Tip	Razmerja ekološke kakovosti		Skupni biovolumni (mm3/l)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
L-AL3	0,60	0,25	0,3—0,5	0,8—1,2
L-AL4	0,64	0,26	0,8—1,1	1,9—2,7

Fitoplankton: parametri, ki kažejo taksonomsko sestavo in številčnost

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih parametrov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Država	Parametri, za katere je bila izvedena interkalibracija	Tip	Razmerja ekološke kakovosti		Meje med razredi
			Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Avstrija Slovenija	Brettum index	L-AL3	0,94	0,83	4,12—4,34	3,64—3,83
		L-AL4	0,94	0,81	3,69—3,87	3,20—3,34
Nemčija	PTSI (Phytoplankton Taxa Lake Index)	L-AL3	0,60	0,43	1,25	1,75
		L-AL4	0,71	0,56	1,75	2,25
Italija	PTIot (Phytoplankton Taxa Index)	L-AL 3 (povprečna globina < 100 m)	0,95	0,89	3,43	3,22
		L-AL4	0,95	0,85	3,37	3,01
	PTIspecies (Phytoplankton Taxa Index)	L-AL 3 (povprečna globina > 100 m)	0,93	0,82	4,00	3,50

Biološki element kakovosti: makrofiti

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni sistemi za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Avstrija Tip L-AL3 in L-AL4	Avstrijski sistem za ocenjevanje makrofitov Austrian Index Macrophytes for Lakes (AIM for Lakes), Modul 1	0,80	0,60
Nemčija Tip L-AL3	Nemški sistem za ocenjevanje makrofitov/fitobentosov: Modul 1	0,78	0,51
Nemčija Tip L-AL4	Nemški sistem za ocenjevanje makrofitov/fitobentosov: Modula 1 in 2	0,71	0,47

VRSTA VODE: Jezera

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Osrednja/baltska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti jezera	Nadmorska višina (m)	Povprečna globina (m)	Alkalnost (meq/l)	Zadrževalni čas (v letih)
L-CB1	Nižinsko, plitvo, apnenčasto	< 200	3–15	> 1	1–10
L-CB2	Nižinsko, zelo plitvo, apnenčasto	< 200	< 3	> 1	0,1–1
L-CB3	Nižinsko, plitvo, majhno, silikatno (zmerno alkalno)	< 200	3–15	0,2–1	1–10

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tipa L-CB1 in L-CB2:	Belgija, Nemčija, Danska, Estonija, Francija, Litva, Latvija, Nizozemska, Poljska, Združeno kraljestvo
Tip L-CB3:	Belgija, Danska, Estonija, Francija, Latvija, Poljska

REZULTATI

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Fitoplankton: parameter, ki kaže biomaso

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Naslednji rezultati se nanašajo na povprečne vrednosti rastne sezone in veljajo za vse države, ki so jim skupni tipi

Tip	Razmerja ekološke kakovosti		Koncentracije klorofila-a (μg/l)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
L-CB1	0,55	0,32	4,6—7,0	8,0—12,0
L-CB2	0,63	0,30	9,9—11,7	21,0—25,0
L-CB3	0,57	0,31	4,3—6,5	8,0—12,0

Biološki element kakovosti: makrofiti

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Naslednji rezultati veljajo za tipa LCB1 in LCB2

Država	Nacionalni sistemi za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Belgija	Flamski sistem za ocenjevanje makrofitov	0,80	0,60
Nemčija	Nemški sistem za ocenjevanje makrofitov: Referenčni indeks	0,75	0,50
Estonija	Estonski sistem za ocenjevanje makrofitov	0,80	0,60
Latvija	Latvijski sistem za ocenjevanje makrofitov	0,80	0,60
Nizozemska	Nizozemski sistem za ocenjevanje makrofitov (KRW-Maatlat)	0,80	0,60
Združeno kraljestvo	Sistem za ocenjevanje makrofitov Združenega kraljestva LEAFPACS	0,80	0,60

