27.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/1

(1)

Svet je 27. novembra 2000 z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske („zadevne države“). Uvedeni ukrepi so temeljili na protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“), uvedeni v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

(2)

Svet je 13. avgusta 2004 z Uredbo (ES) št. 1467/2004 (3) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega PET s poreklom iz Avstralije in Ljudske republike Kitajske („LRK“) in končal postopek za uvoz PET s poreklom iz Pakistana.

(3)

Spremembe Uredbe (ES) št. 2604/2000 so bile posledica preiskav, uvedenih v skladu s členom 11(3) in (4) osnovne uredbe ali cenovne zaveze, sprejete v skladu z njenim členom 8(1).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) je Komisija 30. avgusta 2005 prejela zahtevek za pregled veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („pregled zaradi izteka ukrepov“) in za delni pregled ukrepov, uvedenih za uvoz iz Tajvana in uvoz treh proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („delni vmesni pregled“).

(5)

Zahtevek je vložil Evropski odbor plastike za polietilen tereftalat („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 90 % celotne proizvodnje PET.

(6)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov je temeljil na izhodišču, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila.

(7)

Zahtevek za delni vmesni pregled ukrepov za uvoz iz Tajvana in uvoz s poreklom od treh proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje (Daehan Synthetic Fiber Co. Ltd., SK Chemicals Co. Ltd. in KP Chemical Corp.) je temeljil na izhodišču, da raven ukrepov ne zadostuje za preprečitev škodljivega dampinga.

(8)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregledov v skladu s členom 11(2) oziroma 11(3) osnovne uredbe, zato je 1. decembra 2005 začela te preglede (5).

(9)

Obvestilo glede obsega vmesnega pregleda je bilo objavljeno v Uradnem listu dne 2. junija 2006 (6) z jasno navedbo, da obseg delnega vmesnega pregleda vključuje tudi vse povezane družbe.

(10)

Komisija je 1. decembra 2005 začela tudi pregled v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 (7) o izravnalnih ukrepih za uvoz PET s poreklom iz Indije.

(11)

Komisija je uradno obvestila proizvajalce izvoznike, predstavnike držav izvoznic, uvoznike, proizvajalce Skupnosti, uporabnike in vložnike o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in delnem vmesnem pregledu. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(12)

Glede na veliko število indijskih, indonezijskih, korejskih in tajvanskih proizvajalcev izvoznikov ter proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov, navedenih v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov in številnih tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v zahtevku za vmesni pregled, se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali naj se uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile zgoraj navedene stranke pozvane, naj se v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe v 15 dneh po začetku pregledov javijo Komisiji in predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku pregleda.

(13)

Po pregledu predloženih informacij je bilo glede na majhno število proizvajalcev izvoznikov iz Indije, Indonezije, Republike Koreje in Tajvana, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje, sklenjeno, da vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki iz teh štirih držav ni potrebno.

(14)

Po proučitvi informacij, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti in uvozniki, ter ob upoštevanju, da njihovo število ni prekomerno, je bilo sklenjeno, da se vključijo vsi in da vzorčenje ni potrebno.

(15)

Vprašalniki so bili poslani vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah, uvoznikom, dobaviteljem, proizvajalcem Skupnosti in uporabnikom.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so poslali:

Ugotovljeno je bilo tudi, da je en nesodelujoči indonezijski proizvajalec izvoznik od objave veljavnih ukrepov spremenil svoje ime. To zadeva P.T. Bakrie Kasei Corp., pozneje P.T. Mitsubishi Chemical Indonesia.

(17)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za analizo in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(18)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga in škode za pregled zaradi izteka ukrepov je zajela obdobje od 1. oktobra 2004 do 30. septembra 2005 OPP. Preučitev gibanj, ki so pomembna za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2002 do konca OPP („obravnavano obdobje“). Obdobje preiskave za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe v zvezi z uvozom iz Tajvana in uvozom treh proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje je enako kot za pregled zaradi izteka ukrepov.

(19)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, tj. PET s količnikom viskoznosti 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz zadevnih držav. Trenutno je uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

(20)

Kot v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek, PET, ki se proizvaja in prodaja na domačih trgih v zadevnih državah, in PET, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in uporabo. Zato se šteje, da so ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe podobni izdelki.

(21)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preverjeno, ali damping trenutno obstaja in ali bi prenehanje ukrepov lahko privedlo do nadaljevanja dampinga ali ne.

(22)

Spodaj navedena splošna metodologija je bila uporabljena pri vseh proizvajalcih izvoznikih v zadevnih državah in je enaka kot v prvotni preiskavi. Predstavitev ugotovitev dampinga za vsako zadevno državo zato samo opisuje, kar je značilno za vsako državo izvoznico.

(23)

Pri določanju normalne vrednosti je bilo najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je skupna domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna v primerjavi s celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje vsakega proizvajalca izvoznika znašal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(24)

Naknadno so bile opredeljene tiste vrste izdelka, ki so jih na domačem trgu prodali proizvajalci izvozniki, ki so imele skupno reprezentativno domačo prodajo in ki so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(25)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto PET, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste PET se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OPP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste PET, ki se je izvažala v Skupnost.

(26)

Preverjeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja vsake vrste PET šteje za običajni potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo narejeno tako, da se je za vsakega proizvajalca izvoznika v zadevnih državah ugotovil delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako izvoženo vrsto zadevnega izdelka na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(27)

V primerih, kjer je bilo treba normalne vrednosti računsko konstruirati, so bile te konstruirane v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, tj. na podlagi proizvodnih stroškov zadevne vrste, h katerim je bil prištet znesek prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (PSA-stroški) in stopnja dobička. Znesek PSA-stroškov, ki jih je imel proizvajalec izvoznik s podobnim izdelkom in znesek dobička sta bila enaka povprečnemu dobičku, ki ga ima proizvajalec izvoznik s prodajo podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine.

(28)

V vseh primerih izvoza zadevnega izdelka neodvisnim strankam v Skupnosti je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, namreč na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(29)

V primerih, ko je prodaja potekala prek povezanega uvoznika ali trgovca, je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen pri nadaljnji prodaji tega povezanega uvoznika neodvisnim strankam. Prilagoditve so bile opravljene za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški in ustrezno stopnjo dobička v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ustrezna stopnja dobička je bila določena na podlagi informacij, ki so jih zagotovili nepovezani sodelujoči trgovci/uvozniki, ki poslujejo na trgu Skupnosti.

(30)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na ceno in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile opravljene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so razumne, točne in podprte z dokazi.

(31)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga izračunana za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(32)

Za tiste države, kjer je bila ugotovljena visoka raven sodelovanja (nad 80 % vsega obsega uvoza v Skupnost med OPP) in kjer ni bilo razloga za domnevo, da se je kateri koli proizvajalec izvoznik vzdržal sodelovanja, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga, da bi zagotovili učinkovitost ukrepov.

(33)

Za tiste države, kjer je bila ugotovljena nizka raven sodelovanja (manj kot 80 % vsega obsega uvoza v Skupnost med OPP), je bila preostala stopnja dampinga določena v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. na podlagi razpoložljivih dejstev.

(34)

V preiskavi so sodelovali trije od petih znanih proizvajalcev izvoznikov. Dve nesodelujoči družbi sta predstavljali več kot 80 % celotne indijske proizvodnje PET in približno 25 % indijskega izvoza v Skupnost. Delež indijskega izvoza v Skupnost glede na potrošnjo Skupnosti je v OPP znašal 0,3 %. Dva od treh sodelujočih izvoznikov sta imela za svoj izvoz PET v Skupnost cenovne zaveze, ki so bile sklenjene na podlagi prvotne preiskave.

(35)

Pri dveh sodelujočih družbah je bilo ugotovljeno, da so njune izvozne cene za Skupnost v skladu z najnižjimi cenami, določenimi v zavezah. Te cene so očitno presegale cene, zaračunane za prodajo na trgih tretjih držav. Količine v prodaji na teh trgih so bile veliko večje kot pri izvozu v Skupnost. To pomeni, da cene, ki se zaračunajo strankam v Skupnosti, ne odražajo normalnega obnašanja indijskih nosilcev cenovne zaveze pri določanju cen.

(36)

V zvezi z izvozom v Skupnost je bila pri treh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih ugotovljena stopnja dampinga v razponu od nič do 17 %. Treba je opozoriti, da je sklenil proizvajalec izvoznik, ki ne izvaja dampinga, cenovno zavezo in da je bila količina njegovega izvoza v Skupnost zelo majhna (manj kot 10 %) glede na njegov izvoz v tretje države. V prvotni preiskavi, vključno z naknadnimi pregledi, so bile stopnje dampinga v razponu med 14,7 % in 51,5 % (8). Glede na to, da so bile uvožene količine res zelo majhne, je glavni poudarek analize na verjetnosti ponovitve dampinga.

(37)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bilo med OPP v Indoneziji pet proizvajalcev PET. Kot je navedeno v uvodni izjavi (16) zgoraj, so tri družbe predložile izpolnjene vprašalnike, vendar sta le dve družbi sprejeli preveritveni obisk v svojih prostorih. Ker je bilo tako nemogoče preveriti, ali so bili podatki, ki jih je tretja družba predložila v izpolnjenem vprašalniku, pravilni, ta družba v smislu člena 18 osnovne uredbe ni ustrezno sodelovala v preiskavi. Družba je bila ustrezno obveščena in je dobila možnost, da predloži pripombo na to ugotovitev.

(38)

Ena od sodelujočih družb je imela zelo majhno količino prodaje na trgu EU, vendar je bila ta opravljena za enega specializiranega uporabnika v medicinskem sektorju. Zato se obseg in cena na enoto pri tej prodaji nista štela za reprezentativno. Poleg tega zelo majhnega obsega Eurostat ni zabeležil nobene druge prodaje na trgu EU s poreklom iz Indonezije.

(39)

Ker dve sodelujoči družbi v OPP nista imeli reprezentativne prodaje na trgu EU in je statistika Eurostata o uvozu pokazala, da ni bilo nadaljnjega uvoza iz Indonezije, stopnje dampinga ni bilo mogoče ugotoviti.

(40)

V preiskavi sta sodelovala dva malezijska proizvajalca PET. Le eden od njiju je izvažal v Skupnost in je predstavljal 100 % celotnega malezijskega izvoza PET v Skupnost. Skupen uvoz zadevnega izdelka iz Malezije je bil zelo majhen, in sicer v razponu od 2 000–4 000 ton v primerjavi s trgom Skupnosti kot celoto.

(41)

Za proizvajalca izvoznika z izvozom v Skupnost v OPP je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna. Normalna vrednost je temeljila na cenah, ki so jih neodvisne stranke v Maleziji plačevale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(42)

Preiskava je pokazala, da so bili proizvodni stroški družbe podcenjeni kot režijski stroški tovarne (vključno z amortizacijo, stroški najemnin, plač in vzdrževanja), ki so dejansko nastali v OPP in so bili prerazporejeni v PSA-stroške. Družba je trdila, da je to prakso izvajala zato, da bi se odrazila nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti njenih proizvodnih obratov. Kakor koli, dejanski nastali stroški vključujejo tudi prerazporejene režijske stroške tovarne. Dejstvo, da je družba uporabila le del svoje polne zmogljivosti proizvodnje, ne pomeni, da te zmogljivosti niso povzročile stroškov. Taki stroški so bili dejansko navedeni v računovodskih evidencah družbe in ker so bili neposredno povezani s proizvodnjo podobnega izdelka, je bilo treba dopolniti popravek sporočenih proizvodnih stroškov.

(43)

Za istega proizvajalca izvoznika so bile izvozne cene ugotovljene na podlagi cen, ki so jih nepovezane stranke dejansko plačale v Skupnosti v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(44)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so bili izvedeni popravki za razlike v stroških prevoza in zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in tozadevnih stroških ter stroških kredita, kjer je bilo to primerno in utemeljeno.

(45)

Za izračun stopnje dampinga so se tehtane povprečne normalne vrednosti primerjale s tehtano povprečno ceno izvoza v Skupnost za zadevni izdelek.

(46)

Ta primerjava je pokazala obstoj približno 5-odstotnega dampinga za enega proizvajalca izvoznika, ki je v OPP izvažal v Skupnost. Glede na to, da so bile uvožene količine res zelo majhne, je glavni poudarek analize na verjetnosti ponovitve dampinga.

(47)

Treba je opozoriti, da je bil vmesni pregled omejen na damping pri družbah Daehan Synthetic Fiber Co Ltd., SK Chemicals Co Ltd. in KP Chemicals Corp. Te tri družbe so poslale v celoti izpolnjene vprašalnike.

(48)

Poleg tega so se javile tudi družbe, povezane z enim od prej omenjenih proizvajalcev izvoznikov. Tako sta tudi proizvajalca izvoznika Honam Petrochemicals in Huvis Corp izpolnila vprašalnika.

(49)

Pred preverjanjem na kraju samem je Daehan Synthetic Fiber Co Ltd. obvestil Komisijo o svoji odločitvi, da preneha proizvodnjo PET v Republiki Koreji. Zato se je družba odločila, da odpove načrtovani preveritveni obisk. Ker ta družba tako ni sodelovala v smislu člena 18 osnovne uredbe, bi morala zanjo veljati preostala stopnja dampinga.

(50)

Glede na zahtevek je v Republiki Koreji deset proizvajalcev, ki imajo zmogljivost za proizvodnjo PET. Od teh desetih proizvajalcev se jih je pet (vključno z družbo Daehan Synthetic Fiber Co Ltd) javilo Komisiji in predložilo izpolnjene vprašalnike. Od drugih petih nesodelujočih proizvajalcev je eden sodeloval s Komisijo v prvotni preiskavi.

(51)

Obseg izvoza štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov plus nepreverjene količine, ki jih je izvozila družba Daehan Synthetic Fiber Co Ltd., je predstavljal skoraj 100 % vsega korejskega izvoza v OPP iz Republike Koreje v Skupnost, ki ga je zabeležil Eurostat.

(52)

Kot je razvidno iz uvodnih izjav (16) in (17), so bili štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki so v celoti sodelovali v preiskavi, naslednji:

(53)

Da bi v prihodnje preprečili morebitno izogibanje, so bile stopnje dampinga izračunane na ravni skupine.

(54)

Za vse vrste PET, ki so jih izvažali korejski proizvajalci izvozniki, je bilo normalno vrednost mogoče določiti na podlagi cen, ki so jih plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(55)

Dva korejska proizvajalca izvoznika sta v Skupnost izvažala neposredno neodvisnim strankam prek povezanih družb v Republiki Koreji in povezanih uvoznikov v Skupnosti. Zato je bila v tem primeru konstruirana izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(56)

Popravki za razlike v prevoznih stroških, stroških zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških provizij, kredita, pakiranja, carin (vračila dajatev) in bančnih stroških so bili odobreni, kjer je bilo to upravičeno in ustrezno podprto z dokazi.

(57)

Dva korejska proizvajalca izvoznika sta zahtevala povračilo dajatev z utemeljitvijo, da so uvozne dajatve bremenile podobni izdelek, ko je bil namenjen za potrošnjo v državi izvoznici, vendar so bile povrnjene, ko je bil izdelek izvožen v Skupnost. V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da je zahtevani znesek višji od zneska dajatve za podobni izdelek na domačem trgu, zato so bili popravki ustrezno prilagojeni. Metodologija, uporabljena v sedanji preiskavi, je bila združljiva s pogoji, določenimi v členu 2(10)(b) osnovne uredbe, če je točno odražala dejansko raven uvoznih dajatev za podobni izdelek.

(58)

Poleg tega sta oba proizvajalca izvoznika zahtevala stroške kredita na podlagi dejanskega obdobja kreditiranja, ki so si ga stranke uveljavile na podlagi plačilnega sistema „odprtega računa“, ki se uporablja na korejskem domačem trgu. Ugotovljeno je bilo, da proizvajalca izvoznika po tem sistemu večinoma nista dejansko odobrila nobenega posebnega obdobja kreditiranja, poleg tega pa obdobij kreditiranja ni bilo mogoče natančno določiti, ker se prejemkov ni dalo povezati z posebnimi računi. V teh okoliščinah teh popravkov ni bilo mogoče odobriti.

(59)

Kot je predvideno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, so se tehtane povprečne normalne vrednosti vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjale s tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(60)

Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga de minimis za proizvajalce izvoznike, ki so v OPP izvažali v Skupnost.

(61)

V preiskavi sta sodelovala dva od štirih znanih proizvajalcev izvoznikov. Dve sodelujoči družbi sta predstavljali več kot 80 % celotne tajvanske proizvodnje PET in 99 % celotnega tajvanskega izvoza v Skupnost. Delež tajvanskega izvoza v Skupnost glede na potrošnjo Skupnosti je v OPP znašal 1,2 %.

(62)

Tretji tajvanski proizvajalec izvoznik je na začetku izpolnil vprašalnik, vendar pa pred preveritvijo na kraju samem ni več sodeloval. To, da družba uradnikom Komisije ni omogočila, da bi preverili njene odgovore na vprašalnik na kraju samem, je enako kot ne sodelovati v preiskavi. V skladu s členom 18 osnovne uredbe mora za to družbo veljati preostala stopnja dampinga.

(63)

Za vse vrste PET, ki so jih izvažali tajvanski proizvajalci izvozniki, je bilo normalne vrednosti mogoče določiti na podlagi cen, ki so jih plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(64)

Oba sodelujoča tajvanska proizvajalca izvoznika sta izvažala neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozne cene bi se lahko ocenile na podlagi cen, ki so jih plačale ali jih plačujejo te neodvisne stranke v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(65)

Uporabljeni so bili popravki za razlike v prevoznih stroških, stroških zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških kredita, pakiranja in bančnih stroških.

(66)

Kot je predvideno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, so se tehtane povprečne normalne vrednosti vsake vrste zadevnega izdelka, izvožene v Skupnost, primerjale s tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(67)

Na podlagi take primerjave je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga v primeru družbe Far Eastern Textile pod stopnjo de minimis. V primeru družbe Shinkong je stopnja dampinga znašala 6,5 %. Vendar je za družbo Far Eastern Textile preiskava pokazala, da primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami ni odražala celotne stopnje dampinga, ki se je izvajal. Raziskava je resnično pokazala, da je bil znaten obseg (približno 25 % vsega izvoza v Skupnost) opravljen po znatno nižjih cenah in je bil skoncentriran na eno stranko. Poleg tega je bil izvoz v vse namembne kraje Skupnosti v zadnjih štirih mesecih OPP opravljen po znatno znižanih cenah v primerjavi s prvimi osmimi meseci OPP. Zato je bilo treba uporabiti drugo metodologijo primerjave. Ugotovljena je bila pomembna razlika med stopnjami dampinga, ki so izhajale iz primerjave povprečja s povprečjem, in primerjave posla s povprečjem. V zvezi s primerjavo posla s poslom je bilo ugotovljeno, da alternativna metoda primerjave ni ustrezna, ker je postopek izbiranja posameznih poslov za pripravo take primerjave v tem primeru veljal za samovoljnega. Tako je bila pripravljena primerjava na podlagi posla s povprečjem v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe. Na ta način je obstajal jasen vzorec izvoza, ki se je razlikoval gleda na stranko in čas.

(68)

Na podlagi tega se stopnja dampinga, ki izhaja iz primerjave posla s povprečjem, upošteva za namene nadaljnje analize nadaljevanja dampinga. V primeru družbe Shinkong razlika med stopnjami dampinga, izračunanimi v skladu z obema metodologijama, ni bila bistvena, prav tako ni bil ugotovljen noben vzorec. Zato je treba pri tej družbi upoštevati stopnjo dampinga, ki izhaja iz primerjave povprečja s povprečjem.

(69)

Pozneje ugotovljene stopnje dampinga za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika so:

Kadar so te odstotne stopnje izražene na posebni podlagi, ustrezajo naslednjim posebnim dajatvam:

Preostala dajatev mora temeljiti na sedaj veljavnih preostalih dajatvah za Tajsko, ob upoštevanju, da v tem smislu ni bila ugotovljena nobena sprememba okoliščin. Preostala dajatev znaša 143,4 EUR/t.

