ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 162

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 50
22. junij 2007


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

*

Uredba (ES) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij

1

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

22.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 162/1


UREDBA (ES) št. 680/2007 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2007

o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet v Barceloni z dne 15. in 16. marca 2002 je v svojih sklepih poudaril, da predstavljajo zmogljiva in integrirana omrežja v energetskem in prometnem sektorju temelj evropskega notranjega trga in da bosta boljša uporaba obstoječih omrežij ter izgradnja manjkajočih členov omogočili povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti ter zagotovili ustrezno raven kakovosti, pa tudi zmanjševanje ozkih grl in posledično dolgoročno zmogljivost. Te potrebe sodijo v okvir strategije, ki so jo sprejeli voditelji držav in vlad na Evropskem svetu z dne 23. in 24. marca 2000 v Lizboni in se je od takrat nanjo redno sklicevalo.

(2)

Evropski svet v Bruslju z dne 12. in 13. decembra 2003 je odobril Evropsko pobudo za rast s pozivom Komisiji k prestrukturiranju stroškov, če je potrebno, v naložbe v fizični kapital, zlasti v naložbe v infrastrukturo vseevropskih omrežij, katerih prednostni projekti predstavljajo bistvene elemente za krepitev povezanosti notranjega trga.

(3)

Zamude pri vzpostavitvi učinkovitih vseevropskih povezav, zlasti čezmejnih odsekov, lahko resno ogrozijo konkurenčnost Unije, držav članic in obrobnih regij, ki ugodnih učinkov notranjega trga ne bodo mogle oziroma ne bodo več mogle v celoti izkoristiti.

(4)

V Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (3) je bil strošek za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja med letoma 2007 in 2020 ocenjen na 600 milijard EUR. Samo investicije, potrebne za prednostne projekte v smislu Priloge III k omenjeni odločbi, predstavljajo skoraj 160 milijard EUR za obdobje 2007–2013.

(5)

Za dosego teh ciljev sta tako Evropski parlament kot tudi Svet izpostavila potrebo po krepitvi in prilagoditvi obstoječih finančnih instrumentov z zvišanjem ravni sofinanciranja Skupnosti, tako da se omogoči uporaba višje stopnje sofinanciranja Skupnosti, zlasti za projekte, ki jih zaznamuje čezmejna narava, tranzitna funkcija ali premagovanje naravnih ovir.

(6)

V skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o spodbujanju prometa po celinskih plovnih poteh „NAIADES“ in ob upoštevanju trajnostne narave celinskih plovnih poti bi bilo treba posebno pozornost posvetiti projektom celinskih plovnih poti.

(7)

V svoji resoluciji z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije za obdobje 2007–2013 (4) je Evropski parlament poudaril strateški pomen prometnih omrežij za dokončanje notranjega trga in razvoj tesnejših odnosov z državami kandidatkami, predkandidatkami ali državami, ki spadajo v „prijateljski krog“. Hkrati je izrazil pripravljenost, da preuči inovativne finančne instrumente, kot so garancije za posojila, evropske koncesije, evropska posojila in sklad za subvencioniranje obrestnih mer.

(8)

Ob upoštevanju zneskov, dodeljenih vseevropskim omrežjem v prometnem in energetskem sektorju (v nadaljevanju „TEN-T“ in „TEN-E“) v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2007–2013, ni mogoče ugoditi vsem potrebam, povezanim z izvajanjem prednostnih nalog, določenih v Odločbi št. 1692/96/ES za TEN-T in Odločbi št. 1364/2006/ES (5) za TEN-E. Zato je primerno, da se za dopolnitev nacionalnih virov financiranja, tako javnih kot tudi zasebnih, ta sredstva namenijo določenim skupinam projektov, ki bodo zagotovili največjo dodano vrednost za celotno omrežje, zlasti za čezmejne odseke, vključno s pomorskimi avtocestami, in projektom za odpravo ozkih grl, kot so naravne ovire, da se zagotovi nemoteno delovanje TEN-T in TEN-E infrastrukture. Da bi se pospešilo usklajeno izvajanje nekaterih projektov, se lahko v skladu s členom 17a Odločbe št. 1692/96/ES določijo evropski koordinatorji.

(9)

Komisija naj ob pomoči evropskih koordinatorjev, kjer so bili ti imenovani, ob upoštevanju, da so preostale naložbe TEN-T v prednostne projekte ocenjene na okoli 250 milijard EUR in da evropski finančni referenčni znesek za promet za obdobje 2007–2013 v višini 8 013 milijonov EUR predstavlja le majhen del potrebnega proračuna za dokončanje prednostnih projektov, v skladu s predvidenim časovnim razporedom izvede ukrepe za pomoč in usklajevanje prizadevanj držav članic na področju financiranja in dokončanja načrtovanega TEN-T. Komisija naj izvaja določbe, ki se nanašajo na evropske koordinatorje iz Odločbe št. 1692/96/ES. Morala bi tudi preučiti in skupaj z državami članicami rešiti dolgoročen finančni problem izgradnje in delovanja celotnega TEN-T, ob upoštevanju, da obdobje izgradnje zajema najmanj dve sedemletni proračunski obdobji ter da je pričakovana življenjska doba nove infrastrukture najmanj stoletje.