VRSTA VODE: Jezera

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Sredozemska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti jezera	Nadmorska višina (m)	Povprečna letna količina padavin (mm) in temperatura ( oC)	Povprečna globina (m)	Alkalnost (meq/l)	Velikost jezera (km2)
L-M5/7	Vodni zbiralniki, globoko, veliko, silikatno, „vlažna območja“ prispevna površina < 20 000 km2	0–800	> 800 ali < 15	> 15	< 1	> 0,5
L-M8	Vodni zbiralniki, globoko, veliko, apnenčasto, prispevna površina < 20 000 km2	0–800	—	> 15	> 1	> 0,5

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tip L-M5/7:	Grčija, Francija, Portugalska, Španija, Romunija
Tip L-M8:	Ciper, Grčija, Francija, Italija, Španija, Romunija

REZULTATI

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Fitoplankton: parametri, ki kažejo biomaso

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Naslednji rezultati se nanašajo na povprečne poletne vrednosti za fotično cono in veljajo za vse države, ki jim je skupen tip. Države članice se lahko odločijo, ali bodo uporabljale klorofil-a, skupni biovolumen ali oba parametra.

Klorofil-a

Tip	Razmerja ekološke kakovosti	Koncentracije klorofila-a (μg/l)
	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
L-M5/7	0,21	6,7—9,5
L-M8	0,43	4,2—6,0

Skupni biovolumen

Tip	Razmerja ekološke kakovosti	Skupni biovolumen (mm3/l)
	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
L-M5/7	0,19	1,9
L-M8	0,36	2,1

Fitoplankton: parametri, ki kažejo taksonomsko sestavo in številčnost

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Naslednji rezultati se nanašajo na povprečne poletne vrednosti za fotično cono in veljajo za vse države, ki jim je skupen tip. Države članice morajo uporabljati vsaj enega od parametrov, za katere je bila izvedena interkalibracija (odstotek cianobakterije, Catalan index in Med PTI index)

Odstotek cianobakterije

Tip in država	Razmerja ekološke kakovosti	% cianobakterije
	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Tip L-M5/7
Vse države, ki jim je skupen tip	0,91	9,2
Tip L-M8
Vse države, ki jim je skupen tip	0,72	28,5

Razmerja ekološke kakovosti, izračunana kot REK = (100 – vrednost meje)/(100 – referenčna vrednost)

Catalan index

Tip in država	Razmerja ekološke kakovosti	Catalan index
	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Tip L-M5/7
Vse države, ki jim je skupen tip	0,97	10,6
Tip L-M8
Vse države, ki jim je skupen tip	0,98	7,7

Razmerja ekološke kakovosti, izračunana kot REK = (400 – vrednost meje)/(400 – referenčna vrednost)

Med PTI index

Tip in država	Razmerja ekološke kakovosti	Med PTI
	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Tip L-M5/7
Vse države, ki jim je skupen tip	0,75	2,32
Tip L-M8
Vse države, ki jim je skupen tip	0,77	2,38

VRSTA VODE: Jezera

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Severna

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Značilnosti jezera	Nadmorska višina (m)	Povprečna globina (m)	Alkalnost (meq/l)	Barva (mg Pt/l)
LN1	Nižinsko, plitvo, zmerne alkalnosti, ni motno	< 200	3–15	0,2–1	< 30
LN2a	Nižinsko, plitvo, nizke alkalnosti, ni motno	< 200	3–15	< 0,2	< 30
LN2b	Nižinsko, globoko, nizke alkalnosti, ni motno	< 200	> 15	< 0,2	< 30
LN3a	Nižinsko, plitvo, nizke alkalnosti, delno motno	< 200	3–15	< 0,2	30–90
LN5	Srednjegorsko, plitvo, nizke alkalnosti, ni motno	200–800	3–15	< 0,2	< 30
LN6a	Srednjegorsko, plitvo, nizke alkalnosti, delno motno	200–800	3–15	< 0,2	30–90
LN8a	Nižinsko, plitvo, zmerne alkalnosti, delno motno	< 200	3–15	0,2–1	30–90