(70)

V zvezi z obema družbama, ki nista sodelovali v preiskavi, se šteje, da je treba razpoložljive informacije uporabiti v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Tem družbam je treba pravzaprav določiti preostale dajatve.

(71)

V preiskavi je sodeloval le en tajski proizvajalec PET in v OPP ni izvažal v Skupnost. Po podatkih Eurostata je bil obseg uvoza s poreklom iz Tajske v OPP zanemarljiv. Vendar je znano, da so v OPP obstajali vsaj trije drugi proizvajalci PET iz Tajske, ki niso sodelovali v preiskavi.

(72)

Ker edini sodelujoči proizvajalec PET v Skupnost ni izvažal, ni bilo mogoče izračunati dampinga za sodelujočega proizvajalca.

(73)

Za ugotovitev, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval, če bi se ukrepi razveljavili, so bili preučeni obnašanje sodelujočih proizvajalcev izvoznikov pri določanju cen za druge izvozne trge ter njihova proizvodnja, zmogljivosti in zaloge. Analiza je temeljila na razpoložljivih informacijah, tj. na informacijah, dobljenin in preverjenin na podlagi odgovorov na vprašalnike proizvajalcev, navedenih v oddelku A.4. Analiza je bila opravljena tudi glede obnašanja pri določanju cen, proizvodnje in proizvodne zmogljivosti drugih proizvajalcev izvoznikov v državah, ki jih zadevajo postopki. Ta analiza je temeljila na tržnih informacijah, ki so jih posredovali industrija Skupnosti in proizvajalci izvozniki, iz statistike Eurostata o uvozu in, kadar je bila na voljo, statistika o izvozu iz zadevnih držav.

(74)

Verjeten scenarij, kaj bi se zgodilo, če bi bili ukrepi razveljavljeni, je temeljil na:

(75)

Cene v Skupnosti so bile na splošno nižje od domačij indijskih cen. Obstaja verjetnost za izvoz po cenah, ki so vsaj nekoliko nižje od sedanjih cen v Skupnosti. V primeru razveljavitve ukrepov bi se izvoz v Skupnost verjetno prodajal po dampinških cenah, če bi se ohranila ista raven cen.

(76)

Indijske izvozne cene za tretje države so na splošno nižje od domačih cen. Ta razlika v cenah je znašala do 24 % ravni izvoznih cen. To kaže, da bi lahko izvoz v Skupnost potekal po enakih dampinških cenah, če bi se ukrepi razveljavili. Ugotovljene stopnje so res višje od sedanje ravni dampinga v ES, kot je opisano zgoraj. Treba je opomniti, 1. da je bila ta sedanja raven dampinga, ugotovljenega v ES, določena na podlagi majhnega obsega izvoza in 2. da je določen izvoz potekal pod pogoji cenovne zaveze, ki je imela korekcijski učinek na raven izvoznih cen. V primeru razveljavitve ukrepov je torej verjetno, da bi bila stopnja dampinga celo višja.

(77)

Indijske izvozne cene za tretje države so bile na splošno nižje od ravni cen v Skupnosti. V primeru razveljavitve ukrepov bi indijski izvozniki najbrž izvažali PET v Skupnost v večjih količinah in po cenah, ki bi se približale tistim, ki so jih v OPP zaračunavali tretjim državam. Posledično se zdi verjetno, da bi se ugotovljeni damping v zvezi z izvozom v Skupnost za OPP lahko celo povečal, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(78)

Glede prostih zmogljivosti je treba ponovno poudariti, da dva največja indijska proizvajalca nista sodelovala v preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da so njune celotne zmogljivosti znašale približno 23 % potrošnje Skupnosti v OPP. Na podlagi informacij, ki so na voljo, je neizkoriščeni del njunih zmogljivosti precejšen in dosega od 80 000 do 130 000 ton. Poleg tega imajo tudi trije sodelujoči proizvajalci še nekaj neizkoriščenih zmogljivosti. Torej so v Indiji na voljo znatne proste zmogljivosti. Za indijski trg je značilen tudi presežek ponudbe. V tem smislu bi se lahko proizvajalci odločili, da bi v primeru razveljavitve ukrepov presežne količine preusmerili v Skupnost po nenehnih in vedno bolj dampinških cenah.

(79)

V primeru razveljavitve ukrepov bi se neizkoriščene zmogljivosti po vsej verjetnosti usmerile v Skupnost. Glede na ugotovljena razmerja cen, zlasti cenovno razmerje med cenami v Skupnosti in cenami v Indiji, je verjetno, da bo tak izvoz v Skupnost potekal po dampinških cenah.

(80)

Cene v Skupnosti so na splošno višje od cen, ki sta jih dosegla dva sodelujoča indonezijska proizvajalca izvoznika na domačem trgu. To nakazuje, da bi bila za indonezijske proizvajalce izvoznike privlačna možnost, da bi prodajo preusmerili v Skupnost, če bi bili protidampinški ukrepi razveljavljeni.

(81)

Za družbo Polypet, ki je na vseh trgih poslovala z izgubo, se domače cene niso štele za zanesljive in zato je bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi stroškov proizvodnje, povečanih za normalni dobiček. Za izračun je bila uporabljena 7-odstotna stopnja dobička, ki je enakovredna stopnji iz prvotne preiskave. Med to konstruirano normalno vrednostjo in izvoznimi cenami v tretje države je bila ugotovljena 25-odstotna razlika v cenah. Dejstvo, da so bile izvozne cene nižje od normalne vrednosti za ta znesek, nakazuje možnost ponovitve dampinga na trgu Skupnosti v primeru razveljavitve ukrepov.

(82)

Družba Petnesia je v OPP poslovala približno na pragu dobička, zato je bila normalna vrednost izračunana z uporabo domače prodaje, konstruirana normalna vrednost pa z uporabo iste metode, kot je opisana zgoraj za družbo Polypet. Razlika med normalno vrednostjo in izvozno ceno v tretje države je bila med 5 % in 10 % (za te metode). Dejstvo, da so bile izvozne cene nižje od normalne vrednosti za ta znesek, nakazuje možnost ponovitve dampinga na trgu Skupnosti v primeru razveljavitve ukrepov.

(83)

Ugotovljene prodajne cene proizvajalcev Skupnosti za prodajo v EU v OPP so bile 1 058 EUR. V istem obdobju so bile prodajne cene indonezijskih izvoznikov za trge tretjih držav 911 EUR. Zato je bila prodaja na trgu EU za 16 % večja kot na drugih trgih. To nakazuje, da bi bila za indonezijske proizvajalce izvoznike privlačna možnost, da bi v primeru razveljavitve ukrepov prodajo preusmerili v Skupnost.

(84)

Kot je navedeno zgoraj, je v OPP v Indoneziji poslovalo pet proizvajalcev. Glede na poročilo o tržnih informacijah je znašala proizvodnja v Indoneziji 324 000 ton in od tega so sodelujoči proizvajalci predstavljali približno 47 %. Informacije sodelujočih proizvajalcev in tržne informacije kažejo, da so neizkoriščene zmogljivosti znašale približno 10 % celotne zmogljivosti ali približno 37 000 ton. To predstavlja približno 1,5 % potrošnje Skupnosti.

(85)

Informacije sodelujočih proizvajalcev so pokazale, da so bile zaloge PET majhne.

(86)

V zvezi z neizkoriščenimi zmogljivostmi in zalogami je preiskava pokazala, da bi bilo mogoče dati na voljo znatne količine PET za prodajo na trgu Skupnosti.

(87)

Ocena zgoraj navedenih dejavnikov je pokazala, da je obstajala znatna razlika med cenami, ki so jih indonezijski proizvajalci dosegli na trgih tretjih držav, in njihovo normalno vrednostjo.

(88)

Poleg tega so izvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav in indonezijskem domačem trgu znatno nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti. Skupaj z razpoložljivo prosto zmogljivostjo obstaja torej pobuda za indonezijske proizvajalce izvoznike, da bi v primeru razveljavitve ukrepov povečali prodajo na trgu Skupnosti in verjetno bi bila ta prodaja dampinška.

(89)

Medtem ko je skupna ocenjena proizvodnja in prodaja zadevnega izdelka malezijskih proizvajalcev ocenjena na približno 120 000 ton, je skupna potrošnja PET v Maleziji zgolj približno 60 000 ton. Ob tem, da je domači trg sposoben porabiti le približno polovico celotne proizvodnje in prodaje, je jasno, da so malezijski proizvajalci zadevnega izdelka za nadaljevanje poslov pri sedanjih zmogljivostih na splošno odvisni od izvoznih trgov.

(90)

Preiskava je pokazala, da so bile domače cene približno 10 % do 20 % nižje od povprečnih cen, zaračunanih na trgu Skupnosti. Nobenega razloga ni za sklep, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov to spremenilo.

(91)

Informacije, ki sta jih zagotovila oba sodelujoča izvoznika iz uvodne izjave (17), so pokazale, da je izvoz v tretje države potekal v velikih količinah, ki so predstavljale 67 % celotne prodaje v OPP.

(92)

Pri enem malezijskem izvozniku, ki je izvažal v Skupnost, so bile tehtane povprečne izvozne cene v tretje države pod tehtanimi povprečnimi normalnimi vrednostmi, ugotovljenimi za njegov izračun dampinga, in so se izkazale tudi kot nižje od prodajnih cen za Skupnost. To kaže, da ta malezijski izvoznik svoje PET verjetno prodaja po dampinških cenah tudi na trge tretjih držav in da je razlika v ceni še višja kakor tista, ki je bila ugotovljena na evropskem trgu.

(93)

Pri drugem izvozniku, ki v OPP ni izvažal v Skupnost, je preiskava pokazala, da so bile povprečne izvozne cene tretjim državam pod proizvodnimi stroški, kar kaže tudi to, da se tudi podobni izdelek na tretjih trgih prodaja pod ceno.

(94)

Glede na zgoraj navedeno obstaja velika verjetnost, da bi se damping pri izvozu v Skupnost ponovil, če bi se ukrepi razveljavili.

(95)

Informacije, ki sta jih zagotovila sodelujoča izvoznika iz uvodne izjave (17), so pokazale, da je izvoz v tretje države potekal po tehtani povprečni izvozni ceni, ki je bila znatno nižja od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti.

(96)

Ob prevladujoči ravni cen je torej mogoče sklepati, da bi bila za proizvajalce izvoznike v Maleziji Skupnost privlačen trg. Na podlagi tega se šteje, da bi v primeru razveljavitve ukrepov obstajala gospodarska pobuda za preusmeritev od izvoza v tretje države na dobičkonosnejši trg Skupnosti. Če bi se prodaja preusmerila v Skupnost, bi verjetno prav tako potekala po dampinških cenah.

(97)

Preiskava je pokazala, da je bila izkoriščenost zmogljivosti edinih dveh sodelujočih proizvajalcev v OPP zelo nizka, tj. med 30 % in 80 %. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da so v Maleziji znatne proste zmogljivosti. V primeru razveljavitve ukrepov bi obstajala pobuda za malezijske proizvajalce izvoznike, da uporabijo to prosto zmogljivost in povečajo izvoz, predvsem v Skupnost.

(98)

Za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da imata normalno raven zalog. Vendar je treba opozoriti, da zalog ni mogoče šteti za pomemben kazalnik, ker temelji proizvodnja PET v Maleziji v glavnem na naročilih strank. Zato gre pri zalogah zlasti za PET, ki čakajo na odpremo že znanim strankam.

(99)

Preiskava je pokazala, da je eden od sodelujočih proizvajalcev nadaljeval z izvajanjem dampinga kljub veljavnim ukrepom.

(100)

Poleg tega so tudi tehtane povprečne izvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na trge tretjih držav in cene prodaje na domačem trgu znatno nižje od prevladujoče ravni cen v Skupnosti. Skupaj z nizko izkoriščenostjo zmogljivosti obstaja torej v primeru razveljavitve ukrepov pobuda za malezijske proizvajalce izvoznike, da se preusmerijo na trg Skupnosti s podobnimi dampinškimi cenami.

(101)

V uvodni izjavi (60) zgoraj je bilo pojasnjeno, da so bile ugotovljene stopnje dampinga pri vseh štirih sodelujočih proizvajalcih izvoznikih pod de minimis. Treba je opozoriti, da se je ta izvoz odvijal v obdobju, ko sta bila dva od sodelujočih izvoznikov sposobna izvažati v Skupnost pri dajatvi nič. Ker je izvoz teh štirih proizvajalcev izvoznikov predstavljal skoraj 100 % vsega uvoza PET v OPP (kakor je poročal Eurostat), se zdi, da obstaja majhna nevarnost ponovitve dampinga s strani katerega od proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v preiskavi.

(102)

Preiskava je pokazala, da so cene, ki jih sodelujoče družbe zaračunavajo na korejskem domačem trgu, višje od tistih, ki jih zaračunava industrija Skupnosti na trgu Skupnosti. Nobenega razloga ni za domnevo, da domače cene, ki so bile ugotovljene za sodelujoče družbe, niso reprezentativne ali da nesodelujoči proizvajalci izvozniki prodajajo na domačem trgu po znatno nižjih cenah kakor sodelujoče družbe. Poleg tega bi nesodelujoče družbe, ki niso prodajale na trgu ES, verjetno prodajale po nizkih cenah, da bi pridobile izgubljeni tržni delež na trgu ES. To kaže, da obstaja v primeru razveljavitve ukrepov možnost ponovitve dampinga pri nesodelujočih družbah. Treba je tudi opozoriti, da so te nesodelujoče družbe v prvotni preiskavi izvažale v Skupnost v neznatnih količinah.

(103)

Pri sodelujočih proizvajalcih izvoznikih je bila ugotovljena približno 5-odstotna razlika v ceni med prevladujočo ravnjo cen na korejskem domačem trgu in njihovim izvozom v tretje države. Kljub temu pa se ob tem, da so imeli možnost izvažati neomejene količine PET v Skupnost z dajatvijo nič, zdi, da je tveganje za preusmeritev trgovine v Skupnost razmeroma majhno.

(104)

Na splošno so bile na voljo tudi izvozne cene za tretje države, vključno s cenami, ki so jih zaračunavali nesodelujoči proizvajalci. Slednje so bile nižje od domačih cen, ki so jih zaračunavali sodelujoči proizvajalci. Ta razlika v ceni spet kaže, da bi lahko v primeru razveljavitve ukrepov izvoz v Skupnost potekal po enakih dampinških cenah.

(105)

Preiskava je pokazala, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Republike Koreje prodali znatne količine v tretje države. Kljub temu pa se zdi glede na to, da sta imeli družbi SK Chemicals in KP Chemicals možnost izvažati neomejene količine PET v Skupnost po dajatvi nič, da je tveganje za preusmeritev trgovine sodelujočih proizvajalcev izvoznikov razmeroma majhno.

(106)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike so bile uporabljene informacije iz poročila o tržnih informacijah in informacije korejskega statističnega urada.

(107)

Torej, če od celotnega izvoz korejskih proizvajalcev izvoznikov (727 Kt) v tretje države v OPP, o katerem je poročal korejski statistični urad, odštejemo izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (320 Kt), znaša skupen izvoz nesodelujočih proizvajalcev 407 Kt.

(108)

Količine, ki so jih v vsak namembni kraj izvozili nesodelujoči proizvajalci izvozniki, so bile določene tako, da se je od celotnega izvoza po namembnih krajih odštel izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov po namembnem kraju. Pet namembnih krajev, v katere so nesodelujoči proizvajalci izvozniki domnevno izvozili največje količine, so LRK, ki ji sledijo Ukrajina, Japonska, Tunizija in Islamska republika Iran.

(109)

Na podlagi vrednosti izvoza, ki jih navaja korejski statistični urad, je bila izračunana tehtana povprečna cena za pet namembnih krajev z največjim izvozom v višini 759 EUR/tono. Ker ta cena temelji na grobih nepreverjenih statističnih podatkih (ki delno vsebujejo statistične vrednosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in verjetno vsebujejo izvozne cene povezanih družb, pa tudi cene brez stroškov čezmorskega prevoza), ostaja povprečna cena znatno nižja od povprečnih uvoznih cen (na ravni CIF) v Skupnosti (približno 25 %).

(110)

Glede na očitno znatne količine izvoza nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov v tretje države in dejstvo, da so cene nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov za pet največjih namembnih krajev precej nižje od povprečne uvozne cene v Skupnosti, se zdi, da obstaja velika nevarnost, da se bo trgovina nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov v primeru razveljavitve ukrepov preusmerila. Glede na znatno stopnjo dampinga (55 %), ugotovljeno za največje nesodelujoče proizvajalce izvoznike v prvotni preiskavi, je zelo verjetno, da bi nesodelujoči proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve ukrepov ponovno začeli izvajati damping.

(111)

Pri vseh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih je bila ugotovljena normalna raven zalog in poslovali so skoraj s polno zmogljivostjo. Glede na to se zdi, da je nevarnost, da bi se damping ponovil, zelo omejeno.

(112)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike je bila zmogljivost določena na podlagi skupne zmogljivosti korejskih proizvajalcev izvoznikov, pridobljene iz tržnih informacij. Na voljo ni nobenih informacij o ravni zalog. Ocenjena zmogljivost nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila izračunana tako, da se je od celotne korejske zmogljivosti odštela zmogljivost sodelujočega proizvajalca izvoznika. Ta zmogljivost je bila ocenjena na približno 550 Kt, kar bi ustrezalo 23-odstotnemu tržnemu deležu celotne potrošnje Skupnosti.

(113)

Na podlagi poročila o tržnih informacijah je bila neizkoriščena zmogljivost za Republiko Korejo kot celoto ocenjena na približno 200 000 ton. Tako ni mogoče izključiti nevarnosti, da bi v primeru razveljavitve ukrepov nesodelujoči proizvajalci izvozniki z neizkoriščeno zmogljivostjo ponovno izvajali damping.

(114)

Čeprav se za štiri sodelujoče družbe zdi, da ni nobenega očitnega tveganja za ponovitev dampinga, je preiskava pokazala, da obstaja realno tveganje za ponovitev dampinga pri nesodelujočih družbah. To se je pokazalo pri primerjavi prevladujoče ravni cen na korejskem domačem trgu in ravni cen na trgu Skupnosti, pa tudi pri primerjavi ravni domačih cen s povprečno ravnjo izvoznih cen za trge tretjih držav.

(115)

Poleg tega je mogoče ugotoviti znatno grožnjo za preusmeritev trgovine pri primerjavi znatnega obsega PET, ki jih prodajo tretjim državam po cenah, ki so znatno nižje od cen, po katerih se PET uvažajo v Skupnost. Glede na zgodovino dampinga teh nesodelujočih družb (55 % v prvotni preiskavi) ni nobenega razloga za domnevo, da te družbe v primeru razveljavitve ukrepov ne bi ponovile dampinške prakse.

(116)

Tajvanske domače cene sodelujočih in nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov so bile na splošno nižje od cen v Skupnosti. Prve so bile zares dobičkonosne. To pomeni, da bi bila raven cen v Skupnosti s stališča tajvanskih proizvajalcev izvoznikov tudi zelo privlačna. Glede na ugotovljeno razmerje cen je verjetno, da bi bile tudi tajvanske izvozne cene znatno nižje od povprečnih cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti.

(117)

V primeru enega sodelujočega proizvajalca so bile cene v tretje države znatno nižje od tajvanskih domačih cen. V primeru drugega sodelujočega proizvajalca, ki je v glavnem prodajal na Japonsko, so izvozne cene za tretje države presegale domače prodajne cene. Na podlagi tega ni mogoče izključiti, da bi izvozne cene za Skupnost po razveljavitvi ukrepov sledile trendu tajvanskih cen do drugih držav (razen Japonske). Zato je verjetno, da bi se po takem scenariju damping ponovil. Ta ocena temelji na podatkih, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, saj s tem v zvezi drugih podatkov ni bilo mogoče dobiti.

