20.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 364/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1881/2006

z dne 19. decembra 2006

o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (1) in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (2) je bila večkrat bistveno spremenjena. Ponovno je treba spremeniti mejne vrednosti nekaterih onesnaževal, da se upoštevajo nove informacije in razvoj Codex Alimentarius. Hkrati je treba besedilo pojasniti, kadar je to primerno. Uredbo (ES) št. 466/2001 je zato treba nadomestiti.

(2)	Za varovanje javnega zdravja je bistveno, da ohranimo takšne vrednosti onesnaževal, ki so toksikološko sprejemljive.

(3)	Glede na razlike med zakoni držav članic in posledično tveganje izkrivljanja konkurence so za nekatera onesnaževala potrebni ukrepi Skupnosti, da bi se zagotovila enotnost trga ob upoštevanju načela sorazmernosti.

(4)

Mejne vrednosti je treba določiti tako strogo, da jih je še mogoče razumsko doseči z uporabo dobrih kmetijskih, ribiških in proizvodnih praks ter ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem živil. V primeru onesnaževal, ki veljajo za genotoksične rakotvorne snovi ali če se sedanja izpostavljenost prebivalstva ali ranljivih skupin prebivalstva približa sprejemljivemu vnosu ali ga preseže, morajo biti mejne vrednosti tako nizko določene, da jih je še mogoče razumno doseči (ALARA načelo). Taki pristopi zagotavljajo, da nosilci živilske dejavnosti uporabljajo ukrepe za čim bolj učinkovito preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti za varovanje javnega zdravja. Ob tem je za varovanje zdravja dojenčkov in majhnih otrok, ki so občutljiva skupina, primerno določiti najnižje mejne vrednosti, ki jih je mogoče doseči s strogo izbiro surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji živil za dojenčke in majhne otroke. Ta stroga izbira surovin je primerna tudi za proizvodnjo nekaterih posebnih živil, kot so otrobi, za neposredno prehrano ljudi.

(5)

Da se dovoli uporaba mejnih vrednosti za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila, za katera niso bile določene posebne mejne vrednosti Skupnosti, morajo nosilci živilske dejavnosti zagotoviti posebne faktorje koncentracije in razredčenja, vključno z ustreznimi eksperimentalnimi podatki, ki upravičujejo predlagani faktor.

(6)	Za učinkovito varovanje javnega zdravja se proizvodi z onesnaževali, ki presegajo mejne vrednosti, ne smejo dati v promet kot taki ali pomešani z drugimi živili ali uporabljeni kot sestavina v drugih živilih.

(7)

Priznano je, da sortiranje ali drugi načini mehanske obdelave omogočajo zmanjšanje vsebnosti aflatoksinov v zemeljskih oreških, lupinarjih, suhem sadju in koruzi. Da bi zmanjšali vplive na dajanje teh živil v promet, je priporočljivo dopustiti višjo vsebnost aflatoksinov v tistih izdelkih, ki niso namenjeni neposredni prehrani ljudi ali so uporabljeni kot sestavina živil. V teh primerih se morajo mejne vrednosti aflatoksinov določiti ob upoštevanju učinkovitosti zgoraj omenjenih načinov za zmanjšanje vsebnosti aflatoksina v zemeljskih oreških, lupinarjih, suhem sadju in koruzi na vrednosti pod mejnimi vrednostmi, določenimi za proizvode, ki so namenjeni neposredni prehrani ljudi ali se uporabljajo kot sestavina živil.

(8)	Za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja mejnih vrednosti za nekatera onesnaževala v nekaterih živilih je za te primere primerno zagotoviti ustrezne določbe o označevanju.

(9)

V nekaterih državah članicah je zaradi podnebnih razmer težko zagotoviti, da se ne presežejo mejne vrednosti za svežo zeleno solato in svežo špinačo. Tem državam članicam je treba za začasno časovno obdobje omogočiti, da še naprej dovoljujejo dajanje v promet sveže zelene solate in sveže špinače, gojene za prehrano na njihovem ozemlju in z vsebnostjo nitratov, ki presega mejne vrednosti. Pridelovalci zelene solate in špinače v državah članicah, ki so dale zgoraj omenjena dovoljenja, morajo z dobrimi kmetijskimi praksami, ki se priporočajo na nacionalni ravni, postopoma spremeniti načine kmetovanja.

(10)

Nekatere vrste rib iz baltiške regije lahko vsebujejo visoke vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB). Velik delež teh vrst rib iz baltiške regije ne bo v skladu z mejnimi vrednostmi in bi zato bile izključene iz prehrane. Obstajajo podatki, da bi izključitev rib iz prehrane lahko imela negativne učinke na zdravje v baltiški regiji.

(11)

Na Švedskem in Finskem deluje sistem, ki lahko zagotovi, da so potrošniki v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev porabe rib opredeljenih občutljivih skupin prebivalstva iz baltiške regije, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju. Za Finsko in Švedsko je zato primerno za določeno časovno obdobje odobriti odstopanje pri dajanju v promet nekaterih vrst rib iz baltiške regije, namenjene prehrani na njunem ozemlju ter z vsebnostjo dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov, ki je višja od določene v tej uredbi. Izvesti je treba potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ribe in ribiški proizvodi, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi, ne dajejo v promet v drugih državah članicah. Finska in Švedska vsako leto sporočita Komisiji rezultate spremljanja vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v ribah iz baltiške regije ter ukrepe, sprejete za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom in dioksinom podobnim PCB iz baltiške regije.

(12)

Za zagotovitev enotnega določanja mejnih vrednosti morajo pristojni organi v celotni Skupnosti uporabljati enaka merila vzorčenja in enaka merila izvedbe analize. Pomembno je tudi enotno poročanje o rezultatih analize ter njihova enotna razlaga. Ukrepi v zvezi z vzorčenjem in analizo iz te uredbe zagotavljajo enotne predpise v zvezi s poročanjem in razlago.

(13)	Za nekatera onesnaževala morajo države članice in zainteresirane strani spremljati vrednosti in poročati o njih, poročati pa morajo tudi o napredku v zvezi z uporabo preventivnih ukrepov, da bo Komisija lahko ocenila potrebo po spremembi veljavnih ukrepov ali sprejela dodatne ukrepe.

(14)	Vse mejne vrednosti, sprejete na ravni Skupnosti, se lahko ponovno pregledajo ob upoštevanju novih znanstvenih in tehničnih dognanj ter izboljšav na področju dobrih kmetijskih, ribiških in proizvodnih praks.

(15)	Otrobi in kalčki se lahko dajejo v promet za neposredno prehrano ljudi, zato je primerno določiti mejno vrednost deoksinivalenola in zearalenona v teh izdelkih.

(16)	Codex Alimentarius je nedavno določil mejno vrednost svinca v ribah, ki jo je sprejela Skupnost. Zato je primerno spremeniti sedanje določbe o svincu v ribah.

(17)

Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (3) opredeljuje živila živalskega izvora, zato je treba besedilo v zvezi z živili živalskega izvora v nekaterih primerih spremeniti v skladu s terminologijo iz navedene uredbe.

(18)	Zagotoviti je treba, da se mejne vrednosti ne uporabljajo za živila, ki so bila zakonito dana v promet Skupnosti pred datumom začetka veljavnosti teh mejnih vrednosti.

(19)

Zelenjava je glavni vir vnosa nitratov v človeško telo. Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 22. septembra 1995 (4) navedel, da je skupni vnos nitratov običajno precej pod dopustnim dnevnim vnosom 3,65 mg/kg telesne teže (TT). Vseeno je priporočil nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje izpostavljenosti nitratom s hrano in vodo.

(20)	Ker podnebne razmere zelo vplivajo na vrednosti nitratov v nekaterih vrstah zelenjave, kot sta zelena solata in špinača, je treba določiti različne mejne vrednosti nitratov za posamezen letni čas.

(21)

Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 23. septembra 1994 navedel, da so aflatoksini genotoksične rakotvorne snovi (5). Na podlagi tega mnenja je primerno omejiti skupno vsebnost aflatoksinov v hrani (vsota aflatoksinov B1, B2, G1 in G2) in vsebnost aflatoksina B1 samega, ki je najbolj strupena sestavina. Glede na razvoj postopkov analize je treba razmisliti o morebitnem znižanju sedanje mejne vrednosti aflatoksina M1, ki je v živilih za dojenčke in majhne otroke.

(22)

Znanstveni odbor za hrano je v zvezi z ohratoksinom A (OTA) 17. septembra 1998 (6) sprejel znanstveno mnenje. V okviru Direktive Sveta 93/5/EGS z dne 25. februarja 1993 o pomoči Komisiji in sodelovanju držav članic pri znanstvenem proučevanju vprašanj v zvezi z živili (7) (SCOOP) je bila izvedena ocena vnosa OTA s hrano pri prebivalstvu Skupnosti (8). Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je na zahtevo Komisije, ob upoštevanju novih znanstvenih spoznanj, sprejela in posodobila znanstveno mnenje v zvezi z OTA v hrani z dne 4. aprila 2006 (9) in določila sprejemljiv tedenski vnos (TWI) 120 ng/kg TT.

(23)	Na podlagi teh mnenj je primerno določiti mejne vrednosti za žita, žitne proizvode, suho grozdje, praženo kavo, vino, grozdni sok ter živila za dojenčke in majhne otroke, ki bistveno prispevajo k splošni izpostavljenosti ljudi OTA ali izpostavljenosti občutljivih skupin potrošnikov, kot so otroci.

(24)

Za primerno določitev mejne vrednosti OTA v živilih, kot so suho sadje, razen suhega grozdja, kakav in kakavovi proizvodi, začimbe, mesni izdelki, surova kava, pivo in sladki koren, ter pregled obstoječih mejnih vrednosti, zlasti za OTA v suhem grozdju in grozdnem soku, se bo upoštevalo nedavno mnenje EFSA.

(25)	Znanstveni odbor za hrano je na seji 8. marca 2000 odobril začasni najvišji sprejemljiv dnevni vnos (PMTDI) 0,4 μg/kg TT za patulin (10).

(26)	Leta 2001 je bila izvedena naloga SCOOP „Ocena vnosa patulina s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“ v okviru Direktive št. 93/5/EGS (11).

(27)

Na podlagi te ocene in ob upoštevanju PMTDI morajo biti določene mejne vrednosti patulina v nekaterih živilih, da se zaščiti potrošnike pred nesprejemljivim onesnaženjem. Te mejne vrednosti je treba pregledati in, če je potrebno, zmanjšati ob upoštevanju novega znanstvenega in tehnološkega znanja ter izvajanja Priporočila Skupnosti 2003/598/ES z dne 11. avgusta 2003 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti patulina v jabolčnem soku in sestavinah jabolčnega soka v drugih pijačah (12).

(28)

Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s toksini iz rodu Fusarium sprejel veliko mnenj, v katerih decembra 1999 ocenjuje deoksinivalenol (13) in določa sprejemljiv dnevni vnos (TDI) 1 μg/kg TT, junija 2000 zearalenon (14) in določa začasen TDI 0,2 μg/kg TT, oktobra 2000 fumonizin (15) (posodobljeno aprila 2003) (16) in določa TDI 2 μg/kg TT, oktobra 2000 nivalenol (17) in določa začasen TDI 0,7 μg/kg TT, maja 2001 toksina T-2 in HT-2 (18) in določa skupni začasni TDI 0,06 μg/kg TT ter februarja 2002 trihotecene kot skupino (19).

(29)	V okviru Direktive 93/5/EGS je bila septembra 2003 (20) izvedena in dokončana naloga SCOOP „Zbiranje podatkov o prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v hrani in ocena vnosa teh toksinov s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“.

(30)

Na podlagi znanstvenih mnenj in ocene vnosa s hrano je primerno določiti mejne vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon in fumonizine. Rezultati nadzornega spremljanja nedavnih žetev v zvezi s fumonizini kažejo, da so lahko koruza in koruzni proizvodi zelo onesnaženi s fumonizini, zato je primerno sprejetje ukrepov za preprečevanje vnosa tako nesprejemljivo zelo onesnažene koruze in koruznih proizvodov v prehranjevalno verigo.

(31)

Ocene vnosa prikazujejo, da prisotnost toksinov T-2 in HT-2 lahko negativno vpliva na javno zdravje. Zato je razvoj zanesljive in občutljive metode ter zbiranje več podatkov o prisotnosti in več preiskav/raziskav dejavnikov, povezanih s prisotnostjo toksinov T-2 in HT-2 v žitu in žitnih proizvodih, zlasti v ovsu in ovsenih proizvodih, nujno in zelo prednostno.

(32)

Zaradi soprisotnosti ni nujno upoštevati posebnih ukrepov za 3-acetil deoksinivalenol, 15-acetil deoksinivalenol in fumonizin B3, ker bi možni ukrepi v zvezi z zlasti deoksinivalenolom in fumonizinom B1 in B2 zaščitili ljudi pred nesprejemljivo izpostavljenostjo 3-acetil deoksinivalenolu, 15-acetil deoksinivalenolu in fumonizinu B3. Enako velja za nivalenol, pri katerem se lahko opazi določena stopnja soprisotnosti z deoksinivalenolom. Razen tega je izpostavljenost ljudi nivalenolu ocenjena za bistveno nižja od t-TDI. Ostali trihoteceni iz zgoraj omenjene naloge SCOOP, kot so 3-acetil deoksinivalenol, 15-acetil deoksinivalenol, fusarenon-X, T2-triol, diacetoksiscirpenol, neosolaniol, monoacetoksiscirpenol in verucol, po omejenih razpoložljivih informacijah niso prisotni v velikem obsegu, njihove vrednosti pa so večinoma nizke.

(33)

Podnebne razmere med rastjo, zlasti med cvetenjem, imajo velik vpliv na vsebnost toksina iz rodu Fusarium. Vseeno lahko dobre kmetijske prakse, pri katerih so dejavniki tveganja zmanjšani na najnižjo možno raven, do neke stopnje preprečijo onesnaženost z glivo Fusarium. Priporočilo Komisije 2006/583/ES z dne 17. avgusta 2006 o preprečevanju in zmanjševanju prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v žitu in žitnih izdelkih (21) vsebuje splošna načela za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti s toksini iz rodu Fusarium (zearalenon, fumonizini in trihoteceni) v žitih, ki se morajo uporabljati ob upoštevanju nacionalnega kodeksa ravnanja na podlagi teh načel.

(34)	Mejne vrednosti toksinov iz rodu Fusarium morajo biti določene za nepredelana žita, ki so dana v promet za prvo stopnjo predelave. Postopki čiščenja, ločevanja in sušenja niso obravnavani kot prva stopnja predelave, če jedro zrna ni mehansko obdelano. Luščenje se šteje za prvo stopnjo predelave.

(35)

Ker je lahko stopnja, do katere se toksini iz rodu Fusarium v nepredelanih žitih odstranijo s čiščenjem in predelavo, različna, je primerno določiti mejne vrednosti za žitne izdelke za končne potrošnike ter za glavne sestavine živil, dobljene iz žit, da se tako dobi zakonodaja za zagotovitev varstva javnega zdravja, ki jo je mogoče izvajati.

(36)

Za koruzo še niso natančno znani vsi dejavniki, vpleteni v nastajanje toksinov iz rodu Fusarium, zlasti zearalenona ter fumonizinov B1 in B2. Zato je odobreno časovno obdobje, da se nosilcem živilske dejavnosti v verigi žita omogoči izvajanje raziskav o virih nastajanja teh mikotoksinov in ugotavljanju upravljalnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za čim bolj učinkovito preprečevanje njihove prisotnosti. Mejne vrednosti, ki temeljijo na zdaj dostopnih podatkih o prisotnosti, naj bi se začele uporabljati leta 2007, če pred tem niso določene posebne mejne vrednosti, ki temeljijo na novih informacijah o prisotnosti in nastajanju.

(37)	Glede na nižje ravni onesnaženosti toksinov iz rodu Fusarium, najdenih v rižu, ni predlaganih mejnih vrednosti za riž ali riževe proizvode.

(38)	Pregled mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon, fumonizin B1 in B2 ter primernost določitve mejne vrednosti za toksina T-2 in HT-2 v žitih in žitnih izdelkih je treba obravnavati do 1. julija 2008, ob upoštevanju novih znanstvenih in tehnoloških spoznanj v zvezi s temi toksini v hrani.

(39)

Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s svincem 19. junija 1992 sprejel mnenje (22), v katerem je odobril začasen sprejemljiv tedenski vnos 25 μg/kg TT, ki ga je leta 1986 predlagala Svetovna zdravstvena organizacija. Znanstveni odbor za hrano je v mnenju sklenil, da povprečna vrednost v živilih ni vzrok za takojšno skrb.

(40)

V okviru Direktive 93/5/EGS je bila leta 2004 izvedena naloga SCOOP 3.2.11 „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru s hrano“ (23). Na podlagi te ocene in mnenja, ki ga je predložil Znanstveni odbor za hrano, je primerno sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje prisotnosti svinca v hrani.

(41)

Znanstveni odbor za hrano je v zvezi s kadmijem v mnenju z dne 2. junija 1995 (24) odobril začasen sprejemljiv tedenski vnos 7 μg/kg TT in priporočil večja prizadevanja za zmanjšanje izpostavljenosti kadmiju s hrano, ker so živila glavni vir vnosa kadmija v človeško telo. Ocena izpostavljenosti s hrano je bila izvedena v nalogi SCOOP 3.2.11. Glede na to oceno in mnenje, ki ga je predložil Znanstveni odbor za hrano, je primerno sprejeti ukrepe za čim večje zmanjšanje prisotnosti kadmija v hrani.

(42)

EFSA je 24. februarja 2004 sprejela mnenje o živem srebru in metil živem srebru v hrani (25) ter odobrila začasen sprejemljiv tedenski vnos 1,6 μg/kg TT. Metil živo srebro je najbolj skrb vzbujajoča kemična oblika in lahko tvori več kot 90 % celotnega živega srebra v ribah in morskih sadežih. Ob upoštevanju rezultata naloge SCOOP 3.2.11 je EFSA ugotovila, da so vrednosti živega srebra v živilih, razen v ribah in morskih sadežih, manj zaskrbljujoče. Oblike živega srebra, prisotnega v drugih živilih, večinoma niso metil živo srebro, zato veljajo za manj tvegane.

(43)

Razen določanja mejnih vrednosti metil živega srebra je ciljno svetovanje potrošnikom ustrezen pristop k zaščiti ranljivih skupin prebivalstva. Zato je na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov na voljo informativno obvestilo o metil živem srebru v ribah in ribiških proizvodih (26). Tudi več držav članic je izdalo nasvete v zvezi s tem vprašanjem, ki je pomembno za prebivalstvo.

(44)	Znanstveni odbor je v mnenju z dne 12. decembra 2001 (27) ugotovil, da lahko vsebnost anorganskega kositra 150 mg/kg v pijačah v pločevinkah in vsebnost 250 mg/kg v drugih živilih v pločevinkah pri posameznikih povzroči draženje želodca.

(45)

Da bi zaščitili javno zdravje pred takšnim zdravstvenim tveganjem, je treba določiti mejne vrednosti za anorganski kositer v živilih v pločevinkah in pijači v pločevinkah. Dokler ni na voljo podatkov o občutljivosti dojenčkov in majhnih otrok na anorganski kositer v živilih, je treba iz preventivnih razlogov zaščititi zdravje te ranljive skupine prebivalstva in določiti nižje mejne vrednosti.

(46)	Znanstveni odbor za hrano je 30. maja 2001 sprejel znanstveno mnenje v zvezi s 3-monokloropropan-1,2-diolom (3-MCPD) v hrani (28), ki posodablja mnenje z dne 16. decembra 1994 (29) na podlagi novih znanstvenih spoznanj, ter določil sprejemljiv dnevni vnos (TDI) 2 μg/kg TT za 3-MCPD.

(47)

V okviru Direktive 93/5/EGS je bila junija 2004 (30) izvedena in dokončana naloga SCOOP „Zbiranje in primerjava podatkov o vrednosti 3-monokloropropan-1,2-diola (3-MCPD) in sorodnih snovi v živilih“. K vnosu 3-MCPD s hrano so najbolj prispevali sojina omaka in izdelki na osnovi sojine omake. Nekatera druga živila, ki se uživajo v večjih količinah, kot so kruh in rezanci, so v nekaterih državah tudi bistveno prispevala k vnosu 3-MCPD s hrano zaradi velikih količin uživanja in ne zaradi visokih vrednosti 3-MCPD, prisotnega v teh živilih.

(48)

V skladu s tem morajo biti mejne vrednosti določene za 3-MCPD v hidroliziranem rastlinskem proteinu (HVP) in sojini omaki, ob upoštevanju tveganja, povezanega z uživanjem teh živil. Države članice morajo preveriti navzočnost 3-MCPD tudi v drugih živilih, da bo mogoče pretehtati potrebo po določitvi mejnih vrednosti še za druga živila.

(49)

Znanstveni odbor za hrano je 30. maja 2001 sprejel mnenje o dioksinih in dioksinom podobnih PCB v hrani (31), ki posodablja mnenje z dne 22. novembra 2000 (32) o določanju sprejemljivega tedenskega vnosa (TWI) 14 pg toksičnega ekvivalenta Svetovne zdravstvene organizacije (WHO-TEQ)/kg TT za dioksine in dioksinom podobne PCB.

(50)

Dioksini, kot so navedeni v tej uredbi, zajemajo skupino 75 vrst polikloriranih dibenzo-p-dioksinov (PCDD) in 135 vrst polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), od katerih je 17 toksikološko pomembnih. Poliklorirani bifenili (PCB) so skupina 209 različnih sorodnih spojin, ki jih lahko razdelimo na dve skupini glede na njihove toksikološke lastnosti: 12 sorodnih spojin kaže podobne toksikološke lastnosti kot dioksini, in se zato pogosto imenujejo dioksinom podobni PCB. Ostali PCB ne kažejo dioksinom podobne strupenosti vendar imajo drugačen toksikološki profil.

(51)

Vsaka spojina iz skupine dioksinov ali dioksinom podobnih PCB ima drugačno stopnjo strupenosti. Za določitev strupenosti teh različnih sorodnih spojin je bil uveden pojem faktorji toksične ekvivalence (TEF), da bi se omogočila ocena nevarnosti in regulativni nadzor. To pomeni, da se analitični rezultati v zvezi z vsemi posameznimi spojinami dioksinov in dioksinom podobnimi spojinami PCB, ki so toksikološko pomembne, izrazijo z izmerljivo enoto, in sicer z ekvivalentom toksičnosti TCDD (TEKV).

(52)	Ocene izpostavljenosti, ob upoštevanju naloge SCOOP „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU dioksinom in dioksinom podobnih PCB v hrani“, ki je bila dokončana junija 2000 (33), kažejo, da ima velik del prebivalstva Skupnosti prevelik TWI.

(53)

S toksikološkega stališča bi se morale vse določene vrednosti uporabljati tako za dioksine kot za dioksinom podobne PCB, vendar so bile leta 2001 mejne vrednosti na ravni Skupnosti določene le za dioksine, ne pa za dioksinom podobne PCB, ker so bili o razširjenosti dioksinom podobnih PCB takrat na voljo le zelo skopi podatki. Od leta 2001 je na voljo več podatkov o prisotnosti dioksinom podobnih PCB, zato so bile leta 2006 določene mejne vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB, ker je s toksikološkega vidika to najprimernejši pristop. Da se zagotovi nemoten prehod, je treba razen vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB v prehodnem obdobju še naprej uporabljati vrednosti za dioksine. Živila morajo biti v tem prehodnem obdobju v skladu z mejnimi vrednostmi za dioksine ter mejnimi vrednostmi za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB. Do 31. decembra 2008 bo preučena odprava ločenih mejnih vrednosti za dioksine.

(54)

Da se spodbudi proaktivni pristop za zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB, prisotnih v živilih in krmi, so bili s Priporočilom Komisije 2006/88/ES z dne 6. februarja 2006 o zmanjšanju prisotnosti dioksinov, furanov in PCB v krmi in živilih (34) določeni pragovi za ukrepanje. Ti pragovi za ukrepanje so orodje, s katerim lahko pristojni organi in proizvajalci ugotovijo, v katerih primerih je primerno določiti vir onesnaženja in sprejeti ukrepe za njeno zmanjšanje ali odpravo. Ker so viri dioksinov in dioksinom podobnih PCB različni, so določeni ločeni pragovi za ukrepanje za dioksine in dioksinom podobne PCB. Ta proaktivni pristop za aktivno zmanjšanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v krmi in živilih ter posledično mejne vrednosti, ki se uporabljajo, je treba v določenem obdobju ponovno pregledati, da se določijo nižje vrednosti. Zato bo do 31. decembra 2008 preučeno bistveno zmanjšanje mejnih vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

(55)

Proizvajalci si morajo prizadevati za povečanje svoje zmogljivosti za odstranjevanje dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB iz olj morskih organizmov. Bistveno nižja vrednost, ki bo preučena do 31. decembra 2008, temelji na tehničnih možnostih najučinkovitejšega postopka odstranitve onesnaževal.

(56)

V zvezi z določitvijo mejnih vrednosti za druga živila do 31. decembra 2008 je posebna pozornost namenjena potrebi po določitvi posebnih nižjih mejnih vrednosti za dioksine in dioksinom podobne PCB v hrani za dojenčke in male otroke glede na podatke spremljanja, pridobljene s programi za spremljanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v hrani za dojenčke in majhne otroke v letih 2005, 2006 in 2007.

(57)

Znanstveni odbor za hrano je v mnenju z dne 4. decembra 2002 (35) sklenil, da je veliko policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH) genotoksičnih rakotvornih snovi. Skupni strokovni odbor FAO/WHO za aditive v hrani (JECFA) je leta 2005 izvedel oceno tveganja PAH in določil stopnje izpostavljenosti (MOE) za PAH kot podlago za svetovanje o spojinah, ki so genotoksične in rakotvorne (36).

(58)

Po mnenju Znanstvenega odbora za hrano se lahko benzo(a)piren uporablja kot kazalnik prisotnosti in vpliva rakotvornih PAH v hrani, vključno z benz(a)antracenom, benzo(b)fluorantenom, benzo(j)fluorantenom, benzo(k)fluorantenom, benzo(g,h,i)perilenom, krizenom, ciklopenta(c,d)pirenom, dibenz(a,h)antracenom, dibenzo(a,e)pirenom, dibenzo(a,h)pirenom, dibenzo(a,i)pirenom, dibenzo(a,l)pirenom, indeno(1,2,3-cd)pirenom in 5-metilkrizenom. Da se lahko v prihodnji pregled primernosti vključi benzo(a)piren kot kazalnik, so potrebne nadaljnje analize relativnih sorazmerij teh PAH v živilih. Razen tega mora biti ob upoštevanju priporočila JECFA analiziran tudi benzo(c)fluoren.

(59)	PAH lahko onesnažijo živila med postopki prekajevanja ter segrevanja in sušenja, pri katerih produkti zgorevanja pridejo v neposreden stik z živilom. Razen tega je lahko onesnaženost živil s PAH zlasti v ribah in ribiških proizvodih posledica onesnaženja okolja.

(60)

V okviru Direktive 93/5/EGS je bila leta 2004 izvedena posebna naloga SCOOP „Zbiranje podatkov o prisotnosti PAH v hrani“ (37). Visoke vrednosti so bile ugotovljene v suhem sadju, olju iz oljčnih tropin, prekajeni ribi, olju iz semen grozdnih jagod, prekajenih mesnih izdelkih, svežih mehkužcih, dišavnicah/omakah in začimbah.

(61)

Zato da se zaščiti javno zdravje, so mejne vrednosti potrebne za benzo(a)piren v nekaterih živilih, ki vsebujejo maščobe in olja, ter v živilih, v katerih lahko postopki prekajevanja ali sušenja povzročijo visoke ravni onesnaženosti. Mejne vrednosti so potrebne tudi za živila, pri katerih lahko onesnaženje okolja povzroči visoke ravni onesnaženosti, zlasti za ribe in ribiške proizvode, na primer zaradi razlitja nafte zaradi ladijskega prometa.

(62)

V nekaterih živilih, kot so suho sadje in prehranska dopolnila, je bil ugotovljen benzo(a)piren, vendar razpoložljivi podatki ne določajo razumsko dosegljivih vrednosti. Da se pojasnijo vrednosti, ki so razumsko dosegljive v teh živilih, je potrebna nadaljnja preiskava. Medtem se morajo uporabljati mejne vrednosti za benzo(a)piren v ustreznih sestavinah, na primer v oljih in maščobah, ki se uporabljajo v prehranskih dopolnilih.

(63)	Mejne vrednosti za PAH in primernost določitve mejne vrednosti za PAH v kakavovem maslu je treba pregledati do 1. aprila 2007, ob upoštevanju novih znanstvenih in tehnoloških spoznanj v zvezi s prisotnostjo benzo(a)pirena ter drugih rakotvornih PAH v hrani.

(64)	Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Splošne določbe

1. Živila iz Priloge se ne dajejo v promet, če vsebujejo onesnaževalo iz Priloge, katerega vrednosti presegajo mejno vrednost iz Priloge.

2. Mejne vrednosti iz Priloge se uporabljajo za užitni del zadevnih živil, razen če je v Prilogi določeno drugače.

Člen 2

Sušena, razredčena, predelana in sestavljena živila

1. Pri uporabljanju mejnih vrednosti iz Priloge za živila, ki so sušena, razredčena, predelana ali sestavljena iz več kot ene sestavine, se upoštevajo:

(a)	spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov sušenja ali razredčevanja;

(b)	spremembe koncentracije onesnaževala zaradi postopkov predelave;

(c)	relativna sorazmerja sestavin v proizvodu;

(d)	meje določanja delovnega območja analitske metode.

2. Posebno koncentracijo ali faktorje razredčenja za zadevne postopke sušenja, razredčevanja, predelave in/ali mešanja ali za zadevna sušena, razredčena, predelana in/ali sestavljena živila določi in odobri nosilec živilske dejavnosti, ko pristojni organ izvede uradni nadzor.

Če nosilec živilske dejavnosti ne določi potrebne koncentracije ali faktorja razredčenja ali pristojni organ meni, da je ta faktor neustrezen s stališča dane utemeljitve, ta faktor določi zadevni organ na podlagi razpoložljivih informacij in za zagotovitev največjega varstva zdravja ljudi.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata, če za navedena sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila niso določene mejne vrednosti Skupnosti.