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tipi LN1, LN2a, LN3a, LN8a:	Irska, Finska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo
Tipi LN2b, LN5 in LN6a:	Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Fitoplankton: parameter, ki kaže biomaso

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Naslednji rezultati se nanašajo na povprečne vrednosti rastne sezone in veljajo za vse države, ki jim je skupen tip

Tip	Razmerja ekološke kakovosti		Koncentracije klorofila-a (μg/l)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
LN1	0,50	0,33	5,0—7,0	7,5—10,5
LN2a	0,50	0,29	3,0—5,0	5,0—8,5
LN2b	0,50	0,33	3,0—5,0	4,5—7,5
LN3a	0,50	0,30	5,0—7,0	8,0—12,0
LN5	0,50	0,33	2,0—4,0	3,0—6,0
LN6a	0,50	0,33	4,0—6,0	6,0—9,0
LN8a	0,50	0,33	7,0—10,0	10,5—15,0

Biološki element kakovosti: makrofiti

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija (za makrofite samo interkalibracija)

Tip	Značilnosti jezera	Alkalnost (meq/l)	Barva (mg Pt/l)
101	Nizka alkalnost, ni motno	0,05—0,2	< 30
102	Nizka alkalnost, motno	0,05—0,2	> 30
201	Zmerna alkalnost, ni motno	0,2—1,0	< 30
202	Zmerna alkalnost, motno	0,2—1,0	> 30
301	Visoka alkalnost, ni motno	> 1,0	< 30
302	Visoka alkalnost, motno	> 1,0	> 30

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tipi 101, 102, 201 in 202:	Irska, Finska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip 301:	Irska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo
Tip 302:	Irska, Norveška, Švedska, Združeno kraljestvo

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje

Država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Tip	Razmerja ekološke kakovosti
			Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Irska	Free Macrophyte Index	Vsi tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija	0,90	0,68
Švedska	Trofični indeks za makrofite (Ecke)	Tip 101	0,98	0,79
		Tip 102	0,98	0,88
		Tip 201	0,94	0,83
		Tip 202	0,96	0,83
Norveška	Trofični indeks za makrofite (Mjelde)	Tip 101	0,94	0,61
		Tip 102	0,96	0,65
		Tip 201	0,91	0,72
		Tip 202	0,9	0,77
		Tip 301	0,92	0,69
Združeno kraljestvo	Sistem za ocenjevanje makrofitov Združenega kraljestva LEAFPACS	Vsi tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija	0,80	0,60

VRSTA VODE: Obalno morje in somornica

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Baltska

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Slanost (psu)	Izpostavljenost	Globina	Število dni, ko vodo pokriva led	Druge značilnosti
CW B0	0,5–3	v zavetju	plitva	> 150	Predeli v Botnijskem zalivu (Northern Quark)
CW B2	3–6	v zavetju	plitva	90–150	Predeli v Botnijskem morju
CW B3 a	3–6	v zavetju	plitva	~90	Predeli na območju, ki se razteza od južnega Botnijskega morja do Arhipelaškega morja in zahodnega Finskega zaliva
CW B3 b	3–6	izpostavljena	plitva	~90
CW B12 a Vzhodno Baltsko morje	5–8	v zavetju	plitva	—	Predeli v Riškem zalivu
CW B12 b Zahodno Baltsko morje	8–22	v zavetju	plitva	—	Predeli ob južni obali Švedske in ob odprti obali južnozahodnega Baltskega morja ob Danski in Nemčiji
CW B13	6–22	izpostavljena	plitva	—	Predeli ob obali Estonije, Latvije in Litve, poljska obala in danski otok Bornholm
CW B 14	6–22	v zavetju	plitva	—	Lagune
TW B 13	6–22	izpostavljena	plitva	—	Somornica. Predeli ob obali Litve in Poljske