(118)

Tajvanske izvozne cene za tretje države so bile na splošno nižje od ravni cen v Skupnosti. Za tajvanski izvoz v druge države v OPP niso veljale protidampinške dajatve. V primeru razveljavitve ukrepov ni mogoče izključiti, da bi izvozne cene za Skupnost sledile trendu cen za druge trge. V takih okoliščinah bi prihodnji izvoz v Skupnost potekal po dampinških cenah. Ta ocena spet temelji na podatkih, ki so jih zagotovili sodelujoči proizvajalci. A ker ni na voljo informacij, ki bi kazale, da izvozne cene za tretje države ali domače cene, ugotovljene za sodelujoče družbe, ne bi bile reprezentativne za vse tajvanske proizvajalce izvoznike, je mogoče sklepati, da bi tudi prihodnji izvoz nesodelujočih družb v Skupnost verjetno potekal po dampinških cenah.

(119)

Medtem ko je ena sodelujoča družba v OPP svojo zmogljivost izkoristila v celoti, druga ni uporabila pomembnejše količine svoje polne zmogljivosti. Družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, imajo verjetno neizkoriščene zmogljivosti od 400 000 do 500 000 ton. To znaša približno 20 % potrošnje Skupnosti v OPP. Glede na privlačno raven cen na trgu Skupnosti je verjetno, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov neizkoriščene zmogljivosti preusmerile v Skupnost.

(120)

Glede neizkoriščenih zmogljivosti se zdi, da bi bile ob razveljavitvi ukrepov take zmogljivosti najbrž preusmerjene v Skupnost. Poleg tega bi tak izvoz v Skupnost verjetno potekal po dampinških cenah glede na nizko raven cen za izvoz na trge tretjih držav z izjemo Japonske. Cene Skupnosti bodo najbrž pod pritiskom, ko se bodo na trg Skupnosti začele uvažati večje količine. Takšen trend zniževanja cen bo verjetno zaostril damping, ugotovljen za OPP.

(121)

Kot je bilo opisano v uvodni izjavi (71), je znano, da so v OPP obstajali vsaj trije drugi proizvajalci PET s Tajske, ki niso sodelovali v preiskavi. Za te nesodelujoče proizvajalce so bile analizirane informacije Eurostata in iz drugih virih.

(122)

Informacije o zalogah in prodaji na tretje trge se nanašajo samo na sodelujočega proizvajalca izvoznika. Pridobiti je bilo mogoče podatke o skupni proizvodni zmogljivosti na Tajskem in na podlagi tržnih informacij oceniti obseg proizvodnje vseh proizvajalcev izvoznikov na Tajskem. V zvezi s tem se je štelo, da ugotovitve za nesodelujoče družbe ne morejo biti ugodnejše od tistih, ki so bile ugotovljene za sodelujoče družbe.

(123)

Preiskava je pokazala, da so bile domače cene 10 % do 20 % nižje od povprečnih cen, zaračunanih na trgu Skupnosti. Nobenega razloga ni za sklep, da bi se to v primeru razveljavitve ukrepov spremenilo.

(124)

Informacije, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik iz uvodne izjave (17), ki ni izvažal v Skupnost, so pokazale, da se je zadevni izdelek v tretje države izvažal v velikih količinah, ki so predstavljale več kot 80 % celotne prodaje v OPP. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bile povprečne izvozne cene v tretje države nižje od stroškov, kar pomeni, da se izdelek na trgih tretjih držav prodaja po dampinških cenah. Poleg tega v zvezi z nesodelujočimi družbami ni na voljo nobenih informacij, ki bi kazale, da je njihovo obnašanje pri določanju cen drugačno kot na domačem tajskem ali na trgih tretjih držav in zato je mogoče domnevati, da tudi tretjim državam prodajajo po nižjih cenah kakor na svojem domačem trgu.

(125)

Informacije, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik, ki ni izvažal v Skupnost, so pokazale, da se je zadevni izdelek v tretje države izvažal po tehtani povprečni izvozni ceni, ki je bila znatno nižja od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti.

(126)

Ob predpostavki, da bi prevladujoča raven cen v Skupnosti ostala enaka, je mogoče sklepati, da bi za proizvajalce izvoznike iz Tajske Skupnost veljala za privlačen trg. Na podlagi tega se šteje, da bi v primeru razveljavitve ukrepov obstajala gospodarska pobuda za preusmeritev od izvoza v tretje države na dobičkonosnejši trg Skupnosti.

(127)

Na Tajskem so proste zmogljivosti znatne. Preiskava je pokazala, da je bila ugotovljena izkoriščenost zmogljivosti sodelujočega proizvajalca v OPP nizka.

(128)

V skladu s poročilom o tržnih informacijah je raven zmogljivosti nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov ocenjena na približno 500 000 ton s celotno proizvodnjo približno 430 000. Na podlagi teh vrednosti bi prosta zmogljivost znašala približno 70 000 ton. Ta prosta zmogljivost bi znašala približno 2,9 % celotne potrošnje Skupnosti, če bi bila usmerjena v prodajo na trg Skupnosti.

(129)

V celoti podatki o tržnih informacijah kažejo, da bi lahko domači trg na Tajskem absorbiral manj kot 94 000 ton ali 25 % domače proizvodnje PET. V teh okoliščinah so tajski proizvajalci zadevnega izdelka za nadaljevanje poslovanja s sedanjo zmogljivostjo močno odvisni od izvoza. V teh okoliščinah je zelo verjetno, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov izvoz v ES povečal. Zato ni mogoče izključiti, da bi tajski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve ukrepov znižali svoje izvozne cene za Skupnost na raven izvoznih cen za trge drugih tretjih držav v prizadevanju za ponovno pridobitev izgubljenega trga. Tako ni mogoče izključiti nevarnosti ponovitve dampinga nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov v primeru razveljavitve ukrepov.

(130)

Za sodelujočega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da ima normalno raven zalog. Vendar je treba opozoriti, da zalog ni mogoče šteti za pomemben kazalnik, ker temelji tajska proizvodnja PET v glavnem na naročilih strank. Zato gre pri zalogah zlasti za PET, ki čakajo, da bodo odpremljeni že znanim strankam.

(131)

Ker edini sodelujoči proizvajalec izvoznik ni izvažal v Skupnost, preiskava ni mogla ugotoviti, ali se damping nadaljuje kljub veljavnim ukrepom.

(132)

Poleg tega so bile tudi tehtane povprečne izvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika na trge tretjih držav in cene prodaje na domačem trgu znatno nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti. Prodajne cene so bile nižje od proizvodnih stroškov. To se šteje kot kazalnik, da bi se prodaja v primeru razveljavitve ukrepov verjetno odvijala po dampinških cenah. Poleg tega obstaja ob privlačni ravni cen v Skupnosti pobuda za tajske proizvajalce izvoznike, da bi prodajali na trg Skupnosti, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(133)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike je bilo mogoče ugotoviti znatno grožnjo za preusmeritev trgovine, če primerjamo domače povpraševanje in znatne količine PET, ki se prodajajo tretjim državam. Treba je opozoriti, kot je navedeno v uvodni izjavi (131) in nadaljnjih, da so tajski proizvajalci zelo odvisni od izvoza in da obstaja velika skupna prosta zmogljivost, ki bi se lahko preusmerila v Skupnost. Ob upoštevanju njihove zgodovine dampinga (32,5 % v prvotni preiskavi), se zdi, da obstaja v primeru razveljavitve ukrepov nevarnost ponovitve dampinga.

(134)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetno, da bi se damping nadaljeval in/ali ponovil. V skladu s tem se predlaga, da se ohranijo ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz PET s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske.

(135)

Na podlagi informacij, zbranih za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se zdi, da obstaja znatna nevarnost ponovitve dampinga. Razlog za to domnevo so predvsem podatki, ki kažejo znatno proizvodno in izvozno zmogljivost nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov in bi, kot je bilo razvidno iz dampinških praks v prvotni preiskavi, v primeru razveljavitve ukrepov po vsej verjetnosti povzročili izvoz po dampinških cenah za Skupnost.

(136)

V skladu s tem se predlaga, da se ohranijo ukrepi, ki veljajo za uvoz PET s poreklom iz Republike Koreje.

(137)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo preučeno tudi, ali bi se spremenjene okoliščine v zvezi z dampingom glede na prvotno preiskavo lahko upravičeno štele za trajne.

(138)

Treba je opozoriti, da je obseg vmesnega pregleda pri Republiki Koreji omejen na stopnje dampinga pri treh družbah, in sicer SK Chemicals Co Ltd., KP Chemicals Corp. in Daehan Synthetic Fibres Co. Ltd., ter njihovih povezanih družbah.

(139)

Za sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki sta v OPP izvažala PET v Skupnost, je vmesni pregled pokazal, da je njuna stopnja dampinga ostala na ravni de minimis. Glavni razlog za to je bil, da so se hkrati z dvigom normalnih vrednosti in domačih prodajnih cen teh družb v primerjavi s podatki iz prvotne preiskave ustrezno dvignile tudi prodajne cene na trgu Skupnosti.

(140)

Nobenih dokazov ni bilo o tem, da te spremembe, ki so povzročile stopnjo dampinga de minimis, ne bi bile trajne, ker je bilo ugotovljeno, da so vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki poslovali z visoko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti (nad 90 %). Poleg tega nobeden od njih ni imel načrtov za povečanje svoje proizvodne zmogljivosti v Republiki Koreji. Eden od njih, SK Chemicals, je pravzaprav postavil proizvodni obrat v Skupnosti in je večja verjetnost, da bo zmanjšal svoj izvoz iz Republike Koreje.

(141)

Za proizvajalca izvoznika Daehan, ki se je, kakor je navedeno v uvodni izjavi (49) zgoraj, sčasoma odločil, da ne bo sodeloval v preiskavi, ni mogoče preveriti nobenega od dejstev, povezanih s to družbo.

(142)

Zato mora sklep o tej družbi temeljiti na dejstvih, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. na podlagi informaciji v pritožbi in informacij v nepreverjenem vprašalniku.

(143)

Za dve sodelujoči skupini proizvajalcev izvoznikov, SK Chemicals in KP Chemicals, je mogoče šteti, da so okoliščine, v katerih so bile izračunane stopnje dampinga v tej preiskavi, trajne.

(144)

Za tretjega proizvajalca izvoznika Daehan Synthetic Fibres je treba opozoriti, da ta družba ni sodelovala in mora zato analiza temeljiti na razpoložljivih dejstvih, ki kažejo, da se damping nadaljuje. V teh okoliščinah mora za to družbo veljati preostala dajatev, kot je ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v najnovejšem pregledu.

(145)

V sedanjem postopku sta sodelovala le dva tajvanska proizvajalca izvoznika. Zato je analiza o trajnosti spremenjenih okoliščin omejena na ti dve družbi.

(146)

Za družbo Far Eastern Textiles je od sklenitve Uredbe Sveta (ES) št. 83/2005 (9) veljala dajatev nič. Drugemu sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, Shinkong Synthetic Fibres, je bila z isto uredbo dodeljena stopnja dampinga 3,1 %.

(147)

Na podlagi analize dampinga, ki se je izvajal zunaj OPP, so bile ugotovljene spremenjene stopnje dampinga, 3,5 % za Far Eastern in 6,5 % za Shinkong.

(148)

Za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki sta v OPP izvažala v Skupnost, ni nobenega razloga za domnevo, da spremembe med sedanjo in prejšnjo preiskavo, zlasti spremembe izvoznih cen za Skupnost in normalnih vrednosti, ki so povzročile spremenjene stopnje dampinga, niso trajne. V zvezi z družbo, za katero je bil ugotovljen vzorec dampinga, je preiskava pokazala, da je družba prodala znatne količine novi stranki po ceni, ki je bila precej nižja od njene splošne ravni izvoznih cen. Ker družba ni navedla, da bo nehala prodajati tej stranki ali da bo prilagodila svoje izvozne cene, je mogoče sklepati, da bo vzorec še naprej veljal. Poleg tega je ta družba v OPP skoraj v celoti uporabila svojo zmogljivost. Zato ni verjetno, da bi se v prodajnem vzorcu družbe zgodile večje spremembe, ki bi vplivale na raven cen z ustreznimi vplivi na normalne vrednosti in izvozne cene.

(149)

Spremembe v zvezi z drugo sodelujočo družbo niso bile velike, tj. sprememba stopnje dampinga s 3,1 % na 6,5 % zaradi nekoliko bolj poudarjenih sprememb normalnih vrednosti v primerjavi z izvoznimi cenami. Ta okoliščina se v prihodnje verjetno ne bo spremenila, ker so se cene nafte, ki so glavni stroškovni dejavnik pri proizvodnji PET, ustalile na visoki ravni.

(150)

Skladno s tem se šteje, da so stopnje dampinga za obe družbi, izračunane na podlagi podatkov iz te raziskave zanesljive in da se ugotovljene spremembe štejejo za trajne.

(151)

V Skupnosti proizvajajo PET naslednje družbe:

(152)

PET, ki so ga proizvajale vse te družbe, predstavlja skupno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(153)

Komisija je preučila, ali so sodelujoči proizvajalci Skupnosti, ki zahtevajo ali podpirajo zahtevek za preglede zaradi izteka ukrepov, predstavljali glavni delež celotne proizvodnje PET v Skupnosti. Navedeni proizvajalci Skupnosti so predstavljali 88 % celotne proizvodnje PET v Skupnosti. Tisti proizvajalci Skupnosti, ki niso v celoti sodelovali, so bili izključeni iz opredelitve industrije Skupnosti. Zato je Komisija štela, da so ti v celoti sodelujoči proizvajalci Skupnosti predstavljali industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. V prvotnih preiskavah je industrija Skupnosti predstavljala več kot 85 % celotne proizvodnje PET v Skupnosti v tistem času.

(154)

Industrijo Skupnosti sestavlja naslednjih dvanajst proizvajalcev Skupnosti, delno navedenih v uvodni izjavi (16):

Voridian BV (Nizozemska), M & G Polimeri Italia Spa (Italija), Equipolymers Srl (Italija), La Seda de Barcelona SA (Španija), Novapet SA (Španija), Selenis Industria de Polimeros SA (Portugalska), Aussapol Spa (Italija), Advansa Ltd (Združeno kraljestvo), Wellman BV (Nizozemska), Boryszew subsidiary Elana Wse (Poljska), V.P.I. SA (Grčija) in SK Eurochem (Poljska).

(155)

Potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti, ocen prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti na podlagi podatkov, dobljenih na stopnji pritožbe, in podatkov Eurostata za celoten uvoz Skupnosti iz tretjih držav.

(156)

Med letom 2002 in OPP je potrošnja zadevnega izdelka v Skupnosti nenehno naraščala in v OPP dosegla skupno 2 400 000 ton. Skupno povečanje v tem obdobju je bilo 18-odstotno. Do povečanja je prišlo delno zaradi novih vrst uporabe (med drugim pivo, vino), delno pa zaradi povečanja potrošnje v državah, ki so k EU pristopile leta 2004.

Preglednica 1

(157)

V prvotni preiskavi je bil uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske kumulativno ocenjen v skladu s členom 3(4) skupne uredbe. Preučeno je bilo, ali je bila kumulativna ocena primerna tudi za sedanjo preiskavo.

(158)

V zvezi z uvozom dveh sodelujočih korejskih družb je preiskava pokazala de minimis ali pa damping ni bil ugotovljen. Zato se v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe navedeni uvoz ni mogel kumulativno oceniti. Vendar je bilo v zvezi s tem ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena v zvezi z uvozom iz Indije, Malezije in Tajvana, nad stopnjo de minimis. Glede uvoza iz Indonezije in Tajske je preiskava pokazala, da uvoz ni bil reprezentativen in zato stopnje dampinga ni bilo mogoče ugotoviti. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Za količine, ki jih je izvozila vsaka od šestih zadevnih držav, se je štelo, da se bo uvoz v primeru ukinitve ukrepov iz vsake zadevne države verjetno povečal do stopnje, ki je znatno nad stopnjami, doseženimi v OPP, in bo zagotovo presegel prag neznatne škode. V zvezi s konkurenčnimi pogoji je preiskava potrdila, da so bile vrste PET v obliki zrnc, uvožene iz zadevnih držav, enake v vseh bistvenih fizičnih in tehničnih lastnostih. Poleg tega so bila ta zrnca zamenljiva s tistimi, ki se proizvajajo v Skupnosti, in so se tržila v Skupnosti v istem obdobju po podobnih prodajnih poteh in podobnih trgovinskih pogojih. Za uvožene vrste PET v zrncih se je štelo, da konkurirajo med seboj in z zrnci PET, proizvedenimi v Skupnosti.

(159)

V smislu zgoraj navedenega se je štelo, da so bila izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe o uvozu iz Indije, Malezije, Tajske, Indonezije, Tajvana in dampinškega uvoza iz Republike Koreje. Zato je bil kumulativno preučen uvoz iz šestih zadevnih držav z izjemo nedampinškega uvoza dveh sodelujočih korejskih proizvajalcev izvoznikov.

(160)

V zvezi s šestimi zadevnimi državami so se obseg uvoza, tržni deleži in povprečne cene razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju. Podatki temeljijo na statistiki Eurostat. Iz teh vrednosti je načeloma treba izvzeti nedampinški korejski uvoz. Vendar je bil ta zaradi zaupnosti namerno vključen. Razvoj trenda bi bil v bistvu enak, če bi izvzeli podatke, ki se nanašajo na nedampinški korejski uvoz.

(161)

Uvoz iz zadevnih držav se je med letom 2002 in OPP zmanjšal za 13 %, tj. s 192 000 ton v 2002 na 167 000 ton v OPP. V primerjavi z letom 2002 je ostal leta 2003 nespremenjen in se je leta 2004 zmanjšal za 3 % ter v OPP za nadaljnjih 10 %.

Preglednica 2

(162)

Na začetku pregleda je bilo predvideno vzorčenje proizvajalcev Skupnosti, glede na to, da njihovo število ni bilo pretirano, pa se je sklenilo, da se vključijo vsi in pozneje so bili ocenjeni dejavniki škode na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Skupnosti.

(163)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(164)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v času od leta 2002 do OPP povečala za 20 %, tj. z ravni 1 465 000 ton leta 2002 na 1 760 000 v OPP. Letno povečanje je bilo leta 2003 4,8-odstotno, leta 2004 pa 4,6-odstotno. Nadaljnje povečanje se je pojavilo v OPP, ko se je proizvodnja povečala za kar 150 000 ton, tj. za 10,8 %. To je bilo zaradi prestrukturiranja procesa, ki se ga je industrija lotila s ciljem boljšega nadzora proizvodnih stroškov in s tem izkoriščanja prednosti naraščajoče potrošnje na trgu Skupnosti, ki se je, kot je navedeno zgoraj, od leta 2002 do OPP povečala za 19 % (z 2 milijonov ton leta 2002 na 2,4 milijone ton v OPP).

Preglednica 3

(165)

Proizvodna zmogljivost se je od leta 2002 do OPP povečala za 22 %, tj. z 1 760 000 ton leta 2002 na 2 156 000 ton v OPP. Povečanje je nastopilo v glavnem v OPP, ko se je proizvodna zmogljivost v primerjavi z letom 2004 povečala za 300 000 ton, tj. za 16,7 %. To znatno povečanje proizvodne zmogljivosti je bilo vzporedno s povečanjem proizvodnje v istem obdobju (glej uvodno izjavo 164 zgoraj). Povečanje proizvodne zmogljivosti je posledica dodatnih vlaganj v proizvodne linije, načrtovane za izkoriščanje naraščajočega trga. Izkoristek zmogljivosti se je leta 2003 povečal za 4 odstotne točke, ostal na tej ravni še leta 2004 in se v OPP zmanjšal za 5 odstotnih točk na 82-odstotno raven. Zmanjšanje med letom 2004 in OPP je posledica znatnega povečanja proizvodne zmogljivosti v tem obdobju. Posledično je večji obseg proizvodnje v OPP v primerjavi z letom 2004 sovpadel z nižjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti.