(10)

Odločba št. 1364/2006/ES določa cilje, prednostne naloge in projekte skupnega interesa za razvoj TEN-E, vključno s prednostnimi projekti, in daje ustrezno prednost projektom evropskega interesa. Vrednost naložb, ki so potrebne, da vse države članice lahko polno sodelujejo na notranjem trgu in da se dokončajo medsebojne povezave s sosednjimi državami, znaša v obdobju od 2007 do 2013 samo za prednostne projekte okoli 28 milijard EUR.

(11)

Evropski svet z dne 12. in 13. decembra 2003 je prav tako pozval Komisijo, naj še naprej preučuje potrebo po vzpostavitvi posebnega instrumenta garancij Skupnosti, namenjenega kritju nekaterih tveganj, ki se pojavijo po zaključku izgradnje, in sicer v okviru projektov TEN-T. Evropski svet je v zvezi z energetiko Komisijo pozval, naj izdatke po potrebi preusmeri v naložbe v fizični kapital, da bi se tako spodbudila rast.

(12)

Uredba Sveta (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij (6) že predstavlja resničen napredek, saj za prednostne projekte dovoljuje višjo raven financiranja 20 %. Kljub temu pa je še vedno odvisna od izvedbenih pravil, ki zahtevajo poenostavitev, in splošnega proračuna z omejenimi viri. Zato se zdi nujno, da se dopolni nacionalno javno financiranje in zasebno financiranje, in sicer s povečanjem pomoči Skupnosti, tako z vidika višine zneska kot tudi stopenj pomoči, za okrepitev spodbujevalnega učinka sredstev Skupnosti, kar bi omogočilo izvedbo izbranih prednostnih projektov.

(13)

S to uredbo je treba vzpostaviti program, ki bo določal splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju TEN-T in TEN-E. Ta program, ki se mora izvajati v skladu s pravom Skupnosti, zlasti na področju okolja, bi moral prispevati h krepitvi notranjega trga ter spodbudno vplivati na konkurenčnost in rast v Skupnosti.

(14)

Finančna pomoč Skupnosti iz proračuna za vseevropska omrežja bi morala poleg tega, da je osredotočena na projekte ali dele projektov, ki predstavljajo večjo evropsko dodano vrednost, kot taka spodbujati udeležence k pospešenemu izvajanju prednostnih projektov iz odločb št. 1692/96/ES in št. 1364/2006/ES. Prav tako bi morala omogočati financiranje drugih projektov evropske infrastrukture skupnega interesa, določenih v teh odločbah.

(15)

Finančna pomoč Skupnosti se dodeli za razvoj naložbenih projektov v TEN-T in TEN-E, da se zagotovijo trdne finančne obveznosti, pritegnejo institucionalni vlagatelji in spodbudi oblikovanje finančnih partnerstev med javnim in zasebnim sektorjem. Na področju energetike je finančna pomoč v prvi vrsti namenjena premagovanju finančnih ovir, ki se lahko pojavijo med pripravo projekta in njegovim razvojem pred izgradnjo, ter bi morala biti osredotočena na čezmejne odseke prednostnih projektov in medsebojne povezave s sosednjimi državami.

(16)

Komisija je v svojem Sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 4. julija 2005 o uvedbi evropskega sistema železniške signalizacije ERTMS/ETCS poudarila pomen hitrega in usklajenega prehoda na ta sistem, da se zagotovi interoperabilnost TEN-T. Zato je tako za infrastrukturo kot za opremo potrebna usmerjena in začasna podpora Skupnosti.

(17)

Zadevne države članice lahko pri nekaterih projektih zastopajo mednarodne organizacije. Izvajanje nekaterih projektov Komisija zaupa skupnim podjetjem v smislu člena 171 Pogodbe. V teh posebnih okoliščinah je treba za namene te uredbe razširiti opredelitev upravičenca do finančnega prispevka Skupnosti.

(18)

Da bi se odzvali na posebne zahteve vsakega projekta ter povečali učinkovitost in vrednost finančne pomoči Skupnosti, je lahko oblika pomoči različna: subvencije za študije in dela, subvencije za plačila glede na razpoložljivost, subvencioniranje obrestnih mer, garancije za posojila ali udeležba v skladih tveganega kapitala. Ne glede na njeno obliko mora biti finančna pomoč Skupnosti dodeljena v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (7), in njenimi izvedbenimi pravili, razen v primerih, ko ta uredba izrecno odstopa od teh pravil. Izdajanje garancij za posojila in udeležba v skladih tveganega kapitala temeljita na tržnih načelih, njun dolgoročni cilj pa je doseči financiranje iz lastnih sredstev.

(19)

Za izvajanje finančne pomoči Skupnosti, namenjene obsežnim projektom, ki se izvajajo več let, je treba omogočiti večletno obveznost Skupnosti, pri čemer je treba razlikovati med financiranim projektom in vsakoletnimi odobritvami za prevzem obveznosti. Samo trdne in privlačne finančne obveznosti, ki Skupnost zavezujejo na dolgi rok, bodo omogočile zmanjševanje negotovosti, povezanih z dokončanjem teh projektov, ter pritegnile vlagatelje iz javnega in zasebnega sektorja. Projekti, zajeti v večletni program, predstavljajo najpomembnejše prednostne naloge pri razvoju TEN-T, kot je določeno v Odločbi št. 1692/96/ES, ter zahtevajo nadaljnjo dejavnost Skupnosti za zagotovitev njihovega nemotenega in učinkovitega dokončanja.