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tipi CWB0, CWB2, CWB3a, CWB3b:	Finska, Švedska
Tip CWB12a:	Estonija
Tip CWB12b:	Nemčija, Danska, Švedska
Tip CWB13:	Danska, Estonija, Litva, Latvija, Poljska
Tip CWB14:	Danska, Poljska
Tip TWB13:	Litva, Poljska

REZULTATI

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni sistem za razvrščanje, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
CW B0
Finska	Finski indeks BBI (Brackish water Benthic Index)	0,99	0,59
Švedska	Švedski multimetrijski indeks BQI (biological quality index) (favna v mehkem sedimentu)	0,77	0,31
CW B2
Finska	Finski indeks BBI (Brackish water Benthic Index)	0,95	0,57
Švedska	Švedski multimetrijski indeks BQI (biological quality index) (favna v mehkem sedimentu)	0,76	0,29
CW B3 a
Finska	Finski indeks BBI (Brackish water Benthic Index)	0,89	0,53
Švedska	Švedski multimetrijski indeks BQI (biological quality index) (favna v mehkem sedimentu)	0,76	0,29
CW B3 b
Finska	Finski indeks BBI (Brackish water Benthic Index)	0,90	0,54
Švedska	Švedski multimetrijski indeks BQI (biological quality index) (favna v mehkem sedimentu)	0,76	0,29

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Fitoplankton: parameter, ki kaže biomaso (klorofil-a)

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Sledeči rezultati veljajo za poletno povprečje maj/junij–september

Tip in država	Razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje		Vrednosti/obseg parametrov klorofil-a (μg/l)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
CW B0
Vse države, ki jim je skupen tip	0,76	0,56	1,7 (1,5—1,8)	2,3 (2,0—2,7)
CW B2
Vse države, ki jim je skupen tip	0,78	0,56	1,8	2,5 (2,3—2,6)
CW B3 a
V zavetju Vse države, ki jim je skupen tip	0,71	0,49	2,4 (2,2—2,6)	3,5 (2,9—4,0)
CW B3 b
Izpostavljena Vse države, ki jim je skupen tip	0,81	0,68	1,5	1,8
CW B 12 a
Vzhodno Baltsko morje Slanost 5–8 psu Vse države, ki jim je skupen tip	0,82	0,66	2,2	2,7
CW B 12 b
Zahodno Baltsko morje Slanost 8–22 psu Vse države, ki jim je skupen tip	0,92	0,63	1,3 (1,1—1,5)	1,9
CW B 13
Danska, Estonija in Latvija	0,92	0,75	1,3	1,6
CW B 14
Danska	0,82	0,56	1,1	1,6
TW B 13
Vse države, ki jim je skupen tip	0,90	0,66	4,2	5,8

Biološki element kakovosti: kritosemenke

Kritosemenke: parameter, ki kaže številčnost (največja globina morske trave (Zostera marina))

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Tip in država	Razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje		Vrednosti/obsegi parametrov Največja globina (m) morske trave (Zostera marina)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
CW B 12 b
Danska in Nemčija Odprta obala	0,90	0,74	8,5 (8,0—9,4)	7 (6,6—7,1)