4. Če zakonodaja Skupnosti ne določa posebnih mejnih vrednosti živil za dojenčke in majhne otroke, lahko države članice določijo strožje vrednosti.

Člen 3

Prepovedi uporabe, mešanja in razstrupljanja

1. Živila, ki niso v skladu z mejnimi vrednostmi iz Priloge, se ne uporabljajo kot sestavine živil.

2. Živila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi iz Priloge, se ne mešajo z živili, ki presegajo te mejne vrednosti.

3. Živila, za katera je potrebno sortiranje ali drug način mehanske obdelave za zmanjšanje vednosti onesnaženosti, se ne mešajo z živili, namenjenimi neposredni prehrani ljudi, ali z živili za uporabo kot sestavina živil.

4. Živila z onesnaževali iz oddelka 2 Priloge (mikotoksini) se ne razstrupljajo namerno s kemijskimi postopki.

Člen 4

Posebne določbe za zemeljske oreške, lupinarje, suho sadje in koruzo

Zemeljski oreški, lupinarji, suho sadje in koruza, ki niso v skladu z ustreznimi mejnimi vrednostmi aflatoksinov iz točk 2.1.3, 2.1.5 in 2.1.6 Priloge, se lahko dajejo v promet, če:

(a)	niso namenjeni neposredni prehrani ljudi ali niso uporabljeni kot sestavina živil;

(b)	ustrezajo ustreznim mejnim vrednostim iz točk 2.1.1, 2.1.2, 2.1.4 in 2.1.7 Priloge;

(c)	so namenjeni obdelavi, ki vključuje sortiranje ali drugo mehansko obdelavo, in če po tej obdelavi mejne vrednosti iz točk 2.1.3, 2.1.5 in 2.1.6 Priloge niso presežene ter če ta obdelava ne povzroča nastanka drugih škodljivih ostankov;

(d)

je na izdelkih jasno označena uporaba, ter so opremljena z označbo „pred uporabo izdelka za prehrano ljudi ali kot sestavine živil se izdelek sortira ali drugače mehansko obdela, da se zmanjša onesnaženost z aflatoksini“. Navedba je vključena na oznaki vsake posamezne vreče, škatle itd. ali na izvirnem spremnem dokumentu. Identifikacijska koda pošiljke/serije je jasno označena na vsaki posamezni vreči, škatli itd. pošiljke in na izvirnem spremnem dokumentu.

Člen 5

Posebne določbe za zemeljske oreške, iz njih dobljene proizvode in žita

Jasna navedba predvidene uporabe mora biti vključena na oznaki vsake posamezne vreče, škatle itd. ali na izvirnem spremnem dokumentu. Ta spremni dokument se mora jasno povezovati s pošiljko, tako da vključuje identifikacijsko kodo pošiljke, ki je navedena na vsaki posamezni vreči, škatli itd. pošiljke. Razen tega mora biti poslovna dejavnost prejemnika pošiljke, navedena na spremnem dokumentu, v skladu s predvideno uporabo.

Če ni jasne navedbe, da predvidena uporaba ni namenjena prehrani ljudi, se mejne vrednosti iz točk 2.1.3 in 2.1.6 Priloge uporabljajo za vse zemeljske oreške, iz njih dobljene proizvode in žita, ki so dani v promet.

Člen 6

Posebne določbe za zeleno solato

Če zelena solata gojena v rastlinjaku („zaščitena zelena solata“) ni tako označena, se uporabljajo mejne vrednosti iz Priloge za zeleno solato, gojeno na prostem.

Člen 7

Prehodna odstopanja

1. Z odstopanjem od člena 1 smejo Belgija, Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo do 31. decembra 2008 odobriti dajanje v promet sveže špinače, gojene in namenjene za prehrano ljudi na njihovem ozemlju, ki ima vrednost nitratov višjo od mejne vrednosti iz točke 1.1 Priloge.

2. Z odstopanjem od člena 1 smeta Irska in Združeno kraljestvo do 31. decembra 2008 odobriti dajanje v promet sveže zelene solate, gojene in namenjene za prehrano ljudi na njunem ozemlju ter pridelane čez vse leto, ki ima vrednost nitratov višjo od mejne vrednosti iz točke 1.3 Priloge.

3. Z odstopanjem od člena 1 sme Francija do 31. decembra 2008 odobriti dajanje v promet sveže zelene solate, gojene in namenjene za prehrano ljudi na njenem ozemlju ter pridelane od 1. oktobra do 31. marca, ki ima vrednost nitratov višjo od mejne vrednosti iz točke 1.3 Priloge.

4. Z odstopanjem od odstavka 1 smeta Finska in Švedska do 31. decembra 2011 odobriti dajanje v promet lososa (Salmo salar), sleda (Clupea harengus), rečnega piškurja (Lampetra fluviatilis), postrvi (Salmo trutta), zlatovčice (Salvelinus spp) in male ozimice (Coregonus albula), ki izvirajo iz baltiške regije in so namenjeni prehrani na njunem ozemlju, ki imajo vrednosti dioksinov in/ali vrednosti vsote dioksinov in dioksinom podobnih PCB višje od vrednosti iz točke 5.3 Priloge, če deluje sistem, ki potrošnikom zagotavlja, da so v celoti obveščeni o prehranskih priporočilih glede omejitev uživanja teh vrst rib iz baltiške regije s strani opredeljenih ranljivih skupin prebivalstva, da bi se izognili morebitnemu zdravstvenemu tveganju. Do 31. marca vsako leto Finska in Švedska sporočita Komisiji rezultate spremljanja vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v ribah iz baltiške regije, pridobljene v predhodnem letu, in poročata o ukrepih, sprejetih za zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom in dioksinom podobnim PCB, ki jih vsebujejo ribe iz baltiške regije.

Finska in Švedska še naprej izvajata potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ribe in proizvodi iz rib, ki niso v skladu s točko 5.3 Priloge, ne dajejo v promet v drugih državah članicah.

Člen 8

Vzorčenje in analiza

Vzorčenje in analiza za uradni nadzor mejnih vrednosti iz Priloge se izvede v skladu z uredbami Komisije (ES) št. 1882/2006 (38), (ES) št. 401/2006 (39), (ES) št. 1883/2006 (40) ter direktivami Komisije št. 2001/22/ES (41), 2004/16/ES (42) in 2005/10/ES (43).

Člen 9

Spremljanje in poročanje

1. Države članice spremljajo vsebnost nitratov v zelenjavi, ki lahko vsebuje visoke vrednosti, zlasti v zelenolistni zelenjavi, in do 30. junija vsako leto sporočijo rezultate Komisiji. Komisija da rezultate na voljo državam članicam.

2. Države članice in zainteresirane stranke vsako leto sporočijo Komisiji rezultate preiskav, ki so jih izvedle, vključno s podatki o prisotnosti in napredku v zvezi z uporabo preventivnih ukrepov za preprečitev onesnaženosti z ohratoksinom A, deoksinivalenolom, zearalenonom, fumonizinom B1 in B2, ter toksinoma T-2 in HT-2. Komisija da rezultate na voljo državam članicam.

3. Države članice Komisiji sporočijo ugotovitve v zvezi z aflatoksini, dioksini, dioksinom podobnimi PCB, PCB, ki niso podobni dioksinom ter policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kot je določeno v Odločbi Komisije 2006/504/ES (44), Priporočilu Komisije 2006/794/ES (45) in Priporočilu Komisije 2005/108/ES (46).

Člen 10

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 466/2001 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 11

Prehodni ukrepi

Ta uredba se ne uporablja za proizvode, ki so bili dani v promet pred datumi iz točk (a) do (d) v skladu z določbami, ki začnejo veljati na zadevni dan:

(a)	1. julija 2006 za mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon iz točk 2.4.1, 2.4.2., 2.4.4, 2.4.5, 2.4.6, 2.4.7, 2.5.1, 2.5.3, 2.5.5 in 2.5.7 Priloge;

(b)	1. julija 2007 za mejne vrednosti za deoksinivalenol in zearalenon iz točk 2.4.3, 2.5.2, 2.5.4, 2.5.6 in 2.5.8 Priloge;

(c)	1. oktobra 2007 za mejne vrednosti za fumonizin B1 in B2 iz točke 2.6 Priloge;

(d)	4. novembra 2006 za mejne vrednosti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB iz oddelka 5 Priloge.

Nosilec živilske dejavnosti dokaže, kdaj so bili proizvodi dani v promet.

Člen 12

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 37, 13.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2) UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 199/2006 (UL L 32, 4.2.2006, str. 32).

(3) UL L 139, 30.4.2004, str. 55. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1662/2006 (UL L 320, 18.11.2006, str. 1).

(4) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 38. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o nitratih in nitritih, str. 1–33, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_38.pdf

(5) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 35. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o aflatoksinih, ohratoksinu A in patulinu, str. 45–50, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_35.pdf

(6) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o ohratoksinu A (izraženo 17. septembra 1998), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out14_en.html

(7) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.7 „Ocena vnosa ohratoksina A s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/task_3-2-7_en.pdf

(8) UL L 52, 4.3.1993, str. 18.

(9) Mnenje Znanstvenega odbora o onesnaževalih v prehranjevalni verigi EFSA o ohratoksinu A v hrani na zahtevo Komisije, http://www.efsa.europa.eu/etc/medialib/efsa/science/contam/contam_opinions/1521.Par.0001.File.dat/contam_op_ej365_ochratoxin_a_food_en1.pdf

(10) Zapisnik 120. seje Znanstvenega odbora za hrano 8.–9. marca 2000 v Bruslju, zapisnik izjave o patulinu, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out55_en.pdf

(11) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.8 „Ocena vnosa patulina s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“. http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/3.2.8_en.pdf

(12) UL L 203, 12.8.2003, str. 34.

(13) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 1: deoksinivalenol (DON), (izraženo 2. decembra 1999), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out44_en.pdf

(14) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 2: zearalenon (ZEA), (izraženo 22. junija 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out65_en.pdf

(15) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 3: fumonizin B1 (FB1) (izraženo 17. oktobra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out73_en.pdf

(16) Posodobljeno mnenje Znanstvenega odbora za hrano o fumonizinu B1, B2 in B3 (izraženo 4. aprila 2003), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out185_en.pdf

(17) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 4: nivalenol (izraženo 19. oktobra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out74_en.pdf

(18) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 5: toksin T-2 in toksin HT-2 (sprejeto 30. maja 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out88_en.pdf

(19) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o toksinih iz rodu Fusarium, del 6: Skupna ocena toksina T-2, toksina HT-2, nivalenola in deoksinivalenola (sprejeto 26. februarja 2002), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out123_en.pdf

(20) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.10 „Zbiranje podatkov o prisotnosti toksinov iz rodu Fusarium v hrani in ocena vnosa teh toksinov s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/food/fs/scoop/task3210.pdf

(21) UL L 234, 29.8.2006, str. 35.

(22) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 32. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano z naslovom „Morebitno zdravstveno tveganje zaradi svinca v hrani in pijači“, str. 7–8, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_32.pdf

(23) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.11 „Ocena izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU arzenu, kadmiju, svincu in živemu srebru s hrano“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-11_heavy_metals_report_en.pdf

(24) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 36. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o kadmiju, str. 67–70, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_36.pdf

(25) Mnenje Znanstvenega odbora EFSA o onesnaževalih v prehranjevalni verigi o živem srebru in metilnem živem srebru v hrani na zahtevo Komisije (sprejeto 24. februarja 2004), http://www.efsa.eu.int/science/contam/contam_opinions/259/opinion_contam_01_en1.pdf

(26) http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/information_note_mercury-fish_12-05-04.pdf

(27) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o akutnem tveganju zaradi kositra v konzerviranih živilih (sprejeto 12. decembra 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out110_en.pdf

(28) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o 3-monokloropropan-1,2-diolu (3-MCPD), ki posodablja mnenje Znanstvenega odbora za hrano iz leta 1994 (sprejeto 30. maja 2001), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out91_en.pdf

(29) Poročila Znanstvenega odbora za hrano, 36. serija, Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o 3-monokloropropan-1,2-diolu (3-MCPD), str. 31–34, http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/reports/scf_reports_36.pdf

(30) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.9 „Zbiranje in primerjava podatkov o vrednostih 3-monokloropropandiola (3-MCPD) in sorodnih snovi v živilih“, str. 256, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-9_final_report_chloropropanols_en.pdf

(31) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o oceni tveganja dioksinov in dioksinom podobnih PCB v hrani. Od sprejetja mnenja Znanstvenega odbora za hrano z dne 22. novembra 2000 je na voljo posodobitev, ki temelji na novih znanstvenih spoznanjih (sprejeta 30. maja 2001) http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out90_en.pdf

(32) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o oceni izpostavljenosti prebivalstva držav članic EU dioksinom in dioksinom podobnih PCB v hrani (sprejeto 22. novembra 2000), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out78_en.pdf

(33) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.5 „Ocena vnosa dioksinov in sorodnih PCB s hrano pri prebivalstvu držav članic EU“, http://ec.europa.eu/dgs/health_consumer/library/pub/pub08_en.pdf

(34) UL L 42, 14.2.2006, str. 26.

(35) Mnenje Znanstvenega odbora za hrano o tveganju za zdravje ljudi zaradi policikličnih aromatskih ogljikovodikov v hrani (izraženo 4. decembra 2002), http://ec.europa.eu/food/fs/sc/scf/out153_en.pdf

(36) Ocena nekaterih onesnaževal v živilih – poročilo Skupnega strokovnega odbora FAO/WHO za aditive v hrani, 64. seja, Rim, 8.–17. februar 2005, str. 1–6 in str. 61–81.

WHO Technical Report Series, št. 930, 2006, http://whqlibdoc.who.int/trs/WHO_TRS_930_eng.pdf

(37) Poročila o nalogah znanstvenega sodelovanja, naloga 3.2.12 „Zbiranje podatkov o prisotnosti polikloriranih aromatskih ogljikovodikov v hrani“, http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/scoop_3-2-12_final_report_pah_en.pdf

(38) Glej stran 25 tega Uradnega lista.

(39) UL L 70, 9.3.2006, str. 12.

(40) Glej stran 32 tega Uradnega lista.

(41) UL L 77, 16.3.2001, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/4/ES (UL L 19, 21.1.2005, str. 50).

(42) UL L 42, 13.2.2004, str. 16.

(43) UL L 34, 8.2.2005, str. 15.

(44) UL L 199, 21.7.2006, str. 21.

(45) UL L 322, 22.11.2006, str. 24.

(46) UL L 34, 8.2.2005, str. 43.

PRILOGA

Mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (1)

Oddelek 1: Nitrati

Živila (1)		Mejne vrednosti (mg NO3/kg)
1.1	sveža špinača (Spinacia oleracea) (2)	pridelana od 1. oktobra do 31. marca	3 000
1.1	sveža špinača (Spinacia oleracea) (2)	pridelana od 1. aprila do 30. septembra	2 500
1.2	konzervirana, globoko zamrznjena ali zamrznjena špinača		2 000
1.3	sveža zelena solata, (Lactuca sativa L.) (gojena v rastlinjaku in gojena na prostem), razen zelene solate iz točke 1.4	pridelana od 1. oktobra do 31. marca:
		zelena solata, gojena v rastlinjaku	4 500
		zelena solata, gojena na prostem	4 000
		pridelana od 1. aprila do 30. septembra:
		zelena solata, gojena v rastlinjaku	3 500
		zelena solata, gojena na prostem	2 500
1.4	vrsta zelene solate „ledenka“	zelena solata, gojena v rastlinjaku	2 500
1.4	vrsta zelene solate „ledenka“	zelena solata, gojena na prostem	2 000
1.5	žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (4)		200

Oddelek 2: Mikotoksini

Živila (1)

Mejne vrednosti (μg/kg)

2.1

aflatoksini

vsota B1, B2, G1 in G2

2.1.1

zemeljski oreški, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil, sortirajo ali drugače mehansko obdelajo

8,0 (5)

15,0 (5)

—

2.1.2

lupinarji, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil, sortirajo ali drugače mehansko obdelajo

5,0 (5)

10,0 (5)

—

2.1.3

zemeljski oreški, lupinarji in suho sadje ter predelana živila iz njih, namenjeni neposredni prehrani ljudi ali kot sestavina živil

2,0 (5)

4,0 (5)

—

2.1.4

suho sadje, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil, sortira ali drugače mehansko obdela

5,0

10,0

—

2.1.5

suho sadje in predelana živila iz njega, namenjeni neposredni prehrani ljudi ali uporabi kot sestavina živil

2,0

4,0

—

2.1.6

vsa žita in vsi proizvodi, dobljeni iz njih, vključno s predelanimi žitnimi proizvodi, razen živil iz točk 2.1.7, 2.1.10 in 2.1.12

2,0

4,0

—

2.1.7

koruza, ki se pred uporabo za prehrano ljudi ali kot sestavina živil, sortira ali drugače mehansko obdela

5,0

10,0

—

2.1.8

surovo mleko (6), toplotno obdelano mleko in mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka

—

0,050

2.1.9

naslednje vrste začimb:

Capsicum spp (sušeni plodovi začimb, celi ali mleti, vključno s čilijem, čilijem v prahu, kajenskim poprom in papriko)

Piper spp (plodovi začimb, vključno z belim in črnim poprom)

Myristica fragrans (muškatni orešek)

Zingiber officinale (ingver)

Curcuma longa (kurkuma)

5,0

10,0

—

2.1.10

žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7)

0,10

—

2.1.11

začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom (4) (8)

—

0,025

2.1.12

živila za posebne zdravstvene namene (9) (10), posebej za dojenčke

0,10

—

0,025

2.2

ohratoksin A

2.2.1

nepredelana žita

5,0

2.2.2

vsi proizvodi, pridobljeni iz nepredelanih žit, vključno s predelanimi žitnimi proizvodi in žiti, namenjenimi neposredni prehrani ljudi, razen živil iz točk 2.2.9 in 2.2.10

3,0

2.2.3

suho grozdje (korinte, rozine in sultanine)

10,0

2.2.4

pražena zrna kave in mleta pražena kava, razen instant kave

5,0

2.2.5

instant kava

10,0

2.2.6

vino (vključno s penečim vinom, razen likerskih vin in vin z volumskim deležem alkohola najmanj 15 %) in sadno vino (11)

2,0 (12)

2.2.7

aromatizirana vina, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane mešane pijače iz vinskih proizvodov (13)

2,0 (12)

2.2.8

grozdni sok, obnovljen zgoščeni grozdni sok, grozdni nektar, grozdni mošt in obnovljen zgoščeni grozdni mošt, namenjen neposredni prehrani ljudi (14)

2,0 (12)

2.2.9

žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7)

0,50

2.2.10

živila za posebne zdravstvene namene (9) (10), posebej za dojenčke

0,50

2.2.11

surova kava, suho sadje, razen suhega grozdja, pivo, kakav in kakavovi proizvodi, likerska vina, mesni izdelki, začimbe in sladki koren

—

2.3

patulin

2.3.1

sadni sokovi, obnovljeni zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji (14)

2.3.2

žgane pijače (15), jabolčnik in druge fermentirane pijače, ki so dobljene iz jabolk ali vsebujejo jabolčni sok

2.3.3

jabolčni proizvodi v trdnem stanju, vključno z jabolčnim kompotom in jabolčnim pirejem, namenjeni neposredni prehrani ljudi, razen živil iz točk 2.3.4 in 2.3.5

2.3.4

jabolčni sok in jabolčni proizvodi v trdnem stanju, vključno z jabolčnim kompotom in jabolčnim pirejem, za dojenčke in majhne otroke (16), označeni in prodani kot taki (4)

10,0

2.3.5

otroška hrana, razen žitne kašice za dojenčke in majhne otroke (3) (4)

10,0

2.4

deoksinivalenol (17)

2.4.1

nepredelana žita (18) (19), razen trde pšenice, ovsa in koruze

1 250

2.4.2

nepredelana trda pšenica in oves (18) (19)

1 750

2.4.3

nepredelana koruza (18)

1 750 (20)

2.4.4

žita, namenjena neposredni prehrani ljudi, žitna moka (vključno s koruzno moko, ter finim in grobim koruznim zdrobom (21)), otrobi kot končni proizvod, ki se daje v promet za neposredno prehrano ljudi, ter kalčki, razen živil iz točke 2.4.7

750

2.4.5

testenine (suhe) (22)

750

2.4.6

kruh (vključno z majhnimi pekovskimi izdelki), pecivo, piškoti, prigrizki iz žita in žitni proizvodi za zajtrk

500

2.4.7

žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7)

200

2.5

zearalenon (17)

2.5.1

nepredelana žita (18) (19), razen koruze

100

2.5.2

nepredelana koruza (18)

200 (20)

2.5.3

žita, namenjena neposredni prehrani ljudi, žitna moka, otrobi kot končni proizvod, ki se daje v promet za neposredno prehrano ljudi, ter kalčki, razen živil iz točk 2.5.4, 2.5.7 in 2.5.8

2.5.4

koruza za neposredno prehrano ljudi, koruzna moka, grobi in fini koruzni zdrob, koruzni kalčki ter rafinirano koruzno olje (21)

200 (20)

2.5.5

kruh (vključno z majhnimi pekovskimi izdelki), pecivo, piškoti, prigrizki iz žita in žitni proizvodi za zajtrk, razen prigrizkov iz koruze ter proizvodov iz žita za zajtrk na osnovi koruze

2.5.6

prigrizki iz koruze in proizvodi iz žita za zajtrk na osnovi koruze

50 (20)

2.5.7

žitne kašice (razen predelane koruzne kašice) ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7)

2.5.8

predelana koruzna kašica za dojenčke in majhne otroke (3) (7)

20 (20)

2.6

fumonizini

vsota B1 in B2

2.6.1

nepredelana koruza (18)

2 000 (23)

2.6.2

koruzna moka, grobi in fini koruzni zdrob ter rafinirano koruzno olje (21)

1 000 (23)

2.6.3

živila na osnovi koruze za neposredno prehrano ljudi, razen živil iz točk 2.6.2 in 2.6.4

400 (23)

2.6.4

predelane koruzne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (7)

200 (23)

2.7

toksina T-2 in HT-2 (17)

vsota toksinov T-2 in HT-2

2.7.1

nepredelana žita (18) in žitni proizvodi

—

Oddelek 3: Kovine

Živila (1)

Mejne vrednosti

(mg/kg mokre teže)

3.1

svinec

3.1.1

surovo mleko (6), toplotno obdelano mleko in mleko za proizvodnjo izdelkov na osnovi mleka

0,020

3.1.2

začetna in nadaljevalna formula (4) (8)

0,020

3.1.3

meso (razen klavničnih odpadkov) govedi, ovac, svinj in perutnine (6)

0,10

3.1.4

klavnični odpadki govedi, ovac, svinj in perutnine (6)

0,50

3.1.5

mišičnina rib (24) (25)

0,30

3.1.6

raki, razen rjavega mesa rakov ter mesa glave in prsi jastoga ter podobnih velikih rakov (Nephropidae in Palinuridae) (26)

0,50

3.1.7

školjke (26)

1,5

3.1.8

glavonožci (brez drobovine) (26)

1,0

3.1.9

žita, stročnice in zrna stročnic

0,20

3.1.10

zelenjava, razen kapusnic, listnate zelenjave, svežih zelišč in gob (27); pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir

0,10

3.1.11

kapusnice, listnata zelenjava in gojene gobe (27)

0,30

3.1.12

sadje, razen jagodičja in drobnega sadja (27)

0,10

3.1.13

jagodičje in drobno sadje (27)

0,20

3.1.14

maščobe in olja, vključno z mlečno maščobo

0,10

3.1.15

sadni sokovi, obnovljeni zgoščeni sadni sokovi in sadni nektarji (14)

0,050

3.1.16

vino (vključno s penečim vinom, razen likerskega vina), jabolčnik, hruškovec in sadno vino (11)

0,20 (28)

3.1.17

aromatizirano vino, aromatizirane pijače na osnovi vina in aromatizirane mešane pijače iz vinskih proizvodov (13)

0,20 (28)

3.2

kadmij

3.2.1

meso (razen klavničnih odpadkov) govedi, ovac, svinj in perutnine (6)

0,050

3.2.2

konjsko meso, razen klavničnih odpadkov (6)

0,20

3.2.3

jetra govedi, ovac, svinj, perutnine in konjev (6)

0,50

3.2.4

ledvice govedi, ovac, svinj, perutnine in konjev (6)

1,0

3.2.5

mišičnina rib (24) (25), razen vrst iz točk 3.2.6 in 3.2.7

0,050

3.2.6

meso mišic naslednjih rib (24) (25):

sardona (Engraulis species),

palamide (Sarda sarda),

fratrca (Diplodus vulgaris),

jegulje (Anguilla anguilla),

sivega ciplja (Mugil labrosus labrosus),

šura ali skuše (Trachurus species),

luvarja ali petelinke (Luvarus imperialis),

sardele (Sardina pilchardus),

sardine (Sardinops species),

tuna (Thunnus species, Euthynnus species, Katsuwonus pelamis),

klinastega lista (Dicologoglossa cuneata)

0,10

3.2.7

meso mišic mečarice (Xiphias gladius) (24) (25)

0,30

3.2.8

raki, razen rjavega mesa rakov ter mesa glave in prsi jastoga ter podobnih velikih rakov (Nephropidae in Palinuridae) (26)

0,50

3.2.9

školjke (26)

1,0

3.2.10

glavonožci (brez drobovine) (26)

1,0

3.2.11

žita, razen otrobov, kalčkov, pšenice in riža

0,10

3.2.12

otrobi, kalčki, pšenica in riž

0,20

3.2.13

soja

0,20

3.2.14

zelenjava in sadje, razen listnate zelenjave, svežih zelišč, gob, stebelne zelenjave, pinjol, korenovk in krompirja (27)

0,050

3.2.15

listnata zelenjava, sveža zelišča, gojene gobe in gomoljna zelena (27)

0,20

3.2.16

stebelna zelenjava, korenovke in krompir, razen gomoljne zelene (27); pri krompirju se mejna vrednost uporablja za olupljeni krompir

0,10

3.3

živo srebro

3.3.1

ribiški proizvodi (26) in mišičnina rib (24) (25), razen vrst iz točke 3.3.2; mejna vrednost se uporablja za rake, razen rjavega mesa rakov ter mesa glave in prsi jastoga ter podobnih velikih rakov (Nephropidae in Palinuridae)

0,50

3.3.2

mišičnina naslednjih rib (24) (25):

morske spake (Lophius species),

ostrigarja (Anarhichas lupus),

palamide (Sarda sarda),

jegulje (Anguilla species),

cesarja, oranžne sluzoglavke ali atlantskega zrcalarja (Hoplostethus species),

repaka (Coryphaenoides rupestris),

morskega jezika (Hippoglossus hippoglossus),

suličarke (Makaira species),

morskega robca (Lepidorhombus species),

ciplja (Mullus species),

ščuke (Esox lucius),

bele palamide (Orcynopsis unicolor),

moliča (Tricopterus minutes),

portugalskega morskega soma (Centroscymnus coelolepis),

raže (Raja species),

rdečega okuna (Sebastes marinus, S. mentella, S. viviparus),

pahljačaste mečarice (Istiophorus platypterus),

sabljice (Lepidopus caudatus, Aphanopus carbo),

prašičevke, ribona (Pagellus species),

morskega psa (vse vrste),

kačje skuše ali maslenke (Lepidocybium flavobrunneum, Ruvettus pretiosus, Gempylus serpens),

jesetra (Acipenser species),

mečarice (Xiphias gladius),

tuna (Thunnus species, Euthynnus species, Katsuwonus pelamis)

1,0

3.4

kositer (anorganski)

3.4.1

živila v pločevinkah, razen pijač

200

3.4.2

pijače v pločevinkah, vključno s sadnimi in zelenjavnimi sokovi

100

3.4.3

otroška hrana ter žitne kašice za dojenčke in majhne otroke v pločevinkah, razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu (3) (29)

3.4.4

začetne in nadaljevalne formule za dojenčke v pločevinkah (vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom), razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu (8) (29)

3.4.5

živila v pločevinkah za posebne zdravstvene namene (9) (29), posebej za dojenčke, razen sušenih proizvodov in proizvodov v prahu

Oddelek 4: 3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD)

Živila (1)

Mejne vrednosti

(μg/kg)

4.1

hidroliziran rastlinski protein (30)

4.2

sojina omaka (30)

Oddelek 5: Dioksini in PCB (31)

Živila

Mejne vrednosti

vsota dioksinov (WHO-PCDD/F-TEQ) (32)

vsota dioksinov in dioksinom podobnih (WHO-PCDD/F-PCB-TEQ) (32)

5.1

meso in mesni izdelki (razen užitnih klavničnih odpadkov) naslednjih živali (6):

—	goveda in ovac

3,0 pg/g maščobe (33)

4,5 pg/g maščobe (33)

—

perutnine

2,0 pg/g maščobe (33)

4,0 pg/g maščobe (33)

—

prašičev

1,0 pg/g maščobe (33)

1,5 pg/g maščobe (33)

5.2

jetra kopenskih živali iz točke 5.1 (6) in iz njih dobljeni proizvodi

6,0 pg/g maščobe (33)

12,0 pg/g maščobe (33)

5.3

mišičina rib in ribiški proizvodi ter njihovi proizvodi, razen jegulj (25) (34); mejna vrednost se uporablja za rake, razen rjavega mesa rakov ter mesa glave in prsi jastoga ter podobnih velikih rakov (Nephropidae in Palinuridae)

4,0 pg/g mokre teže

8,0 pg/g mokre teže

5.4

mišičina jegulj (Anguilla anguilla) in njihovi proizvodi

4,0 pg/g mokre teže

12,0 pg/g mokre teže

5.5

surovo mleko (6) in mlečni proizvodi (6), vključno z masleno maščobo

3,0 pg/g maščobe (33)

6,0 pg/g maščobe (33)

5.6

kokošja jajca in jajčni proizvodi (6)

3,0 pg/g maščobe (33)

6,0 pg/g maščobe (33)

5.7

maščoba naslednjih živali:

—	goveda in ovac

3,0 pg/g maščobe

4,5 pg/g maščobe

—

perutnine

2,0 pg/g maščobe

4,0 pg/g maščobe

—

prašičev

1,0 pg/g maščobe

1,5 pg/g maščobe

5.8

mešane živalske maščobe

2,0 pg/g maščobe

3,0 pg/g maščobe

5.9

rastlinska olja in masti

0,75 pg/g maščobe

1,5 pg/g maščobe

5.10

olje morskih organizmov (olje iz trupov rib, olje iz ribjih jeter in olja iz drugih morskih organizmov za prehrano ljudi)

2,0 pg/g maščobe

10,0 pg/g maščobe

Oddelek 6: Policiklični aromatski ogljikovodiki

Živila		Mejne vrednosti (μg/kg mokre teže)
6.1	benzo(a)piren (35)
6.1.1	olja in maščobe (razen kakavovega masla), namenjeni neposredni prehrani ljudi ali uporabi kot sestavina živil	2,0
6.1.2	prekajeno meso in prekajeni mesni izdelki	5,0
6.1.3	mišičina prekajenih rib in prekajenih ribiških proizvodov (25) (36), razen živih školjk; mejna vrednost se uporablja za prekajene rake, razen rjavega mesa rakov ter mesa glave in prsi jastoga ter podobnih velikih rakov (Nephropidae in Palinuridae)	5,0
6.1.4	mišičina rib (24) (25), razen prekajenih rib	2,0
6.1.5	raki, glavonožci, razen prekajenih (26); mejna vrednost se uporablja za rake, razen rjavega mesa rakov ter mesa glave in prsi jastoga ter podobnih velikih rakov (Nephropidae in Palinuridae)	5,0
6.1.6	školjke (26)	10,0
6.1.7	žitne kašice ter otroška hrana za dojenčke in majhne otroke (3) (29)	1,0
6.1.8	začetne in nadaljevalne formule za dojenčke, vključno z začetnim in nadaljevalnim mlekom (8) (29)	1,0
6.1.9	živila za posebne zdravstvene namene (9) (29), posebej za dojenčke	1,0

(1) V zvezi s sadjem, zelenjavo in žiti se sklicuje na živila, razvrščena v ustrezne skupine iz Uredbe (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 178/2006 (UL L 29, 2.2.2006, str. 3). To med drugim pomeni, da je ajda (Fagopyrum sp) vključena v „žita“, proizvodi iz ajde pa so vključeni v „proizvode iz žit“.