(20)

Treba je spodbuditi javno-zasebne oblike financiranja, bodisi institucionalne bodisi pogodbene, ki so se že izkazale kot učinkovite, s pravnimi jamstvi, ki so združljiva s pravom varstva konkurence in pravili notranjega trga, ter razširjati dobro prakso med državami članicami.

(21)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti učinkovitemu usklajevanju vseh ukrepov Skupnosti, ki vplivajo na vseevropska omrežja, zlasti financiranju iz Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ter posojilom Evropske investicijske banke (v nadaljevanju „EIB“).

(22)

Ta uredba določa za celotno obdobje njenega izvajanja finančni okvir, ki za proračunski organ predstavlja glavni referenčni znesek v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (8).

(23)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9).

(24)

Ob upoštevanju razvoja obeh sestavnih TEN-T in TEN-E ter njunih notranjih značilnosti in za učinkovitejše upravljanje je treba predvideti več ločenih uredb za področja, ki jih je do zdaj pokrivala Uredba (ES) št. 2236/95.

(25)

S to uredbo bi bilo treba določiti splošna pravila za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju TEN-T in TEN-E v skladu s pravom in politikami Skupnosti, zlasti na področju konkurence, varstva okolja, zdravja, trajnostnega razvoja, javnih naročil in učinkovitega izvajanja politik Skupnosti v zvezi z interoperabilnostjo.

(26)

Ker ciljev te uredbe, in sicer izvajanja TEN-T in TEN-E, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker te cilje zaradi potrebe po usklajevanju nacionalnih ukrepov laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pogoje, načine in postopke za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za projekte skupnega interesa na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij na podlagi člena 155(1) Pogodbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1.

„projekt skupnega interesa“ pomeni projekt ali del projekta, ki je opredeljen kot projekt skupnega interesa za Skupnost na področju prometa v okviru Odločbe št. 1692/96/ES ali na področju energetike v okviru Odločbe št. 1364/2006/ES;

2.

„prednostni projekt“ na področju prometa pomeni projekt skupnega interesa, ki se nahaja na osi, ali kateri koli drug projekt, naveden v Prilogi III k Odločbi št. 1692/96/ES, na področju energetike pa pomeni prednostni projekt skupnega interesa, ki je v okviru Odločbe št. 1364/2006/ES prednostna naloga Skupnosti;

3.

„projekt evropskega interesa“ na področju energetike pomeni zrel projekt, ki se nahaja na prednostni osi iz Odločbe št. 1364/2006/ES in ga zaznamuje čezmejna narava ali močno vpliva na čezmejno zmogljivost tranzita;

4.

„del projekta“ pomeni vsako dejavnost, ki je finančno, tehnično ali časovno neodvisna in pripomore k izvedbi projekta;

5.

„čezmejni odsek“ pomeni čezmejne odseke iz člena 19b Odločbe št. 1692/96/ES, vključno s čezmejnimi odseki, ki preko tretjih držav zagotavljajo neprekinjenost prednostnega projekta med dvema državama članicama;

6.

„ozko grlo“ na področju prometa pomeni ovire za hitrost in/ali zmogljivost, ki preprečujejo zagotavljanje neprekinjenosti prometnih tokov;

7.

„upravičenec“ pomeni eno ali več držav članic, mednarodne organizacije ali skupna podjetja v smislu člena 171 Pogodbe ali javna in zasebna podjetja ali subjekte, ki so popolnoma odgovorni za projekt in se ponudijo, da bodo za izvajanje projekta vložili lastna sredstva ali sredstva tretjih oseb;

8.

„študije“ pomeni dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, vključno s pripravljalnimi študijami, študijami izvedljivosti, ocenjevalnimi in validacijskimi študijami, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, ki so potrebna za opredelitev in razvoj projekta v celoti ter za odločitev o njegovem financiranju, kakor so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega paketa;

9.

„dela“ pomeni nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev ter izvedbo gradbenih del in instalacij v zvezi s projektom, tehnično potrditev instalacij in zagon projekta;

10.

„stroški projekta“ pomenijo skupne stroške upravičenca za študije ali dela, ki so neposredno povezani z izvedbo projekta in zanjo nujni;

11.

„upravičeni stroški“ pomeni del stroškov projekta, ki jih Komisija upošteva za izračun finančne pomoči Skupnosti;

12.

„instrument garancij za posojila“ pomeni garancijo, ki jo izda EIB v korist rezervnega likvidnostnega posojila za projekte skupnega interesa na področju prometa. Zajema tveganja dolžniške obveznosti zaradi izpada povpraševanja in iz tega izhajajoče nepredvidene izgube prihodka med začetnim obdobjem delovanja projekta. Instrument garancij za posojila se uporablja zgolj za projekte, katerih finančna zmogljivost v celoti ali delno temelji na prihodkih, cestninah ali drugih prihodkih, ki jih plačajo uporabniki ali upravičenci ali so plačani v njihovem imenu;

13.

„sheme plačil glede na razpoložljivost“ pomeni finančne sheme za infrastrukturne projekte, ki jih izgradi in vodi zasebni vlagatelj, ki po fazi izgradnje za opravljene infrastrukturne storitve prejema redna plačila. Stopnja plačila je odvisna od stopnje dosega s pogodbo dogovorjene ravni izvršenih del. Plačila glede na razpoložljivost se izplačajo med trajanjem pogodbe, sklenjene med naročnikom in subjektom, ki spodbuja projekt, in služijo za kritje stroškov izgradnje, financiranja, vzdrževanja in delovanja.

