ISSN 1725-5155 |
||
Uradni list Evropske unije |
L 337 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 49 |
Vsebina |
|
I Akti, katerih objava je obvezna |
Stran |
|
|
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
|
|
II Akti, katerih objava ni obvezna |
|
|
|
Svet |
|
|
* |
||
|
* |
||
|
* |
Sklep Sveta z dne 28. novembra 2006 o pristopu Evropske skupnosti k Pravilniku št. 107 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih določbah o odobritvi vozil kategorij M2 ali M3 glede na njihovo splošno konstrukcijo ( 1 ) |
|
|
|
Komisija |
|
|
* |
||
|
* |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
I Akti, katerih objava je obvezna
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1783/2006
z dne 4. decembra 2006
o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi. |
(2) |
V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 5. decembra 2006.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. decembra 2006
Za Komisijo
Jean-Luc DEMARTY
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).
PRILOGA
k Uredbi Komisije z dne 4. decembra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Pavšalna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
052 |
74,2 |
204 |
44,5 |
|
999 |
59,4 |
|
0707 00 05 |
052 |
139,4 |
204 |
74,2 |
|
628 |
163,6 |
|
999 |
125,7 |
|
0709 90 70 |
052 |
165,3 |
204 |
60,8 |
|
999 |
113,1 |
|
0805 10 20 |
388 |
46,7 |
999 |
46,7 |
|
0805 20 10 |
052 |
63,4 |
204 |
55,7 |
|
999 |
59,6 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
052 |
56,1 |
388 |
111,5 |
|
999 |
83,8 |
|
0805 50 10 |
052 |
53,3 |
388 |
44,4 |
|
528 |
33,5 |
|
999 |
43,7 |
|
0808 10 80 |
388 |
59,7 |
400 |
100,7 |
|
404 |
99,8 |
|
508 |
80,5 |
|
720 |
45,7 |
|
999 |
77,3 |
|
0808 20 50 |
052 |
107,8 |
400 |
111,9 |
|
720 |
51,2 |
|
999 |
90,3 |
(1) Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/3 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1784/2006
z dne 4. decembra 2006
o spremembi Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe predelovalnih sredstev
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (1), in zlasti tretjega stavka šestnajste alinee člena 2 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Snov, ki tanjša ozonski plašč ogljikov tetraklorid (CTC), je v skupini IV Priloge I k Uredbi (ES) št. 2037/2000 navedena kot nadzorovana snov, zato se zanjo uporabljajo omejitve uporabe iz te uredbe. |
(2) |
Ob upoštevanju novih informacij in tehničnega razvoja, ki ga je projektna skupina za predelovalna sredstva v okviru Montrealskega protokola o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč sporočila v svojem poročilu o napredku oktobra 2004 (2) so pogodbenice Montrealskega protokola na svojem sedemnajstem zasedanju decembra 2005 sprejele Sklep XVII/7 (3). Sklep XVII/7 dodaja ogljikov tertraklorid v popravljeno razpredelnico A za Sklep X/14 kot predelovalno sredstvo za proizvodnjo radioaktivno označenega cianokobalamina, zdravila, ki se uporablja za diagnosticiranje verjetnih vzrokov pomanjkanja vitamina B12. |
(3) |
Trenutno je uporaba ogljikovega tetraklorida kot predelovalnega sredstva za proizvodnjo radioaktivno označenega cianokobalamina v Skupnosti prepovedana z Uredbo (ES) št. 2037/2000. Da bi bila ta uporaba dovoljena v skladu z zgoraj navedenim Sklepom, nedavno sprejetim v okviru Montrealskega protokola, je treba spremeniti Prilogo VI k Uredbi. |
(4) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 18(1) Uredbe (ES) št. 2037/2000 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga VI k Uredbi (ES) št. 2037/2000 se nadomesti s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. decembra 2006
Za Komisijo
Stavros DIMAS
Član Komisije
(1) UL L 244, 29.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1366/2006 (UL L 264, 25.9.2006, str. 12).