(2) Mejne vrednosti se ne uporabljajo za svežo špinačo, ki je namenjena predelavi in se neposredno prevaža v razsutem tovoru s polja v predelovalni obrat.

(3) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Komisije 96/5/ES z dne 16. februarja 1996 o žitnih kašicah ter živilih za dojenčke in majhne otroke (UL L 49, 28.2.1996, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/13/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 33).

(4) Mejna vrednost velja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca).

(5) Mejne vrednosti se uporabljajo za užitne dele zemeljskih oreškov in lupinarjev. Če se analizirajo zemeljski oreški in lupinarji „v lupinah“, se pri izračunu vsebnosti aflatoksina šteje, da je vsa onesnaženost na užitnem delu.

(6) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 226, 25.6.2004, str. 22).

(7) Mejna vrednost se uporablja za suho snov. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.

(8) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o začetnih in nadaljevalnih formulah za dojenčke in majhne otroke (UL L 175, 4.7.1991, str. 35), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/14/ES (UL L 41, 14.2.2003, str. 37).

(9) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Komisije 1999/21/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).

(10) Mejna vrednost se pri mleku in mlečnih izdelkih uporablja za gotove proizvode (ki se dajejo v promet kot gotovi proizvodi ali so pripravljeni po navodilih proizvajalca) ter za suho snov v primeru proizvodov, ki niso mleko ali mlečni izdelki. Suha snov je določena v skladu z Uredbo (ES) št. 401/2006.

(11) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo (UL L 157, 21.6.2005, str. 29).

(12) Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2005 dalje.

(13) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL L 149, 14.6.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo. Mejna vrednost za OTA, ki se uporablja za te pijače, je določena glede na delež vina in/ali grozdnega mošta, prisotnega v končnih proizvodih.

(14) Živila, razvrščena v kategorijo iz Direktive Sveta 2001/112/ES z dne 20. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 10, 12.1.2002, str. 58).

(15) Živila, razvrščena v kategorijo iz Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil o opredelitvi, opisu in predstavitvi žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Protokolom o pogojih in podrobnostih sprejema Republike Bolgarije in Romunije v Evropsko unijo.

(16) Dojenčki in majhni otroci iz Direktive 91/321/EGS in Direktive 96/5/ES.

(17) Za namen uporabe mejnih vrednosti za deoksinivalenol, zearalenon ter toksina T-2 in HT-2 iz točk 2.4, 2.5 in 2.7, riž ni vključen pod „žita“ in riževi proizvodi niso vključeni pod „proizvodi iz žit“.

(18) Mejna vrednost se uporablja za nepredelana žita, dana v promet za prvo stopnjo predelave. „Prva stopnja predelave“ pomeni katero koli mehansko ali toplotno obdelavo zrn ali na njih, razen sušenja. Postopki čiščenja, razvrščanja in sušenja se ne štejejo kot „prva stopnja predelave“, če jedro zrna ni mehansko obdelano in če celotno zrno po čiščenju in razvrščanju ostane nepoškodovano. Pri sistemih integrirane proizvodnje in predelave se mejna vrednost uporablja za nepredelana žita, če so namenjena prvi stopnji predelave.

(19) Mejna vrednost se uporablja za pridelana in prevzeta žita iz tržnega leta 2005/2006, v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 824/2000 z dne 19. aprila 2000 o uvedbi postopkov za prevzem žit s strani intervencijskih agencij in določitvi metode analiz za ugotavljanje kakovosti žit (UL L 100, 20.4.2000, str. 31), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1068/2005 (UL L 174, 7.7.2005, str. 65).

(20) Mejna vrednost se uporablja od 1. julija 2007.

(21) Ta kategorija vključuje tudi podobne proizvode, ki so imenovani drugače, kot je zdrob.

(22) Testenine (suhe) so testenine s približno vsebnostjo vode 12 %.

(23) Mejna vrednost se uporablja od 1. oktobra 2007.

(24) Ribe, razvrščene v kategorijo (a), razen ribjih jeter z oznako KN 0302 70 00, s seznama iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L 17, 21.1.2000, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L 236, 23.9.2003, str. 33). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in 2(2).

(25) Če se ribe uživa cele, se mejna vrednost uporablja za celo ribo.

(26) Živila, razvrščena v kategorijah (c) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, kjer je primerno (vrste, kot so navedene v ustrezni postavki). Za sušena, razredčena, predelana ali sestavljena živila se uporablja člen 2(1) in (2).

(27) Mejna vrednost se uporablja po pranju sadja ali zelenjave in odstranitvi užitnega dela.

(28) Mejna vrednost se uporablja za izdelke, proizvedene iz pridelkov od leta 2001 dalje.

(29) Mejna vrednost se uporablja za proizvod, kakor se proda.

(30) Mejna vrednost je določena za tekoči proizvod, ki vsebuje 40 % suhe snovi, ki ustreza zgornji mejni vrednosti 50 μg/kg v suhi snovi. Vrednost je treba prilagoditi sorazmerno glede na vsebnost suhe snovi v proizvodu.

(31) Dioksini (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izraženih v toksičnih ekvivalentih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), z uporabo faktorjev toksične ekvivalence WHO-TEF) ter vsota dioksinov in dioksinom podobnih PCB (vsota PCDD, PCDF in polikloriranih bifenilov (PCB), izraženih v toksičnih ekvivalentih SZO z uporabo WHO-TEF). WHO-TEF za oceno nevarnosti za zdravje ljudi na podlagi sklepov zasedanja Svetovne zdravstvene organizacije v Stockholmu na Švedskem, 15.–18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Toxic Equivalency Factors (TEFs) for PCBs, PCDDs, PCDFs for Humans and for Wildlife. Environmental Health Perspectives, 106 (12), 775).

(32) Zgornje koncentracije: zgornje koncentracije so izračunane ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih sorodnih spojin pod mejo določanja enake meji določanja.

(33) Mejna vrednost se ne uporablja za živila, ki vsebujejo < 1 % maščobe.

(34) Živila, razvrščena v kategorije (a), (b), (c), (e) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000, razen ribjih jeter z oznako KN 0302 70 00.

(35) Benzo(a)piren, za katerega so navedene mejne vrednosti, se uporablja kot kazalnik prisotnosti in vpliva rakotvornih policikličnih aromatskih ogljikovodikov. Ti ukrepi zato zagotavljajo popolno uskladitev v zvezi s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki v navedenih živilih v državah članicah.

(36) Živila, razvrščena v kategorije (b), (c) in (f), s seznama iz člena 1 Uredbe (ES) št. 104/2000.

20.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 364/25

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1882/2006

z dne 19. decembra 2006

o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti nitratov v nekaterih živilih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju (ES) št. 882/2004 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1) ter zlasti člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževalcev v živilih (2) določa mejne vrednosti za nitrate v špinači, solati, solati vrste „ledenka“, otroški hrani in žitnih kašicah za dojenčke in majhne otroke.

(2)	Vzorčenje in postopki za pripravo vzorcev so pomembni za natančno določitev vsebnosti nitratov.

(3)	Določiti je treba splošna merila, ki jih mora izpolnjevati analitska metoda, tako da bodo nadzorni laboratoriji uporabljali analitske metode s primerljivimi stopnjami zmogljivosti.

(4)

Sveža solata in špinača sta zelo pokvarljiva proizvoda in v večini primerov ni mogoče zadržati pošiljk, dokler ni na voljo rezultat analitskega preskušanja uradnega nadzora. Zato bi pristojni organi v teh primerih lahko šteli za primerno in potrebno, da opravijo uradno vzorčenje na njivi tik pred pobiranjem pridelka.

(5)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzorčenje, priprava vzorcev in analize za uradni nadzor vsebnosti nitratov v živilih iz oddelka 1 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se izvajajo v skladu z metodami iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 776/2006 (UL L 136, 24.5.2006, str. 3).

(2) Glej stran 5 tega Uradnega lista.

PRILOGA

METODE VZORČENJA, PRIPRAVA VZORCEV IN ANALIZA ZA URADNI NADZOR VSEBNOSTI NITRATOV V NEKATERIH ŽIVILIH

A. SPLOŠNE DOLOČBE

Uradni nadzor se izvaja v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 882/2004. Naslednje splošne določbe se uporabljajo brez poseganja v določbe Uredbe (ES) št. 882/2004.

A.1 Področje uporabe

Vzorci za uradni nadzor vsebnosti nitratov v živilih iz oddelka 1 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006 se jemljejo po metodah iz te priloge. Tako dobljeni sestavljeni vzorci, bodisi neposredno iz njive ali iz lota, se štejejo kot reprezentativni vzorci lotov.

Skladnost se ugotavlja na podlagi vsebnosti, določenih v laboratorijskih vzorcih.

A.2 Opredelitev pojmov

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve:

A.2.1

„lot“ je določljiva količina živila, ki se začne pobirati istočasno ali dostavi naenkrat in za katero uradnik določi, da ima enake lastnosti, kot so poreklo, sorta ali tip prsti na površini največ 2 hektarjev, vrsta pakiranja, izvajalec pakiranja, pošiljatelj ali oznake.

A.2.2

„sublot“ je prepoznavni del večjega lota, ki je določen za izvedbo vzorčenja; vsak sublot mora biti fizično ločen in določljiv.

A.2.3

„primarni vzorec ali enota“ je količina materiala, odvzetega z enega mesta v lotu ali sublotu. V tem primeru je to lahko glava solate ali špinače, pest mladih listov ali vrečka odrezanih listov.

A.2.4

„sestavljeni vzorec“ je vzorec, sestavljen iz vseh posameznih vzorcev, odvzetih iz lota ali sublota.

A.2.5

„laboratorijski vzorec“ je vzorec, namenjen za laboratorijski preskus.

A.2.6

„njiva“ pomeni določeno zemljišče z enakim tipom prsti, ki se obdeluje na enak način in vsebuje eno samo sorto solate ali špinače v enaki fazi rasti. „Njiva“ se lahko v metodi vzorčenja navaja tudi kot „lot“.

A.2.7

„pokrito območje“ je določeno zemljišče, pokrito z rastlinjakom ali polivinilastim tunelom (plastični ali polietilenski tunel ali rastlinjak) z eno samo sorto solate ali špinače v enaki fazi rasti, ki se pobira istočasno. „Pokrito območje“ se lahko v metodi vzorčenja navaja tudi kot „lot“.

A.3 Splošne določbe

A.3.1 Osebje

Vzorčenje opravi pooblaščena oseba, ki jo imenuje država članica.

A.3.2 Material za vzorčenje

Vsak lot, namenjen za pregled, se vzorči ločeno. Veliki loti (tj. loti z več kot 30 tonami ali večji od 3 hektarov) se razdelijo na sublote in vzorčijo ločeno.

A.3.3 Previdnostni ukrepi

Med vzorčenjem in pripravo vzorcev je treba upoštevati previdnostne ukrepe, da ne nastanejo spremembe, ki bi vplivale na:

—	vsebnost nitratov, škodljivo vplivale na analitsko določanje ali povzročile nereprezentativnost sestavljenih vzorcev, npr. prisotnost prsti na solati ali špinači med pripravo vzorcev;

—	varnost ali neoporečnost hrane v lotih za vzorčenje.

Razen tega se sprejmejo vsi ukrepi, potrebni za zagotovitev varnosti oseb, ki jemljejo vzorce.

A.3.4 Primarni vzorci

Če je mogoče, se primarni vzorci odvzamejo na različnih mestih, razporejenih po celotnem lotu ali sublotu. Odstopanje od tega postopka se zapiše v zapisnik iz dela A.3.8 te priloge.

A.3.5 Priprava sestavljenega vzorca

Sestavljeni vzorec se pripravi tako, da se združijo primarni vzorci.

A.3.6 Enakovredni vzorci

Enakovredni vzorci za uradni nadzor, dopolnilno izvedensko mnenje in referenčne namene se jemljejo iz homogeniziranega sestavljenega vzorca, če ta postopek ni v nasprotju s predpisi držav članic, kar zadeva pravice nosilca živilske dejavnosti.

A.3.7 Pakiranje in prenos vzorcev

Vsak vzorec se zapre v čisto, inertno zapečateno neprosojno plastično vrečko, ki preprečuje izgubo vlage in omogoča primerno zaščito pred poškodbami ali onesnaženjem.

Vzorec se dostavi v laboratorij v 24 urah po vzorčenju in se med prevozom hrani ohlajen. Če to ni mogoče, se vzorec v 24 urah globoko zamrzne in hrani zamrznjen (do največ 6 tednov).

Sprejmejo se vsi potrebni dodatni previdnostni ukrepi, da se prepreči kakršna koli sprememba v sestavi vzorca, ki bi lahko nastala med prevozom ali skladiščenjem.

A.3.8 Pečatenje in označevanje vzorcev

Vsak vzorec, odvzet za uradno uporabo, se zapečati na mestu vzorčenja in označi po predpisih države članice.

O vsakem vzorčenju se napiše zapisnik, ki omogoča nedvoumno prepoznavanje vsakega lota in vzorčevalec zabeleži sorto, pridelovalca, postopek pridelave, datum in mesto vzorčenja, nosilca živilske dejavnosti, odgovornega za pošiljko, ter vse dodatne podatke, ki bi lahko pomagali analitiku.

A.4 Različne vrste lotov

Živila se lahko tržijo v razsutem stanju ali posodah, vključno z vrečkami, vrečami in zaboji, ali v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno. Postopek vzorčenja se lahko uporablja za vse različne oblike, v katerih se živila dajejo v promet.

B. METODA VZORČENJA

Če je mogoče, se primarni vzorci odvzamejo na različnih mestih, razporejenih po celotnem lotu ali sublotu.

B.1 Vzorčenje na njivi

Če pristojni organ šteje za potrebno, da se solata ali špinača vzorčita na njivi, je treba vzorčenje opraviti na naslednji način:

Primarnih vzorcev se ne odvzame iz območja, ki je videti nereprezentativno za njivo ali pokrito območje. Območja z različnimi tipi prsti, ki se obdelujejo na različne načine ali vsebujejo različne sorte solate ali špinače ali se pobirajo ob različnem času, se štejejo kot ločeni loti ali njive. Če je njiva večja od 3 hektarje, se razdeli na sublote po 2 hektarja in vsak sublot se vzorči ločeno.

Primarni vzorci se odvzamejo s hojo preko njive po vzorcu „W“ ali „X“. Poljščine, pobrane iz ozkih gredic ali pokritega območja, se pobirajo po vzorcu „W“ ali „X“ iz več gredic in združijo v sestavljeni vzorec.

Rastline je treba rezati tik nad zemljo.

Vzorec mora vsebovati najmanj 10 rastlin, sestavljeni vzorec iz 10 rastlin pa mora tehtati najmanj 1 kg. Vzorčijo se samo enote velikosti za trženje (1). Iz vsake enote se odstranijo prst ter zunanji neužitni in poškodovani listi.

B.2 Vzorčenje lotov špinače, solate, otroške hrane in žitnih kašic za dojenčke in majhne otroke na trgu

Metoda vzorčenja se uporablja za lote, težke 25 ton ali manj.

V primeru velikih lotov (loti > 30 ton se vsak lot razdeli na sublote načeloma po 25 ton, če je sublot mogoče fizično ločiti. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik 25 ton, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %. To pomeni, da lahko ima sublot maso v razponu od 15 do 30 ton. Če lot ni fizično ločen ali ga ni mogoče fizično ločiti v sublote, se vzorec odvzame iz lota.

Sestavljeni vzorec ima vsaj 1 kg, razen če to ni možno, na primer pri vzorčenju ene same glave ali pakiranja.

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki se vzamejo iz lota, je navedeno v preglednici 1.

Preglednica 1

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki se vzamejo iz lota

Masa lota (v kg)	Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba vzeti	Najmanjša masa sestavljenega vzorca (kg)
< 50	3	1
50 do 500	5	1
> 500	10	1

Če lot vključuje posamezna pakiranja, je število pakiranj, ki se vzame za oblikovanje sestavljenega vzorca, navedeno v preglednici 2.

Preglednica 2

Število pakiranj (primarni vzorci), ki se vzamejo za oblikovanje sestavljenega vzorca, če je lot sestavljen iz posameznih pakiranj

Število pakiranj ali enot v lotu	Število pakiranj ali enot, ki jih je treba vzeti	Najmanjša masa sestavljenega vzorca (kg)
1 do 25	1 pakiranje ali enota	1
26 do 100	približno 5 %, najmanj 2 pakiranji ali enoti	1
> 100	približno 5 %, največ 10 pakiranj ali enot	1

Vsak lot, namenjen za preverjanje usklajenosti, se vzorči ločeno. Vendar v primerih, ko bi takšna metoda vzorčenja povzročila nesprejemljive posledice pri trženju, ki bi nastale zaradi poškodovanja lota (zaradi oblike pakiranja, prevoznega sredstva itd.), se lahko uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če zagotavlja, da je sestavljen vzorec dovolj reprezentativen za vzorčen lot ter je v celoti opisana in dokumentirana. Lega, s katere se odvzame vzorec v lotu, se po možnosti izbere naključno, kjer pa je to fizično nepraktično, se odvzame iz naključne lege v dostopnih delih lota.

B.3 Vzorčenje na stopnji prodaje na drobno

Vzorčenje živil na stopnji prodaje na drobno se po možnosti izvede v skladu z navedenimi določbami za vzorčenje iz B.2.

Če to ni možno, se lahko na stopnji prodaje na drobno uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če zagotavlja, da je sestavljen vzorec dovolj reprezentativen za vzorčen lot ter je v celoti opisana in dokumentirana (2).

B.4 Ocena skladnosti lota ali sublota

—	sprejetje, če laboratorijski vzorec ustreza mejni vrednosti, ob upoštevanju merilne negotovosti in korekcije za izkoristek,

—	zavrnitev, če laboratorijski vzorec nedvomno presega mejno vrednost, ob upoštevanju merilne negotovosti in popravka za izkoristek (za oceno skladnosti se uporablja rezultat analize z upoštevanjem izkoristka, zmanjšan za razširjeno merilno negotovost).

C. PRIPRAVA VZORCEV

(1)	Pri vzorčenju svežih pridelkov se vzorci po možnosti pripravijo v 24 urah po vzorčenju. Če to ni možno, se vzorec hrani zamrznjen (do največ 6 tednov).

(2)	Z vsake posamezne enote se odstrani prst, močno od zemlje umazani listi in drugi zunanji neužitni in poškodovani listi. Umivanje vzorcev ni dovoljeno, ker se na ta način lahko zmanjša vsebnost nitratov.

(3)

Celoten vzorec je treba homogenizirati (možno je dodajanje znane količine vode). Glede na velikost uporabljenega mešalnika/drobilnika/rezalnika se lahko za homogenizacijo kombinira ena ali več posameznih enot. Mešanje lahko olajšamo z zamrzovanjem ali rezanjem enot, preden jih homogeniziramo. Treba je pokazati, da z uporabljenim postopkom homogenizacije dosežemo popolno homogenizacijo. Temeljita homogenizacija je bistvena za kar največjo ekstrakcijo in izkoristek nitrata. Na ta način se vzorci obravnavajo na enak način ne glede na to, ali so bili pridobljeni na njivi ali iz prodaje na drobno.

(4)	En ali več analitičnih vzorcev se odvzame iz združene zmesi za analizo.

D. ANALITSKA METODA, POROČANJE O REZULTATIH IN POGOJI LABORATORIJSKEGA NADZORA

D.1 Opredelitev pojmov

Za namene te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve:

r	=	ponovljivost, vrednost manjša od absolutne razlike dveh posameznih rezultatov preizkusa, dobljenih pod ponovljivimi pogoji (tj. isti vzorec, isti izvajalec, ista naprava, isti laboratorij in kratek časovni interval), za katero se pričakuje, da bo dobljena vrednost 95 % in zato je r = 2,8 × sr.
sr	=	standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih ponovljivosti.
RSDr	=	relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih ponovljivosti [(sr/ ) × 100].
R	=	obnovljivost, vrednost, manjša od absolutne razlike dveh posameznih rezultatov preizkusa, dobljenih pri pogojih obnovljivosti, (to je identični material, različni analitiki, različni laboratoriji, uporaba različnih metod) za katere se pričakuje, da bo dobljena z vrednostjo 95 %; R = 2,8 × sR.
sR	=	standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti.
RSDR	=	relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti [(sŘ/ ) × 100].

D.2 Splošne zahteve

Analitske metode, uporabljene za nadzor živil, morajo biti v skladu z določbami iz točk 1 in 2 Priloge III k Uredbi (ES) št. 882/2004.

D.3 Posebne zahteve

D.3.1 Postopek ekstrakcije

Posebno pozornost je treba posvetiti izbranemu postopku ekstrakcije. Pokazalo se je, da več postopkov ekstrakcije zagotavlja učinkovito ekstrakcijo nitrata, na primer metoda ekstrakcije z vročo vodo ali mešanico metanola in vode (30/70). Ekstrakcija s hladno vodo se lahko uporablja samo, če je bil analitičen vzorec pred ekstrakcijo zamrznjen.

D.3.2 Izvedbena merila

Posebna merila za analitske metode, ki se uporabljajo za nadzorovanje vsebnosti nitrata, so:

Merilo	Območje koncentracije	Priporočena vrednost	Najvišja dovoljena vrednost
Izkoristek	< 500 mg/kg	60–120 %
Izkoristek	≥ 500 mg/kg	90–110 %
Natančnost RSDR	Celotno območje	Kot izhaja iz Horwitzove enačbe	Dvakratna vrednost iz Horwitzove enačbe
Natančnost RSDr se lahko izračuna kot 0,66 krat natančnost RSDR pri izbrani koncentraciji.

Opombe k izvedbenim merilom

—	Območje koncentracij ni navedeno, ker so vrednosti za natančnost izračunane pri izbrani koncentraciji.

—

Vrednosti za natančnost se izračunajo s Horwitzovo enačbo, tj.:

RSDR = 2(1-0,5logC)

kjer je:

—	RSDR je relativni standardni odmik, izračunan iz rezultatov, dobljenih pri pogojih obnovljivosti [(sR/) × 100]

—	C je razmerje koncentracije (tj. 1 = 100 g/100 g, 0,001 = 1 000 mg/kg).

D.4 Poročanje o rezultatih, ocena merilne negotovosti in izračun izkoristka (3)

Pri rezultatu analize je treba navesti, ali je pri izračunu upoštevan izkoristek ali ne. Poročati je treba o načinu poročanja in o vrednosti izkoristka. Ob upoštevanju korekcije zaradi izkoristka se rezultat analize uporablja za preverjanje skladnosti.

Rezultat analize je treba navesti kot × +/– U, kjer je × rezultat analize in U razširjena merilna negotovost.

U je razširjena merilna negotovost, izračunana s faktorjem pokritja 2, ki ustreza približno 95 % stopnji zaupanja rezultata.

Ta pravila ovrednotenja rezultata analiznega preskušanja za namene sprejetja ali zavrnitve lota se uporabljajo za rezultat analiznega preskušanja, dobljen na vzorcu za uradni nadzor. V primeru analize za dopolnilno izvedensko mnenje ali referenčne namene se uporabljajo nacionalna pravila.

D.5 Standardi kakovosti za laboratorije

Laboratorij mora izpolnjevati določbe člena 12 Uredbe (ES) št. 882/2004.

(1) Standard velikosti za trženje solate ter kodrolistne endivije in endivije eskariol je določen v Uredbi Komisije (ES) št. 1543/2001 z dne 27. julija 2001 o standardu trženja za solato ter kodrolistno endivijo in endivijo eskariol (UL L 203, 28.7.2001, str. 9), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 6/2005 z dne 4. januarja 2005 (UL L 2, 5.1.2005, str. 3).

(2) Če je delež za vzorčenje tako majhen, da ni mogoče dobiti sestavljenega vzorca z maso 1 kg, je masa sestavljenega vzorca lahko manjša kot 1 kg. Tudi v primeru vzorčenja predelanih žitnih kašic za dojenčke in majhne otroke je masa sestavljenega vzorca lahko 0,5 kg.

(3) Več podrobnosti o oceni merilne negotovosti in postopkih za ocenjevanje izkoristka je v „Poročilu o razmerju med rezultati analize, merilno negotovostjo, faktorji izkoristka in določbami zakonodaje EU o hrani in krmi“ – http://ec.europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/report-sampling_analysis_2004_en.pdf

20.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 364/32

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1883/2006

z dne 19. decembra 2006

o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v nekaterih živilih

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (1) ter zlasti člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (2) določa mejne vrednosti dioksinov in furanov ter vsote dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PCB v nekaterih živilih.

(2)

Direktiva Komisije 2002/69/ES z dne 30. julija 2002 o določitvi postopkov vzorčenja in analitskih metod za uradni nadzor dioksinov in določanje dioksinom podobnih PCB v živilih (3) uvaja posebne določbe v zvezi s postopki vzorčenja in analitskimi metodami, ki jih je treba uporabiti za uradni nadzor.

(3)	Uporaba novih mejnih vrednosti za vsote dioksinov, furanov in dioksinom podobnih PBC zahteva spremembe Direktive 2002/69/ES. Zaradi jasnosti je primerno Direktivo 2002/69/ES nadomestiti s to uredbo.

(4)

Določbe iz te uredbe zadevajo le vzorčenje in analizo dioksinov in dioksinom podobnih PCB za izvajanje Uredbe (ES) št. 1881/2006 in ne vplivajo na strategije vzorčenja, vrednosti vzorčenja in pogostost, kot so določene v prilogah III in IV Direktive Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih ter razveljavitvi direktiv 83/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (4). Ne vplivajo na ciljna merila za vzorčenje iz Odločbe Komisije 98/179/ES z dne 23. februarja 1998 o podrobnih pravilih uradnega vzorčenja za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih (5).

(5)

Pri izbiri vzorcev z znatno vsebnostjo dioksinov in dioksinom podobnih PBC je treba uporabiti presejalno analitsko metodo z dokazano, splošno sprejemljivo validacijo in visoko prepustnostjo. Vsebnost dioksinov in dioksinom podobnih PCB v teh vzorcih je treba določiti s potrditveno analitsko metodo. Zato je primerno, da se določijo stroge zahteve za potrditvene analitske metode in minimalne zahteve za presejalno analizo.

(6)	Pri velikih ribah je potreben poseben način vzorčenja, da bi zagotovili usklajen način vzorčenja po celotni Skupnosti.

(7)

Vsebnost dioksinov in dioksinom podobnih PCB se lahko pri ribah iste vrste in ki izvirajo iz istega območja razlikujejo glede na velikost in starost rib. Poleg tega vsebnost doksinov in dioksinom podobnih PCB ni nujno enaka v vseh delih ribe. Zato je treba v primeru vzorčenja rib določiti vzorčenje in pripravo vzorčenja, da se zagotovi usklajen pristop po celotni Skupnosti.

(8)	Zelo pomembno je, da se analitski rezultati navajajo in interpretirajo na enoten način, da se tako zagotovi usklajeno ravnanje po celotni Skupnosti.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vzorčenje za uradni nadzor vsebnosti dioksinov in furanov ter dioksinu podobnih PBC v živilih, navedenih v oddelku 5 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006, se izvaja v skladu z metodami, določenimi v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 2

Priprava vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti dioksinov in furanov ter dioksinu podobnih PBC v živilih, navedenih v oddelku 5 Priloge k Uredbi (ES) št. 1881/2006, se izvaja v skladu z metodami, določenimi v Prilogi II k tej uredbi.

Člen 3

Direktiva 2002/69/ES se razveljavi. Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se razume kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne 1. marca 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 776/2006 (UL L 136, 24.5.2006, str. 3).

(2) Glej str. 5 tega Uradnega lista.

(3) UL L 209, 6.8.2002, str. 5. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/44/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 17).