POGLAVJE II

UPRAVIČENI PROJEKTI, OBLIKE IN NAČINI FINANČNE POMOČI TER KUMULACIJA SREDSTEV

Člen 3

Upravičenost projektov in zahtevki za finančno pomoč Skupnosti

1.   Finančno pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo lahko prejmejo le projekti skupnega interesa.

Upravičenost zahtevkov za finančno pomoč Skupnosti v zvezi s temi projekti je pogojena z upoštevanjem prava Skupnosti.

2.   Samo na področju prometa je upravičenost pogojena tudi z obvezo prosilca za finančno pomoč Skupnosti in po potrebi zadevnih držav članic, da finančno prispevajo k predloženemu projektu, z uporabo zasebnih sredstev po potrebi.

3.   Projekti na področju prometa v zvezi s čezmejnim odsekom ali delom takega odseka so upravičeni, da prejmejo finančno pomoč Skupnosti, če med zadevnimi državami članicami ali med državami članicami in tretjimi državami obstaja pisni dogovor o dokončanju čezmejnih odsekov. V izjemnih primerih, kadar je projekt nujen za povezavo z omrežjem sosednje države članice ali tretje države, vendar dejansko ne prečka meje, ni nujna zahteva v zvezi z zgoraj navedenim pisnim sporazumom.

Člen 4

Predložitev zahtevkov za finančno pomoč Skupnosti

Zahtevke za finančno pomoč Skupnosti Komisiji predložijo ena ali več držav članic ali v soglasju z zadevnimi državami članicami mednarodne organizacije, skupna podjetja ali javna ali zasebna podjetja ali subjekti.

Načini za predložitev zahtevkov za finančno pomoč se določijo v skladu s členom 9(1).

Člen 5

Izbira projektov

1.   Projektom skupnega interesa se finančna pomoč Skupnosti dodeli glede na njihov prispevek k ciljem in prednostnim nalogam, opredeljenim v okviru odločb št. 1692/96/ES in št. 1364/2006/ES.

2.   Na področju prometa je posebna pozornost namenjena naslednjim projektom:

(a)

prednostnim projektom;

(b)

projektom za odpravo ozkih grl, zlasti v okviru prednostnih projektov;

(c)

projektom, ki jih skupaj predložita ali podpirata najmanj dve državi članici, zlasti v primeru tistih, ki vključujejo čezmejne odseke;

(d)

projektom, ki prispevajo k neprekinjenosti omrežja in optimizaciji njegovih zmogljivosti;

(e)

projektom, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti storitev, ponujenih na TEN-T, in ki med drugim z dejavnostmi na področju infrastrukture spodbujajo varnost in varovanje uporabnikov ter zagotavljajo interoperabilnost nacionalnih omrežij;

(f)

projektom v zvezi z razvojem in uporabo sistemov za upravljanje železniškega, cestnega, zračnega, pomorskega, celinskega plovnega in obalnega prometa, ki zagotavljajo interoperabilnost nacionalnih omrežij;

(g)

projektom, ki prispevajo k dokončanju notranjega trga; in

(h)

projektom, ki prispevajo k ponovni uravnoteženosti načinov prometa v korist tistih, ki so okolju najbolj prijazni, kot so celinske plovne poti.

3.   Na področju energetike je posebna pozornost namenjena projektom evropskega interesa, ki prispevajo k:

(a)

razvoju omrežja, da bi se okrepilo ekonomsko in socialno povezovanje z zmanjševanjem osamitve regij z omejenimi možnostmi ter otoških regij Skupnosti;

(b)

optimizaciji zmogljivosti omrežja in povezovanju notranjega energetskega trga, zlasti projekti v zvezi z čezmejnimi odseki;

(c)

varnosti dobave energije, raznolikosti virov dobave energije in zlasti k medsebojnim povezavam s tretjimi državami;

(d)

priključitvi na obnovljive vire energije; in

(e)

varnosti, zanesljivosti in medsebojni operativnosti med seboj povezanih omrežij.

4.   Odločitev o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti med drugim upošteva:

(a)

zrelost projekta;

(b)

spodbujevalni učinek posegov Skupnosti na javno in zasebno financiranje;

(c)

trdnost finančnega paketa;

(d)

socialno-ekonomske učinke;

(e)

posledice za okolje;

(f)

potrebo po premostitvi finančnih ovir; in

(g)

zapletenost projektov, na primer zaradi potrebe po premostitvi naravne ovire.