VRSTA VODE: Obalno morje in somornica

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Severovzhodni Atlantik

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Opis lastnosti	Slanost (psu) Razpon bibavice (m) Globina (m)	Hitrost tokov (vozli) Izpostavljenost	Mešanje Zadrževalni čas
NEA1/26a	Odprti ocean, izpostavljena ali v zavetju, evhalina, plitva	> 30 Srednja amplituda bibavice 1–5 < 30	Srednja 1–3 Izpostavljena ali v zavetju	Dobro premešana Več dni
NEA1/26b	Zaprta morja, izpostavljena ali v zavetju, evhalina, plitva	> 30 Srednja amplituda bibavice 1–5 < 30	Srednja 1–3 Izpostavljena ali v zavetju	Dobro premešana Več dni
NEA1/26c	Zaprta morja, zaprta ali v zavetju, delno stratificirana	> 30 Majhna/srednja amplituda bibavice < 1–5 < 30	Srednja 1–3 Izpostavljena ali v zavetju	Delno stratificirana Več dni ali tednov
NEA1/26d	Skandinavska obala, izpostavljena ali v zavetju, plitva	> 30 Majhna amplituda bibavice < 1 < 30	Majhna < 1 Izpostavljena ali zmerno izpostavljena	Delno stratificirana Več dni ali tednov
NEA1/26e	Predeli dvigovanja pridnene vode, izpostavljena ali v zavetju, evhalina, plitva	> 30 Srednja amplituda bibavice 1–5 < 30	Srednja 1–3 Izpostavljena ali v zavetju	Dobro premešana Več dni
NEA3/4	Polihalina, izpostavljena ali zmerno izpostavljena (Tip Vatsko morje)	Polihalina 18–30 Srednja amplituda bibavice 1–5 < 30	Srednja 1–3 Izpostavljena ali zmerno izpostavljena	Dobro premešana Več dni
NEA7	Globoki fjordski in morsko-jezerski sistemi	> 30 Srednja amplituda bibavice 1–5 > 30	Majhna < 1 V zavetju	Dobro premešana Več dni
NEA8	Tip Skagerrak Inner Arc, polihalina, srednja amplituda bibavice, v zavetju, plitva	Polihalina 18–30 Majhna amplituda bibavice < 1 < 30	Majhna < 1 V zavetju	Delno stratificirana Več dni ali tednov
NEA9	Fjord s plitvim pragom ob ustju z zelo veliko največjo globino v osrednjem delu s slabo izmenjavo globinske vode	Polihalina 18–30 Majhna amplituda bibavice < 1 > 30	Majhna < 1 V zavetju	Delno stratificirana Več tednov
NEA10	Tip Skagerrak Inner Arc, polihalina, majhna amplituda bibavice, v zavetju, plitva	Polihalina 18–30 Majhna amplituda bibavice < 1 > 30	Majhna < 1 Izpostavljena	Delno stratificirana Več dni
NEA11	Somornica	Oligohalina 0–35 Majhna do velika amplituda bibavice < 30	Različna Izpostavljena ali zmerno izpostavljena	Delno ali v celoti stratificirana Več dni ali tednov

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tip NEA1/26a:	Španija, Francija, Irska, Norveška, Združeno kraljestvo
Tip NEA1/26b:	Belgija, Francija, Nizozemska in Združeno Kraljestvo
Tip NEA1/26c:	Nemčija, Danska
Tip NEA1/26d:	Danska
Tip NEA1/26e:	Portugalska, Španija
Tip NEA3/4:	Nemčija, Nizozemska
Tip NEA7:	Norveška, Združeno kraljestvo
Tip NEA8:	Danska, Norveška, Švedska
Tip NEA9:	Norveška, Švedska
Tip NEA10:	Norveška, Švedska
Tip NEA11:	Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Združeno kraljestvo

REZULTATI

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija

Rezultati veljajo le za habitate v mehkem sedimentu (habitati v mulju/pesku pod bibavičnim pasom)

Tip in država	Nacionalni sistem za razvrščanje	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Tipi NEA1/26, NEA 3/4 in NEA 7 (indeksi, na katere vplivajo predvsem obogatitev z organskimi snovmi in toksično onesnaženje habitatov v mehkem sedimentu)
Danska	DKI	0,67	0,53
Francija	M-AMBI	0,77	0,53
Nemčija	M-AMBI	0,85	0,70
Irska	IQI	0,75	0,64
Norveška	NQI	0,92	0,81
Portugalska	P-BAT	0,79	0,58
Španija	M-AMBI	0,77	0,53
Združeno kraljestvo	IQI	0,75	0,64
Tipa NEA1/26 in NEA3/4 (indeks, na katerega vplivajo večkratni pritiski v raznovrstnih habitatih)
Belgija	BEQI	0,80	0,60
Nizozemska	BEQI	0,80	0,60
Tipi NEA8/9/10
Danska	DKI	0,82	0,63
Norveška	NQI	0,92	0,81
Švedska	BQI	0,89	0,68