(4) UL L 125, 23.5.1996, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

(5) UL L 65, 5.3.1998, str. 31. Odločba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

PRILOGA I

METODE VZORČENJA ZA URADNI NADZOR VSEBNOSTI DIOKSINOV (PCDD/PCDF) IN DIOKSINOM PODOBNIH PCB V NEKATERIH ŽIVILIH

1. PODROČJE UPORABE

Odvzem vzorcev za uradni nadzor vsebnosti dioksinov (PCDD/PCDF) in dioksinom podobnih PCB v živilih se izvaja v skladu z metodami, opisanimi v tej prilogi. Tako dobljeni sestavljeni vzorci se štejejo za reprezentativne vzorce lotov ali sublotov, iz katerih so vzeti. Skladnost z mejnimi vrednostmi, določenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih, se ugotavlja na podlagi vsebnosti, določenih v laboratorijskih vzorcih.

2. OPREDELITVE

Lot: je določljiva količina naenkrat dostavljenega živila, za katerega pristojna oseba ugotovi skupne značilnosti, kot so poreklo, sorta, vrsta pakiranja, izvajalec pakiranja, pošiljatelj ali oznake. Če gre za ribe ali ribiške proizvode, se primerja tudi velikost rib. Če velikost in/ali teža rib v pošiljki nista primerljivi, se lahko pošiljka še vedno šteje za lot, vendar pa je treba uporabiti poseben postopek vzorčenja.

—	Sublot: je del večjega lota, ki je določen za vzorčenje. Vsak sublot mora biti fizično ločen od preostalega dela lota in določljiv.

—	Primarni vzorec: je količina materiala, vzetega iz enega mesta v lotu ali sublotu.

—	Sestavljeni vzorec: je vzorec, sestavljen iz vseh primarnih vzorcev, vzetih iz lotov ali sublotov.

—	Laboratorijski vzorec: je reprezentativni del/količina sestavljenega vzorca, namenjen za laboratorijsko analizo.

3. SPLOŠNE DOLOČBE

3.1 Osebje

Vzorčenje opravi pooblaščena oseba, ki jo imenuje država članica.

3.2 Material za vzorčenje

Vsak lot ali sublot, namenjen za pregled, se vzorči ločeno.

3.3 Previdnostni ukrepi

Med vzorčenjem in pripravo vzorcev je treba upoštevati previdnostne ukrepe, da bi se izognili vsem spremembam, ki bi vplivale na vsebnost dioksinov ali dioksinom podobnih PCB, škodljivo vplivale na analitsko določanje ali povzročile nereprezentativnost sestavljenih vzorcev.

3.4 Primarni vzorci

Če je mogoče, se primarni vzorci odvzamejo na različnih mestih celotnega lota ali sublota. Odstopanje od tega postopka se zabeleži v zapisnik, določen v delu 3.8 te priloge.

3.5 Priprava sestavljenega vzorca

Sestavljeni vzorec se pripravi tako, da se združijo posamezni vzorci. Sestavljeni vzorec tehta najmanj 1 kg, razen če to ni izvedljivo, npr. če se vzorči en sam paket.

3.6 Enakovredni vzorci

Enakovredni vzorci za uradni nadzor dopolnilno izvedensko mnenje in referenčne namene se jemljejo iz homogeniziranega sestavljenega vzorca, če ta postopek ni v nasprotju s predpisi držav članic v zvezi s pravicami nosilca živilske dejavnosti. Velikost laboratorijskih vzorcev za uradni nadzor mora zadoščati vsaj za ponovitev analiz.

3.7 Pakiranje in prenos vzorcev

Vsak vzorec se zapre v čisto posodo iz inertnih materialov, ki med prevozom omogoča primerno zaščito pred onesnaženjem, izgubo analitov z adsorpcijo na notranje stene posode in pred poškodbami. Sprejmejo se vsi previdnostni ukrepi, da se prepreči kakršna koli sprememba v sestavi vzorca, ki bi lahko nastala med prevozom ali skladiščenjem.

3.8 Pečatenje in označevanje vzorcev

Vsak vzorec, odvzet za uradno uporabo, se zapečati na mestu vzorčenja in označi po predpisih držav članic.

O vsakem vzorčenju se napiše zapisnik, ki omogoča jasno prepoznavanje vsakega lota, navaja datum in mesto vzorčenja ter vse dodatne podatke, ki bi lahko pomagali analitiku.

4. NAČRTI VZORČENJA

Z uporabljeno metodo vzorčenja se zagotovi, da je sestavljeni vzorec reprezentativen za (sub)lot, ki ga je treba preveriti.

4.1 Razdelitev lotov v sublote

Velike lote se razdeli na sublote, če je lote mogoče fizično ločiti. Za izdelke, ki se tržijo v velikih pošiljkah v razsutem stanju (npr. rastlinska olja), se uporablja preglednica 1. Za druge izdelke se uporablja preglednica 2. Ob upoštevanju, da masa lota ni vedno natančen večkratnik mase sublotov, lahko masa sublota presega navedeno maso za največ 20 %.

Preglednica 1

Razdelitev lotov v sublote za izdelke, ki se tržijo v velikih pošiljkah v razsutem stanju

Masa lota (tone)	Masa ali število sublotov
≥ 1 500	500 ton
> 300 in < 1 500	3 subloti
≥ 50 in ≤ 300	100 ton
< 50	—

Preglednica 2

Razdelitev lotov v sublote za druge izdelke

Masa lotov (tone)	Masa ali število sublotov
≥ 5	15–30 ton
< 15	—

4.2 Število posameznih vzorcev

Sestavljeni vzorec, ki združuje vse posamezne vzorce, tehta najmanj 1 kg (glej del 3.5 te priloge).

Najmanjše število posameznih vzorcev, ki se odvzamejo iz lota ali sublota, je navedeno v preglednicah 3 in 4.

Za razsute tekoče izdelke se lot ali sublot, kolikor je temeljito mogoče, ročno ali mehansko premeša neposredno pred vzorčenjem, če to ne vpliva na kakovost izdelka. V tem primeru se sklepa na homogeno porazdelitev onesnaževal v zadevnem lotu ali sublotu. Zato zadošča, da se za oblikovanje sestavljenega vzorca odvzamejo trije posamezni vzorci iz lota.

Posamezni vzorci morajo imeti podobno maso. Masa posameznega vzorca mora biti najmanj 100 gramov.

Odstopanje od tega postopka je treba zabeležiti v zapisnik, določen v delu 3.8 te priloge. V skladu z določbami Odločbe Komisije 97/747/ES z dne 27. oktobra 1997 o obsegu in pogostnosti vzorčenja, predvidenega v Direktivi Sveta 96/23/ES za nadzor nekaterih snovi in njihovih ostankov v nekaterih živalskih proizvodih (1), je velikost sestavljenega vzorca za kokošja jajca najmanj 12 jajc (za nepakirane lote, kot tudi lote s posameznimi pakiranji, preglednici 3 in 4).

Preglednica 3

Najmanjše število posameznih vzorcev, ki se odvzamejo iz lota ali sublota

Masa ali prostornina lota/sublota (v kg ali l)	Najmanjše število posameznih vzorcev za odvzem
< 50	3
50 do 500	5
> 500	10

Če je lot ali sublot sestavljen iz posameznih pakiranj ali enot, je število pakiranj ali enot, ki se odvzamejo za oblikovanje sestavljenega vzorca, navedeno v preglednici 4.

Preglednica 4

Število pakiranj ali enot (posameznih vzorcev), ki se odvzamejo iz sestavljenega vzorca, če so loti ali subloti sestavljeni iz posameznih pakiranj ali enot

Število pakiranj ali enot v lotu/sublotu	Število pakiranj ali enot za odvzem
1 do 25	najmanj 1 pakiranje ali enota
26 do 100	približno 5 %, najmanj 2 pakiranji ali enoti
> 100	približno 5 %, največ 10 pakiranj ali enot

4.3 Posebne določbe za vzorčenje lotov, ki vsebujejo cele ribe primerljive velikosti in teže

Ribe se štejejo za primerljive glede velikosti in teže, če razlika v velikosti in teži ni večja od približno 50 %.

Število posameznih vzorcev, ki jih je treba odvzeti iz lota, je določeno v preglednici 3. Sestavljeni vzorec, ki združuje vse posamezne vzorce, tehta najmanj 1 kg (glej točko 3.5).

—

Če lot za vzorčenje vsebuje majhne ribe (posamezne ribe, teže < približno 1 kg), se iz primarnega vzorca vzame cela riba, da se oblikuje sestavljeni vzorec. Če sestavljeni vzorec tehta več kot 3 kg, lahko posamezne vzorce sestavlja srednji del rib, ki tvorijo sestavljeni vzorec, pri čemer vsak posamezni vzorec tehta najmanj 100 g. Celoten del, za katerega velja mejna vrednost, se uporabi za homogenizacijo vzorca.

Riba ima težišče v srednjem delu, ki se v večini primerov nahaja pri hrbtni plavuti (če jo riba ima) ali med škrgo in anusom.

—

Če lot, ki ga je treba vzorčiti, vsebuje večje ribe (posamezne ribe, ki so težje od približno 1 kg), se posamezni vzorec sestoji iz srednjega dela ribe. Vsak posamezni vzorec tehta najmanj 100 g.

Pri ribah srednje velikosti (približno 1 do 6 kg) se posamezni vzorec odvzame iz srednjega dela ribe, iz predela med hrbtenico in trebuhom.

Pri zelo velikih ribah (npr. > približno 6 kg), se posamezni vzorec mesa mišic odvzame iz srednjega dela ribe, in sicer iz desnega hrbtno-bočnega dela (pogled od spredaj). Če bi odvzem takšnega dela iz srednjega dela ribe povzročil bistveno gospodarsko škodo, zadošča odvzem treh posameznih vzorcev po najmanj 350 g, ne glede na velikost lota. Lahko pa se posamezni vzorec, ki je reprezentativen glede vsebnosti dioksina v celi ribi, dobi tako, da se odvzame ustrezni del mesa mišic ene ribe iz predela v bližini repa in glave.

4.4 Vzorčenje lotov, ki vsebujejo cele ribe različne velikosti in/ali teže

—	V zvezi s sestavljanjem vzorca se uporabljajo določbe iz točke 4.3.

—	Če je kategorija/razred velikosti in teže prevladujoča (približno 80 % lota ali več), se odvzame vzorec rib s prevladujočo težo ali velikostjo. Ta vzorec se šteje kot reprezentativen za celoten lot.

—

Če nobena posebna kategorija/razred velikosti ali teže ni prevladujoča, potem je treba zagotoviti, da so ribe, ki se jih izbere za odvzem vzorca, reprezentativne za celotno pošiljko. Posebna navodila za takšne primere vsebujejo „Navodila za vzorčenje lotov rib, ki vsebujejo cele ribe različnih velikosti in/ali teže (2)“.

4.5 Vzorčenje na stopnji prodaje na drobno

Vzorčenje živil na stopnji prodaje na drobno se po možnosti izvede v skladu z določbami za vzorčenje iz dela 4.2 te priloge.

Če to ni mogoče, se lahko na stopnji prodaje na drobno uporablja nadomestna metoda vzorčenja, če zagotavlja, da je vzorčeni lot ali sublot dovolj reprezentativen.

5. SKLADNOST LOTA ALI SUBLOTA S SPECIFIKACIJO

Lot se sprejme, če rezultat posamezne analize ne presega zadevne mejne vrednosti dioksinov ter vsote dioksinov in dioksinu podobnih PBC, določenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1881/2006, ob upoštevanju merilne negotovosti.

Lot ni v skladu z mejno vrednostjo iz Uredbe (ES) št. 1881/2006, če zgornji rezultat (3) analiznega preskušanja, potrjen z dvakratno analizo (4), ob upoštevanju merilne negotovosti nedvomno presega zgornjo mejno vrednost.

Merilna negotovost se lahko upošteva v skladu z naslednjimi pristopi:

—

Z izračunom razširjene nezanesljivosti, ob uporabi faktorja za zajetje 2, ki da omogoča 95-odstotno stopnjo zaupanja. Lot ali sublot je neskladen, če je izmerjena vrednost minus U nad določeno dovoljeno vrednostjo. V primeru ločenega preskušanja za določitev dioksinov in dioksinom podobnih PCB je treba vsoto ocenjene razširjene nezanesljivosti ločenih rezultatov analize vsebnosti dioksinov in dioksinu podobnih PCB uporabiti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

—

Z uvedbo odločitvene meje (CCα) v skladu z Odločbo Komisije 2002/657/ES z dne 12. avgusta 2002 o izvajanju Direktive Sveta 96/23/ES glede opravljanja analitskih metod in razlage rezultatov (5) (točka 3.1.2.5. te priloge – primer snovi z določeno dovoljeno vrednostjo) je lot ali sublot neskladen, če je izmerjena vrednost enaka ali večja od odločitvene meje.

Sedanja pravila razlage se uporabljajo za rezultat analitskega preskušanja, dobljenega na vzorcu za uradni nadzor. V primeru analize za prepoved in referenčne namene se uporabljajo nacionalni predpisi.

(1) UL L 303, 6.11.1997, str. 12.

(2) (http://europa.eu/food/food/chemicalsafety/contaminants/dioxins_en.htm).

(3) Za koncept „zgornje meje“ je treba uporabiti mejo kvantifikacije za izračun prispevka vseh kongenerov, ki količinsko še niso določeni, k ekvivalentu toksičnosti (TEQ).

Za koncept „spodnje meje“ je treba uporabiti ničlo za izračun prispevka vseh kongenerov, ki količinsko še niso določeni, k TEQ.

Za koncept „srednje meje“ je treba uporabiti polovico meje kvantifikacije za izračun prispevka vseh kongenerov, ki količinsko še niso določeni, k TEQ.

(4) Dvakratna analiza je potrebna za izključitev možnosti notranje navzkrižne kontaminacije ali naključne zamenjave vzorcev. Prva analiza se, ob upoštevanju merilne negotovosti, uporablja za preverjanje skladnosti.

Če se analiza izvaja v okviru kontaminacije z dioksinom, se lahko izpusti potrjevanje z dvakratno analizo, če so vzorci, izbrani za analizo, preko sledljivosi povezani s kontaminacijo z dioksinom.

(5) UL L 221, 17.8.2002, str. 8. Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2004/25/ES (UL L 6, 10.1.2004, str. 38).

PRILOGA II

PRIPRAVA VZORCA IN ZAHTEVE ZA ANALITSKE METODE ZA URADNI NADZOR VSEBNOSTI DIOKSINOV (PCDD/PCDF) IN DIOKSINOM PODOBNIH PCB V NEKATERIH ŽIVILIH

1. PODROČJE UPORABE

Zahteve, določene v tej prilogi, se uporabijo, kadar se živila analizirajo za uradni nadzor vsebnosti dioksinov (poliklorirani dibenzodioksini (PCDD) in poliklorirani dibenzofurani (PCDF)) in dioksinom podobnih PCB.

Spremljanje in nadzor prisotnosti dioksinov v živilih se lahko izvaja s presejalno metodo z namenom, da se izberejo tisti vzorci, katerih vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PBC so pod mejno vrednostjo do 25 % ali presegajo mejno vrednosti. Koncentracijo dioksinov ter vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB v navedenih vzorcih z znatno vrednostjo je treba določiti/potrditi s potrditveno metodo.

Presejalne metode so metode, ki se uporabljajo za ugotavljanje prisotnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB pri predpisani vrednosti. Te metode imajo visoko prepustnost vzorcev in se uporabljajo za presejanje velikega števila vzorcev za določitev vzorci z morebitnimi pozitivnimi rezultati. Oblikovane so tako, da se z njimi izognemo lažno negativnim rezultatom.

Potrditvene metode so metode, ki zagotavljajo celovite ali dopolnilne informacije, ki omogočajo, da se dioksini in dioksinom podobni PCB ugotovijo in nedvoumno kvantificirajo pri predpisani vrednosti.

2. OZADJE

Koncentracije posameznih snovi v danem vzorcu se pomnožijo z njihovim ustreznim faktorjem ekvivalence toksičnosti (TEF), ki ga je uvedla Svetovna zdravstvena organizacija in je naveden v dodatku k tej prilogi, in se nato seštejejo, da se dobi skupna koncentracija dioksinom podobnih spojin, izraženih kot toksični ekvivalenti (TEQ-i).

Za namene te uredbe je sprejemljiva specifična meja kvantifikacije posameznega kongenerja koncentracija analita v ekstraktu vzorca, ki ustvari instrumentalni odziv na dva različna iona, ki ju je treba spremljati z razmerjem med signalom in šumom S/N 3:1 pri manj občutljivem signalu, in izpolnitev osnovnih zahtev, kot so retencijski čas, razmerje izotopov v skladu s postopkom določanja, kakor je naveden v metodi EPA 1613, revizija B.

3. ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI, KI JIH JE TREBA IZPONJEVATI PRI PRIPRAVI VZORCA

—	Sprejeti je treba ukrepe za preprečitev navzkrižne kontaminacije na vseh stopnjah vzorčenja in analitskega postopka.

—

Vzorci se morajo hraniti in prevažati v steklenih, aluminijastih, polipropilenskih ali polietilenskih posodah. Iz posode za vzorce morajo biti odstranjeni sledovi papirnega prahu. Steklene posode je treba sprati s topili, ki dokazano ne vsebujejo dioksinov ali pa je treba prisotnost dioksinov v topilih predhodno preveriti.

—	Hramba in prevoz vzorcev morata biti izvedena tako, da se ohrani neoporečnost vzorca živila.

—	Če je ustrezno, se vsak laboratorijski vzorec drobno zmelje in temeljito premeša po postopku, s katerim se dokazano doseže popolna homogenizacija (npr. zmleto tako, da se preseje z 1-milimetrskim sitom); če je vsebnost vlage previsoka, je treba vzorce pred mletjem posušiti.

—	Izvedba slepe analize z izvedbo celotnega analitskega postopka, iz katerega se izpusti le vzorec.

—	Masa vzorca, uporabljenega za ekstrakcijo, mora biti zadostna, da so izpolnjene zahteve glede občutljivosti.

—	Posebne postopke za pripravo vzorca, ki se uporabljajo za obravnavane proizvode, je treba validirati v skladu z mednarodno priznanimi smernicami.

—	V primeru rib je treba odstraniti kožo, saj mejna vrednost velja za meso mišic brez kože. Vendar pa je treba vse preostalo meso mišic in maščobnega tkiva na notranji strani kože temeljito in popolnoma odstraniti, preostanek mesa mišic in maščobnega tkiva pa je treba dodati vzorcu za analizo.

4. ZAHTEVE ZA LABORATORIJE

—	Laboratoriji dokažejo zmogljivost metode v območju predpisane vrednosti, npr. 0,5-kratna, 1-kratna in 2-kratna predpisana vrednost s sprejemljivim koeficientom variacije za ponovljene analize. Za podrobnosti glede meril sprejemljivosti glej del 5.

—	Meja kvantifikacije za potrditveno metodo mora biti v območju približno ene petine predpisane vrednosti.

—	Redne slepe kontrole in preskusi z dodatkom ali analize kontrolnih vzorcev (če je na voljo, je zaželen certificiran referenčni material) se izvajajo kot notranji nadzorni ukrepi za zagotavljanje kakovosti.

—	Sposobnost laboratorijev se dokazuje z nenehnim uspešnim sodelovanjem v medlaboratorijskih študijah za določanje dioksinov in dioksinom podobnih PCB v ustreznih matricah krme/hrane.

—	V skladu z določbami Uredbe (ES) št. 882/2004 akreditirajo laboratorije priznani organi, ki delujejo v skladu z zahtevami ISO Guide 58, s čimer je zagotovljeno, da le-ti uporabljajo analitsko zagotavljanje kakovosti. Laboratoriji se akreditirajo na podlagi standarda EN ISO/IEC/17025.

5. ZAHTEVE ZA ANALITSKE POSTOPKE ZA DIOKSINE IN DIOKSINOM PODOBNE PCB

Osnovne zahteve za sprejetje analitskih postopkov:

—

Visoka občutljivost in nizke meje zaznavanja Zaradi izredne toksičnosti nekaterih od teh spojin morajo biti za PCDD in PCDF zaznavne količine v pikogramskem območju TEQ (10–12 g). Za PCB je znano, da se pojavljajo pri višjih vrednostih kot PCDD in PCDF. Za večino kongenerov PCB je občutljivost v nanogramskem območju (10–9 g) že zadostna. Vendar pa mora biti za merjenje bolj toksičnih dioksinom podobnih kongenerov PCB (zlasti ne-orto substituiranih kongenerov) dosežena ista občutljivost kakor za PCDD in PCDF.

—

Visoka selektivnost (specifičnost) Zahteva se razlikovanje med PCDD, PCDF in dioksinom podobnimi PCB ter številnimi drugimi, motečimi spojinami, ki se ekstrahirajo hkrati in so morda s svojo prisotnostjo moteče pri koncentracijah, ki so za več velikostnih razredov višje od predpisanega analita. Za metode plinske kromatografije/masne spektrometrije (GC/MS) je potrebno razlikovanje med različnimi kongeneri, kot na primer med toksičnimi (npr. sedemnajst 2,3,7,8-substituiranimi PCDD, PCDF in dioksinom podobnimi PCB) in drugimi kongeneri. Biološki testi morajo omogočati določanje vrednosti TEQ selektivno kot seštevek PCDD, PCDF in dioksinom podobnih PCB.

—

Visoka točnost (pravilnost in natančnost) Določanje zagotovi veljavne in zanesljive ocene pravih koncentracij v vzorcu. Visoka točnost (točnost meritve: ujemanje merilnega rezultata s pravo ali dogovorjeno vrednostjo meritve) je potrebna, da se prepreči zavrnitev rezultata analize vzorca na podlagi slabe zanesljivosti ocene TEQ. Točnost se izrazi kot pravilnost (razlika med srednjo vrednostjo izmerjenega analita v certificiranem materialu in njegovo certificirano vrednostjo, izraženo kot odstotek te vrednosti) in natančnost (RSDR natančnost se običajno izračuna kot relativni standardni odmik od rezultatov, pridobljenih pri vnaprej določenih pogojih).

Presejalne analitske metode lahko obsegajo metode bioloških testov in metode GC/MS; potrditvene metode so visoko ločljive plinske kromatografske/visoko ločljive masne spektrometrične (HRGC/HRMS) metode. Glede celotne vrednosti TEQ mora biti zagotovljena skladnost z naslednjimi merili:

	Presejalne metode	Potrditvene metode
Delež navidezno negativnih rezultatov	< 1 %
Pravilnost		– 20 % do + 20 %
Natančnost (RSDR)	< 30 %	< 15 %

6. POSEBNE ZAHTEVE, S KATERIMI MORAJO BITI USKLAJENE METODE GC/MS ZA IZLOČITEV ALI POTRDITEV

—

Dodatek 13C-označenih 2,3,7,8-klor substituiranih notranjih PCDD/F standardov in 13C-označenih notranjih standardov za dioksinom podobne PCB je treba izvesti na samem začetku analitske metode, na primer pred ekstrakcijo, da se validira analitski postopek. Dodati je treba vsaj en kongener za vsako od tetra- do okta- kloriranih homolognih skupin za PCDD/F in vsaj en kongener za vsako od homolognih skupin za dioksinom podobne PCB in alternativno vsaj en kongener za vsak spektrometričen izbran ion s funkcijo evidentiranja, ki se uporablja za spremljanje PCDD/F in dioksinom podobnih PCB. Prednost ima, še zlasti v primerih potrditvenih metod, uporaba vseh sedemnajstih 13C-označenih 2,3,7,8-klor substituiranih notranjih PCDD/F standardov in vseh dvanajstih 13C-označenih notranjih standardov za dioksinom podobne PCB.

Prav tako je treba določiti relativne odzivne faktorje za tiste kongenerje, za katere ni dodan noben od 13C-označenih analogov z uporabo ustreznih raztopin za umerjanje.

—

Za živila rastlinskega izvora in živila živalskega izvora, ki vsebujejo manj kot 10 % maščob, je dodatek notranjih standardov pred ekstrakcijo obvezen. Za živila živalskega izvora, ki vsebujejo več kot 10 % maščob, se lahko notranji standardi dodajo pred ekstrakcijo ali po ekstrakciji maščob. Izvesti je treba ustrezno validacijo učinkovitosti ekstrakcije, ki je odvisna od faze, pri kateri se dodajo notranji standardi, in od tega, ali se o rezultatih poroča na podlagi proizvoda ali maščob.

—	Pred analizo GC/MS je treba dodati en ali dva standarda za izkoristek (surogat).

—

Potreben je nadzor izkoristka. Za potrditvene metode naj bi bili izkoristki posameznih notranjih standardov v območju 60 % do 120 %. Nižji ali višji izkoristki za posamezne kongenere, še zlasti za nekatere hepta in okta klorirane dibenzodioksine in dibenzofurane, so sprejemljivi pod pogojem, da njihov prispevek k vrednosti TEQ ne presega 10 % celotne vrednosti TEQ (temelji zgolj na PCDD/F). Pri presejalnih metodah naj bi bili izkoristki v območju 30 % do 140 %.

—	Ločevanje dioksinov od motečih kloriranih spojin, kakor so PCB in klorirani difenil etri, je treba izvesti z ustreznimi kromatografskimi tehnikami (prednost imajo florizil, koloni iz aluminijevega oksida in/ali ogljikovi koloni).

—	Plinsko kromatografsko ločevanje izomerov naj bi bilo zadostno (< 25 % od vrha do vrha med 1,2,3,4,7,8-HxCDF in 1,2,3,6,7,8-HxCDF).

—	Določanje naj poteka v skladu z metodo EPA, 1613 revizija B: Tetra- skozi okta-klorirani dioksini in furani z izotopsko razredčeno HRGC/HRMS ali drugo z enakovrednimi merili zmogljivosti.

—

Razlika med vrednostjo, zaokroženo navzgor in vrednostjo, zaokroženo navzdol, naj ne presega 20 % pri živilih, kontaminiranih z dioksinom, približno 1 pg WHO-TEQ/g maščobe (na podlagi vsote PCDD/PCDF in dioksinom podobnih PCB). Pri živilih z nizko vsebnostjo maščob je treba uporabiti iste zahteve za ravni kontaminacije, in sicer približno 1 pg WHO-TEQ/g proizvoda. Za nižje ravni kontaminacije, na primer 0,50 pg WHO-TEQ/g proizvoda, je lahko razlika med zgornjo in spodnjo vrednostjo v območju 25 do 40 %.

7. PRESEJALNE ANALITSKE METODE

7.1 Uvod

Pri uporabi presejalne metode so analitski pristopi lahko različni: čisti presejalni pristop in kvantitativni pristop.

Presejalni pristop

Odziv vzorcev se primerja z odzivom referenčnega vzorca pri predpisani vrednosti. Vzorci z odzivom, ki je manjši od referenčnega, se opredelijo kot negativni, za tiste z višjim odzivom pa se domneva, da so pozitivni. Zahteve:

—	V vsak preskusni lot je treba vključiti slepi(-e) vzorec(-e) in referenčni(-e) vzorec(e), ki se ekstrahirajo in preskušajo hkrati in po enakimi pogoji. Referenčni vzorec mora kazati izrazito višji odziv v primerjavi s slepim.

—	Vključijo se dodatni referenčni vzorci z 0,5-kratno in 2-kratno predpisano vrednostjo, da se dokaže primerna zmogljivost preskusa v območju predpisane vrednosti.

—	Pri preskušanju drugih matrik se mora dokazati ustreznost referenčnega vzorca/vzorcev, prednostno z vključitvijo vzorcev, pri katerih se z HRGC/HRMS pokaže, da je vrednost TEQ v bližini vrednosti v referenčnem vzorcu, ali s slepim vzorcem z dodatkom pri tej vrednosti.

—	Ker se pri bioloških testih ne morejo uporabiti notranji standardi, so preskusi ponovljivosti zelo pomembni za pridobitev podatkov o standardnem odmiku v okviru enega preskusnega lota. Koeficient variacije mora biti pod 30 %.

—	Za biološke teste je treba opredeliti ciljne spojine, možne interference in najvišje sprejemljive slepe vrednosti.

Količinski pristop

Količinski pristop zahteva standardne lote razredčitev, dvakratno ali trikratno čiščenje in merjenje ter kontrolo slepih vrednosti in izkoristka. Rezultat se lahko izrazi kot TEQ, pri tem se predpostavlja, da spojine, odgovorne za signal, ustrezajo principu TEQ. To se lahko izvaja z uporabo TCDD (ali standardne dioksin/furan mešanice), s katero pripravimo umeritveno krivuljo za izračun vrednosti TEQ v ekstraktu in s tem v vzorcu. Ta se nato korigira za vrednost TEQ, izračunano za slepi vzorec (da se upošteva nečistost uporabljenih topil in kemikalij), in izkoristek (izračunan iz vrednosti TEQ v vzorcu za obvladovanje kakovosti v bližini predpisane vrednosti). Bistveno je omeniti, da do dela navidezne izgube izkoristka pride zaradi vplivov matrice in/ali razlik med vrednostmi TEF pri bioloških testih in uradnimi vrednostmi TEF, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija.

7.2 Zahteve za analitske metode, uporabljane pri presejanju

—	Pri presejanju se lahko uporabijo GC/MS analitske metode in biološki testi. Za metode GC/MS je treba uporabiti zahteve iz točke 6. Za biološke teste na celični osnovi so posebne zahteve določene v točki 7.3 in za biološke teste na osnovi opreme v točki 7.4 te priloge.

—

Potrebna je informacija o številu lažno pozitivnih in lažno negativnih rezultatov večjega števila vzorcev pod ali nad njo mejno vrednostjo, ali vrednost ukrepanja, v primerjavi z vsebnostjo TEQ, določeno s potrditveno analitsko metodo. Dejanska stopnja lažnih negativnih rezultatov bi morala biti pod 1 %. Stopnja lažnih pozitivnih vzorcev bi morala biti dovolj nizka, da je uporaba presejalnega orodja koristnejša.

—

Pozitivne rezultate je treba vedno potrditi s kvantitativno analitsko metodo (HRGC/HRMS). Poleg tega bi bilo treba vzorce iz širokega TEQ območja potrditi z HRGC/HRMS (približno 2 % do 10 % negativnih vzorcev). Na voljo bi morali biti tudi podatki o ujemanju med biološkim testom in rezultati HRGC/HRMS.