Člen 6

Oblike in načini finančne pomoči Skupnosti

1.   Finančna pomoč Skupnosti, namenjena projektom skupnega interesa, je lahko v eni ali več naslednjih oblikah:

(a)

subvencije za študije ali dela;

(b)

na področju prometa subvencije za dela v okviru shem plačil glede na razpoložljivost;

(c)

subvencioniranje obrestnih mer za posojila, ki so jih odobrili EIB ali druge javne ali zasebne finančne institucije;

(d)

finančni prispevek k rezervacijam in kapitalu za garancije, ki jih bo izdala EIB iz lastnih virov v okviru instrumenta garancij za posojila. Obdobje trajanja teh garancij ne sme preseči pet let od datuma začetka izvajanja projekta. Izjemoma se v ustrezno utemeljenih primerih lahko garancija dodeli za obdobje do sedmih let. Prispevek iz splošnega proračuna Evropske unije za instrument garancij za posojila ne sme preseči 500 milijonov EUR. EIB bo prispevala enak znesek. Dostopnost Skupnosti do instrumenta garancij za posojila, vključno s provizijami za upravljanje in drugimi upravičenimi stroški, se omeji na višino prispevka Skupnosti instrumentu garancij za posojila in s tem se odgovornost splošnega proračuna Evropske unije konča. EIB bo nosila preostalo tveganje za vsa posojila. Temeljne zahteve, pogoji in postopki instrumenta garancij za posojila so določeni v Prilogi;

(e)

udeležba tveganega kapitala za investicijske sklade ali primerljiva finančna podjetja s težiščem na zagotavljanju tveganega kapitala za projekte vseevropskega omrežja in vključitvi znatnih investicij zasebnega sektorja; taka udeležba tveganega kapitala ne sme preseči 1 % proračunskih sredstev, določenih v členu 18;

(f)

finančni prispevek za dejavnosti, ki jih v zvezi s projekti izvajajo skupna podjetja.

2.   Znesek finančne pomoči Skupnosti, dodeljene v oblikah iz odstavka 1(a), (b), (c) in (f), upošteva merila, določena v členu 5, in ne sme preseči naslednjih stopenj:

(a)

za študije: 50 % upravičenih stroškov, ne glede na zadevni projekt skupnega interesa;

(b)

za dela:

(i)

za prednostne projekte na področju prometa:

največ 20 % upravičenih stroškov,

največ 30 % upravičenih stroškov za čezmejne odseke, pod pogojem, da so zadevne države članice Komisiji predložile vsa potrebna zagotovila glede finančne zmogljivosti projekta in časovni razpored njegovega izvajanja;

(ii)

za projekte na področju energetike največ 10 % upravičenih stroškov;

(iii)

za projekte na področju prometa, ki niso prednostni, največ 10 % upravičenih stroškov;

(c)

za evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS):

(i)

za infrastrukturo največ 50 % upravičenih stroškov študij in del;

(ii)

za opremo:

največ 50 % upravičenih stroškov razvoja in izdelave prototipov za namestitev ERTMS na obstoječa vozna sredstva, pod pogojem, da je prototip certificiran v najmanj dveh državah članicah,

največ 50 % upravičenih stroškov serijske opreme za namestitev ERTMS na vozna sredstva; vendar pa Komisija v okviru večletnega programa določi najvišji znesek pomoči na vlečno enoto;

(d)

za sisteme upravljanja cestnega, zračnega, celinskega plovnega, pomorskega in obalnega prometa: največ 20 % upravičenih stroškov del.

3.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) sprejme ukrepe za izvajanje instrumentov iz odstavka 1(c) in (e) tega člena.

Člen 7

Druga finančna pomoč in instrumenti

1.   Transakcije EIB so združljive z dodelitvijo finančne pomoči v skladu s to uredbo.

2.   Komisija usklajuje in zagotavlja povezanost projektov, sofinanciranih v okviru te uredbe, s sorodnimi dejavnostmi, ki so upravičene do drugih prispevkov in finančnih instrumentov Skupnosti ter transakcij EIB.

POGLAVJE III

PROGRAMIRANJE, IZVAJANJE IN NADZOR

Člen 8

Večletni in letni delovni programi

1.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) pri vzpostavitvi večletnega in letnega delovnega programa uporabi merila iz člena 5 ter cilje in prednostne naloge, opredeljene v okviru odločb št. 1692/96/ES in št. 1364/2006/ES.

2.   Večletni delovni program na področju prometa se uporablja za prednostne projekte ter sisteme za upravljanje cestnega, zračnega, železniškega, celinskega plovnega, obalnega in pomorskega prometa. Znesek finančnega okvira obsega od 80 do 85 % proračunskih sredstev iz člena 18, ki so rezervirana za promet.

3.   Za letni delovni program na področju prometa se uporabljajo merila za dodelitev finančne pomoči projektom skupnega interesa, ki niso vključeni v večletni program.

4.   Za letni delovni program na področju energetike se uporabljajo merila za dodelitev finančne pomoči projektom skupnega interesa.

5.   Večletni delovni program se pregleda vsaj v sredini obdobja in se po potrebi revidira v skladu s postopkom iz člena 15(2).

Člen 9

Dodelitev finančne pomoči Skupnosti

1.   Komisija po vsakem razpisu za oddajo predlogov na podlagi večletnega ali letnega delovnega programa iz člena 8(1) v skladu s členom 15(2) določi znesek finančne pomoči, ki bo dodeljena izbranim projektom ali delom izbranih projektov. Komisija natančno navede pogoje in metode za njihovo izvajanje.

2.   Komisija obvesti upravičence in zadevne države članice o vsaki finančni pomoči, ki bo dodeljena.

Člen 10

Finančne določbe

1.   Proračunske obveznosti se lahko razdelijo na letne obroke. Komisija vsako leto dodeli letne obroke, ob upoštevanju napredovanja projektov ali faz projektov, ki prejemajo finančno pomoč, ocenjenih potreb in proračuna, ki je na voljo.