(2) Poročilo projektne skupine za predelovalna sredstva, oktober 2004, str. 17. (http://hq.unep.org/ozone/teap/Reports/PATF/PATF_Report2004.pdf)
(3) Sedemnajsto zasedanje pogodbenic Montrealskega protokola leta 2005, Sklep XVII/7: Seznam uporabe nadzorovanih snovi kot predelovalnih sredstev. (http://hq.unep.org/ozone/Meeting_Documents/mop/17mop/17mop-11.e.pdf).
PRILOGA
„PRILOGA VI
Procesi, v katerih se nadzorovane snovi uporabljajo kot predelovalna sredstva iz šestnajste alinee člena 2
(a) |
Uporaba ogljikovega tetraklorida za odstranitev dušikovega triklorida v proizvodnji klora in kavstične sode; |
(b) |
uporaba ogljikovega tetraklorida pri zajemanju klora iz izstopnega plina v proizvodnji klora; |
(c) |
uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi klorirane gume; |
(d) |
uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi izobutil acetofenona (iboprufen-analgetik); |
(e) |
uporaba ogljikovega tetraklorida pri izdelavi polifenilentereftalamida; |
(f) |
uporaba ogljikovega tetraklorida v proizvodnji radioaktivno označenega cianokobalamina; |
(g) |
uporaba CFC-11 pri izdelavi pol iz finih sintetičnih poliolefinskih vlaken; |
(h) |
uporaba CFC-12 pri fotokemijski sintezi perfluoropolieterpoliperoksida, predhodnikov Z-perfluoropolietrov in difunkcionalnih derivatov; |
(i) |
uporaba CFC-113 pri redukciji perfluoropolieterpoliperoksidnega intermediata za proizvodnjo perfluoropolietrovih diestrov; |
(j) |
uporaba CFC-113 pri pripravi perfluoropolietrnih diolov z visoko funkcionalnostjo; |
(k) |
uporaba ogljikovega tetraklorida v proizvodnji cyclodima; |
(l) |
uporaba HCFC v procesih, določenih v točkah (a) do (k), kadar se uporabljajo kot nadomestilo za CFC ali ogljikov tetraklorid.“ |
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/5 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1785/2006
z dne 4. decembra 2006
o določitvi pravil za upravljanje in razdelitev tekstilnih kvot, določenih za leto 2007 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 517/94
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (1), in zlasti člena 17(3) in (6) ter člena 21(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 517/94 je določila količinske omejitve za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov s poreklom iz nekaterih tretjih držav, ki se dodelijo po načelu „prvi prispe, prvi dobi“. |
(2) |
V skladu z navedeno uredbo je mogoče v nekaterih okoliščinah uporabiti drugačne metode dodelitve, razdeliti kvote v tranše ali rezervirati delež posebne količinske omejitve izključno za vloge, ki jim je priloženo dokazilo o preteklem uvozu. |
(3) |
Pravila za upravljanje kvot, določenih za leto 2007, je treba sprejeti pred začetkom kvotnega leta, da nimajo neupravičenega vpliva na kontinuiteto trgovinskih tokov. |
(4) |
Izkazalo se je, da so ukrepi, sprejeti prejšnja leta, kakor so tisti, določeni v Uredbi Komisije (ES) št. 2038/2005 z dne 14. decembra 2005 o določitvi pravil za upravljanje in razdelitev tekstilnih kvot, določenih za leto 2006 v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 517/94 (2), zadovoljivi in je zato ustrezno sprejeti podobna pravila za leto 2007. |
(5) |
Da bi lahko ugodili čim večjemu številu gospodarskih subjektov, je ustrezno metodo dodelitve po načelu „prvi prispe, prvi dobi“ oblikovati bolj prožno, tako da se določijo najvišje količine, ki se lahko po navedeni metodi dodelijo posameznemu gospodarskemu subjektu. |
(6) |