7.3 Posebne zahteve za biološke teste na celični osnovi

—	Pri izvajanju biološkega testa vsaka serija preskusov zahteva serijo referenčnih koncentracij TCDD ali dioksin/furan mešanice (celotna krivulja odziva odmerka z R2 > 0,95). Vendar pa se za namene izločitve lahko za analizo vzorcev pri nizkih vrednostih uporabi razširjena krivulja nizkih vrednosti.

—

Uporabiti bi bilo treba TCDD referenčno koncentracijo (približno trikratna meja kvantifikacije) na diagramu obvladovanja kakovosti rezultatov za rezultate biološkega testa v neprekinjenem časovnem obdobju. Druga možnost je lahko relativni odziv referenčnega vzorca v primerjavi z umeritveno premico TCDD, ker je odziv celic lahko odvisen od številnih dejavnikov.

—	Za vsako vrsto referenčnega materiala je treba voditi in preverjati kontrolne karte (QC) za zagotovitev, da so rezultati v skladu z zastavljenimi smernicami.

—	Zlasti pri količinskih izračunih mora biti uvedba uporabljene razredčitve vzorca znotraj linearnega dela krivulje odziva. Vzorci nad linearnim delom krivulje odziva se morajo razredčiti in ponovno preskusiti. Zato se hkrati preskušajo najmanj tri razredčitve ali več.

—	Odstotni standardni odmik naj ne bo nad 15 % pri trikratnem določanju za vsako razredčitev vzorca in ne nad 30 % med tremi neodvisnimi poskusi.

—

Meja zaznavanja se lahko določi kot trikratni standardni odmik slepega topila ali odziva ozadja. Drugi pristop je uporaba odziva, ki je nad ozadjem (uporabljeni faktor petkratno slepo topilo), izračunan iz umeritvene krivulje za tisti dan. Meja kvantifikacije se lahko določi kot petkratni ali šestkratni standardni odmik slepega topila ali odziva ozadja, ali pa se uporabi odziv, ki je razločno nad ozadjem (uporabljeni faktor desetkratno slepo topilo), izračunan iz umeritvene krivulje za tisti dan.

7.4 Posebne zahteve za biološke teste na osnovi pribora

—	Zagotoviti je treba, da je biološki test na osnovi pribora dovolj občutljiv in zanesljiv za uporabo v živilih.

—	Glede priprave vzorca in analize je treba slediti navodilom proizvajalca.

—	Preskusna oprema se ne bi smela uporabljati po pretečenem roku.

—	Ne sme se uporabljati materialov ali sestavnih delov, ki so namenjeni za drug pribor.

—	Preskusno opremo je treba hraniti v ustreznem območju temperature hranjenja in jo uporabljati pri ustrezni delovni temperaturi.

—	Meja zaznavnosti za imunoanalize se določi kot trikratni standardni odmik, ki temelji na 10 ponovitvah analize slepega vzorca, ki se deli z naklonom linearne regresijske enačbe.

—	Referenčne standarde bi bilo treba uporabiti za preskuse v laboratorijih, da se zagotovi odzivnost na standard v sprejemljivem območju.

8. POROČANJE O REZULTATIH

Če uporabljeni analitski postopki to omogočajo, bi morali analitski rezultati vsebovati vrednosti posameznih PCDD/F in kongenerov PCB predložiti pa bi jih morali zaokrožene navzdol, navzgor ali na sredino, da se v poročilo o rezultatih vključi kar največ podatkov in tako omogoči razlago rezultatov glede na posebne zahteve.

Poročilo bi moralo vključiti tudi vsebnost lipidov v vzorcu in metodo, uporabljeno za ekstrakcijo lipidov.

Izkoristki posameznih notranjih standardov morajo biti na voljo v primeru, da so ti izkoristki izven območja, navedenega v točki 6, v primeru, da je presežena najvišja vrednost, in na zahtevo tudi v drugih primerih.

Ker je treba pri odločanju o skladnosti vzorca upoštevati negotovost meritve, mora biti na voljo tudi ta parameter. Rezultat analize mora biti izražen kot x +/– U, pri čemer je x rezultat analize, U pa razširjena merilna negotovost, kar pri količniku zajetja 2 pomeni približno 95-odstotno stopnjo zaupanja. V primeru dveh ločenih testiranj določitve dioksinov in dioksinom podobnih PCB je treba vsoto ocenjene razširjene nezanesljivosti ločenih rezultatov analize vsebnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB uporabiti za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB.

Če se negotovost meritve upošteva z uporabo CCα (kot je opisana v delu 5 te priloge) je treba navesti ta parameter.

Rezultati analize mejne vrednosti se izrazijo z istimi enotami in zaokrožijo (vsaj) na enako število decimalnih mest, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 1881/2006.

Dodatek k Prilogi II

Preglednica Svetovne zdravstvene organizacije (STO) TEF v zvezi z oceno tveganja za ljudi, ki temelji na zaključkih srečanja STO v Stockholmu na Švedskem od 15. do 18. junija 1997 (Van den Berg et al., (1998) Faktorji ekvivalence toksičnosti (TEFi za PBC, PCDD, PCDF za ljudi in prostoživeče živali Environmental Health Perspectives, 106(12), 775)

Kongener	Vrednost faktorja toksične ekvivalence (TEF)
Dibenzo-p-dioksini (PCDD)
2,3,7,8-TCDD	1
1,2,3,7,8-PeCDD	1
1,2,3,4,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDD	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDD	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDD	0,01
OCDD	0,0001
Dibenzofurani (PCDF)
2,3,7,8-TCDF	0,1
1,2,3,7,8-PeCDF	0,05
2,3,4,7,8-PeCDF	0,5
1,2,3,4,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,7,8,9-HxCDF	0,1
2,3,4,6,7,8-HxCDF	0,1
1,2,3,4,6,7,8-HpCDF	0,01
1,2,3,4,7,8,9-HpCDF	0,01
OCDF	0,0001
„Dioksinom podobni“ ne-orto PCB + mono-orto PCB
Ne-orto PCB
PCB 77	0,0001
PCB 81	0,0001
PCB 126	0,1
PCB 169	0,01
Mono-orto PCB
PCB 105	0,0001
PCB 114	0,0005
PCB 118	0,0001
PCB 123	0,0001
PCB 156	0,0005
PCB 157	0,0005
PCB 167	0,00001
PCB 189	0,0001
Uporabljene okrajšave: „T“ = tetra; „Pe“ = penta; „Hx“ = heksa; „Hp“ = hepta; „O“ = okta; „CDD“ = klorodibenzodioksin; „CDF“ = klorodibenzofuran; „CB“ = klorobifenil.

20.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 364/44

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1884/2006

z dne 19. decembra 2006

o spremembi uredb (ES) št. 2402/96, (ES) št. 2449/96 in (ES) št. 2390/98 glede podrobnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za manioko in sladki krompir

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 96/317/ES z dne 13. maja 1996 o zaključku posvetovanj s Tajsko v skladu s členom XXIII GATT (1) in zlasti člena 3 Sklepa,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okviru člena XXIV.6 GATT (2) in zlasti člena 1(1) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2286/2002 z dne 10. decembra 2002 o ureditvi, ki se uporablja za kmetijske proizvode in blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških držav (države AKP), ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1706/98 (3) in zlasti člena 5 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (4) ter zlasti člena 9(2) in člena 12(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (5) se uporablja za uvozna dovoljenja za obdobja tarifnih kvot, ki se začnejo 1. januarja 2007.

(2)

Skupna pravila iz Uredbe (ES) št. 1301/2006, zlasti podrobna pravila glede zahtevkov za uvozna dovoljenja, statusa vlagatelja in izdaje dovoljenj, ki omejujejo trajanje veljavnosti dovoljenj na zadnji dan obdobja tarifne kvote, se uporabljajo ne glede na dodatne pogoje ali odstopanja iz sektorskih uredb. Da bi se izognili različnim pravilom v nekaterih sektorskih uredbah, je treba spremeniti uredbe Komisije (ES) št. 2402/96 z dne 17. decembra 1996 o odprtju in določitvi upravnih pravil za določene letne tarifne kvote za sladki krompir in škrob iz manioke (6), (ES) št. 2449/96 z dne 18. decembra 1996 o odprtju in upravljanju določenih letnih tarifnih kvot za izdelke, zajete v tarifnih oznakah KN 0714 10 91, 0714 10 99, 0714 90 11 in 0714 90 19 s poreklom iz določenih tretjih držav, razen Tajske (7) in (ES) št. 2390/98 z dne 5. novembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1706/98 glede režimov za uvoz nekaterih nadomestnih proizvodov žit ter predelanih proizvodov iz žit in riža s poreklom iz afriških, karibskih in pacifiških ali čezmorskih držav in ozemelj ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2245/90 (8), da bi podrobno navedli zaporedno številko vsake kvote in podkvote ter ponovno opredelili posebna pravila, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje zahtevkov za dovoljenje, izdajanje dovoljenj, obdobje veljavnosti in sporočanje informacij Komisiji.

(3)	Ti ukrepi se uporabljajo od 1. januarja 2007, tj. od datuma, od katerega se uporabljajo ukrepi iz Uredbe (ES) št. 1301/2006.

(4)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 2402/96 se spremeni:

Členu 1 se dodajo naslednji pododstavki:

„Kvotam iz prvega pododstavka se dodelijo naslednje zaporedne številke:

—	zaporedna številka 09.4014 za kvoto iz točke (1);

—	zaporedna številka 09.4013 za kvoto iz točke (2);

—	zaporedna številka 09.4064 za 10 000 ton škroba iz manioke iz točke (3) in 500 ton škroba iz manioke, ki niso rezervirane za Tajsko v skladu s točko (4);

—	zaporedna številka 09.4065 za 10 000 ton škroba iz manioke iz točke (4), ki so rezervirane za Tajsko.“

2.	Pred Naslov 1 se vstavi naslednji člen 1a: „Člen 1a Če v tej uredbi ni drugače določeno, se uporabljajo določbe uredb Komisije (ES) št. 1291/2000 (9), (ES) št. 1342/2003 (10) in (ES) št. 1301/2006 (11).

3.	Člen 4(2) se nadomesti z naslednjim: „2. V okvirček 24 dovoljenja se vpiše ena od navedb iz Priloge III.“

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Države članice Komisiji sporočijo naslednje podatke v zvezi s prošnjo, in sicer do 18. ure (po bruseljskem času) tistega delovnega dne, ki sledi roku, določenem v členu 3 za vlaganje prošenj:

(a)	skupne količine, na katere se nanašajo prošnje za izdajo dovoljenj, po poreklu in oznaki izdelka;

(b)	za izdelke s poreklom iz Ljudske republike Kitajske številko izvoznega dovoljenja in ime plovila.“

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

1. Uvozno dovoljenje se izda četrti delovni dan po sporočilu iz člena 7.

2. Dovoljenja so veljavna na celotnem območju Skupnosti od dejanskega datuma izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 do konca četrtega meseca, ki sledi navedenemu datumu, v okviru leta izdaje.“

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Države članice Komisiji sporočijo naslednje podatke v zvezi s prošnjo, in sicer najpozneje do 18. ure (po bruseljskem času) tistega delovnega dne, ki sledi roku, določenem v členu 9 za vlaganje prošenj:

(a)	skupne količine, na katere se nanašajo prošnje za izdajo dovoljenj, po poreklu in oznaki izdelka;

(b)	številko izvoznega dovoljenja, ki so ga izdali tajski organi, in zadevne količine ter ime plovila.“

Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

1. Uvozno dovoljenje se izda četrti delovni dan po sporočilu iz člena 12.

2. Dovoljenja so veljavna na celotnem območju Skupnosti od dejanskega datuma izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 do konca tretjega meseca, ki sledi navedenemu datumu, v okviru leta izdaje.“

8.	Doda se Priloga III iz Priloge I k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (ES) št. 2449/96 se spremeni:

Členu 1 se dodajo naslednji pododstavki:

„Kvote iz točk (1) do (3) imajo zaporedne številke 09.4009, 09.4011 in 09.4010.

Kvoti iz točke (4) se ustrezno dodelita zaporedni številki 09.4021 in 09.4012 za del kvote, rezervirane za uvoz izdelkov, ki se uporabljajo za človeško prehrano (2 000 ton), ter za drugi del kvote, ki ni rezervirana (30 000 ton).

Če v tej uredbi ni drugače določeno, se uporabljajo določbe uredb Komisije (ES) št. 1291/2000 (12), (ES) št. 1342/2003 (13) in (ES) št. 1301/2006 (14).

Člen 6(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)	v oddelku 24 eno od navedb iz Priloge IV.“

Člen 8 se spremeni:

(a)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice Komisiji sporočijo naslednje podatke v zvezi z vlogo, in sicer naslednji dan po predložitvi vlog ter najpozneje do 13. ure v četrtek, ki sledi roku, določenem v prvem pododstavku odstavka 1 za predložitev vlog:

(a)	skupne količine, na katere se nanašajo vloge za dovoljenja, po poreklu in oznaki izdelka;

(b)	številko predloženega potrdila o poreklu in skupno količino, vneseno v izvirnik dokumenta ali v izpisek;

(c)	številko izvoznega dovoljenja, ki so ga izdali indonezijski ali kitajski organi, in zadevne količine ter ime plovila.“

(b)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „Uvozno dovoljenje se izda četrti delovni dan po sporočilu iz odstavka 3.“

4.	V tretjem pododstavku člena 10(2) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim: „V oddelek 20 dodatnih uvoznih dovoljenj se vpiše eno od navedb iz Priloge V.“

Člen 11 se spremeni:

(a)	drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim: „Dovoljenja, izdana v skladu s to uredbo, veljajo v vsej Skupnosti 60 dni od dejanskega datuma izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000.“

(b)	doda se naslednji novi pododstavek: „Uvozna dovoljenja ne veljajo po 31. decembru leta izdaje.“

6.	Dodata se Priloga IV in Priloga V iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 3

Uredba (ES) št. 2390/98 se spremeni:

1.	Členu 1 se doda naslednji pododstavek: „Če v tej uredbi ni drugače določeno, se uporabljajo določbe uredb Komisije (ES) št. 1291/2000 (15), (ES) št. 1342/2003 (16) in (ES) št. 1301/2006 (17).

2.	Člen 2(2) se nadomesti z naslednjim: „2. V razdelek 24 uvoznega dovoljenja se vpiše ena od navedb iz Priloge I.“

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Naslednje posebne določbe se uporabijo za sprostitev v prosti promet v francoskih čezmorskih departmajih v skladu s členom 3(4) Uredbe (ES) št. 2286/2002 za proizvode pod oznakama KN 0714 10 91 in 0714 90 11:

(a)	Spremljanje tega uvoza se izvede pod enakimi pogoji kot veljajo za uvozne kvote pod zaporedno številko 09.4192.

(b)	Zahtevek za dovoljenje ne sme presegati količine 500 ton na posameznega vlagatelja.

(c)	Razdelek 8 zahtevka za dovoljenje in uvoznega dovoljenja vsebuje ime države AKP ali čezmorske države ali ozemlja, v katerem je poreklo proizvoda. Dovoljenje vzpostavlja obvezo uvoza iz navedene države ali ozemlja.

(d)	V razdelek 24 uvoznega dovoljenja se vpiše ena od navedb iz Priloge II.“

Člen 5 se spremeni:

(a)	odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „2. Države članice Komisiji sporočijo skupne količine, na katere se nanašajo zahtevki za dovoljenja, po poreklu in oznaki proizvoda, in sicer najpozneje do 13. ure (po bruseljskem času) tistega delovnega dne, ki sledi roku za predložitev zahtevkov.“

(b)	odstavek 3 se črta;

(c)	odstavek 4 se nadomesti z naslednjim: „4. Uvozno dovoljenje se izda četrti delovni dan po sporočilu iz člena 5(2).“

(d)	odstavek 5 se nadomesti z naslednjim: „5. Dovoljenja veljajo izključno za sprostitev v prosti promet v francoskih čezmorskih departmajih od dneva dejanske izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 do konca drugega meseca, ki sledi temu datumu, v okviru leta izdaje.“

5.	Dodata se Priloga I in Priloga II iz Priloge III k tej uredbi.

Člen 4

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 122, 22.5.1996, str. 15.

(2) UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(3) UL L 348, 21.12.2002, str. 5.

(4) UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(5) UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

(6) UL L 327, 18.12.1996, str. 14. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

(7) UL L 333, 21.12.1996, str. 14. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004.

(8) UL L 297, 6.11.1998, str. 7. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004.

(9) UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(10) UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

(11) UL L 238, 1.9.2006, str. 13.“

(12) UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(13) UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

(14) UL L 238, 1.9.2006, str. 13.“

(15) UL L 152, 24.6.2000, str. 1.

(16) UL L 189, 29.7.2003, str. 12.

(17) UL L 238, 1.9.2006, str. 13.“

PRILOGA I

„PRILOGA III

–	:	v bolgarščini	:	Освобождаване от мито [член 4 от Регламент (ЕО) № 2402/96]
–	:	v španščini	:	Exención del derecho de aduana [artículo 4 del Reglamento (CE) no 2402/96]
–	:	v češčini	:	Osvobozené od cla [čl. 4 nařízení (ES) č. 2402/96]
–	:	v danščini	:	Fritagelse for toldsatser (artikel 4 i forordning (EF) nr. 2402/96)
–	:	v nemščini	:	Zollfrei (Artikel 4 der Verordnung (EG) Nr. 2402/96)
–	:	v estonščini	:	Tollimaksuvaba (määruse (EÜ) nr 2402/96 artikkel 4)
–	:	v grščini	:	Απαλλαγή από τoν τελωνειακό δασμό [άρθρo 4 τoυ κανoνισμoυ (ΕΚ) αριθ. 2402/96]
–	:	v angleščini	:	Exemption from customs duty (Article 4 of Regulation (EC) No 2402/96)
–	:	v francoščini	:	exemption du droit de douane [article 4 du règlement (CE) no 2402/96]
–	:	v italijanščini	:	Esenzione dal dazio doganale [articolo 4 del regolamento (CE) n. 2402/96]
–	:	v latvijščini	:	Atbrīvošana no muitas nodevas (regulas (EK) Nr. 2402/96 4. pants)
–	:	v litovščini	:	Atleidimas nuo muito mokesčio (reglamento (EB) Nr. 2402/96 4 straipsnis)
–	:	v madžarščini	:	Vámmentesség [2402/96/EK rendelet 4. cikk]
–	:	v nizozemščini	:	Vrijgesteld van douanerecht (artikel 4 van Verordening (EG) nr. 2402/96)
–	:	v poljščini	:	Zwolnienie z należności celnych (Art. 4 rozporządzenia (WE) nr 2402/96)
–	:	v portugalščini	:	Isenção de direito aduaneiro [artigo 4.o do Regulamento (CE) n.o 2402/96]
–	:	v romunščini	:	Scutit de taxe vamale (articolul 4 din Regulamentul (CE) nr. 2402/96)
–	:	v slovaščini	:	Oslobodenie od cla (článok 4 nariadenia (ES) č. 2402/96)
–	:	v slovenščini	:	Oproščenocarinske dajatve (člen 4 Uredbe (ES) št. 2402/96)
–	:	v finščini	:	Tullivapaa (asetuksen (EY) N:o 2402/96 4 artikla)
–	:	v švedščini	:	Tullfri (artikel 4 i förordning (EG) nr 2402/96)“

PRILOGA II

„

PRILOGA IV

—	:	v bolgarščini	:	Мита, ограничени до 6 % ad valorem [Регламент (ЕО) № 2449/96]
—	:	v španščini	:	Derechos de aduana limitados al 6 % ad valorem [Reglamento (CE) no 2449/96]
—	:	v češčini	:	Clo limitované 6 % ad valorem (nařízení (ES) č. 2449/96)
—	:	v danščini	:	Toldsatsen begrænses til 6 % af værdien (Forordning (EF) nr. 2449/96)
—	:	v nemščini	:	Beschränkung des Zolls auf 6 % des Zollwerts (Verordnung (EG) Nr. 2449/96)
—	:	v estonščini	:	Väärtuseline tollimaks piiratud 6 protsendini (määrus (EÜ) nr 2449/96)
—	:	v grščini	:	Τελωνειακός δασμός κατ’ ανώτατο όριο 6 % κατ’ αξία [Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2449/96]
—	:	v angleščini	:	Customs duties limited to 6 % ad valorem (Regulation (EC) No 2449/96)
—	:	v francoščini	:	Droits de douane limités à 6 % ad valorem [règlement (CE) no 2449/96]
—	:	v italijanščini	:	Dazi doganali limitati al 6 % ad valorem [Regolamento (CE) n. 2449/96]
—	:	v latvijščini	:	Muitas nodokļi nepārsniedz 6 % ad valorem (Regula (EK) Nr. 2449/96)
—	:	v litovščini	:	Muito mokestis neviršija 6 % ad valorem (Reglamentas (EB) Nr. 2449/96)
—	:	v madžarščini	:	Mérsékelt, 6 %-os értékvám (2449/96/EK rendelet)
—	:	v nizozemščini	:	Douanerechten beperkt tot 6 % ad valorem (Verordening (EG) nr. 2449/96)
—	:	v poljščini	:	Należności celne ograniczone do 6 % ad valorem (Rozporządzenie (WE) nr 2449/96)
—	:	v portugalščini	:	Direitos aduaneiros limitados a 6 % ad valorem [Regulamento (CE) n.o 2449/96]
—	:	v romunščini	:	Taxe vamale limitate la 6 % ad valorem (Regulamentul (CE) nr. 2449/96)
—	:	v slovaščini	:	Dovozné clo so stropom 6 % ad valorem (nariadenie (ES) č. 2449/96)
—	:	v slovenščini	:	Omejitev carinskih dajatev na 6 % ad valorem (Uredba (ES) št. 2449/96)
—	:	v finščini	:	Arvotulli rajoitettu 6 prosenttiin (asetus (EY) N:o 2449/96)
—	:	v švedščini	:	Tullsatsen begränsad till 6 % av värdet (Förordning (EG) nr 2449/96)

PRILOGA V

—	:	v bolgarščini	:	Допълнителна лицензия, член 10, параграф 2 от Регламент (ЕО) № 2449/96
—	:	v španščini	:	Certificado complementario, apartado 2 del artículo 10 del Reglamento (CE) no 2449/96
—	:	v češčini	:	Licence pro dodatečné množství, čl. 10 odst. 2 nařízení (ES) č. 2449/96
—	:	v danščini	:	Supplerende licens, forordning (EF) nr. 2449/96, artikel 10, stk. 2
—	:	v nemščini	:	Zusätzliche Lizenz — Artikel 10 Absatz 2 der Verordnung (EG) Nr. 2449/96
—	:	v estonščini	:	Lisakoguse litsents, määruse (EÜ) nr 2449/96 artikli 10 lõige 2
—	:	v grščini	:	Συμπληρωματικό πιστοποιητικό — Άρθρο 10 παράγραφος 2 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 2449/96
—	:	v angleščini	:	Licence for additional quantity, Article 10(2) of Regulation (EC) No 2449/96
—	:	v francoščini	:	Certificat complémentaire, règlement (CE) no 2449/96, article 10, paragraphe 2
—	:	v italijanščini	:	Titolo complementare, regolamento (CE) n. 2449/96, articolo 10, paragrafo 2
—	:	v latvijščini	:	Atļauja par papildu daudzumu, Regulas (EK) Nr. 2449/96 10. panta 2. punkts
—	:	v litovščini	:	Papildomoji licencija, Reglamento (EB) Nr. 2449/96 10 straipsnio 2 dalis
—	:	v madžarščini	:	Kiegészítő engedély, 2449/96/EK rendelet 10. cikk (2) bekezdés
—	:	v nizozemščini	:	Aanvullend certificaat — artikel 10, lid 2, van Verordening (EG) nr. 2449/96
—	:	v poljščini	:	Uzupełniające pozwolenie, rozporządzenie (WE) nr 2449/96 art. 10 ust. 2
—	:	v portugalščini	:	Certificado complementar, n.o 2 do artigo 10.o do Regulamento (CE) n.o 2449/96
—	:	v romunščini	:	Licenţă complementară, articolul 10 alineatul (2) din Regulamentul (CE) nr. 2449/96
—	:	v slovaščini	:	Dodatočné povolenie, článok 10 ods. 2 nariadenia (ES) č. 2449/96
—	:	v slovenščini	:	Dovoljenje za dodatne količine, člen 10(2), Uredba (ES) št. 2449/96
—	:	v finščini	:	Lisätodistus, asetuksen (EY) N:o 2449/96 10 artiklan 2 kohta
—	:	v švedščini	:	Kompletterande licens, artikel 10.2 i förordning (EG) nr 2449/96

“

PRILOGA III

„

PRILOGA I

—

v bolgarščini

—

продукт АКТБ:

—	освобождаване от мито

—	Регламент (ЕО) № 2286/2002, член 1, параграф 3

—

v španščini

—

Producto ACP:

—	exención del derecho de aduana

—	apartado 3 del artículo 1 del Reglamento (CE) no 2286/2002

—

v češčini

—

Produkt AKT:

—	osvobozené od cla

—	nařízení (ES) č. 2286/2002 čl. 1 ods. 3

—

v danščini

—

AVS-produkt:

—	toldfritagelse

—	forordning (EF) nr. 2286/2002: artikel 1, stk. 3

—

v nemščini

—

Erzeugnis AKP:

—

Zollfrei

—	Verordnung (EG) Nr. 2286/2002, Artikel 1 Absatz 3

—

v estonščini

—

AKV riikide toode:

—	Tollimaksuvaba

—	Määruse (EÜ) nr 2286/2002 artikli 1 lõige 3

—

v grščini

—

Πρoϊόν ΑΚΕ:

—	Απαλλαγή από δασμoύς

—	Κανoνισμός (ΕΚ) αριθ. 2286/2002 άρθρo 1 παράγραφoς 3

—

v angleščini

—

ACP product:

—	exemption from customs duty

—	Regulation (EC) No 2286/2002, Article 1(3)

—

v francoščini

—

produit ACP:

—	exemption du droit de douane

—	règlement (CE) no 2286/2002, article 1, paragraphe 3

—

v italijanščini

—

prodotto ACP:

—	esenzione dal dazio doganale

—	regolamento (CE) n. 2286/2002, articolo 1, paragrafo 3

—

v latvijščini

—

AĀK produkts:

—	atbrīvots no muitas nodevas

—	Regulas (EK) Nr. 2286/2002 1. panta 3. daļa

—

v litovščini

—

AKR produktas:

—	atleistas nuo muito mokesčio

—	Reglamento (EB) Nr. 2286/2002 1 straipsnio 3 dalis

—

v madžarščini

—

AKCS-termék:

—

vámmentes

—	2286/2002/EK rendelet, 1. cikk (3) bekezdés

—

v nizozemščini

—

Product ACS:

—	vrijgesteld van douanerecht

—	Verordening (EG) nr. 2286/2002: artikel 1, lid 3

—

v poljščini

—

Produkt AKP:

—	zwolnienie z należności celnych

—	art. 1 ust. 3 rozporządzenia (WE) nr 2286/2002

—

v portugalščini

—

produto ACP:

—	isenção do direito aduaneiro

—	Regulamento (CE) n.o 2286/2002, n.o 3 do artigo 1.o

—

v romunščini

—

produs ACP:

—	scutit de taxe vamale

—	Regulamentul (CE) nr. 2286/2002, articolul 1 alineatul (3)

—

v slovaščini

—

Výrobok zo štátov AKP

—	oslobodenie od cla

—	nariadenie (ES) č. 2286/2002, článok 1 odsek 3

—

v slovenščini

—

AKP proizvodi

—	oproščeni carinskih dajatev

—	Uredba (ES) št. 2286/2002, člen 1(3)

—

v finščini

—

AKT-maista:

—	Tullivapaa

—	asetuksen (EY) N:o 2286/2002 1 artiklan 3 kohta

—

v švedščini

—

AVS-produkt:

—

Tullfri

—	Förordning (EG) nr 2286/2002 artikel 1.3

PRILOGA II

—

v bolgarščini

—

продукт АКТБ/ОСТ:

—	освобождаване от мито

—	Регламент (ЕО) № 2286/2002, член 3, параграф 4

—	важи изключително за пускане в свободно обръщение в отвъдморските департаменти

—

v španščini

—

Producto ACP/PTU:

—	exención del derecho de aduana

—	apartado 4 del artículo 3 del Reglamento (CE) no 2286/2002

—	exclusivamente válido para el despacho a libre práctica en los departamentos de Ultramar

—

v češčini

—

AKT/ZZÚ produkty:

—	osvobozeno od cla

—	nařízení (ES) č. 2286/2002 čl. 3 ods. 4

—	platné výhradně pro vydání do volného oběhu v zámořských zemích a územích

—

v danščini

—

AVS/OLT-produkt:

—	toldfritagelse

—	forordning (EF) nr. 2286/2002: artikel 3, stk. 4

—	gælder udelukkende for overgang til fri omsætning i de oversøiske departementer

—

v nemščini

—

Erzeugnis AKP/ÜLG:

—

Zollfrei

—	Verordnung (EG) Nr. 2286/2002, Artikel 3 Absatz 4

—	gilt ausschließlich für die Abfertigung zum freien Verkehr in den französischen überseeischen Departements

—

v estonščini

—

AKV/ÜMT riikide toode:

—	Tollimaksuvaba

—	Määruse (EÜ) nr 2286/2002 artikli 3 lõige 4

—	Jõus ainult vabasse ringlusesse laskmiseks ülemeremaadel ja–territooriumitel

—

v grščini

—

Πρoϊόν ΑΚΕ/YΧΕ:

—	Απαλλαγή από δασμoύς

—	Κανoνισμός (ΕΚ) αριθ. 2286/2002 άρθρo 3 παράγραφoς 4

—	Iσχύει απoκλειστικά για μία θέση σε ελεύθερη κυκλo-φoρία στα Υπερπόντια Διαμερίσματα

—

v angleščini

—

ACP/OCT product:

—	exemption from customs duty

—	Regulation (EC) No 2286/2002, Article 3(4)

—	valid exclusively for release for free circulation in the overseas departments

—

v francoščini

—

produit ACP/PTOM:

—	exemption du droit de douane

—	règlement (CE) no 2286/2002, article 3, paragraphe 4

—	exclusivement valable pour une mise en libre pratique dans les départements d'outre-mer

—

v italijanščini

—

prodotto ACP/PTOM:

—	esenzione dal dazio doganale

—	regolamento (CE) n. 2286/2002, articolo 3, paragrafo 4

—	valido esclusivamente per l'immissione in libera pratica nei DOM

—

v latvijščini

—

AĀK/AZT produkts:

—	atbrīvots no muitas nodevas

—	Regulas (EK) Nr. 2286/2002 3. panta 4. daļa

—	ir derīgs laišanai brīvā apgrozībā vienīgi aizjūru teritorijās

—

v litovščini

—

AKR/UŠT produktas:

—	atleistas nuo muito mokesčio

—	Reglamento (EB) Nr. 2286/2002 3 straipsnio 4 dalis

—	galioja leidimui į laisvą apyvartą tiktai užjūrio šalių teritorijose

—

v madžarščini

—

AKCS/TOT-termék:

—

vámmentes

—	2286/2002/EK rendelet, 3. cikk (4) bekezdés

—	kizárólag a tengerentúli területeken történő szabad forgalomba bocsátás esetén érvényes

—

v nizozemščini

—

Product ACS/LGO:

—	vrijgesteld van douanerecht

—	Verordening (EG) nr. 2286/2002: artikel 3, lid 4

—	geldt uitsluitend voor het in het vrije verkeer brengen in de Franse overzeese departementen

—

v poljščini

—

Produkt AKP/KTZ:

—	zwolnienie z należności celnych

—	art. 3 ust. 4 rozporządzenia (WE) nr 2286/2002

—	ważne wyłącznie dla wprowadzenia do wolnego obrotu w departamentach zamorskich

—

v portugalščini

—

produto ACP/PTU:

—	isenção do direito aduaneiro

—	Regulamento (CE) n.o 2286/2002, n.o 4 do artigo 3.o

—	válido exclusivamente para uma introdução em livre prática nos departamentos ultramarinos

—

v romunščini

—

produs ACP/TTPM:

—	scutit de taxe vamale

—	Regulamentul (CE) nr. 2286/2002, articolul 3 alineatul (4)

—	valabil doar pentru punerea în liberă circulaţie în departamentele de peste mări

—

v slovaščini

—

výrobok zo štátov AKP/ZKU

—	oslobodenie od cla

—	nariadenie (ES) č. 2286/2002, článok 3 odsek 4

—	platné výhradne pre uvoľnenie do voľného obehu v zámorských krajinách a územiach

—

v slovenščini

—

AKP/ČDO

—	oproščene carinskih dajatev

—	Uredba (ES) št. 2286/2002, člen 3(4)

—	Veljavna samo za sproščenje prostega pretoka v prekomorskih področjih

—

v finščini

—

AKT-maista/Merentakaisista maista ja merentakaisilta alueilta peräisin oleva tuote:

—	Tullivapaa

—	asetuksen (EY) N:o 2286/2002 3 artiklan 4 kohta

—	voimassa ainoastaan merentakaisilla alueilla vapaaseen liikkeeseen laskemiseksi

—

v švedščini

—

AVS/ULT-produkt:

—

Tullfri

—	Förordning (EG) nr 2286/2002 artikel 3.4

—	Uteslutande avsedd för övergång till fri omsättning i de utomeuropeiska länderna och territorierna

“

20.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 364/57

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1885/2006

z dne 19. decembra 2006

o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za manioko s poreklom iz Tajske v letu 2007

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1095/96 z dne 18. junija 1996 o izvajanju koncesij, določenih v seznamu CXL, sestavljenem po zaključku pogajanj v okviru člena XXIV(6) GATT (1), in zlasti člena 1(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Med večstranskimi trgovinskimi pogajanji v okviru Svetovne trgovinske organizacije se je Skupnost za štiriletno obdobje zavezala odpreti tarifne kvote, omejene na 21 milijonov ton proizvodov s poreklom iz Tajske, uvrščenih v oznake KN 0714 10 10, 0714 10 91 in 0714 10 99, ob zmanjšanju carin na 6 %. To kvoto odpre in upravlja Komisija.