Okvirni časovni razpored za dodelitev posameznih letnih obrokov se sporoči upravičencu in zadevnim državam članicam.

2.   Pomoč Skupnosti lahko krije le izdatke, povezane s projektom, ki bremenijo upravičenca ali tretje strani, odgovorne za izvajanje projekta.

Izdatki so upravičeni z dnem vložitve zahtevka za pomoč. Izdatki, ki izvirajo iz projektov, vključenih v večletni program, so lahko upravičeni s 1. januarjem tekočega leta, in sicer od 1. januarja 2007 dalje.

DDV je upravičeni strošek samo v primeru nevračljivega DDV.

3.   Plačila se izvedejo v obliki predplačila, ki je po potrebi razdeljeno na več vmesnih plačilnih obrokov, neposredna plačila in plačila razlike.

Načini plačila se opredelijo tako, da se upošteva zlasti večletno izvajanje infrastrukturnih projektov.

Predplačilo ali po potrebi njegov prvi obrok se izplača ob dodelitvi finančne pomoči.

Vmesna plačila se ob upoštevanju člena 13 izvršijo na podlagi zahtevkov za plačila.

Plačilo razlike se izvrši po prejetju končnega poročila o projektu, ki ga predloži upravičenec in potrdijo zadevne države članice. Končno poročilo podrobno navaja zlasti vse izdatke, ki so dejansko nastali.

4.   V primeru shem plačil glede na razpoložljivost se prvo predplačilo izvede najkasneje v treh letih po dodelitvi finančne pomoči Skupnosti na podlagi potrditve držav članic o začetku projekta in na podlagi predložitve ustrezne partnerske pogodbe med javnim in zasebnim sektorjem. Nadaljnja predplačila se lahko izvedejo na podlagi potrditve napredka projekta s strani držav članic.

Plačilo razlike se izvede po začetku operativne faze projekta na podlagi preverjanja, da je bila infrastruktura zgrajena, potrditve držav članic, da so terjani stroški dejansko nastali, in dokazila o skupnem znesku plačil glede na razpoložljivost, ki zajemajo znesek finančne pomoči Skupnosti.

Če infrastruktura ni bila zgrajena in zaradi tega ni dolga iz plačila glede na razpoložljivost, Komisija izterja že izvršena predplačila.

Člen 11

Odgovornosti držav članic

1.   Države članice v okviru svoje odgovornosti storijo vse potrebno, da izvajajo projekte skupnega interesa, ki prejemajo finančno pomoč Skupnosti, dodeljeno na podlagi te uredbe.

2.   Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo izvajajo tehnično spremljanje in finančni nadzor projektov ter zagotavljajo resničnost in skladnost izdatkov, ki so nastali v okviru projekta ali dela projekta. Države članice lahko med pregledi na kraju samem zahtevajo sodelovanje Komisije.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkom 2, in zlasti opišejo sisteme nadzora, upravljanja in spremljanja, ki so bili vzpostavljeni za zagotavljanje uspešnega dokončanja projektov.

Člen 12

Združljivost s pravom in politikami Skupnosti

Projekti, financirani v okviru te uredbe, se izvajajo v skladu s pravom Skupnosti in ob upoštevanju zadevnih politik Skupnosti, zlasti politik na področju konkurence, varstva okolja, zdravja, trajnostnega razvoja, javnih naročil in interoperabilnosti.

Člen 13

Ukinitev, zmanjšanje, začasna ukinitev in prekinitev pomoči

1.   Po ustreznem pregledu in obvestilu upravičencem in zadevnim državam članicam, da lahko v določenem roku predložijo svoja opažanja, Komisija:

(a)

ukine, razen v ustrezno utemeljenih primerih, finančno pomoč, dodeljeno projektom ali delom projektov, ki se še niso začeli izvajati v dveh letih po datumu, določenem za začetek projekta, kakor je bil zasnovan pod pogoji, ki veljajo za dodelitev pomoči;

(b)

lahko začasno ukine, zmanjša ali prekine finančno pomoč:

(i)

v primeru nepravilnosti, storjenih pri izvajanju projekta ali dela projekta, v zvezi z določbami prava Skupnosti; in

(ii)

v primeru neizpolnjevanja pogojev, ki veljajo za dodeljevanje finančne pomoči, zlasti v primeru večje spremembe z vplivom na naravo projekta ali postopke izvajanja, ki je Komisija ni odobrila;

(c)

lahko ob upoštevanju vseh ustreznih dejavnikov zahteva vračilo odobrene finančne pomoči, če se v štirih letih po zaključnem datumu, dogovorjenem v pogojih, ki veljajo za dodelitev pomoči, izvedba projekta ali dela projekta, ki prejema finančno pomoč, ni zaključila.

2.   Komisija lahko zahteva vračilo celotnega ali dela že izplačanega zneska:

(a)

kadar je to potrebno, zlasti po ukinitvi, prekinitvi ali zmanjšanju finančne pomoči ali po zahtevi za vračilo finančne pomoči; ali

(b)

v primeru kumulacije pomoči Skupnosti za del projekta.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na kraju samem opravlja nadzor in kontrole v skladu z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (10).

2.   V pogojih, ki veljajo za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti, se lahko predvidi zlasti spremljanje in finančno preverjanje s strani Komisije ali katerega koli predstavnika, ki ga Komisija pooblasti, ter revizija Računskega sodišča, po potrebi na kraju samem.