Za zagotovitev kontinuitete pri trgovini in učinkovitega upravljanja kvot je treba gospodarskim subjektom omogočiti, da je v začetni vlogi za uvozno dovoljenje za leto 2007 količina enaka količini, uvoženi leta 2006. |
(7) |
Da bi zagotovili optimalno porabo količin, je treba gospodarskim subjektom, ki so porabili vsaj polovico že odobrene količine, dovoliti, da zaprosijo za dodatno količino, če so te na voljo v kvotah. |
(8) |
Da bi zagotovili dobro upravljanje, morajo uvozna dovoljenja veljati devet mesecev od datuma izdaje, vendar največ do konca leta. Države članice morajo izdati dovoljenja šele potem, ko jih Komisija uradno obvesti, da so količine na voljo, ter samo če gospodarski subjekt lahko dokaže, da ima pogodbo, in lahko potrdi, kadar ni s posebno določbo določeno drugače, da mu v skladu s to uredbo še ni bilo dodeljeno uvozno dovoljenje Skupnosti za zadevne kategorije in države. Pristojne nacionalne organe je treba pooblastiti, da na podlagi vlog uvoznikov podaljšajo dovoljenja, v okviru katerih je bila do datuma vloge porabljena vsaj polovica odobrene količine, za tri mesece in do 31. marca 2008. |
(9) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 25 Uredbe (ES) št. 517/94 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Namen te uredbe je določiti pravila za upravljanje količinskih kvot za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov, določenih v prilogah III B in IV k Uredbi (ES) št. 517/94 za leto 2007.
Člen 2
Kvote iz člena 1 je treba dodeliti kronološko, kakor je Komisija prejela uradna obvestila držav članic o vlogah posameznih gospodarskih subjektov za količine, ki ne presegajo največjih količin na gospodarski subjekt, določenih v Prilogi I.
Največje količine ne veljajo za gospodarske subjekte, ki lahko ob predložitvi prve vloge za leto 2007 pristojnim nacionalnim organom dokažejo, da so glede na določene kategorije in tretje države uvozili več, kot znaša največja količina za vsako kategorijo v skladu z uvoznimi dovoljenji, odobrenimi za leto 2006.
V takem primeru lahko pristojni organi odobrijo uvoz, ki ne presega uvoženih količin v letu 2006 iz zadevnih tretjih držav in za zadevne kategorije, kadar je na voljo dovolj kvot.
Člen 3
Vsak uvoznik, ki je že porabil 50 % ali več količine, ki mu je bila dodeljena v skladu s to uredbo, lahko predloži dodatno vlogo v zvezi z isto kategorijo in državo porekla za količine, ki ne presegajo največjih količin, določenih v Prilogi I.
Člen 4
1. Pristojni nacionalni organi, navedeni v Prilogi II, lahko 4. januarja 2007 od 10. ure naprej uradno obvestijo Komisijo o količinah iz zahtevkov za uvozna dovoljenja.
Čas, določen v prvem pododstavku, se razume kot bruseljski čas.
2. Pristojni nacionalni organi izdajo dovoljenja šele potem, ko jih Komisija v skladu s členom 17(2) Uredbe (ES) št. 517/94 uradno obvesti, da so na voljo količine za uvoz.
Dovoljenja izdajo le, kadar gospodarski subjekt:
(a) |
dokaže, da ima pogodbo, ki se nanaša na dobavo blaga; in |
(b) |
pisno potrdi da mu, glede na zadevne kategorije in države:
|
3. Uvozna dovoljenja veljajo devet mesecev od datuma izdaje, vendar najdlje do 31. decembra 2007.
Pristojni nacionalni organi lahko na zahtevo uvoznika za tri mesece podaljšajo dovoljenja, če je bilo do datuma zahtevka porabljeno vsaj 50 % odobrenih količin. Tako podaljšanje v nobenem primeru ne velja dlje kot do 31. marca 2008.
Člen 5
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. decembra 2006
Za Komisijo
Peter MANDELSON
Član Komisije
(1) UL L 67, 10.3.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 931/2005 (UL L 162, 23.6.2005, str. 37).