(2)

Ohranjati je treba sistem upravljanja, ki zagotavlja, da se lahko v okviru te kvote uvaža le proizvode s poreklom iz Tajske. Izdaja uvoznega dovoljenja mora biti zaradi tega še naprej pogojena s predložitvijo izvoznega dovoljenja, izdanega s strani tajskih oblasti, na podlagi vzorca, ki ga je Tajska uradno sporočila Komisiji.

(3)	Ker se je uvoz zadevnih proizvodov na trg Skupnosti običajno upravljal na podlagi koledarskega leta, je treba ta sistem ohraniti. Zaradi tega je treba odpreti kvoto za leto 2007.

(4)

Uvoz proizvodov, ki so uvrščeni pod oznake KN 0714 10 10, 0714 10 91 in 0714 10 99, je pogojen s predložitvijo uvoznega dovoljenja v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj ter potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (2), in z Uredbo Komisije (ES) št. 1342/2003 z dne 28. julija 2003 o določitvi posebnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj za žita in riž (3).

(5)

Uredba Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (4), se uporablja za uvozna dovoljenja za obdobja tarifnih kvot, ki se začnejo 1. januarja 2007. Uredba (ES) št. 1301/2006 določa zlasti pravila glede zahtevkov, statusa vlagatelja in izdaje dovoljenj. Ta uredba omejuje trajanje veljavnosti dovoljenj na zadnji dan obdobja tarifne kvote in se uporablja ne glede na dodatne pogoje ali odstopanja, ki jih predvidevajo sektorska pravila.

(6)

Glede na predhodne izkušnje in ob upoštevanju, da koncesija Skupnosti predvideva za štiri leta skupno količino 21 000 000 ton z letnim maksimumom 5 500 000 ton, je priporočljivo obdržati ukrepe, ki pod nekaterimi pogoji olajšujejo sprostitev v prost promet količin proizvodov, ki prekoračujejo količine, navedene v uvoznih dovoljenjih, ali dopuščajo, da se razlika med količino, navedeno v uvoznih dovoljenjih, in manjšo, dejansko uvoženo količino, prenese naprej.

(7)	Zaradi pravilne uporabe sporazuma je potreben strog in sistematičen nadzor, pri katerem se upoštevajo informacije o tajskih izvoznih dovoljenjih in postopkih tajskih oblasti za izdajo izvoznih dovoljenj.

(8)	Kadar zahtevane količine presegajo razpoložljive količine, je treba predvideti mehanizem zmanjšanja količin, da se ne preseže letne predvidene količine.

(9)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za žita –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

ODPIRANJE KVOT

Člen 1

1. Za proizvode s poreklom iz Tajske, uvrščene v oznake KN 0714 10 10, 0714 10 91 in 0714 10 99, se odpre uvozna tarifna kvota za 5 500 000 ton manioke za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2007.

V okviru te kvote se veljavna carinska stopnja določi na 6 % ad valorem.

Zaporedna številka kvote je 09.4008.

2. Za proizvode iz odstavka 1 velja režim, predviden s to uredbo, pod pogojem da so uvoženi na podlagi uvoznih dovoljenj, izdanih ob upoštevanju predložitve izvoznega dovoljenja v Skupnost, ki ga izdajo Department of Foreign Trade, Ministry of Commerce, Government of Thailand (v nadaljevanju „izvozno dovoljenje“).

3. Določbe iz uredb (ES) št. 1291/2000, (ES) št. 1342/2003 in (ES) št. 1301/2006 se uporabijo, razen če ni drugače določeno s to uredbo.

POGLAVJE II

IZVOZNA DOVOLJENJA

Člen 2

1. Izvozno dovoljenje se sestavi v izvirniku in najmanj eni kopiji na podlagi obrazca iz Priloge I.

Velikost obrazca je približno 210 × 297 milimetrov. Izvirnik se sestavi na belem papirju z ozadjem s tiskanim vzorcem „guilloche“ rumene barve, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

2. Izvozno dovoljenje se izpolni v angleškem jeziku.

3. Izvirnik in kopije izvoznega dovoljenja se izpolnijo s pisalnim strojem ali ročno. V zadnjem primeru se izpolnijo s črnilom in z velikimi črkami.

4. Na vsakem izvoznem dovoljenju mora biti navedena vnaprej natisnjena zaporedna številka; v zgornjem delu mora biti navedena tudi številka dovoljenja. Na kopijah so navedene enake številke kakor na izvirniku.

Člen 3

1. Izvozno dovoljenje je veljavno 120 dni od datuma izdaje. Datum izdaje dovoljenja se vključi v obdobje veljavnosti tega dovoljenja.

Dovoljenje je veljavno le ob pravilni izpolnitvi različnih rubrik in ustrezni potrditvi v skladu z odstavkom 2. V rubriki „shipped weight“ je treba v celoti izpisati količino in jo navesti tudi v številkah.

2. Izvozno dovoljenje se ustrezno potrdi, če je v njem naveden datum izdaje in ima žig organa izdaje dovoljenja in podpis pooblaščene osebe ali pooblaščenih oseb.

POGLAVJE III

UVOZNA DOVOLJENJA

Člen 4

Zahtevki za uvozna dovoljenja za proizvode, ki so uvrščeni pod oznake KN 0714 10 10, 0714 10 91 in 0714 10 99 s poreklom iz Tajske, se skupaj z izvirnikom izvoznega dovoljenja predložijo pristojnim organom držav članic.

Izvirnik izvoznega dovoljenja shrani organ, ki izdaja izvozna dovoljenja. Če pa se zahtevek za uvozno dovoljenje nanaša le na del količine, navedene na izvoznem dovoljenju, organ za izdajo dovoljenj na izvirniku navede količino, za katero je bil izvirnik uporabljen, in ga potem, ko ga opremi z žigom, vrne zadevni stranki.

Za izdajo uvoznega dovoljenja se upošteva le količina, navedena v rubriki „shipped weight“ izvoznega dovoljenja.

Člen 5

Ob ugotovitvi, da so dejansko raztovorjene količine v pošiljki večje od skupne številčne navedbe na uvoznem dovoljenju ali uvoznih dovoljenjih za to pošiljko, pristojni organi, ki so izdali uvozno dovoljenje ali uvozna dovoljenja, na zahtevo uvoznika v elektronski obliki sporočijo Komisiji za vsak posamezen primer in čim prej številko ali številke tajskih izvoznih dovoljenj, številko ali številke uvoznih dovoljenj, preseženo količino in ime ladje.

Komisija naveže stike s tajskimi organi zaradi priprave novih izvoznih dovoljenj.

Pred pripravo novih dovoljenj se presežne količine v skladu s to uredbo ne smejo sprostiti v prost promet, razen ob predložitvi novih uvoznih dovoljenj za zadevne količine.

Nova uvozna dovoljenja se izdajo v skladu s pogoji iz člena 10.

Člen 6

Z odstopanjem od tretjega odstavka člena 5 in ob ugotovitvi, da dejansko raztovorjene količine v dani pošiljki ne prekoračujejo količin iz predloženega uvoznega dovoljenja ali predloženih uvoznih dovoljenj za več kot 2 %, pristojni organi države članice, v kateri se blago sprosti v prost promet, na zahtevo uvoznika odobrijo sprostitev v prost promet presežnih količin s plačilom carine največ 6 % ad valorem in proti plačilu varščine s strani uvoznika v znesku, ki je enak razliki med dajatvijo, določeno v skupni carinski tarifi, in plačano dajatvijo.

Varščina se sprosti ob predložitvi dodatnega uvoznega dovoljenja za zadevne količine pri pristojnih organih države članice, v kateri se blago sprosti v prost promet. Za dodatna dovoljenja varščina iz člena 15(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000 ali člena 8 te uredbe ni potrebna.

Dodatna uvozna dovoljenja se izdajo v skladu s pogoji iz člena 10 in ob predložitvi enega ali več novih izvoznih dovoljenj, ki jih izdajo tajski organi.

V rubriko 20 dodatnih uvoznih dovoljenj se vnese enega od naslednjih navedb iz Priloge II.

Razen v primerih višje sile varščina zapade za količine, za katere dodatno uvozno dovoljenje ni predloženo v roku štirih mesecev od datuma prejema deklaracije o sprostitvi v prost promet, navedene v prvem pododstavku. Varščina zlasti zapade za količine, za katere v skladu s členom 10(1) ni bilo izdano nobeno dodatno uvozno dovoljenje.

Potem ko je pristojni organ vnesel količino dodatnega uvoznega dovoljenja in vnos dovoljenj ter je bila varščina iz prvega pododstavka sproščena, se dovoljenje nemudoma vrne organu izdaje.

Člen 7

Zahtevki za uvozna dovoljenja v okviru te uredbe se lahko predložijo v vseh državah članicah, izdana dovoljenja pa so veljavna na celotnem območju Skupnosti.

Četrta alinea prvega pododstavka člena 5(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000 se ne uporablja za uvoz, izveden na podlagi te uredbe.

Člen 8

Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (ES) št. 1342/2003 znaša v tej uredbi predvidena varščina, ki se nanaša na uvozna dovoljenja, 5 EUR na tono.

Člen 9

1. Rubrika 8 zahtevka za uvozna dovoljenja in dovoljenja samega je označena z navedbo „Tajska“.

2. Uvozna dovoljenja vsebujejo:

(a)	v rubriki 24 eno od navedb iz Priloge III;

(b)

v rubriki 20 naslednje podatke:

(i)	ime ladje, navedene v tajskem izvoznem dovoljenju;

(ii)	številko in datum tajskega izvoznega dovoljenja.

3. Uvozno dovoljenje se lahko sprejme kot dokazilo k deklaraciji o sprostitvi v prost promet le, če je prikazano, zlasti s kopijo tovornega lista, ki jo predloži zadevna stranka, da so bili proizvodi, za katere je bil vložen zahtevek za sprostitev v prost promet, pripeljani v Skupnost z ladjo, navedeno v uvoznem dovoljenju.

4. Ob upoštevanju člena 6 te uredbe in z odstopanjem od člena 8(4) Uredbe (ES) št. 1291/2000, količina, sproščena v prost promet, ne sme prekoračiti količine, navedene v rubrikah 17 in 18 uvoznega dovoljenja. V ta namen se v rubriko 19 navedenega dovoljenja vpiše številka 0.

Člen 10

1. Kadar zahtevki za dovoljenja presegajo količino iz člena 1, Komisija določi koeficient dodelitve, ki se uporabi za zahtevane količine, ali pa se odloči, da zahtevke zavrne.

2. Uvozna dovoljenja se izdajo na peti delovni dan po dnevu vložitve zahtevka, razen če Komisija sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 1.

3. V primeru določitve koeficienta dodelitve po odstavku 1 je zahtevke mogoče umakniti v roku desetih delovnih dni po datumu objave tega koeficienta.

V primeru umaknitve zahtevkov se dodeljena dovoljenja v skladu z odstavkom 2 vrnejo.

Ob umiku zahtevkov se sprosti varščina. Varščina se prav tako sprosti za zavrnjene zahtevke.

4. Če pogoji, ki urejajo izdajo uvoznega dovoljenja, niso bili izpolnjeni, lahko Komisija po potrebi in po posvetovanju s tajskimi oblastmi sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 11

Z odstopanjem od člena 6 Uredbe (ES) št. 1342/2003 se zadnji dan obdobja veljavnosti uvoznega dovoljenja ujema z zadnjim dnevom veljavnosti ustreznega izvoznega dovoljenja z dodatkom 30 dni. Toda v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1301/2006 ta zadnji dan veljavnosti ne sme biti poznejši od 31. decembra 2007.

Člen 12

1. Države članice sporočijo Komisiji samo po elektronski pošti preko obrazcev, ki jih da na voljo Komisija, in pod določenimi pogoji uveljavljenega informacijskega sistema Komisije vsak delovni dan za vsak zahtevek za izdajo uvoznega dovoljenja naslednje informacije:

(a)	količino, za katero je bil vložen zahtevek za vsako uvozno dovoljenje, po potrebi z navedbo „dodatno uvozno dovoljenje“;

(b)	številko predloženega izvoznega dovoljenja, ki je navedena v zgornji rubriki dovoljenja;

(c)	datum izdaje izvoznega dovoljenja;

(d)	skupno količino, za katero je bilo izdano izvozno dovoljenje.

2. Najpozneje do konca prvih šestih mesecev leta 2008 pošljejo organi, pristojni za izdajo uvoznih dovoljenj, Komisiji v elektronski obliki, pod pogoji v odstavku 1, celoten seznam neprevzetih količin, potrjenih na hrbtni strani uvoznih dovoljenj, ime ladje in številko prevozne pogodbe v Evropsko skupnost ter številke zadevnih izvoznih dovoljenj.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 146, 20.6.1996, str. 1.

(2) UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1713/2006 (UL L 321, 21.11.2006, str. 11).

(3) UL L 189, 29.7.2003, str. 12. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1713/2006.

(4) UL L 238, 1.9.2006, str. 13.

PRILOGA I

PRILOGA II

—	:	v bolgarščini	:	Допълнителна лицензия, член 6 от Регламент (ЕО) № 1885/2006,
—	:	v španščini	:	Certificado complementario, artículo 6 del Reglamento (CE) no 1885/2006,
—	:	v češčini	:	Licence pro dodatečné množství, čl. 6 nařízení (ES) č. 1885/2006,
—	:	v danščini	:	Supplerende licens, forordning (EF) nr. 1885/2006, artikel 6,
—	:	v nemščini	:	Zusätzliche Lizenz — Artikel 6 der Verordnung (EG) Nr. 1885/2006,
—	:	v estonščini	:	Lisakoguse litsents, määruse (EÜ) nr 1885/2006 artikkel 6,
—	:	v grščini	:	Συμπληρωματικό πιστοποιητικό — Άρθρο 6 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 1885/2006,
—	:	v angleščini	:	Licence for additional quantity, Article 6 of Regulation (EC) No 1885/2006,
—	:	v francoščini	:	Certificat complémentaire, règlement (CE) no 1885/2006, article 6,
—	:	v italijanščini	:	Titolo complementare, regolamento (CE) n. 1885/2006 articolo 6,
—	:	v latvijščini	:	Atļauja par papildu daudzumu, Regulas (EK) Nr. 1885/2006 6. pants,
—	:	v litovščini	:	Papildomoji licencija, Reglamento (EB) Nr. 1885/2006 6 straipsnio,
—	:	v madžarščini	:	Kiegészítő engedély, 1885/2006/EK rendelet 6. cikk,
—	:	v nizozemščini	:	Aanvullend certificaat — artikel 6 van Verordening (EG) nr. 1885/2006,
—	:	v poljščini	:	Uzupełniające pozwolenie, rozporządzenie (WE) nr 1885/2006 art. 6,
—	:	v portugalščini	:	Certificado complementar, artigo 6.o do Regulamento (CE) n.o 1885/2006,
—	:	v romunščini	:	Licenţă pentru cantitatea excedentară, articolul 6 din Regulamentul nr. 1885/2006,
—	:	v slovaščini	:	Dodatočné povolenie, článok 6 nariadenia (ES) č. 1885/2006,
—	:	v slovenščini	:	Dovoljenje za dodatne količine, člen 6, Uredba (ES) št. 1885/2006,
—	:	v finščini	:	Lisätodistus, asetus (EY) N:o 1885/2006 6 artikla,
—	:	v švedščini	:	Kompletterande licens, artikel 6 i förordning (EG) nr 1885/2006.

PRILOGA III

—	:	v bolgarščini	:	Мита, ограничени до 6 % ad valorem [Регламент (ЕО) № 1885/2006],
—	:	v španščini	:	Derechos de aduana limitados al 6 % ad valorem [Reglamento (CE) no 1885/2006],
—	:	v češčini	:	Clo limitované 6 % ad valorem (nařízení (ES) č. 1885/2006),
—	:	v danščini	:	Toldsatsen begrænses til 6 % af værdien (forordning (EF) nr. 1885/2006),
—	:	v nemščini	:	Beschränkung des Zolls auf 6 % des Zollwerts (Verordnung (EG) Nr. 1885/2006),
—	:	v estonščini	:	Väärtuseline tollimaks piiratud 6 protsendini (määrus (EÜ) nr 1885/2006),
—	:	v grščini	:	Τελωνειακός δασμός κατ’ ανώτατο όριο 6 % κατ’ αξία [κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 1885/2006],
—	:	v angleščini	:	Customs duties limited to 6 % ad valorem (Regulation (EC) No 1885/2006),
—	:	v francoščini	:	Droits de douane limités á 6 % ad valorem [règlement (CE) no 1885/2006],
—	:	v italijanščini	:	Dazi doganali limitati al 6 % ad valorem [regolamento (CE) n. 1885/2006],
—	:	v latvijščini	:	Muitas nodokļi nepārsniedz 6 % ad valorem (Regula (EK) Nr. 1885/2006),
—	:	v litovščini	:	Muito mokestis neviršija 6 % ad valorem (Reglamentas (EB) Nr. 1885/2006),
—	:	v madžarščini	:	Mérsékelt, 6 %-os értékvám (1885/2006/EK rendelet),
—	:	v nizozemščini	:	Douanerechten beperkt tot 6 % ad valorem (Verordening (EG) nr. 1885/2006),
—	:	v poljščini	:	Należności celne ograniczone do 6 % ad valorem (Rozporządzenie (WE) nr 1885/2006),
—	:	v portugalščini	:	Direitos aduaneiros limitados a 6 % ad valorem [Regulamento (CE) n.o 1885/2006],
—	:	v romunščini	:	Taxe vamale limitate la 6 % ad valorem (Regulamentul (CE) nr. 1885/2006),
—	:	v slovaščini	:	Dovozné clo so stropom 6 % ad valorem (Nariadenie (ES) č. 1885/2006),
—	:	v slovenščini	:	Omejitev carinskih dajatev na 6 % ad valorem (Uredba (ES) št. 1885/2006),
—	:	v finščini	:	Arvotulli rajoitettu 6 prosenttiin (asetus (EY) N:o 1885/2006),
—	:	v švedščini	:	Tullsatsen begränsad till 6 % av värdet (förordning (EG) nr 1885/2006).

20.12.2006

Uradni list Evropske unije

L 364/68

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1888/2006

z dne 19. decembra 2006

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (osnovna uredba) ter zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Začetek

(1)

Pritožbo o uvozu nekaterih vrst pripravljene in konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske je 13. februarja 2006 vložilo združenje Association Européenne des Transformateurs de Maïs Doux (AETMD, v nadaljevanju „pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru okrog 70 % celotne proizvodnje pripravljene ali konzervirane sladke koruze Skupnosti.

(2)	Pritožba je vsebovala dokaze o dampinškem uvozu zadevnega proizvoda in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)	Postopek se je začel 28. marca 2006 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije (2).

2. Stranke v postopku

(4)

Komisija je o začetku protidampinškega postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, in njihova združenja, združenja potrošnikov, predstavnike države izvoznice ter proizvajalce Skupnosti. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(5)	Glede na veliko število proizvajalcev izvoznikov, proizvajalcev in uvoznikov Skupnosti, vključenih v to preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Da bi Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je proizvajalce izvoznike, proizvajalce in uvoznike Skupnosti ter predstavnike, ki nastopajo v njihovem imenu, pozvala, da se javijo in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom v 15 dneh od objave obvestila o začetku, kot je določeno v obvestilu o začetku.

(7)	Po pregledu predloženih informacij in glede na sorazmerno majhno število proizvajalcev in uvoznikov Skupnosti, pripravljenih za nadaljnje sodelovanje je bilo sklenjeno, da je vzorčenje potrebno le v zvezi z izvozniki. Komisija je izbrala vzorec štirih proizvajalcev izvoznikov.

(8)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala in interesa Skupnosti. Komisija je zato poslala vprašalnike proizvajalcev izvoznikov, ki so bili vključeni v vzorec. V zvezi s proizvajalci in uvozniki Skupnosti je Komisija poslala vprašalnike vsem družbam, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, nato pa je bilo končno ugotovljeno, da vzorčenje ni potrebno. Komisija je vprašalnike poslala tudi vsem prodajalcem na drobno iz Skupnosti, ki so bili omenjeni v pritožbi, in združenjem potrošnikov.

(9)	Izpolnjene vprašalnike je predložilo pet proizvajalcev izvoznikov iz Tajske, šest proizvajalcev Skupnosti, nepovezan uvoznik iz Skupnosti in prodajalec na drobno iz Skupnosti. Svoje stališče so izrazili tudi tajski organi.

(10)

Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

proizvajalci Skupnosti:

—	Bonduelle Conserve International SAS, Renescure, Francija,

—	Bonduelle Nagykoros Kft., Nagykoros, Madžarska,

—	Compagnie Générale de Conserve SICA SA, Theix, Francija,

—	Conserve Italia SCA, San Lazzaro di Savena, Italija;

(b)

proizvajalci izvozniki na Tajskem:

—	Malee Sampran Public Co., Ltd., Pathumthani,

—	Karn Corn Co., Ltd, Bangkok,

—	River Kwai International Food Industry Co., Ltd, Bangkok,

—	Sun Sweet Co., Ltd, Chiangmai.

(11)	Vsem zainteresiranim strankam, ki so zaprosile za zaslišanje in navedle posebne razloge, za zaslišanje, je bilo zaslišanje odobreno.

3. Obdobje preiskave

(12)	Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Ob upoštevanju gibanj, pomembnih za oceno škode, je Komisija analizirala podatke za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005 („obravnavano obdobje“).

B. ZADEVNI PROIZVOD IN PODOBNI PROIZVODI

1. Zadevni proizvod

(13)

Zadevni proizvod je sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, običajno uvrščena pod oznako KN ex 2001 90 30, ter sladka koruza (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjena, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, običajno uvrščena pod oznako KN ex 2005 80 00, s poreklom iz Tajske.

(14)	Preiskava je pokazala, da imajo vse različne vrste zadevnega proizvoda, kljub razlikam pri konzerviranju, enake osnovne biološke in kemijske lastnosti ter se dejansko uporabljajo za iste namene.

2. Podobni proizvod

(15)

Za sladko koruzo, ki jo v Skupnosti proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, in sladko koruzo, proizvedeno in prodano na Tajskem, je bilo ugotovljeno, da imata dejansko enake fizikalne in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot sladka koruza, proizvedena na Tajskem in prodana za izvoz v Skupnost. Zato se začasno šteje, da sta ta dva proizvoda podobna v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. DAMPING

1. Vzorčenje

(16)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je bilo vzorčenje v obvestilu o začetku predvideno za proizvajalce izvoznike na Tajskem. Skupaj je na vprašalnik za vzorčenje v roku odgovorilo in zagotovilo potrebne informacije 20 družb. Vendar ena od teh družb ni ne proizvajala ne izvažala zadevnega proizvoda, saj je bila domači trgovec in ne proizvajalec izvoznik, ter je zato ni bilo mogoče upoštevati pri določitvi vzorca. Razen tega tri družbe zadevnega proizvoda niso izvažale v Skupnost v obdobju preiskave. Skupaj se je 16 družb štelo za sodelujoče stranke.

(17)	Vzorec izvoznikov je bil izbran v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza iz Tajske v Skupnost, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času.

(18)

V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe se je Komisija posvetovala s tajskimi organi in izvozniki o svoji nameri, da izbere vzorec štirih družb, ki predstavljajo 52 % izvoza zadevnega proizvoda iz Tajske v Skupnost. Tajski organi in nekateri izvozniki so nasprotovali izbranemu vzorcu in zahtevali, da mora vključevati več družb. Vendar je Komisija menila, da je za uresničitev najvišje mogoče ravni reprezentativnosti vzorca, ob upoštevanju rokov preiskave, primerno vključiti v vzorec le te štiri družbe, ker (i) to omogoča vključitev večjega obsega izvoza in ker (ii) je bila v času, ki je bil na voljo, izvedljiva preiskava teh štirih družb.

2. Individualna preiskava

(19)

Družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, so predložile zahteve za določitev individualnih stopenj dampinga. Vendar je zaradi številnih zahtev in velikega števila podjetij, vključenih v vzorec, prevladalo mnenje, da bi bile takšne individualne preiskave preobremenjujoče v smislu člena 17(3) osnovne uredbe in bi preprečile pravočasni zaključek preiskave. Zahteve za določitev individualnih stopenj dampinga so zato bile zavrnjene.

(20)

Ena od družb, ki ni bila izbrana v vzorec in je zahtevala določitev posameznih stopenj dampinga, je ugovarjala zavrnitvi individualne preiskave. Trdila je, da vzorčene družbe niso reprezentativne ker majhne družbe niso vključene v vzorec in vzorec ne odraža geografske razširjenosti družb na Tajskem. Ta družba je celo predložila v celoti izpolnjen vprašalnik v roku, navedenem v obvestilu o začetku. Kot je navedeno v uvodni izjavi (18), je bil vzorec obravnavan kot reprezentativen na podlagi obsega izvoza. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bilo temeljno merilo, ki se je upoštevalo pri izbiri vzorca v tej preiskavi, povezano z obsegom (tj. obsegom izvoza v Skupnost v primeru proizvajalcev izvoznikov) in ni temeljilo na nadomestnem merilu iz člena 17(1) osnovne uredbe, tj. uporaba vzorca, ki je statistično utemeljen na osnovi informacij, ki so dostopne v času izbora. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (18), ni bilo mogoče preiskati več družb, ker bi to preveč obremenilo preiskavo in bi preprečilo pravočasen zaključek preiskave. V teh okoliščinah je bila zahteva družbe po individualni preiskavi zavrnjena.

3. Normalna vrednost

(21)

Za določitev normalne vrednosti je Komisija za vsakega proizvajalca izvoznika najprej določila, ali je njegova skupna domača prodaja podobnega proizvoda reprezentativna v primerjavi z njegovim celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s prvim stavkom člena 2(2) osnovne uredbe je bilo ugotovljeno, da je domača prodaja podobnega proizvoda reprezentativna le za eno vzorčeno družbo, saj je obseg domače prodaje te družbe presegel 5 % njenega celotnega izvoza v Skupnost.

(22)

Komisija je potem za to družbo opredelila vrste podobnega proizvoda, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost. Za vsako od teh vrst je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste proizvoda je bila dovolj reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste proizvoda, izvoženega v Skupnost.

(23)

Komisija je potem proučila, ali se za domačo prodajo vsake vrste zadevnega proizvoda, prodanega na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da je bil ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam za vsako izvoženo vrsto proizvoda.