3.   Zadevna država članica in Komisija nemudoma izmenjata vse pomembne informacije o izidih opravljenih preverjanj.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 15

Postopek z odborom

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.

3.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

4.   EIB imenuje predstavnika v odboru, ki nima glasovalne pravice.

Člen 16

Vrednotenje

1.   Komisija in države članice, ki jim pomagajo upravičenci, lahko ovrednotijo načine izvedbe projektov ter vpliv njihove izvedbe, da ocenijo, ali so bili cilji, vključno s cilji varstva okolja, že doseženi.

2.   Komisija lahko od države članice upravičenke zahteva, da zagotovi posebno vrednotenje projektov, financiranih v okviru te uredbe, ali ji po potrebi za vrednotenje teh projektov zagotovi potrebne podatke in zahtevano podporo.

Člen 17

Informiranje in obveščanje javnosti

1.   Vsaki dve leti predloži Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o dejavnostih, ki jih je izvedla na podlagi te uredbe. To poročilo vsebuje vrednotenje rezultatov, doseženih s finančno pomočjo Skupnosti na različnih področjih uporabe, ob upoštevanju prvotno zastavljenih ciljev ter poglavja o vsebini in izvajanju sedanjega večletnega programa. V poročilu so prav tako zajete informacije o virih financiranja za vsak projekt.

2.   Zadevne države članice in po potrebi upravičenci zagotovijo ustrezno objavo podatkov o pomoči, dodeljeni na podlagi te uredbe, da bi širšo javnost obvestili o vlogi Skupnosti pri izvedbi projektov.

Člen 18

Proračunska sredstva

1.   Finančni okvir za izvajanje te uredbe v obdobju 2007–2013 je 8 168 000 000 EUR, od katerih je 8 013 000 000 EUR namenjenih za TEN-T in 155 000 000 EUR za TEN-E.

2.   Letna razdeljena proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah večletnega finančnega okvira.

Člen 19

Revizijska klavzula

Komisija pred koncem leta 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi mehanizmov iz te uredbe za dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti.

Evropski parlament in Svet se v skladu s postopkom iz prvega pododstavka člena 156 Pogodbe odločita, ali in pod kakšnimi pogoji se bodo mehanizmi, določeni v tej uredbi, ohranili ali spremenili po koncu obdobja iz člena 18 te uredbe.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007.

Za dejavnosti na področju prometa in energetike, ki se že izvajajo na datum začetka uporabe te uredbe, še naprej velja ureditev iz Uredbe (ES) št. 2236/95 v različici, ki je veljala 31. decembra 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 20. junija 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

G. GLOSER


(1)  UL C 234, 22.9.2005, str. 69.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 26. oktobra 2005 (UL C 272 E, 9.11.2006, str. 405), Skupno stališče Sveta z dne 22. marca 2007 (UL C 103 E, 8.5.2007, str. 26) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. maja 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(4)  UL C 124 E, 25.5.2006, str. 373.

(5)  Odločba št. 1364/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o določitvi smernic za vseevropska energetska omrežja (UL L 262, 22.9.2006, str. 1).

(6)  UL L 228, 23.9.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1159/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 191, 22.7.2005, str. 16).

(7)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(8)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 27.7.2006, str. 11).

(10)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.


PRILOGA

Temeljne zahteve, pogoji in postopki instrumenta garancij za posojila iz člena 6(1)(d)

EIB je partner v okviru delitve tveganja in bo v imenu Skupnosti upravljala s prispevkom Skupnosti za instrument garancij za posojila. Podrobnejše zahteve in pogoji za izvajanje instrumenta garancij za posojila, vključno z njegovim spremljanjem in nadzorom, se ob upoštevanju določb iz te priloge določijo v sporazumu o sodelovanju med Komisijo in EIB.

INSTRUMENT GARANCIJ ZA POSOJILA ZA PROJEKTE TEN-T

Prispevek Skupnosti

1.

Brez poseganja v postopek prilagajanja po letu 2010, ki je določen v odstavku 2, bo prispevek iz splošnega proračuna EU za instrument garancij za posojila na voljo EIB v skladu z naslednjim razporedom:

2007

10 milijonov EUR

2008

35 milijonov EUR

2009

60 milijonov EUR

2010

80 milijonov EUR

2011

105 milijonov EUR

2012

110 milijonov EUR

2013

100 milijonov EUR

2.

Komisija v letih 2007 do 2009 EIB izplača letne zneske, kakor so razporejeni zgoraj. EIB po letu 2010 zahteva, da se na skrbniški račun nakažejo vsote do vrednosti kumuliranega zneska, navedenega v razporedu. Zahteva se vloži do 31. decembra predhodnega leta, zraven pa se priloži napoved o potrebi za predviden prispevek Skupnosti. Ta napoved služi kot osnova za prilagoditev zgoraj navedenih letnih plačil glede na povpraševanje, o kateri se odloča v skladu s postopkom iz člena 15(2).

Skrbniški račun

1.

EIB odpre skrbniški račun za prispevek Skupnosti in prihodke iz prispevka Skupnosti.

2.