Preglednica 4

(166)

Obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je od leta 2002 do OPP povečal za 21 %. 2-odstotni rasti leta 2003 je sledilo povečanje leta 2004 za 8 in v OPP za 11 odstotnih točk. Ne glede na povečanje prodaje zaradi večje potrošnje je tržni delež industrije Skupnosti padel za 4 odstotne točke leta 2003 in se potem postopoma povečal za 5 odstotnih točk leta 2004 in za 1 odstotno točko v OPP.

Preglednica 5

(167)

Na splošno je treba ugotoviti, da se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečal za 2 %, kar kaže, da je njegova rast zaostajala za rastjo potrošnje celotnega trga.

(168)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 18 %. Do glavnega povečanja je prišlo leta 2003 (11 odstotnih točk) in 2004 (nadaljnjih 6 odstotnih točk). Čeprav se je v OPP ta naraščajoči trend nadaljeval, je povečanje znašalo samo 2 odstotni točki. To 18-odstotno povečanje v celotnem obdobju je povezano z ravnjo proizvodnje, ki se je povečala za 20 %.

Preglednica 6

(169)

Produktivnost industrije Skupnosti, merjena kot proizvodnja v tonah na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju v celoti povečala. Produktivnost se je najprej leta 2003 zmanjšala za 6 % v primerjavi z letom 2002 in ostala leta 2004 na tej ravni, v OPP pa se je produktivnost povečala za več kot 8 % v primerjavi z letom 2004.

Preglednica 7

(170)

Treba je opozoriti, da je proizvodnja PET v zrncih kapitalsko intenzivna industrija in da imajo zato stroški dela omejen vpliv na skupne stroške proizvoda. V tem obdobju so se plače povečale za 12 % v primerjavi z 20-odstotnim povečanjem skupnih proizvodnih stroškov. Drugi pomemben kazalnik je strošek plač, porabljen na proizvedeno tono. V tem obdobju se je ta strošek zmanjšal za 6 %.

Preglednica 8

(171)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti glede na obseg in ceno uvoza iz zadevnih držav se ne more šteti kot zanemarljiv.

(172)

Prodajne cene na enoto so se povišale z 924 EUR/tono leta 2002 na 1 058 EUR/tono v OPP. Značilen je bil trend zviševanja (za 15 % v celotnem obdobju). Ta dvig je v veliki meri posledica povišanja cen surovin zaradi višje cene nafte. Čeprav je industrija Skupnosti povišala cene, tega ni mogla prenesti na nadaljnji sektor in v prodajnih cenah v celoti upoštevati povišanja cen surovin. To je bilo v glavnem zaradi dejstva, da je bilo povišanje cen surovin večje kakor povišanje cen PET. Poleg tega se je industrija Skupnosti morala soočiti s pritiskom uvoza. S ciljem ohranjanja tržnega deleža je lahko industrija Skupnosti le zmerno povečala svoje cene in je tako doživela zajezitev cen.

Preglednica 9

(173)

Ob upoštevanju, da je potrebno približno 850 kg čiste tereftalne kisline (PTA) in 350 kg monoetilen glikola (MEG) (glavni surovini) za proizvodnjo 1 tone PET, so stroški surovin (PTA in MEG) med letom 2002 in OPP znatno narasli, in sicer za 67 % oziroma 31 %, in dosegli raven 770 EUR/tono (PTA) in 721 EUR/tono (MEG) (povprečno v OPP). Čeprav je bilo opaziti rahel padec cen PTA v tretjem četrtletju 2005, ko so cene padle na raven 700 EUR/tono, in je bila cena MEG precej stabilna, je treba poudariti, da se surovine nabavljajo vnaprej, na podlagi dolgoročnih pogodb. Posledica tega je, da industrija Skupnosti za obravnavano obdobje, kljub manjšemu padcu cen PTA na koncu OPP, še vedno nosi posledice močno povišanih stroškov. Poleg tega so zaradi stanja na svetovnem trgu nafte cene surovin za proizvodnjo PET občutljive na nepredvidene spremembe, vendar bodo najverjetneje ostale na visoki ravni. Vsi ti dejavniki prispevajo k večji ranljivosti proizvajalcev PET v Skupnosti.

Preglednica 10

(174)

Za primerjavo, povprečna cena enote na tono PET v obliki zrnc, ki jih proizvedla industrija Skupnosti, je:

Preglednica 11

(175)

V obravnavanem obdobju so stroški surovin, kot je prikazano v preglednicah 10 in 11, nenehno naraščali (PTA za 67 %, MEG za 31 %), skupni stroški proizvodnje pa so se povečali le za 21 %. Vendar so se, kot je prikazano v preglednici 9, cene zvišale za 15 %, saj industrija Skupnosti ni mogla prenesti povečanja na nadaljnji sektor in v celoti upoštevati povečanja cen surovin v svojih prodajnih cenah.

(176)

Zaloge so se v celotnem obravnavanem obdobju, tj. med 2002 in OPP, zmanjšale za 10 %. Kot v prvotnih preiskavah se zaloge zaradi sezonske narave trga PET skozi vse leto ne morejo šteti za pomemben kazalnik glede PET, proizvedenih v industriji Skupnosti. V primerjavi s proizvodnjo so zaloge predstavljale približno 5/6 % proizvodnje.

Preglednica 12

(177)

Dobičkonosnost prodaje pomeni dobiček, ki ga ustvari prodaja zadevnega proizvoda v Skupnosti. Donosnost vseh sredstev in denarni tok se lahko merita le na ravni najožje skupine izdelkov, ki vključujejo podoben izdelek v skladu s členom 3(8) osnovne uredbe. Poleg tega je bila donosnost naložb izračunana na podlagi donosnosti vseh sredstev, ker se ta šteje kot ustreznejša za analizo trenda.

Preglednica 13

(178)

Poleg zajezitve cen, ki se je začela leta 2002 in je sovpadla z močnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevnih držav, se je finančno stanje industrije Skupnosti poslabšalo in leta 2003 prineslo izgubo. Po manjšem izboljšanju leta 2004 zaradi ukrepov, uvedenih za LRK in Avstralijo, so se izgube v OPP povečale na –3,2 %. Zato se ugotavlja, da obstaja jasen padajoči trend.

(179)

Trendi za donosnost vseh sredstev in denarni tok so se razvijali podobno, tj., pokazali so razmeroma dobro stanje leta 2002, poslabšanje leta 2003, manjše izboljšanje leta 2004 in nadaljnje poslabšanje v OPP.

(180)

Naložbe so bile delno namenjene povečanju zmogljivosti in delno izboljšanju proizvodnega procesa. Večina stroškov je nastala leta 2004 in v OPP, kar je sovpadlo s povečanjem zmogljivosti in ciljem ohranjanja tržnega deleža glede na povečanje potrošnje. Vendar pa sedanje stanje industrije Skupnosti in razvoj trga Skupnosti ter svetovnih trgov za PET, za katere je bilo značilno pomanjkanje dobičkonosnosti, niso bili pobuda za večje naložbe. Čeprav so bili proizvajalci Skupnosti v nekaterih okoliščinah sposobni zbrati kapital (predvsem od povezanih družb), pomanjkanje dobičkonosnosti PET ni spodbudilo naložb in v nekaterih primerih je bila odločitev preložena.

(181)

Zaradi nenehnega povečevanja potrošnje, delno zaradi novih vrst uporabe (med drugim pivo, vino), delno pa zaradi povečanja potrošnje v državah, ko so k EU pristopile leta 2004, je morala industrija Skupnosti povečati zmogljivost in proizvodnjo, da ne bi izgubila tržnega deleža. V ta namen je leta 2004 in med OPP potekal pomemben proces prestrukturiranja, ki so ga spremljale pogoste spremembe lastništva različnih proizvajalcev. Hkrati se je na splošno povečalo število proizvodnih linij, da bi sledili povečani potrošnji in hkrati dosegli ekonomijo obsega. Zato so nekateri gospodarski kazalniki, in sicer potrošnja, proizvodna zmogljivost, proizvodnja, prodaja EU in zaposlitev zares dosegli pozitiven trend.

(182)

Vendar vsa ta zgoraj opisana prizadevanja niso mogla odtehtati vpliva neprestanega in obsežnega poviševanja cen surovin v obravnavanem obdobju. Višjih stroškov surovin se ni dalo prenesti na nadaljnji sektor v takem obsegu, ki bi bil potreben, da bi ohranili določeno raven dobičkonosnosti. To je sovpadlo z nizko ravnjo cen uvoza iz zadevnih držav, ki je očitno povzročala znaten pritisk na zniževanje cen industrije Skupnosti. Tako se je kljub očitnemu pozitivnemu razvoju v zvezi s proizvodnjo, prodajo in prodajno ceno celotno finančno stanje industrije Skupnosti poslabšalo in se odraža v negativnem razvoju dobičkonosnosti (z 2,7-odstotnim dobičkom leta 2002 na 3,2-odstotno izgubo v OPP), izvoza, proizvodnih stroškov, donosnosti naložb in denarnega toka.

(183)

Posledično je kljub nekaterim očitnim pozitivnim trendom, ki so jih pokazali kazalniki škode, stanje industrije Skupnosti še vedno daleč od ravni, ki bi jih lahko pričakovali, če bi se povsem opomogla od škode, ugotovljene v prvotnih preiskavah.

(184)

Zato se sklene, da se je stanje industrije Skupnosti v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov nekoliko izboljšalo, vendar je ta industrija še vedno občutljiva in ranljiva. Poleg tega zaradi pritiska cen uvoza industrija Skupnosti ni mogla v celoti upoštevati povečanja cen surovin v svojih prodajnih cenah.

(185)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi (2), je treba opozoriti, da so od avgusta 2004 veljali tudi dokončni protidampinški ukrepi za uvoz PET s poreklom iz Avstralije in LRK.

(186)

V obravnavanem obdobju se je celoten obseg uvoza iz teh držav povečal za 12 % (s 65 000 ton na 73 000 ton). Čeprav je bilo leta 2003 znatno povečanje tržnega deleža (za 4 odstotne točke), se je ta naraščajoči trend leta 2004 obrnil in je tržni delež uvoza padel na raven 2,4 %. V OPP je bilo opaziti rahlo povečanje v višini 0,6 %, ki je izviralo iz kitajskega uvoza. Učinek dokončnih protidampinških dajatev se kaže od leta 2004. Medtem ko se je uvoz iz Avstralije popolnoma prenehal, je obseg uvoza iz Kitajske, ki se je leta 2003 enakomerno povečal za 130 %, leta 2004 zmanjšal hkrati z ukrepi in se v OPP spet povečal za 47 %. Avstralske cene so se leta 2003 znižale za 7 % in leta 2004 še za nadaljnjih 6 %. Kitajske cene so se začele počasi dvigovati v letih 2003 in 2004 in za 24 % v OPP, in sicer z 827 na 1 022 EUR na tono. Nazadnje je treba opozoriti, da je bil znaten del uvoza iz teh dveh držav opravljen po cenah, ki so bile stalno nižje od cen Skupnosti, in je tako prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

Preglednica 15

(187)

V te vrednosti je načeloma treba vključiti nedampinški korejski uvoz. Vendar je bil ta zaradi zaupnosti namerno izvzet. Razvoj trenda bi bil v bistvu enak, tudi če bi bil vključen korejski nedampinški uvoz.

(188)

Med letom 2002 in OPP se je skupen uvoz PET s poreklom iz drugih držav povečal za 136 % in dosegel 174 000 ton. Njegov tržni delež v EU se je v obravnavanem obdobju povečal s 3,6 % na 7,1 %. Spodnja preglednica prikazuje te trende.

Preglednica 16

(189)

Uvoz iz Pakistana se je v obravnavanem obdobju in zlasti po prekinitvi postopka proti uvozu leta 2004 povečal za 157 %. Uvoz iz Združenih držav se je znatno povečal, tj. za 144 % in je v OPP dosegel 50 000 ton. Uvoz iz Mehike se je s 1 500 ton leta 2002 razširil na 20 000 ton v OPP, kar je 1 390-odstotno povečanje. Turški uvoz se je od leta 2002 do leta 2004 znatno povečal (za 244 %), nato pa se je v OPP zmanjšal za 36 %. V zvezi s cenami je pomembno opozoriti, da so se cene uvoza iz Združenih držav, Mehike in Turčije povišale in so bile višje kakor cene drugega uvoza in cene industrije Skupnosti. Poleg tega je bil uvoz iz ZDA najverjetneje PET G, posebna različica PET, ki ima višje zahteve glede viskoznosti in se povprečno prodaja za 50 % več kot normalni PET. Cene uvoza iz Pakistana so bile nižje od povprečnih cen industrije Skupnosti od leta 2002 do leta 2004. V OPP so se uvozne cene iz Pakistana povečale na raven industrije Skupnosti. Zato se šteje, da ta uvoz ni mogel vplivati na stanje na trgu Skupnosti.

(190)

Izvozna dejavnost industrije Skupnosti je imela v obravnavanem obdobju padajoči trend in se je znižala s 7,9 % na 4,9 % celotne prodaje industrije Skupnosti. Šele leta 2003 se je izvoz industrije Skupnosti znatno povečal, verjetno zaradi nizkih prodajnih cen EU. Vendar je med OPP predstavljal le 5 % celotne prodaje. Treba je opozoriti, da so bile izvozne cene stalno nad prodajnimi cenami ES.

Preglednica 17

(191)

Kot je bilo že ugotovljeno, imajo proizvajalci izvozniki iz Indije, Indonezije, Tajske, Republike Koreje, Tajvana in Malezije potencial za povečanje obsega svojega izvoza na trg Skupnosti.

(192)

Izvozne cene CIF za PET s poreklom iz Indije, Tajske in Malezije so bile višje kakor cene industrije Skupnosti. Razlika pa ni bila velika, zato se lahko sklene, da bi lahko te države v odsotnost protidampinških dajatev izvajale celo še večji pritisk na cene industrije Skupnosti. Poleg tega so bile cene korejskega, tajvanskega in indonezijskega uvoza v Skupnost nižje od cen Skupnosti. Razlika je bila majhna pri Republiki Koreji in Tajvanu (3–4 %) in znatna v primeru Indonezije (kjer je segala do 27 %). Torej obstaja jasen znak verjetnosti za nadaljevanje ali ponovitev škode.

(193)

Kot je bilo navedeno zgoraj, je stanje industrije Skupnosti znatno prizadel tudi uvoz iz LRK. Cene tega uvoza so bile pod ceno Skupnosti (1 022 EUR/tono v primerjavi s 1 058 v Skupnosti). Poleg tega je v smislu količine uvoz iz LRK znašal 73 000 ton, kar je predstavljalo 3-odstotni tržni delež v OPP.

(194)

Nadalje je v zvezi z obsegom uvoza iz zadevnih držav mogoče sklepati, da obstaja verjetnost, da bi se te količine znatno povečale zaradi skupne proizvodne zmogljivosti in proste zmogljivosti, ki je na voljo v zadevnih državah, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjavi (196).

(195)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi bile uvozne cene na trgu Skupnosti v odsotnosti protidampinških ukrepov najverjetneje nižje, ker bi proizvajalci iz teh držav najbrž poskušali ponovno pridobiti izgubljene tržne deleže ali povečati svoje obstoječe tržne deleže. Takšno obnašanje pri določanju cen, skupaj z zmožnostjo proizvajalcev izvoznikov v teh državah, da prodajo znatne količine PET na trg Skupnosti, bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepil pritisk na cene s pričakovanim nadaljnjim negativnim vplivom na stanje industrije Skupnosti.

(196)

V tem okviru je treba opozoriti, da je v vseh šestih zadevnih državah nastala znatna prosta zmogljivost v razponu od 37 000 ton v Maleziji do 400 000 ton v Tajvanu in je znašala približno 1 milijon ton, tj. 45 % proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti. Poleg tega so uvozne cene v zadevnem obdobju nihale rahlo nad ali pod cenami Skupnosti. Cene uvoza s poreklom, na primer, iz Tajvana, dežele z daleč največjo prosto proizvodno zmogljivostjo, so v obdobju, ko so veljali protidampinški ukrepi, padle pod raven cen Skupnosti. Poleg tega je EU zaradi prevladujoče ravni cen privlačen trg. Tako se lahko sklene, da bi v primeru odprave ukrepov obstajala močna pobuda za proizvajalce iz zadevnih držav, da preusmerijo svojo prodajo na trg EU po nizkih cenah.

(197)

Še več, informacije, ki so bile nedavno dane na voljo javnosti, navajajo, da so gospodarski subjekti iz Bolgarije in Romunije kupili neobičajne količine PET v obliki zrnc iz obravnavanih azijskih držav. Pošiljke so bile predvidene za november in december 2006. Ta informacija je znak za verjetnost ponovitve škode za industrijo Skupnosti, ker jasno dokazuje, da bo v odsotnosti protidampinških ukrepov na trgu Skupnosti navzočega znatno več uvoza iz zadevnih držav.

(198)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da ostaja kljub rahlemu izboljšanju stanja industrije Skupnosti v primerjavi s tistim pred uvedbo protidampinških ukrepov industrija Skupnosti občutljiva in ranljiva. Posledica izpostavljenosti industrije Skupnosti povečanemu obsegu uvoza iz zadevnih držav po dampinških cenah bi lahko bilo poslabšanje njenega finančnega stanja in najverjetneje izguba dobičkonosnosti v prihodnosti. Na podlagi tega se zato sklene, da bi razveljavitev ukrepov proti Indiji, Indoneziji, Tajski, Republiki Koreji, Tajvanu in Maleziji po vsej verjetnosti ponovno povzročila škodo industriji Skupnosti.

(199)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Pri določitvi interesa Skupnosti so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi. Sedanja preiskava analizira stanje, v katerem so protidampinški ukrepi že uvedeni, in omogoča oceno morebitnega neupravičenega negativnega vpliva na zadevne stranke zaradi trenutnih protidampinških ukrepov.

(200)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(201)

Kot je bilo opisano zgoraj, obstaja v primeru razveljavitve ukrepov velika verjetnost za ponovitev škodljivega dampinga. Vsi proizvajalci Skupnosti, razen dveh, so v celoti sodelovali in navedli svojo podporo trenutnim ukrepom. Tudi en proizvajalec Skupnosti, ki je povezan s korejskim izvoznikom, je izrazil podporo ukrepom. Treba je seveda upoštevati, da njegova matična družba izvaža z dajatvijo nič.

(202)

Z nadaljevanjem protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevnih držav bi se povečala možnost industrije Skupnosti, da doseže razumno raven dobičkonosnosti. Še pomembneje pa je, da bi se izognili, da bi bila industrija Skupnosti izrinjena s trga. Zares obstaja velika verjetnost škodljivega dampinga v znatnem obsegu, ki ga industrija Skupnosti ne bi vzdržala. Industrija Skupnosti bo zato še naprej uživala ugodnosti ohranitve sedanjih protidampinških ukrepov, še zlasti ker so ukrepi zdaj tudi proti uvozu s poreklom iz Avstralije in LRK.

(203)

Komisija je poslala vprašalnike 18 uvoznikom/trgovcem zadevnega izdelka. Vendar je bilo sodelovanje uvoznikov/trgovcev, ki so kupovali v glavnem od zadevnih držav in predstavljajo približno 5 % potrošnje EU, zelo majhno. Samo en uvoznik/trgovec je predložil podatke in večina njegovih nakupov je bilo opravljenih od industrije Skupnosti. Iz zadevnih držav ali iz drugih držav izvoznic so bile le nepomembne količine. Ta uvoznik/trgovec bi raje imel trg z dajatvijo nič, čeprav ima trenutno dobre finančne rezultate. Ob upoštevanju, da veljavni ukrepi niso znatno prizadeli uvoznikov, se sklene, da ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov proti uvozu s poreklom iz Indije, Indonezije, Tajske, Malezije, Republike Koreje in Tajvana ne bi imela pomembnega negativnega učinka na položaj uvoznikov v Skupnosti.