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Fitoplankton: parameter, ki kaže biomaso (klorofil-a)

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Naslednji rezultati veljajo za države, ki jim je skupen tip. Vrednosti parametra so izražene v μg/l kot vrednost 90-tega percentila, izračunana za določeno rastno sezono v šestletnem obdobju. Rezultati so povezani z geografskimi predeli znotraj tipov, kot so opisani v tehničnem poročilu.

Tip	Razmerja ekološke kakovosti		Vrednosti (μg/l, 90-ti percentil)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
NEA1/26a	0,67	0,33	1–5	2–10
NEA1/26b	0,67	0,44	6–10	9–15
NEA1/26c	0,67	0,44	5	7,5
NEA1/26d	0,67	0,50	3	4
NEA1/26e	0,67	0,44	6–8	9–12
NEA8	0,67	0,33	1,5	3
NEA9	0,67	0,33	2,5	5
NEA10	0,67	0,33	3	6

Fitoplankton: parameter, ki kaže cvetenje

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Tip in država	Nacionalni parameter, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti		Vrednosti ( % posameznih štetij taksonov nad mejami)
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
NEA1/26a/b, NEA3/4
Belgija
Nemčija
Nizozemska
Združeno kraljestvo	Phaeocystis cvetenje	0,92	0,49	9	17
NEA1/26a/b
Španija
Francija
Irska
Združeno kraljestvo	Štetja celic taksonov	0,84	0,43	20	39
NEA1/26e
Portugalska
Španija	Štetja celic taksonov	0,83	0,51	30	49

Biološki element kakovosti: makroalge

Makroalge: parameter, ki kaže sestavo

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih parametrov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni parameter, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
NEA1/26
Irska	Multimetrijski sistem, s skrajšanim seznamom, za skalnate obale	0,80	0,60
Norveška	Multimetrijski sistem, s skrajšanim seznamom, za skalnate obale	0,80	0,60
Združeno kraljestvo	Multimetrijski sistem, s skrajšanim seznamom, za skalnate obale	0,80	0,60
Španija	Multimetrijski sistem CFR	0,81	0,57
Portugalska	Multimetrijski sistem p-MarMAT	0,82	0,64
Irska Združeno kraljestvo	Multimetrijski sistem za oportunistične makroalge	0,80	0,60
NEA8/9/10
Norveška Švedska	Alge pod bibavičnim pasom (največja globina vrst makroalg)	0,81	0,61

Biološki element kakovosti: kritosemenke

Kritosemenke: parametri, ki kažejo taksonomsko sestavo in številčnost

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih parametrov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip in država	Nacionalni parameter, za katerega je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti		Vrednosti parametra (1)
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
NEA1/26, NEA 3/4, NEA11
Irska Nizozemska Združeno kraljestvo	Multimetrijski indeks za številčnost (gostoto) morske trave v bibavičnem pasu in multimetrijsko sestavo vrst	0,90	0,70	Se ne uporablja	Se ne uporablja
NEA1/26, NEA3/4
Nemčija Irska Nizozemska Združeno kraljestvo	Morska trava v bibavičnem pasu (površina: površina v jutrih/velikost dna)	0,90	0,70	10	30

VRSTA VODE: Obalne vode in somornica

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Sredozemska

Rezultati veljajo le za obalne vode.

Tipologija je razvita le za določene elemente kakovosti (glej spodaj).