(24)

Za tiste vrste proizvodov, pri katerih je obseg prodaje proizvoda na domačem trgu po neto prodajni ceni, enaki izračunanim proizvodnim stroškom ali višji od njih, predstavljal več kot 80 % in za katere je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka proizvodnim stroškom ali višja od njih, je bila normalna vrednost za vrsto proizvoda izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste proizvoda, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(25)

Za tiste vrste proizvodov, za katere vsaj 10 %, vendar ne več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu ni bilo nižjih od proizvodnih stroškov, je bila normalna vrednost za vrsto proizvoda izračunana kot tehtano povprečje le tistih domačih prodajnih cen zadevne vrste proizvoda, ki so bile enake proizvodnim stroškom ali višje od njih.

(26)	Za tiste vrste proizvodov, pri katerih manj kot 10 % obsega prodaje na domačem trgu ni bilo nižjih od proizvodnih stroškov, se je štelo, da se prodaja zadevne vrste proizvoda ni izvajala v običajnem poteku trgovanja.

(27)

Za prodajo vrst proizvodov, ki ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja, in za vrste proizvodov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, je bilo treba normalno vrednost računsko določiti. Za to družbo je bila normalna vrednost računsko določena za okrog 80 % obsega prodaje v Skupnost.

(28)

Za vrste proizvodov iz uvodne izjave 27 je bila normalna vrednost konstruirana v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe tako, da se je proizvodnim stroškom za vsako vrsto proizvoda, ki se izvaža v Skupnost, dodal razumni znesek za prodajne, splošne in upravne stroške (stroške PSU) ter za dobiček. Na podlagi uvodnega stavka člena 2(6) osnovne uredbe je bil znesek PSU določen na osnovi stroškov PSU in dobička, ki jih je ustvarila družba pri domači prodaji podobnega proizvoda v običajnem poteku trgovine.

(29)

Za ostale tri vzorčene proizvajalce izvoznike je bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe, ker nobeden od njih ni imel reprezentativne domače prodaje. Za vse te proizvajalce izvoznike je bila normalna vrednost računsko določena tako, da se je proizvodnim stroškom za vsako vrsto proizvoda, ki se izvaža v Skupnost, dodal razumni znesek za prodajne, splošne in upravne stroške (stroške PSU) ter za dobiček, kar se po potrebi popravi, kot je dodatno razloženo v uvodni izjavi (32). Stroškov PSU in dobička ni bilo mogoče določiti na podlagi člena 2(6) osnovne uredbe, ker je le ena družba imela reprezentativno domačo prodajo.

(30)	Za dve družbi so bili stroški PSU in dobiček določeni na podlagi člena 2(6)(b), ker so ti izvozniki imeli reprezentativno prodajo proizvodov iste splošne kategorije v običajnem poteku trgovine (tj. drugi proizvodi v pločevinkah, vključno s proizvodi iz sadja in mlado koruzo v pločevinkah).

(31)	Za preostalo družbo so bili stroški PSU in dobiček določeni v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe na osnovi tehtanega povprečja stroškov PSU in dobička, ustvarjenih pri prodaji proizvodov enake splošne kategorije s strani družb z domačo prodajo teh proizvodov v običajnem poteku trgovine.

(32)	Po potrebi so bili sporočeni proizvodni stroški in stroški PSU popravljeni pred uporabo v preskusu običajnega poteka trgovine in pred računskim določanjem normalne vrednosti.

4. Izvozna cena

(33)	Vsa prodaja zadevnih proizvajalcev izvoznikov je bila opravljena neposredno nepovezanim strankam v Skupnosti. Za to prodajo je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi dejansko plačanih cen ali cen, ki jih plačajo te neodvisne stranke v Skupnosti.

(34)

En izvoznik je kupil precejšen del zadevnega proizvoda, ki se prodaja v Skupnost. Zahtevalo se je, da je treba te nakupe obravnavati kot del cestninskega sistema, ki ga je vzpostavila družba. Vendar so kupljene končne proizvode pravzaprav v celoti proizvedli drugi neodvisni proizvajalci zadevnega proizvoda. V skladu s tem se je pri določanju stopnje dampinga upoštevala le prodaja lastne proizvodnje družbe v Skupnost.

5. Primerjava

(35)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki vplivajo na primerljivost cen. Nadomestila za razlike v stroških prevoza, stroških čezmorskega prevoza in zavarovanja, stroških ravnanja, stroških natovarjanja in drugih tozadevnih stroških, stroških provizij in kredita ter bančnih stroških v zvezi s pretvorbo valut so bila dodeljena, če so bila primerna in utemeljena, ter po potrebi prilagojena.

(36)

Proizvajalca izvoznika, omenjena v uvodni izjavi (30), sta zahtevala prilagoditev zaradi razlik v ravni trgovanja v skladu s členom 2(10)(d)(i) in (ii) ali v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe. Ta proizvajalca izvoznika sta trdila, da se cene proizvodov z lastno blagovno znamko razlikujejo od cen proizvodov z blagovno znamko prodajalcev na drobno. Ker so se v Skupnost izvažali le proizvodi z blagovno znamko prodajalca na drobno, medtem ko je domača prodaja proizvodov splošne kategorije vključevala proizvode z lastno blagovno znamko in proizvode z blagovno znamko prodajalca, je bila izvedena prilagoditev v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe. Raven prilagoditve je bila ocenjena na podlagi odnosa stopenj dobička, dobljenih s strani industrije Skupnosti v zvezi s proizvodi z lastno blagovno znamko in v zvezi z vsemi proizvodi.

6. Stopnja dampinga

(37)	V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile posamezne stopnje dampinga za vzorčene proizvajalce izvoznike določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(38)

Na podlagi tega so vrednosti začasnih stopenj dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

Družba	Začasna stopnja dampinga
Karn Corn	4,3 %
Malee Sampran	17,5 %
River Kwai	15,0 %
Sun Sweet	11,2 %

(39)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile izbrane v vzorec, je bila stopnja dampinga določena na osnovi tehtane povprečne stopnje dampinga družb, izbranih v vzorec, v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Ta tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotkih cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, znaša 13,2 %.

(40)

Za proizvajalce izvoznike, ki niso sodelovali, je bila stopnja dampinga določena na osnovi dostopnih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Zato je bila najprej določena raven sodelovanja. Primerjava med podatki Eurostata v zvezi z uvozom s poreklom iz Tajske in odgovori na vprašalnik za vzorčenje je pokazala, da je raven sodelovanja visoka (več kot 92 %). V skladu s tem in ker ni bilo dokazov, da imajo nesodelujoče družbe nižjo stopnjo dampinga, se je zdelo primerno, da se stopnja dampinga za ostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, določi na ravni najvišje ugotovljene stopnje dampinga za družbe, vključene v vzorec. Ta pristop je v skladu s stalno prakso institucij Skupnosti in je bil tudi potreben, da se prepreči spodbuda za nesodelovanje. Zato je bila preostala stopnja dampinga izračunana na raven 17,5 %.

D. ŠKODA

1. Proizvodnja Skupnosti in industrija Skupnosti

(41)	Podoben proizvod proizvaja v Skupnosti 18 proizvajalcev. Proizvodnja teh 18 proizvajalcev Skupnosti se zato šteje za proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(42)

Od teh 18 proizvajalcev je skupaj šest proizvajalcev, ki so člani združenja pritožnika, izrazilo interes za sodelovanje v postopku v roku, določenem v obvestilu o začetku, in ustrezno sodelovalo pri preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da teh šest proizvajalcev predstavlja večji delež celotne proizvodnje podobnega proizvoda v Skupnosti, v tem primeru približno 70 %. Teh šest sodelujočih proizvajalcev zato predstavlja industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“. Preostalih 12 proizvajalcev Skupnosti bo v nadaljevanju imenovanih kot „drugi proizvajalci Skupnosti“. Nobeden od teh 12 drugih proizvajalcev Skupnosti ni nasprotoval pritožbi.

2. Potrošnja Skupnosti

(43)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti, namenjene za trg Skupnosti, podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, ki jih je zagotovil Eurostat, in za druge proizvajalce Skupnosti na podlagi informacij iz kratkega vprašalnika za vzorčenje ali iz pritožbe.

(44)

V OP je bil trg Skupnosti za zadeven proizvod in podoben proizvod približno na enaki ravni kot leta 2002, tj. približno 330 000 ton. Potrošnja je bila v obravnavanem obdobju sorazmerno stabilna, razen leta 2004, ko je bila 5 % višja kot leta 2002 in 2003.

	2002	2003	2004	OP
Skupna potrošnja ES (v tonah)	330 842	331 945	347 752	330 331
Indeks (2002 = 100)	100	100	105	100
Vir: preiskava, Eurostat, pritožba.

3. Uvoz iz zadevne države

(a) Obseg

(45)

Obseg uvoza zadevnega proizvoda iz zadevne države v Skupnost se je povečal za 87 % s približno 22 000 ton leta 2002 na približno 42 000 ton v OP. Leta 2003 se je povečal za 58 %, leta 2004 za dodatnih 40 odstotnih točk in se potem v OP zmanjšal za 11 odstotnih točk.

	2002	2003	2004	OP
Obseg uvoza iz Tajske (v tonah)	22 465	35 483	44 435	41 973
Indeks (2002 = 100)	100	158	198	187
Tržni delež uvoza iz Tajske	6,8 %	10,7 %	12,8 %	12,7 %
Cena uvoza iz Tajske (v EUR/tono)	797	720	690	691
Indeks (2002 = 100)	100	90	87	87
Vir: Eurostat.

(b) Tržni delež

(46)

Tržni delež, ki so ga imeli izvozniki v zadevni državi, se je med obravnavanim obdobjem povečal za približno 6 odstotnih točk, tj. s 6,8 % leta 2002 na 12,7 % v OP. Natančneje povedano so tajski izvozniki pridobili skoraj 4 odstotne točke leta 2003 in dodatni 2 odstotni točki leta 2004 ter se dejansko ustalili na tej ravni v OP.

(i) Razvoj cen

(47)	Med letom 2002 in OP se je povprečna cena uvoženega zadevnega proizvoda s poreklom iz zadevne države znižala za 13 %. Natančneje so se cene zmanjšale za 10 % leta 2003 in dodatne 3 % leta 2004, preden so se ustalile na tej ceni (tj. na približno 690 EUR/tono) v OP.

(ii) Nelojalno nižanje cen

(48)

Izvedena je bila primerjava cen za podobne vrste proizvodov med prodajnimi cenami proizvajalcev izvoznikov in industrije Skupnosti v Skupnosti. Zato je bila izvedena primerjava med cenami franko tovarna brez vseh rabatov in davkov industrije Skupnosti ter cenami CIF meja Skupnosti proizvajalcev izvoznikov zadevne države, ki so bile ustrezno prilagojene za konvencionalne dajatve, stroške raztovarjanja in carinjenja. Primerjava je pokazala, da je zadevni proizvod s poreklom iz zadevne države, ki se je prodajal v Skupnosti, nelojalno znižal cene industrije Skupnosti od 2 % do 10 % v OP, kar je bilo odvisno od zadevnega proizvajalca izvoznika, razen dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, za katera ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen. Kljub temu je bilo na podlagi obravnave glede na vrsto proizvoda ugotovljeno, da so bile v nekaterih primerih cene zadevnih proizvajalcev izvoznikov znatno nižje od zgornje povprečne stopnje nelojalno znižanih cen.

4. Položaj industrije Skupnosti

(49)	V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in pokazatelje, ki vplivajo na položaj industrije Skupnosti.

(50)	Za ta trg sta med drugim značilni dve prodajni poti, tj. prodaja z blagovno znamko proizvajalca in prodaja z blagovno znamko prodajalca na drobno. Prodaja po prvi poti običajno povzroči višje prodajne stroške, običajno za trženje in oglaševanje, ter zahteva tudi višje prodajne cene.

(51)

Preiskava je pokazala, da je bil celoten uvoz sodelujočih tajskih izvoznikov povezan s prodajno potjo z blagovno znamko prodajalca na drobno. Zdelo se je primerno, da se v analizi škode loči med prodajo industrije Skupnosti z lastno blagovno znamko in z znamko prodajalca na drobno, kadar je to pomembno, ker je konkurenca dampinškega uvoza najbolj izpostavljena podobnim izdelkom industrije Skupnosti, ki se prodajajo z blagovno znamko prodajalca na drobno. Takšna razlika se je uporabljala zlasti za določitev obsega prodaje, prodajnih cen in dobičkonosnosti. Vendar pa so zaradi popolnosti prikazani in pojasnjeni tudi skupni podatki (vključno z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno). Med OP je prodaja industrije Skupnosti z blagovno znamko prodajalca na drobno predstavljala približno 63 % celotne prodaje industrije Skupnosti (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno).

(a) Proizvodnja

(52)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem s približno 257 000 ton leta 2002 skoraj enakomerno zniževala. V OP je bila za 16 % nižja kot leta 2002. Natančneje se je zmanjšala za 6 % leta 2003, nekoliko povečala za 3 odstotne točke leta 2004 in se potem ponovno precej zmanjšala za 13 odstotnih točk v OP.

	2002	2003	2004	OP
Proizvodnja (v tonah)	257 281	242 341	249 350	216 129
Indeks (2002 = 100)	100	94	97	84
Vir: preiskava.

(b) Zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

(53)

Proizvodna zmogljivost je znašala približno 276 000 ton leta 2002 in približno 293 000 ton v OP. Natančneje se je proizvodna zmogljivost najprej povečala za 9 % leta 2003 in se potem zmanjšala za 3 odstotne točke leta 2004. V OP je ostala na tej ravni. Med letom 2002 in OP se je povečala za 6 %. Proizvodnja se je leta 2003 povečala zlasti zaradi povečanja zmogljivosti enega od proizvajalcev, ki je bilo namenjeno izpolnjevanju potreb trgov zunaj EU. To povečanje se je delno izravnalo leta 2004 z zaprtjem proizvodnje drugih proizvajalcev Skupnosti.

	2002	2003	2004	OP
Proizvodna zmogljivost (v tonah)	276 360	300 869	293 424	293 424
Indeks (2002 = 100)	100	109	106	106
Izkoriščenost zmogljivosti	93 %	81 %	85 %	74 %
Indeks (2002 = 100)	100	87	91	79
Vir: preiskava.

(54)	Izkoriščenost zmogljivosti je bila 93 % leta 2002. Leta 2003 se je zmanjšala na 81 % in se potem ponovno povečala na 85 % leta 2004, preden se je znatno zmanjšala na 74 % v OP. To zmanjšanje je posledica manjše proizvodnje in obsega prodaje, navedenega v uvodnih izjavah (52), (56) in (57).

(55)

Raven končnih zalog industrije Skupnosti se je povečala za 2 % leta 2003, za dodatnih 10 odstotnih točk leta 2004 in se potem zmanjšala za 14 odstotnih točk v OP. Med OP so zaloge industrije Skupnosti znašale približno 170 000 ton. Na splošno je bila raven zalog v OP zelo podobna ravni iz leta 2002. Kljub temu pa je treba opozoriti, da raven zaloge ni jasen kazalnik škode za to industrijo, ker je zanjo značilna proizvodnja po naročilu. Visoka raven zalog na koncu vsakega leta (približno 75 % letnega obsega proizvodnje) je povezana s tem, da se žetev in konzerviranje običajno končata oktobra vsako leto. Zaloga je zato blago za odpremo v obdobju od novembra do julija.

	2002	2003	2004	OP
Končne zaloge (v tonah)	173 653	177 124	194 576	169 693
Indeks (2002 = 100)	100	102	112	98
Vir: preiskava.

(d) Obseg prodaje

(56)

Obseg prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti, ki je namenjena za blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Skupnosti nepovezanim strankam se je najprej povečal za 4 % leta 2003, zmanjšal za 11 odstotnih točk leta 2004 in ostal na enaki ravni v OP. Med letom 2002 in OP se je takšna prodaja s približno 125 000 ton leta 2002 zmanjšala za približno 7 %.

	2002	2003	2004	OP
Obseg prodaje ES (z blagovno znamko prodajalca na drobno) nepovezanim strankam (v tonah)	124 878	130 145	116 703	116 452
Indeks (2002 = 100)	100	104	93	93
Obseg prodaje ES (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) nepovezanim strankam (v tonah)	193 657	198 147	189 090	184 645
Indeks (2002 = 100)	100	102	98	95
Vir: preiskava.

(57)

Gibanje celotnega obsega prodaje (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno) lastne proizvodnje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti nepovezanim strankam je bilo bolj ali manj podobno zgornjemu, le da je bilo nekoliko manj izrazito. Z začetne ravni približno 194 000 ton leta 2002 se je obseg takšne prodaje najprej povečal za 2 % leta 2003 ter se potem zmanjšal za 4 odstotne točke leta 2004 in za dodatne 3 odstotne točke v OP. Med letom 2002 in OP se je takšna prodaja zmanjšala za približno 5 %.

(e) Tržni delež

(58)

Tržni delež, ki ga je imela industrija Skupnosti, se je povečal z 58,5 % leta 2002 na 59,7 % leta 2003 ter se potem nenadoma zmanjšal na 54,4 % leta 2004. Med OP se je nekoliko povečal na 55,9 %. V obravnavanem obdobju je industrija Skupnosti izgubila 2,6 odstotne točke tržnega deleža.

	2002	2003	2004	OP
Tržni delež industrije Skupnosti (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno)	58,5 %	59,7 %	54,4 %	55,9 %
Indeks (2002 = 100)	100	102	93	95
Vir: preiskava.

(f) Rast

(59)

Med letom 2002 in OP, ko se potrošnja Skupnosti ni bistveno spreminjala, se je obseg prodaje industrije Skupnosti, ki je namenjena za blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Skupnosti zmanjšal za približno 7 %, medtem ko se je obseg prodaje industrije Skupnosti, ki je namenjena za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno, na trgu Skupnosti zmanjšal za približno 5 %. Med letom 2002 in OP je industrija Skupnosti izgubila približno 2,6 odstotne točke tržnega deleža, dampinški uvoz pa je pridobil približno 6 odstotnih točk tržnega deleža, kar ustreza povečanju prodaje na trgu Skupnosti za približno 20 000 ton. Zato se sklene, da industrija Skupnosti ni mogla izkoristiti rasti.

(g) Zaposlovanje

(60)

Stopnja zaposlovanja v industriji Skupnosti se je najprej povečala za 9 % med letoma 2002 in 2003 ter potem zmanjšala za 11 odstotnih točk leta 2004 in še za 4 odstotne točke v OP. Na splošno se je zaposlovanje v industriji Skupnosti zmanjšalo za 6 % med letom 2002 in OP, tj. s približno 1 520 oseb na 1 420 oseb. Glede na manjši obseg prodaje, ki je razviden iz uvodnih izjav (56) in (57), je industrija Skupnosti morala odpustiti del delovne sile, da bi lahko ostala konkurenčna.

	2002	2003	2004	OP
Zaposlovanje (osebe)	1 518	1 649	1 482	1 420
Indeks (2002 = 100)	100	109	98	94
Vir: preiskava.

(h) Produktivnost

(61)

Produktivnost delovne sile industrije Skupnosti, merjena kot obseg proizvodnje (tone) na zaposlenega na leto, se je z začetne ravni 169 ton na zaposlenega najprej zmanjšala za 13 % leta 2003, se potem povečala za 12 odstotnih točk leta 2004 in se na koncu zmanjšala za 9 odstotnih točk v OP. Ta razvoj kaže na dejstvo, da je bilo zmanjšanje proizvodnje občutnejše od zmanjšanja delovne sile.

	2002	2003	2004	OP
Produktivnost (v tonah na zaposlenega)	169	147	168	152
Indeks (2002 = 100)	100	87	99	90
Vir: preiskava.

(i) Plače

(62)

Med letom 2002 in OP se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 19 %. Natančneje se je povečala za 4 % leta 2003, za dodatnih 9 odstotnih točk leta 2004 in potem še za 6 odstotnih točk v OP. Zdi se, da so se plače leta 2004 in v OP povečale hitreje kot v povprečju. Razlog za to je naslednji, in sicer je na podatke dveh od največjih sodelujočih proizvajalcev vplivalo postopno opuščanje nacionalnega programa za subvencioniranje prispevkov za socialno varnost. Zato so bili stroški za socialno varnost med letoma 2002 in 2003 podcenjeni.

	2002	2003	2004	OP
Letni stroški dela na zaposlenega (v EUR)	22 283	23 141	25 152	26 585
Indeks (2002 = 100)	100	104	113	119
Vir: preiskava.

(j) Dejavniki vpliva na prodajne cene

(63)

Cene na enoto za prodajo proizvodov industrije Skupnosti z blagovno znamko prodajalca na drobno nepovezanim strankam so se skoraj enakomerno zmanjševale v celotnem obravnavanem obdobju. Z ravni približno 1 050 EUR/tono leta 2002 so se zmanjšale za 4 % leta 2003 in za dodatnih 9 odstotnih točk leta 2004 ter se potem le malo povečale za 2 odstotni točki v OP, ko so dosegle raven 928 EUR/tono. Na splošno so se med letom 2002 in OP zmanjšale za 11 %.

	2002	2003	2004	OP
Cena na enoto na trgu ES (z blagovno znamko prodajalca na drobno) (v EUR/tono)	1 047	1 010	914	928
Indeks (2002 = 100)	100	96	87	89
Cena na enoto na trgu ES (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (v EUR/tono)	1 151	1 126	1 060	1 064
Indeks (2002 = 100)	100	98	92	92
Vir: preiskava.

(64)

Gibanje skupnih prodajnih cen (lastne blagovne znamke in blagovne znamke prodajalca na drobno) industrije Skupnosti na trgu Skupnosti za nepovezane stranke je bilo bolj ali manj podobno. Z ravni približno 1 150 EUR/tono leta 2002 so se najprej znižale za 2 % leta 2003 in za dodatnih 6 odstotnih točk leta 2004 ter ostale na približno tej ravni v OP. Raven prodajnih cen približno 1 060 EUR/tono je pomenila, da so bile 8 % nižje od prodajnih cen iz leta 2002.

(65)	Glede na obseg in stopnjo nelojalnega nižanja cen zadevnega uvoza je bil ta izvoz nedvomno eden od dejavnikov, ki je vplival na cene.

(k) Dobičkonosnost in donosnost naložb

(66)

Med obravnavanim obdobjem se je dobičkonosnost prodaje proizvodov industrije Skupnosti z blagovno znamko prodajalca na drobno, izražena kot odstotek neto prodaje, zmanjšala s 17 % leta 2002 na približno 11 % leta 2003 ter potem na približno 5 % leta 2004 in približno 3 % v OP.

	2002	2003	2004	OP
Dobičkonosnost prodaje ES nepovezanim strankam (z blagovno znamko prodajalca na drobno) (v % neto prodaje)	17,0 %	11,1 %	4,6 %	2,9 %
Indeks (2002 = 100)	100	66	27	17
Dobičkonosnost prodaje ES nepovezanim strankam (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (v % neto prodaje)	21,4 %	17,3 %	13,6 %	10,7 %
Indeks (2002 = 100)	100	81	64	50
Donosnost naložb (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (dobiček v % neto knjigovodske vrednosti naložb)	59,8 %	43,2 %	32,3 %	25,1 %
Indeks (2002 = 100)	100	72	54	42
Vir: preiskava.

(67)

Zmanjšala se je tudi dobičkonosnost prodaje proizvodov industrije Skupnosti z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno s približno 21 % leta 2002 na približno 17 % leta 2003 ter na približno 14 % leta 2004 in približno 11 % v OP. Zmanjšanje je torej manj izrazito kot zmanjšanje dobičkonosnosti za prodajo le z blagovno znamko prodajalca na drobno.

(68)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček (za lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) v odstotku čiste knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila zadnjemu gibanju dobičkonosnosti. Z ravni približno 60 % leta 2002 se je zmanjšala na približno 43 % leta 2003 in približno 32 % leta 2004, preden je dosegla raven približno 25 % v OP, kar pomeni, da se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 58 odstotnih točk.

(l) Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(69)

Neto denarni tok pri poslovanju je znašal približno 46 milijonov EUR leta 2002. Potem se je zmanjšal na približno 32 milijonov EUR leta 2003 in na 17 milijonov EUR, preden se je le malo dvignil na približno 22 milijonov EUR v OP. Noben od sodelujočih proizvajalcev Skupnosti ni navedel, da je imel težave pri zbiranju kapitala.

	2002	2003	2004	OP
Denarni tok (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (v 000 EUR)	46 113	31 750	17 057	22 051
Indeks (2002 = 100)	100	69	37	48
Vir: preiskava.

(m) Naložbe

(70)

Letne naložbe industrije Skupnosti v proizvodnjo podobnega proizvoda so se zmanjšale za 55 % od leta 2002 do leta 2003, preden so se povečale za 18 % leta 2004 in dodatnih 13 % v OP. Na splošno so se naložbe v obravnavanem obdobju zmanjšale za 24 %. Razen v primeru enega od sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, kot je navedeno v uvodni izjavi (53) zgoraj, so bile naložbe industrije Skupnosti namenjene vzdrževanju in obnovi obstoječe opreme in ne povečanju zmogljivosti.

	2002	2003	2004	OP
Neto naložbe (v 000 EUR)	12 956	5 864	8 101	9 858
Indeks (2002 = 100)	100	45	63	76
Vir: preiskava.

(n) Višina stopnje dampinga

(71)	Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz zadevne države vpliv višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Skupnosti ni zanemarljiv.

(o) Okrevanje od preteklega dampinga

(72)	Ker ni informacij o obstoju dampinga pred stanjem, ki se ocenjuje v tem postopku, se ta dejavnik šteje za nepomembnega.

5. Sklep o škodi

(73)

Med letom 2002 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz zadevne države skoraj podvojil in njegov delež na trgu Skupnosti se je povečal za približno 6 odstotnih točk. V obravnavanem obdobju so bile povprečne cene dampinškega uvoza stalno nižje od povprečnih cen industrije Skupnosti. Poleg tega so v OP cene uvoza iz zadevne države znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Razen za dva sodelujoča proizvajalca izvoznika so primerjave cen po posameznih modelih pokazale stopnjo nelojalno znižanih cen od 2 do 10 % v OP.

(74)	Med letom 2002 in OP se je pozitivno razvijalo le nekaj kazalnikov. Proizvodna zmogljivost se je povečala za 6 odstotnih točk in letni stroški dela so se povečali za približno 19 %. Vendar pa je iz uvodnih izjav (53) in (62) zgoraj razvidno, da za takšen neobičajen razvoj obstajajo posebni razlogi.

(75)

Nasprotno se je v obravnavanem obdobju jasno poslabšalo stanje industrije Skupnosti. Med letom 2002 in OP se je večina kazalnikov škode razvijala negativno, in sicer se je obseg proizvodnje zmanjšal za 16 %, stopnja izkoriščenosti je izgubila 19 odstotnih točk, obseg prodaje proizvodov industrije Skupnosti z blagovno znamko prodajalca na drobno se je zmanjšal za 7 %, obseg prodaje proizvodov industrije Skupnosti z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno se je zmanjšal za 5 %, industrija Skupnosti je izgubila 2,6 odstotne točke tržnega deleža, zaposlenost se je zmanjšala za 6 %, prodajna cena industrije Skupnosti (glede na blagovno znamko prodajalca na drobno ali vse blagovne znamke) se je zmanjšala za približno 10 %, naložbe so se zmanjšale za 24 %, dobičkonosnost prodaje proizvodov z blagovno znamko prodajalca na drobno se je zmanjšala s 17 % na približno 3 %, medtem ko se je dobičkonosnost prodaje proizvodov z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno zmanjšala z 21 % na približno 11 %, zmanjšala pa sta se tudi donosnost naložb in denarni tok.

(76)	Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

E. VZROČNA ZVEZA

1. Uvod

(77)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil takšno škodo, da jo je mogoče opredeliti kot znatno. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, za zagotovitev, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2. Učinek dampinškega uvoza

(78)

Znatno povečanje obsega dampinškega uvoza za 87 % med letom 2002 in OP ter ustreznega deleža takšnega uvoza na trgu Skupnosti, tj. za približno 6 odstotnih točk, in ugotovljeno nelojalno nižanje cen (od 2 % do 10 %, odvisno od izvoznika, razen dveh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, za katera ni bilo ugotovljeno nelojalno nižanje cen) so se ujemali s poslabšanjem gospodarskih razmer industrije Skupnosti. Med letom 2002 in OP se je proizvodnja zmanjšala za 16 %, izkoriščenost zmogljivosti je izgubila približno 20 odstotnih točk, obseg prodaje proizvodov z blagovno znamko prodajalca na drobno, ki so najbolj konkurirali dampinškemu uvozu, se je zmanjšal za 7 %, Skupnost je izgubila 2,6 odstotne točke tržnega deleža, zaposlenost se je zmanjšala za 6 %, prodajna cena na enoto za proizvode z blagovno znamko prodajalca na drobno se je zmanjšala za 11 %, naložbe so se zmanjšale za 24 %, dobičkonosnost prodaje se je znatno zmanjšala in denarni tok se je prepolovil. Zato se začasno sklene, da je dampinški uvoz znatno negativno vplival na položaj industrije Skupnosti.

3. Učinek drugih dejavnikov

(a) Izvoz industrije Skupnosti

(79)	Več zainteresiranih strank je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nastala zaradi majhnega obsega izvoza.

(80)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je obseg izvoza (lastna blagovna znamka in blagovna znamka prodajalca na drobno) med obravnavanim obdobjem povečal za 17 %. Cena na enoto za prodajo teh proizvodov se je povečala za 7 % med obravnavanim obdobjem in presegla raven 1 000 EUR v OP. Razvoj v zvezi s količino in cenami se precej razlikuje od negativnega razvoja iz uvodnih izjav (63), (64), (66) in (67) zgoraj v zvezi s prodajo industrije Skupnosti na trgu Skupnosti.

	2002	2003	2004	OP
Obseg izvoza (z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca na drobno) (v tonah)	48 478	48 170	51 062	56 821
Indeks (2002 = 100)	100	99	105	117
Vir: preiskava.