(204)

Komisija je poslala vprašalnike 47 znanim predelovalcem/uporabnikom. Le deset predelovalcev/uporabnikov z na splošno majhno reprezentativnostjo jih je izpolnilo na vprašalnik.

(205)

V skladu z informacijami o nabavah, dobljenih iz izpolnjenih vprašalnikov, so sodelujoči predelovalci/uporabniki med OPP predstavljali približno 20 % celotne potrošnje PET v Skupnosti. V OPP so nabavili 95 % svojih PET od proizvajalcev iz Skupnosti, preostanek pa iz uvoza s poreklom iz drugih držav, ki niso bile zajete v teh pregledih. Predstavljeni so bili številni argumenti proti uvedbi dajatev.

(206)

Vprašalnike je izpolnilo pet predelovalcev (ki predelujejo PET v zrncih v predoblike in obliko steklenic in predstavljajo 10 % potrošnje). Cena PET v zrncih predstavlja 55 % njihovega končnega izdelka (v glavnem predoblik). Ugotovljeno je bilo, da so iz zadevnih držav in drugih tretjih držav uvozili zanemarljive količine. Kljub temu so nasprotovali uvedbi dajatev in trdili, da bi podaljšanje ukrepov lahko imelo učinek umetnega dvigovanja cen v Evropi.

(207)

Pet uporabnikov, ki je predstavljalo približno 10 % potrošnje, je predložilo razmeroma nepopolne podatke. Vzrok za nizko raven sodelovanja velikih uporabnikov je verjetno dejstvo, da je bila zadnja preiskava v zvezi z uvozom iz LRK, Avstralije in Pakistana komaj pred dvema letoma. Stroški PET znašajo približno 6/7 % skupnih stroškov in so zato precej omejeni. Čeprav niso prijavili nobenega uvoza iz zadevnih držav, podobno kot predelovalci, nasprotujejo uvedbi dajatev in trdijo, da bi ukrepi lahko imeli učinek umetnega dvigovanja cen v Evropi.

(208)

Ob upoštevanju precej dobrega finančnega stanja industrije nadaljnje predelave v nasprotju s stanjem industrije Skupnosti, ni noben predelovalec/uporabnik predložil argumenta, da bi ohranjanje sedanjih dajatev lahko pripeljalo do izgube delovnih mest ali selitve proizvodnih zmogljivosti v čezmorska območja.

(209)

Poleg tega je industrija Skupnosti prilagodila svojo velikost proizvodnji, da bi se ujemala s povečano potrošnjo, zato je zelo verjetno, da bi neizkoriščena zmogljivost industrije Skupnosti lahko v celoti pokrila količino iz uvoza.

(210)

Ob upoštevanju, da še vedno obstajajo alternativni viri dobave brez protidampinških ukrepov, to so Mehika, Turčija, ZDA, Brazilija, Pakistan, Iran in Savdska Arabija, se uporabniki Skupnosti lahko poleg tega zanašajo (ali preusmerijo) na različne dobavitelje zadevnega izdelka.

(211)

Preiskava je v zvezi s poslovanjem uporabniške industrije pokazala, da so sodelujoči uporabniki v obravnavanem obdobju povečali svoj promet, ohranili stabilno zaposlenost in precej izboljšali svojo skupno dobičkonosnost. Zato je bilo ugotovljeno, da protidampinški ukrepi niso negativno vplivali nanje.

(212)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov proti uvozu s poreklom iz Indije, Indonezije, Tajske, Malezije, Republike Koreje in Tajvana ne bi znatno negativno vplivala na stanje uporabnikov v Skupnosti.

(213)

Dobavitelji surovine (monoetilen glikola (MEG) in prečiščene tereftalne kisline (PTA), DMT in izoftalne kisline (IPA), vseh petrokemičnih izdelkov, derivatov primarnega bencina) so jasno navedli svojo podporo ukrepom. Koristilo jim bi dejstvo, da bi se bila industrija Skupnosti zelo verjetno sposobna opomoči od učinkov dampinga in tako izboljšati svoje poslovanje.

(214)

Ob upoštevanju vseh dejavnikov navedenih zgoraj se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(215)

Za eno državo izvoznico, in sicer Indijo, je bila izvedena vzporedna preiskava o izteku izravnalnih ukrepov (glej uvodno izjavo (10)). Preiskava je potrdila nujnost nadaljevanja uporabe takih ukrepov brez uvedbe sprememb. Tudi s sedanjo preiskavo je bilo sklenjeno, da morajo protidampinški ukrepi za izvoz iz Indije še naprej veljati brez uvedbe sprememb. V tem smislu se sklicuje na uvodno izjavo (125) Uredbe (ES) št. 2604/2000. Ker ostajajo sedaj predlagani ukrepi za izvoz PET iz Indije nespremenjeni, so izpolnjene zahteve iz člena 14(1) osnovne protidampinške uredbe in člen 24(1) Uredbe (ES) št. 2026/97.

(216)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov oziroma za njihovo spremembo, kjer je to upravičeno. Odobreno jim je bilo tudi obdobje za predložitev pripomb in zahtevkov po razkritju. Zlasti en indijski izvoznik je trdil, da v primeru razveljavitve ukrepov ne obstaja verjetnost, da bo Indija preusmerila prodajo v Skupnost. Ta izvoznik je še trdil, da so nastajajoči trgi privlačnejši od Skupnosti in da se povpraševanje na indijskem trgu hitro povečuje in zato ni na voljo prostih zmogljivosti. Vendar je treba upoštevati, da je ne glede na povečanje povpraševanja na indijskem trgu preiskava na ravni družbe pokazala, da obstajajo proste zmogljivosti, ki presegajo povečanje povpraševanja na indijskem trgu, kar je potrdilo tudi poročilo o tržnih informacijah iz uvodne izjave (74). Zato se sklene, da nobena od prejetih pripomb ni mogla spremeniti sklepov iz te uredbe.

(217)

Iz zgoraj navedenega sledi, da se protidampinške dajatve ohranijo, njihova raven pa se spremeni, kjer je to upravičeno –

27.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/34

(1)

Svet je 30. novembra 2000 z Uredbo (ES) št. 2603/2000 (3) uvedel dokončne izravnalne dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Indije, Malezije in Tajske („zadevne države“) („prvotna preiskava“). Uvedeni ukrepi so temeljili na preiskavi izravnalnih ukrepov, uvedenih v skladu s členom 10 osnovne uredbe. Hkrati je Svet z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (4) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz enakega izdelka s poreklom iz istih držav. Uvedeni ukrepi so temeljili na protidampinški preiskavi, uvedeni v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 384/96.

(2)

Spremembe Uredbe (ES) št. 2604/2000 so rezultat preiskave v zvezi s pregledom, uvedenim v skladu s členom 11(3) in (4) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96, ali cenovnih zavez, sprejetih v skladu z njenim členom 8(1).

(3)

Poleg tega je Svet z Uredbo (ES) št. 1467/2004 (5) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega PET s poreklom iz Avstralije in Ljudske republike Kitajske („LRK“) in zaključil protidampinški postopek glede uvoza PET s poreklom iz Pakistana.

(4)

Svet je 11. oktobra 2005 spremenil raven veljavnih izravnalnih ukrepov za uvoz PET iz Indije (6). Spremembe so bile rezultat pospešenega pregleda, uvedenega v skladu s členom 20 osnovne uredbe.

(5)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti je Komisija 30. avgusta 2005 prejela zahtevek za pregled veljavnih ukrepov v skladu s členom 18 osnovne uredbe („pregled zaradi izteka ukrepa“).

(6)

Zahtevek je 30. avgusta 2005 vložil odbor za polietilen tereftalat Plastics Europe („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 90 % celotne proizvodnje polietilen tereftalata v Skupnosti.

(7)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa je temeljil na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponoven pojav subvencioniranja in škode industrije Skupnosti.

(8)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda v skladu s členom 18 osnovne uredbe, zato je 1. decembra 2005 začela preglede (7).

(9)

Opozoriti je treba, da je pred uvedbo pregleda zaradi izteka ukrepa in v skladu s členoma 22(1) in 10(9) osnovne uredbe Komisija obvestila indijsko vlado („GOI“), da je prejela ustrezno dokumentiran zahtevek za pregled, in jo povabila na posvetovanja, na katerih bi razjasnili stanje v zvezi z vsebino pritožbe in dosegli sporazumno rešitev. Vendar Komisija v zvezi s povabilom na posvetovanja od indijske vlade ni prejela odgovora.

(10)

Komisija je 1. decembra 2005 začela pregled v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 o veljavnih protidampinških ukrepih za uvoz PET s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajske in Tajvana (8). Obenem je bil v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 uveden delni vmesni pregled, omejen na damping v zvezi z uvozom enakega izdelka s poreklom iz Republike Koreje in Tajvana (8).

(11)

OPP je zajelo obdobje od 1. oktobra 2004 do 30. septembra 2005. Proučitev gibanj v zvezi s škodo je zajelo obdobje od 1. januarja 2002 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom (v nadaljnjem besedilu „obravnavano obdobje“).

(12)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila proizvajalce izvoznike, predstavnike države izvoznice, uvoznike, proizvajalce Skupnosti, uporabnike in vložnike. Zainteresirane stranke so imele možnost, da predložijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(13)

Glede na veliko število indijskih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Skupnosti ter uvoznikov, navedenih v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov, se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe prouči, ali je treba uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in, če je, izbrala vzorec, so bile zadevne stranke pozvane, da se v skladu s členom 27 osnovne uredbe javijo Komisiji v 15 dneh od začetka pregledov in Komisiji zagotovijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku.

(14)

Po proučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju majhnega števila indijskih proizvajalcev izvoznikov, pripravljenih sodelovati, je bilo sklenjeno, da vzorčenje v zvezi z indijskimi proizvajalci izvozniki ni potrebno.

(15)

Po proučitvi informacij, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti in uvozniki, in ob upoštevanju sorazmerno majhnega števila odgovorov, je bilo sklenjeno, da vzorčenje za nobeno od teh kategorij ni utemeljeno.

(16)

Zato so bili vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi, uvoznikom, dobaviteljem, proizvajalcem Skupnosti in uporabnikom poslani vprašalniki.

(17)

Izpolnjene vprašalnike je predložilo pet indijskih proizvajalcev, dvanajst proizvajalcev Skupnosti, en uvoznik en dobavitelj in deset predelovalcev/uporabnikov.

(18)

Komisija je pridobila in preverila vse informacije, za katere je menila, da jih potrebuje za analizo, in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(19)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, tj. PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več, po standardu ISO 1628-5, s poreklom iz zadevne države. Sedaj je uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

(20)

Kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek PET, proizveden in prodan na domačih trgih v zadevni državi, in PET, ki so ga proizvedli in prodali proizvajalci Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter uporabo. Zato je bilo ugotovljeno, da so v smislu člena 1(5) osnovne uredbe enake vse vrste PET z viskoznim številom 78 ml/g ali več.

(21)

Na podlagi informacij iz zahtevka za pregled in odgovorov na vprašalnik Komisije so bile preiskane naslednje sheme, ki domnevno vključujejo dodeljevanje subvencij:

(a)

Shema za preložitev plačila uvoznih dajatev („Duty Entitlement Passbook Scheme“ – DEPBS)

(b)

Shema oprostitve davka od dohodka („Income Tax Exemption Scheme“ – ITES)

(c)

Shema za podporo izvozu investicijskega blaga („Export Promotion Capital Goods Scheme“ – EPCGS)

(d)

Proste carinske cone („Export Processing Zones“ – EPZ)/posebne ekonomske cone („Special Economic Zones“ – SEZ)/izvozno usmerjeni obrati („Export Oriented Units“ – EOU)

(e)

Shema vnaprejšnjih dovoljenj („Advance Licence Scheme“ – ALS)

(f)

Shema izvoznih kreditov (pred odpremo in po odpremi) („Export Credit Scheme“ – ECS)

(g)

Shema spodbud pri prometnem davku Gudžarata („Gujarat Sales Tax Incentive Scheme“ – GSTIS)

(h)

Shema oprostitve dajatev za elektriko Gudžarata („Gujarat Electricity Duty Exemption Scheme“ – GEDES)

(i)

Shema spodbud Zahodne Bengalije („West Bengal Incentive Schemes“ – WBIS)

(j)

Paketna shema spodbud („Package Scheme of Incentives“ – PSI) vlade Maharaštre

(22)

Sheme (a) in (c) do (e) temeljijo na Zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju (razvoj in predpisi) iz leta 1992 (št. 22 iz leta 1992), ki je začel veljati 7. avgusta 1992 („Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju“). Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju pooblašča Vlado Indije, da izdaja uradna obvestila glede izvozne in uvozne politike. Ta so povzeta v dokumentih „izvozne in uvozne politike“, ki se od 1. septembra 2004 imenuje „zunanjetrgovinska politika“, izdaja jih Ministrstvo za trgovino vsakih pet let in se redno posodabljajo. Dokument izvozne in uvozne politike je ustrezen za OPP pri tem primeru; tj. petletni načrt v zvezi z obdobjem od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009 („politika EXIM 2004–2009“). Poleg tega indijska vlada v priročniku o postopkih – od 1. septembra 2004 do 31. marca 2009, Zvezek I („HOP I 2004–2009“) določa tudi postopke, ki urejajo politiko EXIM 2004–2009. Tudi priročnik o postopkih se redno posodablja.

(23)

Shema iz točke (b) zgoraj temelji na Zakonu o davku na dohodek iz leta 1961, ki je vsako leto spremenjen z Zakonom o financah.

(24)

Shema iz točke (f) zgoraj temelji na oddelkih 21 in 35A Zakona o bančništvu iz leta 1949, ki indijski centralni banki („Reserve Bank of India“ – RBI) omogoča usmerjanje komercialnih bank na področju izvoznih kreditov.

(25)

Shemo iz točke (g) zgoraj upravlja vlada Gudžarata in temelji na politiki industrijskih spodbud; shema iz točke (h) zgoraj, temelji na bombajskem Zakonu o dajatvi za elektriko iz leta 1958.

(26)

Shemo pod točko (j) upravlja država Maharaštra in temelji na resolucijah vlade Maharaštre za industrijo, energijo in delo.

(27)

Shema pod točko (i) je določena v sporočilu vlade Zahodne Bengalije, oddelek za trgovino in industrijo, št. 588-CI/H z dne 22. junija 1999 („WBIS 1999“), nazadnje zamenjano s poročilom št. 134-CI/O/Incentive/17/03/I z dne 24. marca 2004 („WBIS 2004“).

(28)

Po razkritjih ugotovitev v zvezi z domnevnim subvencioniranjem je indijska vlada ponovno izpostavila številna vprašanja v zvezi s shemami, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in izračunom zneska subvencije. Poudarili so še, da v tem primeru ne obstaja verjetnost nadaljevanja subvencioniranja. Glede tega je treba opozoriti, da ta navedba ni podprta z novimi utemeljitvami, ki bi spremenile sklepne ugotovitve te uredbe.

(29)

Podroben opis DEPBS je naveden v odstavku 4.3 politike EXIM 2004–2009 in poglavjih 4.3–4.4 HOP I 2004–2009.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki niso imele nobenih ugodnosti, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v okviru DEPBS. Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza te sheme v okviru te preiskave.

(31)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki niso imele nobenih ugodnosti, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi v okviru ITES. Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza sheme v okviru te preiskave.

(32)

Podroben opis EPCGS je v poglavju 5 politike EXIM 2004–2009 in poglavju 5 HOP I 2004–2009.

(33)

Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, ki so „povezani“ s podpornimi proizvajalci in izvajalci storitev, so upravičeni do te sheme.

(34)

Pod pogojem obveznosti izvoza je družbi dovoljen uvoz investicijskega blaga (novega in od aprila 2003 do deset let starega rabljenega blaga) po znižani stopnji dajatve ali stopnji nič. Po vloženem zahtevku in plačilu pristojbine izda indijska vlada v ta namen dovoljenje EPCG. Za izpolnitev obveznosti izvoza je treba uvoženo investicijsko blago uporabiti za proizvodnjo določene količine izvoznega blaga v določenem obdobju.

(35)

Imetnik dovoljenja EPCGS lahko nabavlja investicijsko blago tudi na domačem trgu. V tem primeru lahko domači proizvajalec investicijskega blaga koristi dajatev prost uvoz sestavnih delov, potrebnih za proizvodnjo tega investicijskega blaga. Domači proizvajalec pa lahko zahteva tudi subvencijo predvidenega izvoza glede dobave investicijskega blaga imetniku dovoljenja EPCGS.

(36)

EPCGS zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in 2(2) osnovne uredbe. Znižanje dajatve predstavlja finančni prispevek indijske vlade, ker ta koncesija zmanjša prihodek indijske vlade od dajatev, ki bi sicer zapadle v plačilo. Poleg tega znižanje dajatve izvozniku prinese korist, saj dajatve, privarčevane pri uvozu, izboljšajo njegovo likvidnost.

(37)

EPCGS je zakonsko pogojena z opravljenim izvozom, ker takšnih dovoljenj ni mogoče dobiti brez izpolnjenih obveznosti izvoza. Zato se šteje, da gre za posebno vrsto sheme in se lahko v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe proti njej uvedejo izravnalni ukrepi.

(38)

Posledično se ta shema ne more šteti kot dovoljen sistem povračil dajatev ali nadomestni sistem vračil v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Dovoljeni sistemi, določeni v točki (i) Priloge I osnovne uredbe, ne zajemajo investicijskega blaga, ker se ne uporablja v proizvodnji izvoženih izdelkov.

(39)

Noben sodelujoči izvoznik ni kupoval investicijskega blaga v OP. Kljub temu je ena družba še naprej koristila oprostitev dajatve za investicijsko blago, kupljeno pred OP, za znesek, kot je bil ugotovljen v prvotni preiskavi. Znesek subvencije v OPP je bil izračunan v skladu s členom 7(3) osnovne uredbe na podlagi neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago v obdobju, ki izraža dejansko amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga proizvajalca izvoznika. V skladu z ustaljeno prakso je bil tako izračunan znesek, ki se nanaša na OPP, prilagojen tako, da so se mu za to obdobje dodale obresti, s čimer se je upoštevala polna vrednost ugodnosti v določenem času. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile od te vsote odštete pristojbine, potrebne za pridobitev subvencije, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Subvencija za družbo, ki je še naprej koristila to shemo, je bila 0,38-odstotna.

(40)

Podrobnosti te sheme so določene v Master Circular IECD št. 5/04.02.01/2002–2003 (izvozni kredit v tuji valuti) in Master Circular IECD št. 10/04.02.01/2003–2004 (izvozni kredit v rupijah) indijske centralne banke („RBI“), ki sta naslovljena na vse komercialne banke v Indiji.

(41)

Do te sheme so upravičeni proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki. Ugotovljeno je bilo, da je ena od družb, ki sodeluje v postopku, koristila ugodnosti iz ECS.

(42)

V okviru te sheme RBI določa obvezujoče najvišje obrestne mere za izvozne kredite v indijskih rupijah in v tuji valuti, ki jih lahko komercialne banke obračunajo izvozniku z namenom „omogočiti izvoznikom dostop do kreditov po mednarodno konkurenčnih obrestnih merah“. ECS sestavljata dve podshemi, shema izvoznih kreditov pred odpremo („kredit za pripravo blaga za izvoz“), ki zajema kredite izvozniku za financiranje nakupa, predelave, izdelave, priprave in/ali odpreme blaga pred izvozom, ter shema izvoznih kreditov po odpremi, ki zagotavlja posojila za obratni kapital za financiranje izvoznih terjatev. RBI bankam tudi nalaga, da določen znesek svojih neto bančnih kreditov namenijo za financiranje izvoza.

(43)

Zaradi teh Master Circulars RBI lahko izvozniki pridobijo izvozne kredite po preferencialnih obrestnih merah v primerjavi z obrestnimi merami za običajne komercialne kredite („gotovinski krediti“), ki so določene le pod tržnimi pogoji.