Obresti, ki se natečejo na skrbniški račun, in drugi prihodki iz prispevka Skupnosti, kakor so garancijske premije, obrestne meje in meje tveganja na zneske, ki jih izplača EIB, se dodajo sredstvom skrbniškega računa, razen če se Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2) odloči, da se vrnejo v proračunsko vrstico TEN-T.

3.

Zneski, črpani za dodelitev kapitala, se povrnejo na skrbniški račun potem, ko so zneski, ki jih je izplačala EIB v okviru instrumenta garancij za posojila, v celoti povrnjeni.

Uporaba prispevka Skupnosti

EIB uporabi prispevek Skupnosti:

v primeru vsakega upravičenega projekta za izvrševanje rezervacij pričakovanih izgub in dodelitev kapitala v skladu z ustreznimi pravili EIB ter oceno tveganja, ki jo je EIB izvedla v okviru njene veljavne politike sklada za strukturno financiranje,

za kritje vseh upravičenih stroškov, ki niso povezani s projektom, vendar so povezani z vzpostavitvijo in upravljanjem instrumenta garancij za posojila. O teh stroških se bosta Komisija in EIB dogovorili v okviru sporazuma o upravljanju.

Delitev tveganj

1.

Prispevek Skupnosti EIB v primeru vsakega upravičenega projekta uporabi za izvrševanje rezervacij pričakovanih izgub in dodelitev kapitala.

2.

Rezervacije pričakovanih izgub krijejo pričakovano izgubo projekta. Del prispevka Skupnosti, ki krije statistične rezervacije pričakovanih izgub za vsako upravičeno posojilo, se EIB izplača s skrbniškega računa, s čimer se krije odstotek tveganja. Ta odstotek je spremenljiv in odvisen od razvrstitve posojila glede na tveganje in njegove zrelosti.

3.

Dodelitev kapitala krije nepričakovano izgubo projekta. Del prispevka Skupnosti, ki je enak dodelitvi kapitala, se nakaže na skrbniški račun za vsako posojilo, povezano z zadevnimi projekti. EIB lahko zahteva ta znesek v primeru izterjave garancije, ki jo izda EIB v okviru instrumenta garancij za posojila, s čimer se krije dodaten odstotek njenega tveganja.

4.

Vzorec delitve tveganja, ki izvira iz zgoraj omenjenega mehanizma, se odrazi v ustrezni delitvi meje tveganja med skrbniškim računom in EIB, ki jo EIB zaračuna svoji stranki v okviru instrumenta garancij za posojila, povezanega z zadevnimi posojili.

Garancija EIB

1.

Instrument garancij za posojila je sestavljen iz garancije EIB za rezervno likvidnostno posojilo, ki bo zagotovljeno upravičenemu projektu pod pogoji, ki so v skladu z instrumentom garancij za posojila.

2.

Če imajo ponudniki rezervnih likvidnostnih posojil pravico, da zahtevajo garancijo EIB pod pogoji iz instrumenta garancij za posojila, EIB ponudnikom rezervnih likvidnostnih posojil izplača vse zneske, ki jih dolguje, in tako postane upnik projekta.

3.

Ko EIB postane upnik projekta, pravice EIB v okviru instrumenta garancij za plačila po pomembnosti ne presegajo dolžniških obveznosti višje kreditne institucije, vendar presegajo lastniški delež in povezana financiranja.

4.

Rezervna likvidnostna posojila ne smejo presegati 20 % skupnega zneska prednostnega dolga, dodeljenega ob finančnem zaključku.

Oblikovanje cen

Oblikovanje cen garancij v okviru instrumenta garancij za posojila, ki temelji na meji tveganja in kritju vseh upravnih stroškov instrumenta garancij, povezanih s projektom, se določi v skladu z ustreznimi splošnimi pravili in merili EIB.

Prijavni postopek

Zahteve za kritje tveganja v okviru instrumenta garancij za posojila se naslovijo na EIB v skladu z običajnim prijavnim postopkom EIB.

Postopek odobritve

EIB izvede skrbni pregled z vidika tveganja ter finančnega, tehničnega in pravnega vidika in se odloči glede izdaje garancije v okviru instrumenta garancij za posojila v skladu s svojimi splošnimi pravili in merili, med drugim vključno s kakovostjo posameznih predlogov, kreditno sposobnostjo jemalcev posojil, sprejemljivimi pogoji ter povpraševanjem na trgu.

Trajanje instrumenta garancij za posojila

1.

Prispevek Skupnosti za instrument garancij za posojila se dodeli najkasneje do 31. decembra 2013. Dejanska odobritev garancij mora biti zaključena do 31. decembra 2014.

2.

V primeru prenehanja veljavnosti instrumenta garancij za posojila med veljavno finančno perspektivo se vsa preostala sredstva na skrbniškem računu, razen odobrena sredstva in sredstva, potrebna za kritje drugih upravičenih stroškov in izdatkov, vrnejo v proračunsko vrstico TEN-T. Če se veljavnost instrumenta garancij za plačila ne podaljša v naslednji finančni okvir, se vsa preostala sredstva vrnejo v prihodkovni del proračuna EU.

3.

Sredstva, dodeljena instrumentu garancij za posojila, se lahko zahtevajo, dokler ne poteče zadnja garancija ali dokler podrejeni dolg ni bil povrnjen, kar se zgodi prej.

Poročanje

Komisija in EIB se dogovorita o načinih letnega poročanja o izvajanju instrumenta garancij za posojila.