(2) UL L 328, 15.12.2005, str. 27.
PRILOGA I
Največje količine iz členov 2 in 3
Zadevna država |
Kategorija |
Enota |
Največja količina |
Severna Koreja |
1 |
kilogrami |
10 000 |
2 |
kilogrami |
10 000 |
|
3 |
kilogrami |
10 000 |
|
4 |
kosi |
10 000 |
|
5 |
kosi |
10 000 |
|
6 |
kosi |
10 000 |
|
7 |
kosi |
10 000 |
|
8 |
kosi |
10 000 |
|
9 |
kilogrami |
10 000 |
|
12 |
pari |
10 000 |
|
13 |
kosi |
10 000 |
|
14 |
kosi |
10 000 |
|
15 |
kosi |
10 000 |
|
16 |
kosi |
10 000 |
|
17 |
kosi |
10 000 |
|
18 |
kilogrami |
10 000 |
|
19 |
kosi |
10 000 |
|
20 |
kilogrami |
10 000 |
|
21 |
kosi |
10 000 |
|
24 |
kosi |
10 000 |
|
26 |
kosi |
10 000 |
|
27 |
kosi |
10 000 |
|
28 |
kosi |
10 000 |
|
29 |
kosi |
10 000 |
|
31 |
kosi |
10 000 |
|
36 |
kilogrami |
10 000 |
|
37 |
kilogrami |
10 000 |
|
39 |
kilogrami |
10 000 |
|
59 |
kilogrami |
10 000 |
|
61 |
kilogrami |
10 000 |
|
68 |
kilogrami |
10 000 |
|
69 |
kosi |
10 000 |
|
70 |
kosi |
10 000 |
|
73 |
kosi |
10 000 |
|
74 |
kosi |
10 000 |
|
75 |
kosi |
10 000 |
|
76 |
kilogrami |
10 000 |
|
77 |
kilogrami |
5 000 |
|
78 |
kilogrami |
5 000 |
|
83 |
kilogrami |
10 000 |
|
87 |
kilogrami |
10 000 |
|
109 |
kilogrami |
10 000 |
|
117 |
kilogrami |
10 000 |
|
118 |
kilogrami |
10 000 |
|
142 |
kilogrami |
10 000 |
|
151A |
kilogrami |
10 000 |
|
151B |
kilogrami |
10 000 |
|
161 |
kilogrami |
10 000 |
|
Republika Črna gora, Kosovo (1) |
1 |
kilogrami |
20 000 |
2 |
kilogrami |
20 000 |
|
2a |
kilogrami |
10 000 |
|
3 |
kilogrami |
10 000 |
|
5 |
kosi |
10 000 |
|
6 |
kosi |
10 000 |
|
7 |
kosi |
10 000 |
|
8 |
kosi |
10 000 |
|
9 |
kilogrami |
10 000 |
|
15 |
kosi |
10 000 |
|
16 |
kosi |
10 000 |
|
67 |
kilogrami |
10 000 |
(1) Kakor je določeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.