REZULTATI

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje

Naslednji rezultati veljajo le za mehki sediment

Država	Nacionalni sistemi za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Ciper	Bentix	0,75	0,58
Grčija	Bentix	0,75	0,58
Slovenija	M-AMBI	0,83	0,62
Španija	indeks MEDOCC	0,73	0,47

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija (samo za fitoplankton)

Tip	Opis	Gostota (kg/m3)	Povprečna letna slanost (psu)
Tip I	Pod velikim vplivom dotoka sladke vode	< 25	< 34,5
Tip IIA	Pod zmernim vplivom dotoka sladke vode (celinski vpliv)	25–27	34,5—37,5
Tip IIIW	Celinska obala, brez vpliva dotoka sveže vode (zahodni del)	> 27	> 37,5
Tip IIIE	Brez vpliva dotoka sladke vode (vzhodni del)	> 27	> 37,5

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Tip I:	Francija, Italija
Tip IIA:	Francija, Španija, Italija, Slovenija
Tip IIIW:	Francija, Španija, Italija
Tip IIIE:	Grčija, Ciper

Fitoplankton: parameter, ki kaže biomaso (klorofil-a)

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Naslednji rezultati veljajo za države, ki jim je skupen tip. Vrednosti parametra so izražene v μg/l klorofila-a, za 90-ti percentil, ki se izračuna za eno leto v najmanj petletnem obdobju. Rezultati se nanašajo na geografske predele znotraj tipov, kot so opisani v tehničnem poročilu.

Tip	Razmerja ekološke kakovosti		Vrednosti (μg/l, 90-ti percentil)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Tip IIA	0,80	0,53	2,4	3,6
Tip IIIW	0,80	0,50	1,1	1,8
Tip IIIE	0,80	0,20	0,1	0,4

Biološki element kakovosti: makroalge

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih sistemov za razvrščanje

Naslednji rezultati veljajo za zgornji infralitoralni pas (globina 3,5–0,2 m) na skalnatih obalah

Država	Nacionalni sistemi za razvrščanje, za katere je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
		Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
Ciper	EEI- Ecological Evaluation Index	0,75	0,50
Francija	CARLIT – Cartography of Littoral and upper-sublittoral rocky-shore communities	0,75	0,60
Grčija	EEI- Ecological Evaluation Index	0,75	0,50
Slovenija	EEI- Ecological Evaluation Index	0,75	0,50
Španija	CARLIT-BENTHOS	0,75	0,60

VRSTA VODE: Obalne vode in somornica

GEOGRAFSKA INTERKALIBRACIJSKA SKUPINA: Črno morje

Opis tipov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Tip	Opis
CW-BL1	Mezohalina, majhen razpon bibavice (< 1 m), plitva (< 30 m), zmerno izpostavljena, mešan substrat

Države, ki so jim skupni tipi, za katere je bila izvedena interkalibracija:

Bolgarija in Romunija

REZULTATI

Biološki element kakovosti: fitoplankton

Fitoplankton: parameter, ki kaže biomaso

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti in vrednosti parametrov

Letni čas	Razmerja ekološke kakovosti		Vrednosti biomase (mg/m3)
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
zima	0,93	0,78	1 770	3 420
pomlad	0,93	0,78	3 515	5 690
poletje	0,93	0,78	1 281	2 526
jesen	0,93	0,78	1 840	3 640

Biološki element kakovosti: bentoški nevretenčarji

Rezultati: razmerja ekološke kakovosti nacionalnih parametrov, za katere je bila izvedena interkalibracija

Države članice morajo uporabljati vsaj enega od parametrov, za katere je bila izvedena interkalibracija (H’ Shannonov diverzitetni indeks, AMBI, M-AMBI)

Nacionalni parametri, za katere je bila izvedena interkalibracija	Razmerja ekološke kakovosti
	Meja med zelo dobrim in dobrim stanjem	Meja med dobrim in zmernim stanjem
H’ Shannonov diverzitetni indeks	0,89	0,69
AMBI	0,83	0,53
M-AMBI	0,85	0,55

---

(1)  Vrednosti morske trave v bibavičnem pasu, izražene kot odstotek izgube površine iz referenčnega območja.