(44)

Prvič, preferencialne obrestne mere kredita ECS, določene z Master Circulars RBI, lahko znižajo stroške obresti izvoznika v primerjavi s stroški kredita, določenimi izključno s tržnimi pogoji, in mu v tem primeru omogočijo dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe. Dodelitev subvencije je bila ugotovljena le pri tistih sodelujočih izvoznikih, pri katerih so bile ugotovljene takšne razlike v obrestnih merah. Razlik v obrestnih merah med krediti glede na Masters Circular RBI in komercialne „gotovinske kredite“ se ne da razložiti izključno s tržnim ravnanjem komercialne banke.

(45)

Drugič, kljub dejstvu, da preferencialne kredite v okviru ECS dodeljujejo komercialne banke, je ta subvencija finančni prispevek vlade v smislu člena 2(1)(iv) osnovne uredbe. RBI je javni organ, ki zato spada pod opredelitev „vlada“, kot je določeno v členu 1(3) osnovne uredbe. Je v stoodstotni lasti vlade, izpolnjuje cilje javne politike, npr. monetarne politike, in njegovo upravo imenuje indijska vlada. RBI usmerja zasebne organe, saj so komercialne banke vezane na nekatere pogoje, med drugim na najvišje dovoljene obrestne mere za izvozne kredite, določene v Master Circulars RBI, in na določbe RBI, da morajo komercialne banke določen znesek svojih neto bančnih kreditov usmeriti v financiranje izvoza. Ta usmeritev komercialne banke zavezuje k izvajanju funkcij, navedenih v členu 2(1)(a)(i) osnovne uredbe, v tem primeru posojil v obliki preferencialnega financiranja izvoza. Takšen neposreden prenos sredstev v obliki posojil pod določenimi pogoji bi bil običajno v pristojnosti vlade in ta praksa se v smislu člena 2(1)(a)(iv) osnovne uredbe ne razlikuje bistveno od praks, ki jih običajno izvajajo. Poleg tega se za to subvencijo šteje, da je posebne vrste in se lahko proti njej uvedejo izravnalni ukrepi, ker so preferencialne obrestne mere dostopne le za financiranje izvoznih transakcij in torej odvisne od opravljenega izvoza v smislu člena 3(4)(a) osnovne uredbe.

(46)

Znesek subvencije je bil izračunan na podlagi razlike med obrestmi, plačanimi za izvozne kredite, uporabljene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in zneskom, ki bi bil plačan, če bi se uporabljale enake tržne obrestne mere kot za običajne komercialne kredite, ki jih uporablja družba. Ta znesek subvencije (števec) je bil dodeljen za skupni izvozni promet v OPP kot ustrezen imenovalec v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Družba, ki je koristila ugodnosti iz ECS, je prejela subvencije v višini 0,1 %.

(47)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki iz SEZS niso prejemali nobenih ugodnosti, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Kljub temu imata indijski družbi status EOU in sta med OPP prejemali subvencije, proti katerim se lahko uvede izravnalni ukrep. V nadaljevanju sta navedena opis in ocena, omejena na EOUS.

(48)

Podrobni opisi sheme EOU so v poglavju 6 politike EXIM 2004–2009 in HOP I 2004–2009.

(49)

Z izjemo izključno trgovskih družb so lahko v EOUS načeloma vključena vsa podjetja, ki izvažajo svojo celotno proizvodnjo blaga in storitev. Podjetja v industrijskem sektorju morajo izpolnjevati minimalen investicijski prag fiksnih sredstev (10 milijonov indijskih rupij), da so lahko upravičena do EOUS.

(50)

Kot je bilo ugotovljeno med prvotno preiskavo, se lahko EOU postavijo in ustanovijo kjer koli v Indiji.

(51)

Zahtevek za status EOU mora vsebovati podatke za prihodnjih pet let, med drugim o načrtovanih proizvodnih količinah, pričakovani vrednosti izvoza, uvoznih zahtevah in domačih potrebah. Če organi sprejmejo zahtevek družbe, se pogoji za sprejetje posredujejo družbi. Sporazum o priznanju statusa EOU družbe velja pet let. Sporazum se lahko obnovi za nadaljnja obdobja.

(52)

Ključna obveznost EOU, kot je določena v politiki EXIM 2004–2009, je doseči neto zaslužek deviznih sredstev, kar pomeni, da mora biti v referenčnem obdobju (5 let) skupna vrednost izvoza višja od skupne vrednosti uvoza blaga.

(53)

Enote EOU so upravičene do naslednjih koncesij:

(54)

Obrati, ki delujejo po teh shemah, v skladu z oddelkom 65 Zakona o carini nadzorujejo carinski uslužbenci.

(55)

Zakonsko so zavezane v določeni obliki voditi ustrezno poslovno knjigo celotnega uvoza, potrošnje in uporabe vsega uvoženega materiala ter opravljenega izvoza v skladu s 6.11.1 HOP 2004–2009. Ti dokumenti se s četrtletnimi in letnimi poročili o napredku periodično predložijo pristojnim organom.

(56)

Vendar se „v nobenem primeru od EOU ne sme zahtevati, da vsako uvozno pošiljko uskladi z njenim izvozom, transferji v druge obrate, prodajo DTA ali zalogami“, kot navaja oddelek 6.11.2 HOP I 2004–2009.

(57)

Domača prodaja se odpremi in registrira na podlagi postopka samocertificiranja. Postopek odpreme izvoznih pošiljk EOU nadzoruje carinski/trošarinski uslužbenec, ki je trajno napoten v EOU.

(58)

V tem primeru sta dva od sodelujočih izvoznikov uporabljala EOUS. Sodelujoči izvozniki so shemo uporabljali za uvoz surovin in investicijskega blaga brez uvoznih dajatev, domačo nabavo blaga brez trošarin, prejemanje povračila prometnega davka ter prodajo dela proizvodnje na domačem trgu. Ena od izvoznih družb je shemo uporabljala za pridobitev delnega povračila za dajatev, plačano na gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah. Tako so koristile vse ugodnosti, navedene v uvodni izjavi (53) pod (i) do (v). Preiskava je pokazala, da zadevni izvozniki niso koristili ugodnosti po določbah o oprostitvi davka od dohodka za EOUS.

(59)

Oprostitve dveh vrst uvoznih dajatev („osnovne carine“ in „posebne dodatne carine“), ki veljajo za EOU, in povračilo prometnega davka so finančni prispevek indijske vlade v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Prihodek vlade, ki bi brez te sheme zapadel v plačilo, je opuščen in tako EOU omogoča dodelitev ugodnosti v smislu člena 2(2) osnovne uredbe, ker ta ohranja likvidnost, saj ji ni treba plačati dajatev, ki bi običajno zapadle, in dobi povrnjen prometni davek.

(60)

Oprostitev trošarin in ustreznih dajatev na uvoz („dodatna carina“) pa ne vodi v izpad prihodka, ki je sicer pričakovan. Če bi bile trošarine in dodatna carina plačane, bi bile lahko uporabljene kot kredit za prihodnje dajatve (tako imenovani „mehanizem CENVAT“). Zato te dajatve niso dokončne. Z uporabo kredita „CENVAT“ dokončna dajatev bremeni le dodano vrednost, ne pa tudi surovine.

(61)

Tako le oprostitev osnovne carine, posebne dodatne carine, delna povrnitev dajatve, plačane za gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah, in povračilo prometnega davka predstavljajo subvencije v smislu člena 2 osnovne uredbe. Zakonsko so odvisni od opravljenega izvoza in se zato štejejo za posebne ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Izvozni cilj EOU, ki je določen v odstavku 6.1 politike EXIM 2002–2007, je osnovni pogoj za pridobitev spodbud.

(62)

Eden od sodelujočih izvoznikov je trdil, da Komisija odstopa od utemeljitev, ki jih je uporabila v prvotni preiskavi v zvezi z izračunom oprostitve dajatve za surovine, in da je treba izravnati, če sploh, samo presežni odpust. Vendar je treba opozoriti, da je bilo pri izračunu višine subvencije, proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep, v prvotni preiskavi vprašanje, ali je EOU sprejemljiv sistem povračila dajatev ali ne, proučeno „ne glede na vprašanje, ali shema pomeni sistem povračil v skladu z določbami osnovne uredbe (9)“. V okviru tega pregleda je bila shema kot celota, vključno s sistemom nadzora, skrbno proučena.

(63)

Preiskava je pokazala, da se te subvencije ne morejo šteti kot dovoljeni sistemi povračila dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Ne izpolnjujejo strogih predpisov iz točk (h) in (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Če se povračilo prometnega davka in oprostitev uvoznih dajatev uporabljata za nakup investicijskega blaga, to pomeni, da nista v skladu s predpisi o dovoljenih sistemih povračil, ker se investicijsko blago ne porabi v proizvodnem postopku, kot to zahteva točka (h) (povračilo prometnega davka) in točka (i) (odpust uvoznih dajatev) Priloge I.

(64)

Poleg tega je bilo potrjeno, da indijska vlada nima učinkovitega sistema ali postopka preverjanja za ugotavljanje, ali so bile brez carine in/ali davkov nabavljene surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru nadomestnih shem povračil, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). Cilj vzpostavljenega sistema preverjanja je spremljanje obveznosti neto deviznih prihodkov in ne potrošnja uvoza v zvezi s proizvodnjo izvoznega blaga.

(65)

EOU lahko proda znaten delež svoje proizvodnje, in sicer do 50 % svojega letnega prometa, na domačem trgu. Tako ni zakonsko obvezno izvoziti celotne količine proizvedenih izdelkov. Poleg tega ti domači posli potekajo brez kontrole in nadzora vladnih uslužbencev ter so le predmet postopka samocertificiranja. Posledično ločeni prostori EOU vsaj deloma niso predmet fizičnega nadzora indijskih organov. Take okoliščine pa povečajo pomen drugih elementov preverjanja, zlasti nadzora povezave med surovinami, ki so oproščene dajatev, in proizvedenimi izvoznimi izdelki, da bi s tem uveljavili sistem preverjanja povračil.

(66)

Glede nadaljnjih uvedenih postopkov preverjanja je treba opozoriti, da je EOU že de jure in ni treba nikoli povezati uvozne pošiljke z namembnim krajem ustreznega nastalega izdelka. Če bi se takšen nadzor izvajal, bi lahko indijski organi dobili dovolj informacij o končnem namembnem kraju surovin, ki bi omogočal učinkovito preverjanje, da oprostitve trošarin/prometnega davka ne presegajo količine surovin za izvozno proizvodnjo. Mesečne davčne napovedi za domačo prodajo na podlagi samoocene, ki jih indijski organi periodično preverjajo, ne zadoščajo. Poleg tega je namen mesečnih davčnih napovedi spremljanje trošarin in ne nadzorovanje namembnega kraja surovin. Interni sistemi družb, ki se izvajajo brez zakonske obveznosti, kot taki ne bi zadostovali, ker bi morala sistem preverjanja povračil dajatev zasnovati in izvajati vlada in ga ne sme upravljati vsaka posamezna zadevna družba. Tako je bilo s preiskavo ugotovljeno, da indijska politika EXIM od EOU izrecno ne zahteva, da dokumentira povezavo med surovinami in dokončanim izdelkom, ter da indijska vlada ni vzpostavila učinkovitega nadzornega mehanizma za določanje, katere surovine se uporabljajo v izvozni proizvodnji in v kakšnih količinah.

(67)

Indijska vlada prav tako ni izvedla dodatne proučitve na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja to običajno morala storiti (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe). Poleg tega indijska vlada ni dokazala, da ni nastal presežni odpust.

(68)

Glede na zgoraj navedeno je bilo treba trditvi družbe, da je Komisija odstopala od utemeljitev, ki jih je uporabila v prvotni preiskavi glede izračuna oprostitve dajatev za surovine, in da je treba izravnati, če sploh, samo presežni odpust, zavrniti.

(69)

Ker ne obstaja dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestni sistem povračil, je ugodnost, proti kateri se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, enaka odpustu skupnih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina), ki običajno zapadejo v plačilo ob uvozu, povračilu dajatve, plačane za gorivo, ki je bilo nabavljeno pri domačih naftnih družbah, ter povračilu prometnega davka, ki so nastali med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom.

(70)

Znesek subvencije za izvoznike, ki uporabljajo EOUS, je bil izračunan na podlagi opuščenih uvoznih dajatev (osnovna carina in posebna dodatna carina) za materiale, uvožene za EOU v celoti, povračila prometnega davka in povračila dajatev, plačanih za domače gorivo, nastalih med preiskavo v zvezi s pregledom. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile od te vsote odštete nujne pristojbine za pridobitev subvencije, s čimer je znesek subvencije postal števec. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za ustrezen izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Tako dobljeni stopnji subvencije sta 0,9 % oziroma 5,8 % za dve družbi.

(71)

Investicijsko blago ni fizično vključeno v končno blago. V skladu s členom 7(3) osnovne uredbe je ugodnost za preiskovano družbo izračunana na podlagi višine neplačanih carin na uvoženo investicijsko blago med obdobjem, ki izraža normalno amortizacijsko dobo takšnega investicijskega blaga v preiskovanih družbah. Za določitev običajne amortizacijske dobe se dejanske amortizacijske dobe za sodelujoča zadevna izvoznika uporabijo kot referenca, tj. 18 let. Tako izračunan znesek velja za OPP in je bil popravljen z dodatkom obresti za to obdobje, da izraža vrednost ugodnosti med tem obdobjem in tako določi celotno ugodnost iz te sheme za prejemnika. V skladu s členom 7(2) in (3) osnovne uredbe je bil ta znesek subvencije dodeljen za ustrezen izvozni promet v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. Tako sta dobljeni stopnji subvencije za družbi 1,8 % oziroma 0,4 %.

(72)

Tako je skupna stopnja subvencije v okviru EOUS za zadevni družbi 2,7 % oziroma 6,2 %.

(73)

Podroben opis sheme je v oddelkih 4.1 do 4.1.14 politike EXIM 2004–2009 in poglavja 4.1 do 4.30 HOP I 2004–2009.

(74)

ALS sestavlja šest podshem, ki so natančneje opisane spodaj. Navedene podsheme se med drugim razlikujejo v obsegu upravičenosti. Proizvajalci izvozniki in trgovci izvozniki, povezani s spremljajočimi proizvajalci, so upravičeni do fizičnega izvoza v okviru ALS in do shem vnaprejšnjih dovoljenj za letne potrebe. Proizvajalci izvozniki, ki oskrbujejo končne izvoznike, so upravičeni do ALS za vmesne dobave. Glavni izvajalci, ki oskrbujejo kategorije „predvidenega izvoza“, navedene v odstavku 8.2 politike EXIM 2004–2009, kot so dobavitelji izvozno usmerjenih obratov („EOU“), so upravičeni do predvidenega izvoza v okviru ALS. Končno so vmesni dobavitelji proizvajalcev izvoznikov upravičeni do ugodnosti „predvidenega izvoza“ v okviru podshem za vnaprejšnjo pripustitev naročil („ARO“) in vzajemnega notranjega akreditiva.

(75)

Vnaprejšnja dovoljenja se lahko izdajo za:

(76)

Ugotovljeno je bilo, da je med preiskavo v zvezi s pregledom le eden sodelujoči izvoznik pridobil koncesije za tri podsheme, povezane z zadevnim izdelkom, in sicer (i) ALS za fizični izvoz, (v) ARO in (iv) shemo vnaprejšnjih dovoljenj za predvideni izvoz. Zato ni treba vzpostaviti izravnavanja (ii) letne potrebe, (iii) vmesnih dobav in (vi) vzajemnega notranjega akreditiva.

(77)

Za namene preverjanja s strani indijskih organov je imetnik dovoljenja zakonsko zavezan voditi „verodostojno in ustrezno poslovno knjigo potrošnje in porabe uvoženega blaga v zvezi z dovoljenjem“ v določeni obliki (poglavje 4.30 in Dodatek 23 HOP I 2004–2009), tj. dejansko evidenco potrošnje („evidenca iz Dodatka 23“). Majski Dodatek 23 iz leta 2005 se mora ne le hraniti v družbi, ampak ga mora sopodpisati tudi zapriseženi revizor in poslati indijskim oblastem. Dolžnost predložitve Dodatka 23 se uporablja za dovoljenja, ki so bila izdana po začetku veljavnosti novih pravil maja 2005. Praktično izvajanje novega sistema se zato ne more preveriti, ker med preiskavo ni bilo na voljo poročila v zvezi s temi dovoljenji.

(78)

V zvezi z zgoraj navedenimi podshemami (i), (iv) in (v) indijska vlada določi vrednost in količino nadomestila za uvoz in obveznosti izvoza (vključno s predvidenim izvozom), kar je zapisano v dovoljenju. Poleg tega morajo vladni uslužbenci med uvozom in izvozom na dovoljenje vpisati ustrezne transakcije. Količino uvoza, dovoljenega iz te sheme, določi indijska vlada na podlagi standardnih input-output normativov (SION). SION obstajajo za večino izdelkov, vključno z zadevnim izdelkom, in so objavljeni v HOP II 2004–2009.

(79)

Uvožene surovine niso prenosljive in se morajo uporabiti za proizvodnjo nastalega izvoznega izdelka. Obveznost izvoza mora biti izpolnjena v določenem časovnem roku po izdaji dovoljenja (18 mesecev z možnostjo dveh podaljšanj za 6 mesecev).

(80)

Imetnik sheme vnaprejšnjih dovoljenj, ki namerava pridobivati surovine iz domačih virov namesto z neposrednim uvozom, lahko surovine pridobiva prek shem za vnaprejšnjo pripustitev naročil (ARO). V takih primerih so vnaprejšnja dovoljenja validirana kot ARO in potrjena dobavitelju ob dobavi izdelkov, ki so določeni v njih.

(81)

Med preiskavo v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da surovine, uvožene v skladu z nadomestilom SION za uvoz brez dajatev po različnih podshemah s strani sodelujočih izvoznikov, presegajo material, ki je potreben za proizvodnjo referenčne količine izvoznega izdelka. Torej SION za zadevne izdelke niso bili točni.

(82)

Oprostitev uvoznih dajatev je v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe subvencija, tj. finančni prispevek indijske vlade, ki so ga koristili preiskovani izvozniki.

(83)

Poleg tega so ALS za „fizični izvoz“ očitno zakonsko odvisne od opravljenega izvoza in se zato štejejo za specifične ter se proti njim lahko uvedejo izravnalni ukrepi v skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe. Brez izvozne obveznosti družba ne more koristiti teh shem.

(84)

ALS za predvideni izvoz je dejansko odvisna od opravljenega izvoza. V manjšem obsegu jo je uporabljala le ena družba in le pri dobavljanju izvozno usmerjenim obratom ali obratom v posebnih ekonomskih conah, obe kategoriji iz odstavka 8.2(b) politike EXIM 2002–2007. Ta družba je navedla, da so njeni kupci zadevne izdelke izvažali. Cilj EOU/SEZ je izvoz iz odstavka 6.1 politike EXIM 2002–2007. Tako domači dobavitelj pridobi ugodnosti v okviru ALS za predvideni izvoz, ker indijska vlada pričakuje posledično prejete prihodke, ki jih prejme izvoznik, ki je v EOU/SEZ. V skladu s členom 3(4)(a) osnovne uredbe se subvencija šteje za odvisno od izvoza, če dejstva kažejo, da je dodelitev subvencije, čeprav ni zakonsko pogojena z opravljanjem izvoza, dejansko vezana na dejanske ali pričakovane prihodke iz izvoza.

(85)

V tem primeru sodelujoča družba ni uporabila vnaprejšnjih dovoljenj za uvažanje dajatev prostih surovin. Namesto tega je imela družba korist zaradi črpanja surovin pri domačih dobaviteljih prek preoblikovanja dovoljenj v ARO. Po tej shemi pravica do oprostitve davkov in dajatev preide na dobavitelja namesto na končnega izvoznika v obliki povračila/vračila dajatev. Oprostitev davkov/dajatev se lahko uveljavlja za domače in uvožene surovine. Preiskava je pokazala, da je bila bistvena razlika v ceni med surovinami, dobljenimi pri nepovezanem domačem dobavitelju z uporabo ARO, in surovinami, dobljenimi pri domačem dobavitelju brez dovoljenja. Ugodnost oprostitve dajatev in davkov se je preložila prek nižjih cen z dobavitelja na družbo, ki uporablja surovine in ki jo zadeva ta postopek. Družba bi morala jasno razlikovati med nakupno ceno surovin v skladu z uporabo dovoljenja in ceno, po kateri je bila kupljena surovina, kadar dovoljenje ni bilo uporabljeno. Družba je opredelila ugodnost, pridobljeno zaradi razlike v ceni blaga, dobljenega po ARO, in ceni blaga, dobljenega brez takega dovoljenja.