(81)

Poleg tega je treba opozoriti, da je gibanje dobičkonosnosti iz uvodnih izjav (66) in (67) zgoraj povezano izključno s prodajo industrije Skupnosti v Skupnosti. Zato ta dobičkonosnost ni povezana z izvozom. Zato se šteje, da izvoz nikakor ni mogel prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(b) Zmanjšanje potrošnje na trgu Skupnosti

(82)	Več zainteresiranih strank je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nastala zaradi zmanjšanja potrošnje na trgu Skupnosti.

(83)	Kot je razvidno iz uvodne izjave (44) zgoraj, je bila potrošnja med obravnavanim obdobjem stabilna. Ta argument se zato zavrne.

(84)	Več zainteresiranih strank je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z višjimi proizvodnimi stroški ter zlasti z višjimi stroški osnovnih sredstev in stroški dela.

(85)	Kot je razvidno iz uvodne izjave (62) zgoraj, so se stroški dela med obravnavanim obdobjem res povečali za 19 %. Ta razvoj je razložen v uvodni izjavi (62) zgoraj.

(86)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, se je letni znesek amortizacije osnovnih sredstev industrije Skupnosti, ki so neposredno povezana s proizvodnjo podobnega proizvoda, zmanjšal za približno 10 % med obravnavanim obdobjem. Skupni proizvodni stroški na enoto so se med obravnavanim obdobjem povečali le za 5 %. To povečanje se zdi zmerno glede na naslednje. Pomemben stroškovni element je pločevinka, ki zajema približno 40 % proizvodnih stroškov proizvajalcev Skupnosti. Cena pločevinke se je v obravnavanem obdobju povečala za približno 15 %. Vendar pa je jeklo blago z mednarodno določeno tržno ceno ter industrija Skupnosti in tajski konkurenti kupujejo prazne pločevinke po podobnih cenah. Zato je zelo verjetno, da je ta razvoj podobno vplival na tajske proizvajalce, kar bi se moralo pokazati na prodajnih cenah tajskih proizvajalcev in proizvajalcev Skupnosti, če ne bi prišlo do dampinga in zajezitve cen. Vseeno je razvidno iz uvodne izjave (47) zgoraj, da tajski proizvajalci izvozniki niso povečali izvoznih cen v skladu s tem, ampak so jih v obravnavanem obdobju še znižali za 13 %. Poleg tega je treba opozoriti, da je bilo v okviru preiskave ugotovljeno, da so bili skupni izvozni stroški skupaj s prevozom zelo podobni skupnim proizvodnim stroškom industrije Skupnosti. Dampinški uvoz zato ni stroškovno učinkovitejši od industrije Skupnosti.

	2002	2003	2004	OP
Amortizacija osnovnih sredstev (v 000 EUR)	10 356	11 501	10 953	9 286
Indeks (2002 = 100)	100	111	106	90
Proizvodni stroški na enoto (v EUR/tono)	904	930	916	950
Indeks (2002 = 100)	100	103	101	105
Vir: preiskava.

(87)

Izrazito slabše dobičkonosnosti med letom 2002 in OP zato ni mogoče pripisati odstopanju proizvodnih stroškov, ampak znižanju prodajnih cen. Prodajne cene industrije Skupnosti so se zmanjšale za 11 % med letom 2002 in OP zaradi padanja cen in zajezitve cen, ki ju je povzročil dampinški uvoz. Povečanje proizvodnih stroškov je zato le delno vplivalo na škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, če je sploh vplivalo nanjo, ter v obsegu, zaradi katerega se ni prekinila vzročna zveza med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(d) Valutna nihanja

(88)	Ena zainteresirana stranka je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nastala zaradi neugodnih razlik med menjalnimi tečaji.

(89)

Treba je opozoriti, da mora preiskava ugotoviti, ali je dampinški uvoz (glede cen in obsega) povzročil znatno škodo industriji Skupnosti ali pa je takšna znatna škoda nastala zaradi drugih dejavnikov. V zvezi s tem člen 3(6) osnovne uredbe navaja, da je treba dokazati, da raven cen dampinškega uvoza povzroča škodo. Zato navaja le razliko med ravnmi cen in ne vključuje zahteve, da je treba analizirati dejavnike, ki vplivajo na raven teh cen.

(90)

Učinek dampinškega uvoza na cene industrije Skupnosti se dejansko bistveno prouči tako, da se ugotovijo nelojalno nižanje cen, padanje cen in zajezitev cen. Pri tem se primerjajo dampinške izvozne cene in prodajne cene industrije Skupnosti, pri čemer je morda treba izvozne cene, ki se uporabljajo za izračun škode, zaradi primerljivosti včasih pretvoriti v drugo valuto. Zato uporaba menjalnih tečajev v tem smislu le zagotavlja, da se razlika cen ugotovi na primerljivi osnovi. Na tej podlagi je jasno, da menjalni tečaj načeloma ne more biti dodaten dejavnik škode.

(91)

Zgoraj navedeno je v skladu z besedilom člena 3(7) osnovne uredbe, ki se sklicuje na znane dejavnike razen dampinškega uvoza. Seznam drugih znanih dejavnikov v tem členu se ne sklicuje na dejavnike, ki vplivajo na raven cene dampinškega uvoza. Če gre za dampinški izvoz in tudi če je nanj pozitivno vplival ugoden razvoj menjalnega tečaja, je težko ugotoviti, kako bi lahko bil razvoj takšnega menjalnega tečaja dodaten dejavnik, ki povzroča škodo.

(92)	Zato analiza dejavnikov, ki vplivajo na raven cen dampinškega uvoza, pri čemer so to lahko nihanja menjalnega tečaja ali drugo, ne more biti dokončna in bi presegala zahteve osnovne uredbe. Ta argument se zato zavrne.

(e) Uvoz iz drugih tretjih držav

(93)

Uvoz iz tretjih držav, razen Tajske, se je med obravnavanim obdobjem zmanjšal za približno 44 %, tj. s približno 23 000 ton leta 2002 na približno 13 000 ton v OP. Prav tako se je zmanjšal ustrezen tržni delež s približno 7 % na približno 3,8 %. Na podlagi podatkov Eurostata so bile povprečne cene za uvoz iz drugih tretjih držav znatno višje od cen iz zadevne države in cen industrije Skupnosti. Cene so bile približno 1 100 EUR/tono leta 2002 in so se povečale za 2 % med letom 2002 in OP. Nobena od tretjih držav, pri čemer je bila vsaka od njih proučena individualno, med OP ni imela tržnega deleža nad 2 % ter v istem obdobju ni imela uvozne cene nižje od cen zadevne države in cen industrije Skupnosti. Končno ni bil predložen noben dokaz, da je katera koli od tretjih držav izvajala damping podobnega proizvoda na trgu Skupnosti.

(94)

Glede na znižanje obsega in tržnih deležev zgoraj omenjenih tretjih držav ter dejstvo, da je bila njihova povprečna cena znatno višja od cen zadevne države in industrije Skupnosti, se sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti. Nasprotno je verjetno na ta uvoz negativno vplival dampinški uvoz.

	2002	2003	2004	OP
Obseg uvoza iz drugih držav (v tonah)	22 698	15 764	19 683	12 643
Indeks (2002 = 100)	100	69	87	56
Tržni delež uvoza iz drugih držav	6,9 %	4,7 %	5,7 %	3,8 %
Cena uvoza iz drugih držav (v EUR/tono)	1 098	1 084	1 020	1 125
Indeks (2002 = 100)	100	99	93	102
Vir: Eurostat.

(f) Konkurenca drugih proizvajalcev Skupnosti

(95)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (42) zgoraj, drugi proizvajalci Skupnosti niso sodelovali v preiskavi. Na podlagi informacij, dobljenih med preiskavo, se ocenjuje, da je bil njihov obseg proizvodnje v Skupnosti približno 92 000 ton leta 2002, da se je zmanjšal za približno 10 % leta 2003, povečal za 13 odstotnih točk leta 2004 in se na koncu zmanjšal za 4 odstotne točke v OP ter tako dosegel zelo podobno raven, kot je bila leta 2002. Podobno je bil tudi ustrezen tržni delež v OP zelo podoben ravni iz leta 2002, tj. malo nižji od 28 %. Zato drugi proizvajalci niso povečali obsega prodaje in tržnega deleža na račun industrije Skupnosti. Informacije o cenah teh drugih proizvajalcev Skupnosti niso bile na voljo.

(96)

Glede na zgoraj navedeno in dejstvo, da niso bile predložene informacije o nasprotnem, se začasno sklene, da drugi proizvajalci Skupnosti niso prispevali k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

	2002	2003	2004	OP
Obseg prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti v Skupnosti (v tonah)	92 022	82 552	94 544	91 070
Indeks (2002 = 100)	100	90	103	99
Tržni delež drugih proizvajalcev Skupnosti	27,8 %	24,9 %	27,2 %	27,6 %
Indeks (2002 = 100)	100	89	98	99
Vir: preiskava, pritožba.

4. Sklep o vzročni zvezi

(97)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se med letom 2002 in OP znatno povečala obseg in tržni delež uvoza s poreklom iz Tajske, med OP pa so se hkrati znatno zmanjšale prodajne cene in je bila dosežena visoka raven nelojalnega nižanja cen. To povečanje tržnega deleža tajskega uvoza po nizkih cenah se je ujemalo z zmanjšanjem tržnega deleža industrije Skupnosti in prodajne cene na enoto ter manjšo dobičkonosnostjo, donosnostjo naložb in denarnim tokom pri poslovanju.

(98)	Po drugi strani je proučitev drugih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Skupnosti, pokazala, da nobeden od teh dejavnikov ni mogel znatno negativno vplivati nanjo.

(99)

Na podlagi zgornje analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na položaj industrije Skupnosti, od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se zato začasno sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F. INTERES SKUPNOSTI

(100)

Komisija je preučila, ali kljub ugotovitvam o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. Za ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija upoštevala verjeten vpliv ukrepov na vse vključene stranke in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

1. Interes industrije Skupnosti

(101)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (42) zgoraj, industrijo Skupnosti sestavlja šest družb. Zaposluje okrog 1 400 oseb, neposredno povezanih s proizvodnjo, prodajo in upravo podobnega proizvoda. Če se ukrepi sprejmejo, se pričakuje, da se bosta obseg prodaje in ustrezen tržni delež industrije Skupnosti na trgu Skupnosti povečala ter da bo lahko industrija Skupnosti s tem imela koristi tudi od ekonomije obsega. Šteje se, da bo industrija Skupnosti uporabila zmanjšanje zajezitve cen, uvedene z dampinškim uvozom za zmerno povečanje lastne prodajne cene, zlasti ob upoštevanju, da bodo predlagani ukrepi odpravili nelojalno nižanje cen, ugotovljeno v OP. Ta pričakovan pozitiven razvoj dogodkov bo industriji Skupnosti omogočil izboljšanje finančnega položaja.

(102)

Če pa se protidampinški ukrepi ne uvedejo, se bo položaj industrije Skupnosti verjetno še naprej slabšal. Industrija Skupnosti bo verjetno še naprej izgubljala tržni delež in njena dobičkonosnost se bo še naprej slabšala. To bo najverjetneje povzročilo zmanjševanje proizvodnje in naložb, nadaljnje zapiranje nekaterih proizvodnih objektov in nadaljnje zmanjševanje števila delovnih mest v Skupnosti.

(103)

Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

2. Interes drugih proizvajalcev Skupnosti

(104)

Ker ti proizvajalci niso sodelovali in zato niso zagotovili natančnih podatkov v zvezi s svojo dejavnostjo, lahko Komisija le na podlagi pritožbe in odgovorov na kratke vprašalnike za vzorčenje oceni, da so drugi proizvajalci za obseg proizvodnje v OP, ki je bil ocenjen na okrog 100 000 ton, zaposlovali približno 640 delavcev. Če se uvedejo protidampinški ukrepi, se lahko v zvezi z obsegom prodaje, cenami in dobičkonosnostjo tudi za druge proizvajalce Skupnosti pričakuje enak pozitiven razvoj dogodkov, kot se v okviru uvodne izjave (101) zgoraj pričakuje za industrijo Skupnosti.

(105)

Za druge proizvajalce Skupnosti bi bila uvedba protidampinških ukrepov vsekakor ugodna.

3. Interes nepovezanih uvoznikov v Skupnosti

(106)

Najprej je treba opozoriti, da je združenje, ki zastopa interese uvoznikov iz Nemčije, izrazilo nasprotovanje kakršnim koli morebitnim protidampinškim ukrepom, vendar ni dodatno utemeljilo svojega stališča.

(107)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (9) zgoraj, je le ena družba uvoznica ustrezno sodelovala v preiskavi. V OP je ta družba uvozila okrog 4 % skupnega uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz Tajske v Skupnost. Ta sodelujoča stranka ni jasno izrazila stališča v zvezi z vloženo pritožbo. Nadaljnja prodaja zadevnega proizvoda s poreklom iz Tajske predstavlja zanemarljiv delež (manj kot 1 %) skupnega prometa družbe. V zvezi z delovno silo se lahko trgovinskim dejavnostim in dejavnostim nadaljnje prodaje zadevnega proizvoda dodeli manj kot ena oseba.

(108)

Ob upoštevanju (i) nizke stopnje sodelovanja, (ii) nedoločenega stališča nepovezanega uvoznika v tem postopku ter (iii) zanemarljivega deleža njegovega prometa in delovne sile na področju nadaljnje prodaje zadevnega proizvoda v Skupnosti se začasno sklene, da ni verjetno, da bi uvedba protidampinških ukrepov na splošno bistveno vplivala na položaj nepovezanih uvoznikov v Skupnosti.

4. Interes prodajalcev na drobno in potrošnikov

(109)

Ob upoštevanju specifičnosti trga, ki se obravnava v tem postopku, so bili prodajalci na drobno in združenja potrošnikov pozvani k sodelovanju. Vendar pa je bilo sodelovanje zelo omejeno. Sodelovanje je ponudil le en prodajalec na drobno. Ta prodajalec ni izrazil stališča v zvezi z vloženo pritožbo. V OP je njegov obseg nadaljnje prodaje zadevnega proizvoda s poreklom iz Tajske znašal manj kot 2 % skupnega uvoza zadevnega proizvoda s poreklom iz zadevne države v Skupnost. Promet, ustvarjen z nadaljnjo prodajo zadevnega proizvoda, je bil zanemarljiv, in sicer manj kot 0,01 % skupnega prometa tega prodajalca na drobno. Stanje je enako, če se kot odstotek prometa družbe upoštevata nadaljnja prodaja zadevnega proizvoda in tudi nadaljnja prodaja podobnega proizvoda. Na podlagi relativnega prometa je število dodeljenih delovnih mest sodelujočega trgovca na drobno za zadevni proizvod ocenjeno na približno pet v OP.

(110)

Na ravni potrošnikov bi vpliv na cene verjetno bil takšen: tajske izvozne cene CIF meja Skupnosti bi bile zavezane tehtani povprečni protidampinški dajatvi, ki znaša približno 10 %, poleg konvencionalne carine (vključno s posebnim kmetijskim elementom), ki znaša približno 16 %. Med stopnjo dobave CIF in končno porabniško ceno bo treba dodati razne stroške, med drugim stroške dostave do uvoznikov in njihov pribitek ter stroške dostave do trgovcev na drobno in njihov pribitek, kar bo oslabilo vpliv predlaganih ukrepov pri oblikovanju končne maloprodajne cene.

(111)

Z vidika prostih proizvodnih zmogljivosti in konkurenčnega položaja se pričakuje, da bodo protidampinški ukrepi ugodni za industrijo Skupnosti predvsem zaradi povečanja obsega prodaje. Na podlagi tega in ob upoštevanju majhnega deleža sladke koruze v povprečni potrošniški košarici je verjetno, da bo kakršen koli vpliv uvedbe protidampinške dajatve na finančno stanje povprečnega potrošnika zanemarljiv.

(112)

Na podlagi zgoraj navedenega in ob upoštevanju splošne nizke stopnje sodelovanja se šteje, da predlagani ukrepi verjetno ne bodo bistveno vplivali na položaj prodajalcev na drobno in potrošnikov v Skupnosti.

5. Zmanjšanje konkurence na trgu Skupnosti in nezadostna oskrba

(113)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da bi kakršni koli protidampinški ukrepi zmanjšali konkurenco na trgu Skupnosti, za katerega je domnevno že značilno oligopolno stanje na področju oskrbe zaradi tržne prevlade dveh francoskih proizvajalcev. Trdile so tudi, da bi izključitev tajskih proizvajalcev iz Skupnosti prispevala k pomanjkanju ponudbe za prodajalce na drobno in potrošnike.

(114)

Najprej je treba opozoriti, da cilj protidampinških ukrepov ni preprečiti uvoz v Skupnost, za katerega so ukrepi uvedeni, ampak odpraviti vpliv izkrivljenih tržnih pogojev, ki nastanejo zaradi dampinškega uvoza.

(115)

Čeprav je mogoče, da se bosta po uvedbi ukrepov obseg prodaje in tržni delež zadevnega uvoza zmanjšala, bo uvoz iz ostalih tretjih držav še vedno pomemben dodaten vir oskrbe. Razen tega bo trg Skupnosti s ponovno vzpostavitvijo običajnih tržnih pogojev postal privlačnejši za te druge vire dobave.

(116)

V OP je bil tržni delež industrije Skupnosti okrog 60 %, tržni delež drugih proizvajalcev Skupnosti okrog 28 %, dampinškega uvoza iz Tajske okrog 13 % in tržni delež uvoza iz drugih držav okrog 4 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi (41) zgoraj, deluje v Skupnosti skupaj 18 znanih proizvajalcev podobnega proizvoda. Razen tega, kot je navedeno v uvodni izjavi (54) zgoraj, industrija Skupnosti v OP ni delovala s polno zmogljivostjo. Tudi drugi proizvajalci Skupnosti imajo verjetno neizkoriščene zmogljivosti. Zato je še vedno dovolj manevrskega prostora za bistveno povečanje obsega proizvodnje v Skupnosti, preden se dosežejo kakršne koli omejitve zmogljivosti.

(117)

Ob upoštevanju navedenih vidikov, navedenih tržnih deležev in navedenega števila neodvisnih dobaviteljev zadevnega in podobnega proizvoda se navedene trditve v zvezi s konkurenco in pomanjkanjem ponudbe zavrnejo.

6. Sklep o interesu Skupnosti

(118)

Za zaključek je treba omeniti, da se pričakuje, da bo uvedba ukrepov ugodna za industrijo Skupnosti in druge proizvajalce Skupnosti zato, ker bodo nadoknadili izgubljeno prodajo in tržni delež ter izboljšali dobičkonosnost. Čeprav se lahko pojavi nekaj negativnih vplivov v obliki omejenega zvišanja cen za končne potrošnike, to odtehtajo pričakovani ugodni rezultati za industrijo Skupnosti. Glede na navedeno se začasno sklene, da v tem primeru z vidika interesa Skupnosti ni nobenih utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov.

G. PREDLOG O ZAČASNIH PROTIDAMPINŠKIH UKREPOV

(119)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

1. Stopnja odprave škode

(120)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali vsi ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija Skupnosti lahko ustvarila v okviru običajnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza.

(121)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo predhodno ugotovljeno, da se stopnja dobička, ki znaša 14 % prometa, lahko šteje za ustrezno stopnjo, ki jo lahko industrija Skupnosti pričakovano doseže, če ni dampinškega uvoza. Kot je navedeno v uvodni izjavi (67) zgoraj, je leta 2002, ko je bil obseg dampinškega uvoza iz Tajske najmanjši, industrija Skupnosti ustvarila dobiček v višini 21,4 % pri prodaji proizvodov z lastno blagovno znamko in blagovno znamko prodajalca. Vendar se, kot je navedeno v uvodni izjavi (49) zgoraj, dampinški uvoz iz Tajske opravlja izključno z blagovno znamko prodajalca. Zato se je zdelo primerno, da se prilagodi navedena dobičkonosnost 21,4 %, da se izrazi ta razlika v mešanici označevanja industrije Skupnosti v primerjavi z uvozom iz Tajske. Tako je nastal dobiček 14 %, če ni dampinškega uvoza.

(122)

Potrebno zvišanje cen je bilo potem določeno na podlagi primerjave za vsako vrsto proizvoda med tehtano povprečno uvozno ceno, kakor je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljivo ceno podobnega proizvoda, ki ga je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila izračunana s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti tako, da izraža navedeno stopnjo dobička. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila potem izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF.

(123)

Navedena primerjava cen je pokazala naslednje stopnje škode:

Karn Corn	31,3 %
Malee Sampran	12,8 %
River Kwai	12,8 %
Sun Sweet	18,6 %
Sodelujoči izvozniki, ki niso vključeni v vzorec	17,7 %
Vse druge družbe	31,3 %

(124)

Pri dveh družbah (Malee Sampran in River Kwai) je bila stopnja odprave škode nižja od določene stopnje dampinga, zato morajo začasni ukrepi temeljiti na prvi. Ker pa je bila stopnja odprave škode višja od stopnje dampinga, določene za drugi dve družbi, morajo začasni ukrepi temeljiti na slednji.

2. Začasni ukrepi

(125)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba začasno protidampinško dajatev uvesti na stopnji najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode, v skladu s pravilom nižje dajatve.

(126)

Raven sodelovanja je bila zelo visoka, zato se je zdelo primerno, da se dajatve za ostale družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, določijo na ravni najvišje dajatve, uvedene za družbe, ki sodelujejo v preiskavi. Zato je bila preostala dajatev določena na raven 13,2 %.

(127)

Zato morajo začasne protidampinške dajatve znašati:

Vzorčeni izvozniki	Predlagana protidampinška dajatev
Karn Corn	4,3 %
Malee Sampran	12,8 %
River Kwai	12,8 %
Sun Sweet	11,2 %
Sodelujoči izvozniki, ki niso vključeni v vzorec	13,2 %
Vse druge družbe	13,2 %

(128)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporabljajo izključno za uvoz proizvodov s poreklom iz Tajske, ki jih proizvajajo te družbe, torej omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi proizvodi, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s posebej omenjenimi družbami, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in se zanje uporablja stopnja dajatve na ravni države.

(129)

V zvezi s tem je treba omeniti, da ena od vzorčenih družb kupuje velike količine končnih proizvodov od drugih proizvajalcev na Tajskem za nadaljnjo prodajo v Skupnost (kot je navedeno v uvodni izjavi (34). V primeru te družbe se posamezna dajatev dodeli le za blago lastne proizvodnje, in če se družba zaveže, da bo pri izvozu v Skupnost predložila potrdila o proizvodnji, da se proizvodnja proizvoda določi na ravni carine.

(130)

Vse zahtevke za uporabo individualnih protidampinških stopenj dajatev za družbe (npr. po spremembi imena subjekta ali po vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih subjektov) je treba nemudoma nasloviti na Komisijo z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti z morebitnimi spremembami dejavnosti družbe, povezanimi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanim z npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih subjektov. Če je primerno, se bo Uredba v skladu s tem spremenila tako, da se bo posodobil seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(131)

Za zagotavljanje ustreznega uveljavljanja protidampinške dajatve mora stopnja preostale dajatve veljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike in tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Skupnost.

3. Končna določba

(132)

Zaradi dobrega upravljanja je treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih je treba za kakršno koli dokončno določitev ukrepov ponovno proučiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Začasna protidampinška dajatev se uvede na uvoz sladke koruze (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljene ali konzervirane v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, uvrščene pod oznako KN ex 2001 90 30 (oznaka TARIC 2001903010), ter sladke koruze (Zea mays var. saccharata) v zrnju, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006, uvrščene pod oznako KN ex 2005 80 00 (oznaka TARIC 2005800010), s poreklom iz Tajske.

2. Stopnja začasne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve za proizvode iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Družba	Protidampinška dajatev (%)	Dodatna oznaka TARIC
Karn Corn Co., Ltd, 278 Krungthonmuangkeaw, Sirinthon Rd, Bangplad, Bangkok, Tajska	4,3	A789
Malee Sampran Public Co., Ltd, Abico Bldg. 401/1 Phaholyothin Rd, Lumlookka, Pathumthani 12130, Tajska	12,8	A790
River Kwai International Food Industry Co., Ltd, 52 Thaniya Plaza, 21st. Floor, Silom Rd., Bangrak, Bangkok 10500, Tajska	12,8	A791
Sun Sweet Co., Ltd., 9 M 1, Sanpatong-Bankad Rd., T. Toongsatok, Sanpatong, Chiangmai, Tajska	11,2	A792
Proizvajalci iz Priloge I	13,2	A793
Vse druge družbe	13,2	A999

3. Sprostitev proizvoda iz odstavka 1 v prosti promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Uporaba individualnih stopenj dajatve za družbo River Kwai iz člena 1(2) je pogojena s predložitvijo veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je v skladu z zahtevami, določenimi v Prilogi II. Kadar družbe takšne fakture ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.

Člen 3

Brez poseganja v člen 20 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke podajo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v enem mesecu od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2006

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2) UL C 75, 28.3.2006, str. 6.

PRILOGA I

Seznam sodelujočih proizvajalcev iz člena 1(2) pod dodatno oznako TARIC A793:

Ime	Naslov
Agro-On (Thailand) Co., Ltd	50/499-500 Moo 6, Baan Mai, Pakkret, Monthaburi 11120, Thailand
B.N.H. Canning Co., Ltd	425/6-7 Sathorn Place Bldg., Klongtonsai, Klongsan, Bangkok 10600, Thailand
Boonsith Enterprise Co., Ltd	7/4 M.2, Soi Chomthong 13, Chomthong Rd., Chomthong, Bangkok 10150, Thailand
Erawan Food Public Company Limited	Panjathani Tower 16th floor, 127/21 Nonsee Rd., Chongnonsee, Yannawa, Bangkok 10120, Thailand
Great Oriental Food Products Co., Ltd	888/127 Panuch Village, Soi Thanaphol 2, Samsen-Nok, Huaykwang, Bangkok 10310, Thailand
Kuiburi Fruit Canning Co., Ltd	236 Krung Thon Muang Kaew Bldg., Sirindhorn Rd., Bangplad, Bangkok 10700, Thailand
Lampang Food Products Co., Ltd	22K Building, Soi Sukhumvit 35, Klongton Nua, Wattana, Bangkok 10110, Thailand
O.V. International Import-Export Co., Ltd	121/320 Soi Ekachai 66/6, Bangborn, Bangkok 10500, Thailand
Pan Inter Foods Co., Ltd	400 Sunphavuth Rd., Bangna, Bangkok 10260, Thailand
Siam Food Products Public Co., Ltd	3195/14 Rama IV Rd., Vibulthani Tower 1, 9th Fl., Klong Toey, Bangkok, 10110, Thailand
Viriyah Food Processing Co., Ltd	100/48 Vongvanij B Bldg., 18th Fl., Praram 9 Rd., Huay Kwang, Bangkok 10310, Thailand
Vita Food Factory (1989) Ltd	89 Arunammarin Rd., Banyikhan, Bangplad, Bangkok 10700, Thailand

PRILOGA II

Veljavna trgovinska faktura iz člena 3 te uredbe mora vključevati izjavo, ki jo podpiše pooblaščena oseba družbe, v naslednji obliki:

Ime in položaj uradnika družbe, ki je izdala trgovinsko fakturo.

Naslednjo izjavo: Podpisani potrjujem, da je „obseg“ [zadevnega proizvoda], prodanega za izvoz v Evropsko skupnost in ki ga zajema ta trgovinska faktura, proizvedla (ime in naslov družbe) (dodatna oznaka TARIC) v (zadevna država). Izjavljam, da so podatki na tej fakturi popolni in resnični.

Datum in podpis.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 364

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 20. december 2006

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
		Uredba Komisije (ES) št. 1879/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1880/2006 z dne 14. decembra 2006 o prepovedi ribolova na grenlandsko morsko ploščo v coni NAFO 3LMNO s plovili, ki plujejo pod portugalsko zastavo	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih ( 1 )	5
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1882/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi metod vzorčenja in analiz za uradni nadzor vsebnosti nitratov v nekaterih živilih ( 1 )	25
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1883/2006 z dne 19. decembra 2006 o metodah vzorčenja in analitskih metodah za uradni nadzor vrednosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v nekaterih živilih ( 1 )	32
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1884/2006 z dne 19. decembra 2006 o spremembi uredb (ES) št. 2402/96, (ES) št. 2449/96 in (ES) št. 2390/98 glede podrobnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za manioko in sladki krompir	44
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1885/2006 z dne 19. decembra 2006 o odprtju in upravljanju tarifne kvote Skupnosti za manioko s poreklom iz Tajske v letu 2007	57
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1886/2006 z dne 19. decembra 2006 o prepovedi ribolova na grenlandsko morsko ploščo v coni NAFO 3LMNO s plovili, ki plujejo pod špansko zastavo	64
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1887/2006 z dne 19. decembra 2006 o ponovnem odprtju ribolova na morski list v coni ICES IIIa, IIIb, c, d (vode ES) s plovili, ki plujejo pod švedsko zastavo	66
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1888/2006 z dne 19. decembra 2006 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske	68

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	89,8
	204	80,1
	999	85,0
0707 00 05	052	116,3
	204	51,8
	628	155,5
	999	107,9
0709 90 70	052	131,1
	204	61,3
	999	96,2
0805 10 20	052	63,2
	388	72,9
	999	68,1
0805 20 10	052	30,7
	204	61,3
	999	46,0
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	052	69,0
	624	69,1
	999	69,1
0805 50 10	052	45,9
	528	35,7
	999	40,8
0808 10 80	388	107,5
	400	95,0
	404	94,2
	512	57,4
	720	76,0
	999	86,0
0808 20 50	052	63,8
	400	101,6
	720	50,2
	999	71,9

Št.	62
Država članica	Portugalska
Stalež	GHL/N3LMNO.
Vrsta	grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Cona	NAFO 3 LMNO
Datum	24. november 2006 – 12.00 UTC

Št.	53
Država članica	Španija
Stalež	GHL/N3LMNO.
Vrsta	Grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Cona	NAFO 3 LMNO
Datum	30. novembra 2006

Št.	64
Država članica	Švedska
Stalež	SOL/3A/BCD
Vrsta	morski list (Solea solea)
Cona	IIIa, IIIb, c, d (vode ES)
Datum	24. novembra 2006 – ponovno odprto


	(1) Besedilo velja za EGP.