(86)

Nobena od treh podshem, ki se uporabljajo v tem primeru, se ne more šteti za dovoljen sistem povračila dajatev ali nadomestnega povračila dajatev v smislu člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe. Niso v skladu s strogimi predpisi iz točke (i) Priloge I, Priloge II (opredelitev in predpisi za povračila) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestna povračila) osnovne uredbe. Čeprav je indijska vlada navedla, da se je sistem od maja 2005 spremenil, je treba pojasniti, da te spremembe med OPP niso vplivale na sheme, ker se novi sistem preverjanja še ni izvajal v celoti. Ne glede na morebitno spremembo sistema preverjanja s strani indijske vlade je preiskava pokazala, da med OPP indijska vlada ni učinkovito uporabljala sistema preverjanja. Prav tako ni uporabljala postopkov, da bi lahko potrdila, ali in v kakšnih količinah so bile surovine porabljene pri proizvodnji izvoznega izdelka (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru nadomestnih shem povračil, njena Priloga III(II)(2)). SION za zadevni izdelek niso bili dovolj natančni in so netočno ocenili potrošnjo surovin. Preiskava je pokazala, da se SION zaradi boljšega prikazovanja potrošnje surovin spreminjajo, vendar se ti novi normativi niso izvajali med OPP. Tako je potrjeno, da se sami SION ne morejo šteti za sistem preverjanja dejanske potrošnje, ker ti ugodni standardni normativi indijski vladi ne omogočajo dovolj natančnega preverjanja količin surovin, ki so dejansko porabljene v izvozni proizvodnji. Poleg tega indijska vlada ni izvajala učinkovitega nadzora na podlagi pravilno vodene evidence potrošnje („evidenca iz Dodatka 23“, prejšnji Dodatek 18) za dovoljenja, uporabljena med OPP. Prav tako ni izvedla dodatne proučitve na podlagi dejanskih količin surovin, čeprav bi to ob odsotnosti učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) osnovne uredbe) morala storiti, niti dokazala, da ni nastal presežni odpust.

(87)

Proti tem trem pod-shemam je torej mogoče izvesti izravnalne ukrepe.

(88)

Ker ne obstajajo dovoljeni sistemi povračila dajatev ali sistemi nadomestnega povračila, je bil znesek subvencije, kot je prikazala družba, določen na podlagi razlike v ceni iste surovine, kupljene z dovoljenjem in brez njega.

(89)

V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije dodeljen za skupni izvozni promet kot ustrezen imenovalec, ker je subvencija odvisna od opravljenega izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine.

(90)

Ena družba je koristila ugodnosti te sheme v obdobju preiskave v zvezi s pregledom in prejela subvencije 20,9 %.

(91)

Ugotovljeno je bilo, da sodelujoči proizvajalci izvozniki niso prejemali nobenih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, iz sheme spodbud pri prometnem davku Gudžarata (GSTIS) ali sheme oprostitve dajatev za elektriko Gudžarata (GEDES). Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza te sheme v okviru te preiskave.

(92)

Podroben opis WBIS je v Sporočilu ministrstva za trgovino in industrijo vlade Zahodne Bengalije (GOWB) št. 588-CI/H z dne 22. junija 1999 (WBIS 1999), ki je bilo nazadnje nadomeščeno s Sporočilom št. 134-CI/O/Incentive/17/03/I z dne 24. marca 2004 (WBIS 2004). Shema je prejemniku prinesla veliko ugodnosti, kot so odloženo plačilo prometnega davka, subvencije za namestitev investicijskega blaga in razvojne subvencije. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je v preteklosti od teh shem imela koristi ena družba. Vendar je bil vpliv teh koristi v OPP zanemarljiv. Zato se ne zdi potrebna nadaljnja analiza teh shem v okviru te preiskave.

(93)

Da bi spodbudila širjenje industrije na manj razvita območja države, vlada Maharaštre od leta 1964 dodeljuje ugodnosti za enote, ki se na novo širijo v regijah v razvoju te države. Shema je bila od svoje uvedbe večkrat spremenjena; „shema 2001“ je veljala od 1. aprila 2001 do 31. marca 2006, potem pa je bila podaljšana za eno leto do 31. marca 2007. PSI vlade Maharaštre sestavlja več podshem, med katerimi so glavne: (i) povračilo davka, imenovanega davek „octroi“/vhodni davek, (ii) oprostitev dajatev za elektriko in (iii) oprostitev lokalnega prometnega davka, ki so potekle 24. oktobra 2004. Preiskava je razkrila, da je bila edina shema, ki jo je uporabil eden od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, oprostitev lokalnega prometnega davka.

(94)

Za upravičenost do te sheme morajo družbe praviloma vlagati v slabše razvita območja bodisi z vzpostavitvijo novega industrijskega obrata bodisi z veliko kapitalsko naložbo v razširitev ali diverzifikacijo obstoječega industrijskega obrata. Ta območja so razdeljena na različne kategorije glede na gospodarski razvoj (npr. slabo razvita območja, slabše razvita območja, najmanj razvita območja). Glavno merilo za določitev višine spodbud sta območje, v katerem je ali bo sedež družbe, in obseg naložbe.

(95)

V okviru sheme oprostitve lokalnega prometnega davka, ki je pretekla oktobra 2004, pooblaščenim enotam ni bilo treba pobirati prometnega davka na prodajne transakcije. Podobno so bile pooblaščene enote oproščene plačila lokalnega prometnega davka za nakup blaga od dobavitelja, ki je sam upravičen do te sheme. Medtem ko oprostitev v zvezi s prodajno transakcijo ne dodeljuje nobenih ugodnosti pooblaščeni prodajni enoti, pa velja ravno nasprotno za pooblaščeno enoto za nakup, ki ji oprostitev v zvezi z nakupno transakcijo dodeljuje ugodnost. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila zadevna družba oproščena prometnega davka do 24. oktobra 2006.

(96)

PSI vlade Maharaštre zagotavlja subvencije v smislu člena 2(1)(a)(ii) in člena 2(2) osnovne uredbe. Proučena podshema predstavlja finančni prispevek vlade Maharaštre, ker ta koncesija zmanjša prihodek vlade Maharaštre, ki bi sicer zapadel v plačilo. Poleg tega prinese ta oprostitev/povračilo družbi korist, saj izboljša njeno likvidnost.

(97)

Podshema je na voljo le družbam, ki so vlagale v nekatera določena geografska območja v pristojnosti države Maharaštra. Ni pa na voljo družbam zunaj teh območij. Stopnja ugodnosti se glede na zadevno območje razlikuje. V skladu s členom 3(2)(a) in členom 3(3) osnovne uredbe je to posebna shema in zato se proti njej lahko uvedejo izravnalni ukrepi.

(98)

Kar zadeva oprostitev plačila prometnega davka, je treba poudariti, da je bil znesek subvencije izračunan na podlagi višine prometnega davka, ki bi sicer v obdobju preiskave v zvezi s pregledom zapadel v plačilo, vendar je v okviru sheme ostal neplačan. Ker je shema oprostitve prometnega davka potekla 24. oktobra 2004, so se upoštevale le prodaje, neplačane v obdobju od 1. oktobra 2004 do 24. oktobra 2004, saj OPP vključuje le to obdobje. V skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je bil znesek subvencije (imenovalec) dodeljen za skupni promet družbe v obdobju preiskave v zvezi s pregledom kot ustrezen imenovalec, ker subvencija ni odvisna od izvoza in ni bila dodeljena glede na izdelane, proizvedene, izvožene ali prevožene količine. V OPP je ena družba koristila ugodnosti te podsheme; znesek subvencije, ki ga je prejela, je bil manjši od 0,1 %, torej zanemarljiv.

(99)

Znesek subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, določen v skladu z določbami osnovne uredbe, izražen ad valorem, je za preiskovane proizvajalce izvoznike med 2,7 % in 20,9 %.

(100)

Čeprav je bila stopnja sodelovanja v zvezi z deležem izvoza v Skupnost visoka, je treba poudariti, da več proizvajalcev izvoznikov ni sodelovalo v postopku, vključno s proizvajalcem izvoznikom z najvišjo stopnjo subvencije v prvotni preiskavi. Zmogljivost in proizvodnja nesodelujočih proizvajalcev v Indiji je velika in verjetno je, da bodo ti proizvajalci izvozniki še naprej koristili ugodnosti iz shem subvencioniranja v preiskavi vsaj na takšni stopnji, kot je bila ugotovljena v prvotni preiskavi.

(101)

V skladu s členom 18(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi iztek veljavnih ukrepov lahko povzročil nadaljevanje ali ponoven pojav subvencioniranja.

(102)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (21) do (100), je bilo ugotovljeno, da so med preiskavo v zvezi s pregledom indijski izvozniki zadevnega izdelka še naprej koristili subvencioniranje s strani indijskih organov, proti kateremu se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Pravzaprav so stopnje subvencij, ugotovljene med pregledom, višje od stopenj, ugotovljenih med prvotno preiskavo, razen v primeru enega proizvajalca izvoznika. Zadevne subvencijske sheme se koristijo še naprej in ni nobenega dokaza, da bodo ti programi v bližnji prihodnosti postopno odpravljeni. Ker ni informacij o tem, kako se bo sprememba sistema preverjanja ALS izvajala v praksi, ni mogoče izpostaviti nobenih sklepnih ugotovitev v zvezi z možnim vplivom teh sprememb. Pod temi pogoji bodo izvozniki zadevnega izdelka še naprej prejemali subvencije, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi. Vsak izvoznik je upravičen do več subvencijskih programov. V teh okoliščinah se zdi smiselno skleniti, da se bo subvencioniranje verjetno nadaljevalo tudi v prihodnosti.

(103)

Ker je bilo dokazano, da se je subvencioniranje nadaljevalo med pregledom, in obstaja verjetnost, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, je vprašanje verjetnosti ponovnega pojava subvencioniranja nepomembno.

(104)

PET v Skupnosti proizvajajo naslednje družbe:

(105)

PET, ki so ga proizvedle vse te družbe, se šteje za celotno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 9(1) osnovne uredbe.

(106)

Komisija je preučila, ali sodelujoči proizvajalci Skupnosti, ki zahtevajo ali podpirajo zahtevo po pregledu zaradi izteka, predstavljajo večji delež celotne proizvodnje PET v Skupnosti. Navedeni proizvajalci Skupnosti so predstavljali 88 % celotne proizvodnje PET v Skupnosti. Proizvajalci Skupnosti, ki niso v celoti sodelovali, so bili izključeni iz opredelitve industrije Skupnosti. Zato je Komisija ocenila, da dvanajst proizvajalcev Skupnosti, ki so v celoti sodelovali, sestavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 9(1) in člena 10(8) osnovne uredbe. V prvotnih preiskavah je industrija Skupnosti predstavljala več kot 85 % celotne proizvodnje PET v Skupnosti v navedenem času.

(107)

Naslednjih dvanajst proizvajalcev Skupnosti sestavlja industrijo Skupnosti:

(108)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti, ocen prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti na podlagi podatkov, zagotovljenih na stopnji pritožbe, in podatkov Eurostata o celotnem uvozu Skupnosti iz tretjih držav.

(109)

Med letom 2002 in OPP se je potrošnja Skupnosti zadevnega izdelka v Skupnosti nenehno povečevala in dosegla skupaj 2 400 000 ton v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Potrošnja se je v tem obdobju na splošno povečala za 18 %. Povečanje je nastalo delno zaradi novih uporab (med drugim steklenice za pivo in vino) in delno zaradi povečanja potrošnje v državah pristopnicah.

Preglednica 1

(110)

Med letom 2002 in OPP se je celoten uvoz iz Indije povečal za 13 %. Medtem ko se je uvoz zmanjšal za 17 % v obdobju 2002–2003, se je za 100 odstotnih točk povečal leta 2004 in se v OPP ponovno zmanjšal na približno 6 800 ton, tj. za približno 70 odstotnih točk. Cene uvoza so se zvišale za 5 odstotnih točk leta 2003 ter za dodatnih 3 oziroma 7 odstotnih točk leta 2004 in v OPP v tem vrstnem redu. To gibanje cen le delno izraža veliko povišanje cen surovin. Tržni delež indijskega uvoza je v celotnem obravnavanem obdobju ostal sorazmerno majhen, tj. 0,3 % leta 2002, 0,2 % leta 2003, 0,5 % leta 2004 in 0,3 % v OPP.

Preglednica 2

(111)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za 25 odstotnih točk. Največje povečanje je bilo ugotovljeno leta 2003, ko se je uvoz povečal za 41 odstotnih točk. Po uvedbi protidampinških ukrepov za kitajski izvoz leta 2004 se je uvoz v navedenem letu zmanjšal za 14 odstotnih točk in za 2 dodatni odstotni točki v OPP. Tržni deleži so sledili podobnemu gibanju, pri čemer so se od 15,9 % leta 2002 povečali na 20,6 % leta 2003, na 18,5 % leta 2004 in na 16,9 % v OPP. Povečanje tržnega deleža uvoza je bilo manjše od povečanja uvoza, izraženega absolutno, zaradi večje potrošnje. Uvozne cene so bile v splošnem stalno nižje od cen EU med letoma 2002 in 2004. Le v OPP so bile nekoliko višje od cen industrije Skupnosti.

Preglednica 3

(112)

Na začetku pregleda je bilo predvideno vzorčenje proizvajalcev Skupnosti, vendar glede na to, da njihovo število ni bilo preveliko, je bilo sklenjeno, da bodo vključeni vsi, dejavniki škode pa so bili ocenjeni na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Skupnosti.

(113)

V skladu s členom 8(5) osnovne uredbe je Komisija pregledala vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(114)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med letom 2002 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečala za 20 %, tj. z 1 465 000 ton leta 2002 na 1 760 000 ton v OPP. Letno povečanje je bilo leta 2003 4,8-odstotno in 4,6-odstotno leta 2004. Dodatno povečanje je nastalo v OPP, ko se je proizvodnja povečala za 150 000 ton, tj. za 10,8 %. To se je zgodilo zaradi postopka prestrukturiranja, ki ga je izvajala industrija z namenom boljšega nadzora nad proizvodnimi stroški in s tem izkoriščenja naraščajoče potrošnje na trgu Skupnosti, ki se je, kot je navedeno, povečala za 19 % med letom 2002 in OPP (z 2 milijona ton leta 2002 na 2,4 milijona ton v OPP).

Preglednica 4

(115)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2002 in OPP povečala za 22 %, tj. s 1 760 000 ton leta 2002 na 2 156 000 ton v OP. Do povečanja je prišlo zlasti v OPP, ko se je proizvodna zmogljivost v primerjavi z letom 2004 povečala za 300 000 ton, tj. 16,7 %. To bistveno povečanje proizvodne zmogljivosti je potekalo sočasno s povečanjem proizvodnje v istem obdobju (glej uvodno izjavo (114)). Proizvodna zmogljivost se je povečala zaradi dodatnih naložb v proizvodne linije, oblikovane za izkoriščenje rastočega trga. Izkoriščenost zmogljivosti se je leta 2003 povečala za 4 odstotne točke, leta 2004 je ostala nespremenjena in se potem v OPP zmanjšala za 5 odstotnih točk na raven 82 %. Zmanjšanje med letom 2004 in OPP je posledica bistvenega povečanja proizvodne zmogljivosti v tem obdobju. Zato je večji obseg proizvodnje v OPP, v primerjavi z letom 2004, sovpadal z nižjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti.

Preglednica 5

(116)

Obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med letom 2002 in OPP povečal za 21 %. 2-odstotni stopnji rasti leta 2003 je sledilo povečanje leta 2004 za 8 odstotnih točk in v OPP za 11 odstotnih točk. Ne glede na povečanje prodaje se je tržni delež industrije Skupnosti zaradi večje potrošnje leta 2003 zmanjšal za 4 odstotne točke in se potem postopno dvignil za 5 odstotnih točk leta 2004 ter za 1 odstotno točko v OPP.

Preglednica 6

(117)

Na splošno je treba opozoriti, da se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečal za 2 %, kar kaže, da je njena rast zaostajala za rastjo potrošnje skupnega trga.

(118)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 18 %. Najbolj se je zaposlenost povečala leta 2003 (za 11 odstotnih točk) in leta 2004 (dodatnih 6 odstotnih točk). Čeprav se je ta trend večanja nadaljeval v OPP, se je raven zaposlenosti povečala le za 2 odstotni točki. To povečanje za 18 % v celotnem obdobju je povezano s stopnjo proizvodnje, ki se je povečala za 20 %.

Preglednica 7

(119)

Produktivnost industrije Skupnosti, merjene z donosom v tonah na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju splošno povečala. Po prvotnem zmanjšanju za 6 % leta 2003, v primerjavi z letom 2002, in ohranitvi te ravni leta 2004, ko se je produktivnost v OPP znatno povečala za več kot 8 %, v primerjavi z letom 2004, je sledilo obdobje, ko se je proizvodnja bistveno povečala.

Preglednica 8

(120)

Opozoriti je treba, da je proizvodnja PET v obliki zrnc kapitalsko intenzivna industrija in da imajo zato stroški dela omejen vpliv na celotne stroške izdelka. V tem obdobju so se plače povečale za 12 % v primerjavi z 20-odstotnim povečanjem celotnih proizvodnih stroškov. Drug pomemben kazalec so stroški plač, porabljeni na proizvedeno tono. V obdobju so se ti stroški zmanjšali za 6 %.

Preglednica 9

(121)

Prodajne cene na enoto so se zvišale z 924 EUR/tono leta 2002 na 1 058 EUR/tono v OPP. Na splošno se je trend večal (za 15 % v celotnem obdobju). To povečanje je predvsem posledica povišanja cene surovin, ki je posledica povišanja cene nafte. Čeprav je industrija Skupnosti povišala cene, ni mogla tega povišanja prenesti na sektor nadaljnje proizvodnje in v celoti izraziti povišanja cen surovin v prodajnih cenah. Razlog je bil predvsem ta, da je bilo povišanje cen surovin večje od povišanja cen PET. Da bi ohranila svoj tržni delež, je industrija Skupnosti lahko le zmerno povišala cene in tako doživela zajezitev cen.

Preglednica 10

(122)

Ob upoštevanju, da je za proizvodnjo 1 tone PET potrebnih približno 850 kg prečiščene tereftalne kisline (PTA) in 350 kg monoetilenglikola (MEG) (glavni surovini), so se stroški za te surovine med letom 2002 in OPP bistveno povečali, in sicer za 67 % (PTA) in za 31 % (MEG), ter dosegli raven 770 EUR/tono (PTA) in 721 EUR/tono (MEG) (povprečje v OPP). Čeprav je bilo v tretji četrtini leta 2005 ugotovljeno rahlo padanje cen prečiščene tereftalne kisline, ko so se cene znižale na raven 700 EUR/tono, in so bile za monoetilenglikol ugotovljene precej stabilne cene, je treba opozoriti, da se surovine kupijo vnaprej na podlagi dolgoročnih pogodb. Zato so v obravnavanem obdobju kljub rahlemu padcu cen prečiščene tereftalne kisline ob koncu OPP v industriji Skupnosti še vedno prisotne posledice zelo povečanih stroškov. Poleg tega se cene surovin za proizvodnjo PET zaradi razmer na svetovnem naftnem trgu lahko nepredvidljivo spremenijo, vendar bodo najverjetneje ostale visoke. Vsi ti dejavniki prispevajo k povečani ravni občutljivosti proizvajalcev PET v Skupnosti. Vendar je treba opozoriti, da so glavne surovine izdelki, s katerimi se trguje na svetovni ravni, in zato enako vplivajo tudi na indijske proizvajalce izvoznike.

Preglednica 11

(123)

Za primerjavo, povprečni stroški na enoto na tono PET v obliki zrnc, ki ga je proizvedla industrija Skupnosti, so bili:

Preglednica 12

(124)

Kot je prikazano v preglednicah 11 in 12, so se v obravnavanem obdobju stroški glavnih surovin stalno zviševali (PTA za 67 %, MEG za 31 %), medtem ko so se skupni stroški proizvodnje povečali le za 21 %. Vendar so se cene povišale le za 15 %, kot je prikazano v tabeli 10, ker Skupnost ni mogla prenesti povišanja na sektor nadaljnje proizvodnje in v celoti izraziti povišanja cen surovin v svojih prodajnih cenah.

(125)

Razvoj zalog se je v celotnem obravnavanem obdobju, tj. med letom 2002 in OPP, zmanjšal za 10 %. Kot v prvotnih preiskavah se zaloge ne bi smele šteti za pomemben kazalec v zvezi s PET, proizvedenim v industriji Skupnosti, ob upoštevanju sezonske narave trga s polietilen tereftalatom prek celega leta. V primerjavi s proizvodnjo predstavljajo zaloge približno 5 % do 6 % proizvodnje.

Preglednica 13

(126)

Dobičkonosnost prodaje izdelkov je dobiček, ki se ustvari ob prodaji zadevnega izdelka v Skupnosti. Donosnost vseh sredstev in denarni tok sta se lahko izmerila le na ravni najožje skupine izdelkov, kar je vključevalo podobni izdelek v skladu s členom 8(8) osnovne uredbe. Poleg tega je bila donosnost naložb izračunana na podlagi donosnosti vseh sredstev, ker je ta pomembnejša za analizo gibanja.

Preglednica 14

(127)

Zaradi zajezitve cen leta 2002, ki je sovpadala z močnim povečanjem dampinškega uvoza iz LRK, Tajvana, Malezije, Koreje in Avstralije (do leta 2004) in subvencioniranega uvoza iz Indije, se je finančno stanje industrije Skupnosti poslabšalo in je leta 2003 ustvarila izgube. Po kratkem okrevanju leta 2004, ki je bilo povezano s protidampinškimi ukrepi, uvedenimi proti LRK in Avstraliji, so izgube v OPP dosegle – 3,2 %. Zato je ugotovljeno jasno padajoče gibanje.

(128)

Gibanja donosnosti vseh sredstev in denarnega toka so se odvijala podobno, tj. kazala so na sorazmerno dobro stanje leta 2002, izrazito poslabšanje leta 2003, kratko okrevanje leta 2004 in nadaljnje poslabšanje v OPP.

(129)

Naložbe so bile deloma namenjene povečanju zmogljivosti, deloma pa izboljšanju proizvodnega postopka. Del odhodkov je bil leta 2004 in v OPP, kar je sovpadalo s povečanjem zmogljivosti in ciljem ohraniti tržni delež glede na povečano potrošnjo. Vendar sedanje stanje v industriji Skupnosti ter razvoj trgov Skupnosti in svetovnih trgov za PET, za katere je značilno pomanjkanje dobičkonosnosti, nista bila spodbuda za čezmerne naložbe. Čeprav so v nekaterih okoliščinah proizvajalci Skupnosti lahko zbirali kapital (zlasti iz povezanih družbah), pomanjkanje dobičkonosnosti PET ni spodbujalo naložb in v nekaterih primerih je bila odločitev preložena.

(130)

Vpliv višine dejanske stopnje subvencije indijskega uvoza na industrijo Skupnosti se ob upoštevanju cenovne občutljivosti trga za ta izdelek tega učinka ne sme obravnavati kot zanemarljiv. Opozoriti je treba, da je ta kazalec pomembnejši v smislu verjetnosti ponovnega pojava analize škode. V primeru razveljavitve ukrepov bi verjetno lahko pri subvencioniranem uvozu nastale takšne količine in cene, ki bi pomembno vplivale na višino stopnje subvencije.

(131)

Preučeni kazalniki kažejo nekaj izboljšav pri nekaterih gospodarskih kazalnikih industrije Skupnosti po uvedbi določenih izravnalnih ukrepov leta 2001, vendar tudi ti dokazujejo, da je industrija Skupnosti še vedno občutljiva in ranljiva.

(132)

Zaradi stalnega večanja potrošnje, ki je delno nastalo zaradi novih uporab (med drugim steklenice za pivo in vino) in delno zaradi povečanja potrošnje v državah pristopnicah, je morala industrija Skupnosti povečati zmogljivost in proizvodnjo, da ne bi izgubila tržnega deleža. Za dosego tega se je leta 2004 in v OPP odvijal pomemben postopek prestrukturiranja, ki ga je spremljalo pogosto spreminjanje lastništva različnih proizvajalcev. Vzporedno s tem se je za sledenje povečanju potrošnje in hkrati dosego ekonomije obsega na splošno povišalo število proizvodnih linij. Zato so se nekateri gospodarski kazalniki, tj. potrošnja, proizvodnja zmogljivost, proizvodnja, prodaja EU in zaposlenost resnično pozitivno razvijali. Poleg tega so se v obravnavanem obdobju zvišale tudi prodajne cene. Vendar vse opisano prizadevanje v obravnavanem obdobju ni moglo uravnovesiti učinka stalnega in obsežnega višanja cen surovin. Povišanja stroškov surovin ni bilo mogoče prenesti na sektor nadaljnje proizvodnje toliko, kot bi bilo potrebno za ohranjanje določene stopnje dobičkonosnosti. To je povzročilo izrazito slabšo dobičkonosnost, ki je padla z + 2,7 % leta 2002 na – 3,2 % v OPP. Podobna negativna gibanja so bila ugotovljena pri donosnosti naložb in denarnem toku.

(133)

To je sovpadalo z nizko stopnjo cen uvoza iz zadevnih držav, ki so očitno prispevale k pritisku na zniževanje cen v industriji Skupnosti. Vendar je zaradi majhnega obsega subvencioniranega uvoza v okviru tega pregleda zaradi izteka poudarek na verjetnosti ponovnega pojava analize škode. Tako se je kljub očitnemu pozitivnemu razvoju v zvezi s proizvodnjo, prodajo in prodajno ceno splošno finančno stanje Skupnosti poslabšalo in se izraža v negativnem razvoju dobičkonosnosti (z 2,7 % dobička leta 2002 na 3,2 % izgub v OPP), izvoza, proizvodnih stroškov, donosnosti naložb in denarnega toka.

(134)

Pri primerjavi navedenih gibanj s tistimi, opisanimi v uredbah, ki uvajajo začasne in dokončne izravnalne ukrepe, je ocena ponovno mešana. Industrija Skupnosti je med 2002 in OP izgubila 1 odstotno točko tržnega deleža, medtem ko je štiri leta pred sprejetjem dokončnih izravnalnih ukrepov pridobila 5 odstotnih točk. Po drugi strani pa je dobičkonosnost industrije Skupnosti v OPP manj negativna kot pred uvedbo dokončnih izravnalnih ukrepov. Posledično stanje industrije Skupnosti kljub očitnim pozitivnim gibanjem, ki so razvidna iz kazalnikov škode, še vedno ne dosega stopenj, ki bi jih lahko pričakovali, če bi se po škodi, ki je bila ugotovljena v prvotnih preiskavah, v celoti obnovilo.

(135)

Zato je bilo sklenjeno, da se je stanje industrije Skupnosti v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov nekoliko izboljšalo, vendar je kljub temu še vedno občutljivo in ranljivo. Poleg tega cenovni pritisk s strani uvoza zadevne države industriji Skupnosti ni dovoljeval, da bi se v njenih prodajnih cenah v celoti izražalo povišanje cen za surovine.

(136)

Ugotovljeno je bilo, da je bila povprečna izvozna cena indijskega izvoza za države nečlanice bistveno pod povprečno izvozno ceno za Skupnost in tudi pod cenami na domačem trgu. Prodaja indijskih izvoznikov v države nečlanice se je odvijala v znatnih količinah, kar je predstavljalo več kot 95 % celotnega izvoza. Zato se je štelo, da bi iztek veljavnosti ukrepov indijske izvoznike spodbudil, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Skupnosti po ravneh cene, ki bi bile še vedno pod sedanjimi ravnmi cene izvoza Skupnosti, tudi če bi jih povišali.

(137)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (140), imajo proizvajalci izvozniki v Indiji možnost povečati obseg svojega izvoza na trg Skupnosti. Proizvodne zmogljivosti v Indiji so znatno zrasle s stopnje 330 000 ton leta 2003 na 600 000 ton leta 2005. Po tržnih napovedih je pričakovati, da se bodo leta 2008 povečale še za dodatnih 220 000 ton. Leta 2005 je domača prodaja znašala 220 000 ton, izvoz pa 290 000 ton (vključno s 6 831 tonami za EU). Na podlagi razpoložljivih podatkov bi morala sedanja povprečna neizkoriščena zmogljivost znašati približno 90 000 ton, in ker predstavlja približno 4 % sedanje potrošnje Skupnosti, jo je treba šteti za pomembno. To oceno potrjujejo rezultati sodelujočih indijskih proizvajalcev, ki so imeli znatne neizkoriščene zmogljivosti.

(138)

V zvezi z zalogami je preiskava pokazala, da raven zalog, ki jo imajo sodelujoči indijski proizvajalci, ni znatna. Vendar je treba opozoriti, da zaradi cikličnosti trga PET raven zalog ni pomemben dejavnik.

(139)

Tako kljub majhnemu uvozu v EU obstaja tveganje, da bi se v EU preusmerila znatna količina izvoza.

(140)

Proizvajalci zadevne države imajo možnost povečati in/ali preusmeriti svoj obseg izvoza na trg Skupnosti. Preiskava je pokazala, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki prodali zadevni izdelek po znatno nižji ceni kot industrija Skupnosti. Zadevna država bi po vsej verjetnosti še naprej zaračunavala nizke cene ali pa bi jih še zmanjšala v skladu z nižjimi cenami, ki jih zaračunava v drugih delih sveta, kot je omenjeno v uvodni izjavi (137), tudi z namenom, da ponovno pridobi tržni delež, ki ga je imela pred uvedbo ukrepov. Tako obnašanje glede določanja cen, skupaj z zmožnostjo izvoznikov v zadevni državi, da na trg Skupnosti dobavijo znatne količine zadevnega izdelka, bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepila težnja padanja cen na trgu s pričakovanim negativnim vplivom na gospodarsko stanje industrije Skupnosti.

(141)

Iz navedenega je razvidno, da ostaja položaj industrije Skupnosti občutljiv in ranljiv. Obstaja verjetnost, da bi bila posledica izpostavljenosti industrije Skupnosti povečanemu obsegu uvoza iz zadevne države po subvencioniranih cenah poslabšanje njene prodaje, tržnih deležev, prodajnih cen in posledično tudi poslabšanje finančnega stanja tolikšno, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi. Na podlagi tega se sklene, da bi razveljavitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila poslabšanje že tako ranljivega stanja in bi se škoda industriji Skupnosti še povečala.

(142)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi bile uvozne cene na trgu Skupnosti po vsej verjetnosti nižje, če ne bi bilo protisubvencijskih ukrepov, ker bi indijski proizvajalci najbrž skušali povečati svoje tržne deleže. Tako obnašanje glede določanja cen, skupaj z zmožnostjo indijskih izvoznikov, da na trg Skupnosti dobavijo znatne količine PET, bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepil cenovni pritisk s pričakovanim negativnim vplivom na gospodarsko stanje industrije Skupnosti.

(143)

V skladu s členom 31 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protisubvencijskih ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Pri določitvi interesa Skupnosti so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi. Sedanja preiskava analizira stanje, v katerem že veljajo protisubvencijski ukrepi, in dovoljuje oceno morebitnega nepotrebnega negativnega učinka, ki ga imajo sedanji protisubvencijski ukrepi na zadevne strani.

(144)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepu o verjetnosti nadaljevanja ali ponovnem pojavu škodljivega subvencioniranja obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(145)

Kot je bilo poudarjeno, je ponovni pojav škodljivega subvencioniranja zelo verjeten, če bi ukrepi prenehali veljati. Vsi proizvajalci Skupnosti, razen dveh, so v celoti sodelovali in navedli, da podpirajo obstoječe ukrepe.

(146)

Nadaljevanje protisubvencijskih ukrepov za uvoz iz Indije bi povečalo možnost industrije Skupnosti pri doseganju razumne ravni dobičkonosnosti, ker je zelo verjetno, da bi kratkoročno Skupnost lahko povečala obseg prodaje in tako imela koristi od ekonomije obsega, obenem pa bi lahko verjetno zmerno povišala prodajno ceno in tako dosegla zadovoljivo stopnjo dobička. Tudi če bi bil subvencionirani uvoz v OPP s poreklom iz Indije majhen in ne bi mogel povzročiti velike škode, bi verjetno negativno vplival na stanje industrije Skupnosti, če bi protisubvencijski ukrepi prenehali veljati. Ti ukrepi so zato bistveni, ker zagotavljajo uspešnost posla s PET v obliki zrnc industrije Skupnosti, ki se že več let srečuje s konkurenco s strani subvencioniranega uvoza iz Indije.

(147)

Stopnja sodelovanja s strani uvoznikov/trgovcev je bila nizka in od teh sodelujočih uvoznikov nihče ni nabavljal v Indiji. Ker pa je obseg njihovega izvoza predstavljal približno 5 % potrošnje EU, se lahko sodelujoče uvoznike/trgovce obravnava kot reprezentativne. Prednost bi dali trgu brez carinskih dajatev tudi, če imajo stalno dobre finančne rezultate.

(148)

Preiskava je pokazala, da so še vedno na voljo nadomestni viri dobave brez protisubvencijskih ali protidampinških ukrepov, npr. iz Mehike, Brazilije, ZDA, Turčije, Pakistana, Irana in Saudove Arabije. Uvozniki/trgovci bi se tako lahko zanesli (ali preusmerili) na pomembne nadomestne vire dobave.

(149)

Ob upoštevanju, da veljavni ukrepi niso znatno vplivali na uvoznike, se sklene, da ohranjanje obstoječih izravnalnih ukrepov proti uvozu s poreklom iz Indije še naprej ne bi negativno vplivalo na položaj uvoznikov v Skupnosti.

(150)

Komisija je poslala vprašalnike 47 znanim predelovalcem/uporabnikom. Na vprašalnik je odgovorilo le deset predelovalcev/uporabnikov s skupno nizko reprezentativnostjo. Glede na informacije o nakupih, ki so jih predložili v svojih odgovorih na vprašalnik, sodelujoči predelovalci/uporabniki v obdobju OP predstavljajo 20 % celotne potrošnje PET v Skupnosti. V OP so od proizvajalcev Skupnosti nabavili 95 % svojega PET, preostanek pa so uvozili iz držav, ki niso predmet tega pregleda. Predstavljeno je bilo nekaj razlogov proti uvedbi dajatev.

(151)

Na vprašalnik je odgovorilo pet predelovalcev (PET v obliki zrnc pretvarjajo v polizdelke in steklenice ter predstavljajo 10 % potrošnje). Strošek za PET v obliki zrnc je 55 % končnega izdelka (večinoma polizdelki). Ugotovljeno je bilo, da iz Indije in drugih tretjih držav uvozijo zanemarljive količine. Kljub temu nasprotujejo nadaljevanju dajatev, ker trdijo, da bi ukrepi lahko umetno dvignili cene v Evropi.

(152)

Pet uporabnikov, ki predstavljajo približno 10 % potrošnje, je predložilo precej nepopolne podatke. Nizka stopnja sodelovanja velikih uporabnikov je verjetno posledica dejstva, da je bila zadnja preiskava v zvezi z uvozom PET iz LRK, Avstralije in Pakistana pred le dvema letoma. Stroški PET predstavljajo približno 6 % do 7 % skupnih stroškov in so zato precej omejeni. Čeprav niso prijavili nobenega uvoza iz Indije, ravno tako kot predelovalci nasprotujejo uvedbi dajatev, ker trdijo, da bi ukrepi lahko umetno dvignili cene v Evropi.

(153)

Ob upoštevanju precej dobrega finančnega stanja panoge nadaljnje proizvodnje v nasprotju s tistim v industriji Skupnosti nihče od predelovalcev/uporabnikov ni izpostavil razloga, da bi ohranitev sedanjih dajatev lahko povzročila izgubo služb in selitev proizvodnih zmogljivosti prek morja.

(154)

Poleg tega je industrija, da bi ustrezala povečani potrošnji v smislu rezultatov, prilagodila svojo velikost, zato je zelo verjetno, da bi lahko neizkoriščene zmogljivosti v industriji Skupnosti v celoti krile količino uvoza.

(155)

Ob upoštevanju, da še vedno obstajajo nadomestni viri dobave brez protisubvencijskih ali protidampinških ukrepov, npr. iz Mehike, Brazilije, ZDA, Turčije, Pakistana, Irana in Saudove Arabije, bi se uporabniki Skupnosti poleg tega lahko zanesli (ali preusmerili) na različne dobavitelje zadevnega izdelka.

(156)

Kar zadeva uspešnost industrije uporabnikov, je preiskava pokazala, da so sodelujoči uporabniki v obravnavanem obdobju povečali svoj promet, ohranili raven zaposlenosti in na splošno precej izboljšali dobičkonosnost. Zato je bilo ugotovljeno, da protisubvencijski ukrepi nanje niso vplivali negativno.

(157)

Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da ohranitev obstoječih protisubvencijskih ukrepov na uvoz s poreklom iz Indije ne bi znatno negativno vplivalo na položaj uporabnikov v Skupnosti.

(158)

Dobavitelji surovin (monoetilenglikol (MEG) in prečiščene tereftalne kisline (PTA), DMT in IPA, vsi petrokemični izdelki iz naftnih derivatov) so jasno pokazali, da podpirajo ukrepe in zagotovili dobro sodelovanje. Imeli bi koristi od ohranitve ukrepov, ker bi se industrija Skupnosti verjetno lahko obnovila, s čimer bi jim omogočila izboljšanje učinkovitosti.

(159)

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov je mogoče sklepati, da ni nobenih utemeljenih razlogov, ki bi nasprotovali ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov proti Indiji.

(160)

Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Indijska vlada je predložila pripombe o vidikih škode, in sicer je trdila, da ni bilo dokazano, da se je industriji Skupnosti še naprej povzročala škoda in da pritisk uvoza iz Indije ni bil razlog, da evropski proizvajalci v svojih prodajnih cenah niso v celoti odrazili zvišanja stroškov surovin. Opozoriti je treba, da se je finančno stanje industrije Skupnosti poslabšalo, kot je pokazala analiza njenega stanja, in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (127), so nizke cene uvoza iz zadevne države jasno prispevale k znižanju cen industrije Skupnosti. Glede na majhne količine subvencioniranega uvoza pa je bilo treba v okviru tega pregleda zaradi izteka ukrepov proučiti verjetnost ponovitve škode. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, kot je navedeno v uvodni izjavi (127), da bi v primeru razveljavitve ukrepov povečan obseg poceni uvoza iz Indije negativno vplival na stanje industrije Skupnosti. Indijski izvoznik je tudi trdil, da ni verjetno, da bo Indija preusmerila prodajo v Skupnost, če se ukrepi ne bodo nadaljevali. Trdil je še, da so po OPP nastajajoči trgi privlačnejši od trga Skupnosti in da se indijsko povpraševanje hitro povečuje in zato ni na voljo prostih zmogljivosti. Vendar je treba upoštevati, da je ne glede na povečanje povpraševanja na indijskem trgu preiskava na ravni družbe pokazala, da obstajajo proste zmogljivosti, kar so potrdile tudi tržne informacije. Zato se sklene, da nobena od prejetih pripomb o razkritju ni zadostovala za spremembo sklepnih ugotovitev te uredbe.