PRILOGA II
Seznam uradov za izdajo dovoljenj iz člena 4
1. |
Avstrija
|
2. |
Belgija
|
3. |
Bolgarija
|
4. |
Ciper
|
5. |
Češka
|
6. |
Danska
|
7. |
Estonija
|
8. |
Finska
|
9. |
Francija
|
10. |
Nemčija
|
11. |
Grčija
|
12. |
Madžarska
|
13. |
Irska
|
14. |
Italija
|
15. |
Latvija
|
16. |
Litva
|
17. |
Luksemburg
|
18. |
Malta
|
19. |
Nizozemska
|
20. |
Poljska
|
21. |
Portugalska
|
22. |
Romunija
|
23. |
Slovaška
|
24. |
Slovenija
|
25. |
Španija
|
26. |
Švedska
|
27. |
Združeno kraljestvo
|
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/12 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1786/2006
z dne 4. decembra 2006
o spremembi prilog III B, IV in VI k Uredbi Sveta (ES) št. 517/94 glede tekstilnih kvot za leto 2007
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Skupnosti (1), in zlasti člena 5(2) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 517/94 določa letne količinske omejitve za nekatere tekstilne izdelke s poreklom iz Črne gore, Kosova (2) in Severne Koreje. |
(2) |
Od1. januarja 2007 bo Evropska unija vključevala dve novi državi članici, Romunijo in Bolgarijo. Člen 6(7) Akta o pristopu določa, da je treba količinske omejitve, ki v Skupnosti veljajo za uvoz tekstila in oblačil, prilagoditi zaradi upoštevanja pristopa novih držav članic k Skupnosti. Količinske omejitve, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih tekstilnih izdelkov iz tretjih držav v razširjeno Skupnost, je treba zato prilagoditi, tako da bo zajet uvoz v dve novi državi članici. Zato so potrebne spremembe nekaterih prilog k Uredbi (ES) št. 517/94. |
(3) |
Da bi preprečili omejevalne učinke, ki bi jih imela razširitev Skupnosti na trgovino, je pri spremembi zadevnih količin primerno uporabiti metodologijo, ki za prilagoditev novega obsega kvot upošteva tradicionalni uvoz v novi državi članici. Uvozne tokove preteklega obdobja je primerno ovrednotiti s formulo, sestavljeno iz povprečnega uvoza zadnjih treh let v dve novi državi članici blaga s poreklom v tretjih državah. Glede na to, da je Črna gora 3. junija 2006 postala neodvisna, Komisija nima ločenih podatkov o trgovinskih tokovih med Črno goro in Kosovom na eni ter novima državama članicama na drugi strani. Zato je bil določen nov obseg kvot, pri čemer je bilo kot najprimernejše merilo uporabljeno število prebivalstva novih držav članic. V obeh primerih je bila prišteta stopnja rasti. |
(4) |
Priloge III B, IV in VI k Uredbi (ES) št. 517/94 je treba zato spremeniti in v seznam vnesti obseg kvot za leto 2007. Podrobna pravila o dodelitvi kvot za leto 2007 so navedena v Uredbi Komisije (ES) št. 1785/2006 (3) o upravljanju tekstilnih kvot, določenih z Uredbo (ES) št. 517/94 za leto 2007. |
(5) |
Za uvoz v novi državi članici morajo veljati vse določbe Uredbe (ES) št. 517/94. Zato je treba Uredbo (ES) št. 517/94 ustrezno spremeniti. |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 25 Uredbe (ES) št. 517/94 – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge III B, IV in VI k Uredbi (ES) št. 517/94 se nadomestijo kot je prikazano v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2007.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. decembra 2006
Za Komisijo
Peter MANDELSON
Član Komisije
(1) UL L 67, 10.3.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 931/2005 (UL L 162, 23.6.2005, str. 37).
(2) Kakor je določeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.
(3) Glej stran 5 tega Uradnega lista.
PRILOGA
Priloge III B, IV in VI k Uredbi (ES) št. 517/94 se spremenijo:
1. |
Priloga III B se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA III B Letne količinske omejitve Skupnosti iz četrte alinee člena 2(1) Republika Črna gora, Kosovo (1)
|
2. |
Priloga IV se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA IV Letne količinske omejitve Skupnosti iz člena 3(1) Severna Koreja
|
3. |
Priloga VI se nadomesti z naslednjim: „PRILOGA VI POSLI PASIVNEGA OPLEMENITENJA Letne omejitve Skupnosti iz člena 4(2): Republika Črna gora, Kosovo (2)
|
(1) Kakor je določeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.“
(2) Kakor je določeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.“
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/17 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1787/2006
z dne 4. decembra 2006
o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 809/2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanje Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o spremembi Direktive 2001/34/ES (1) in zlasti člena 7(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (2) zahteva, da družbe, ki jih ureja zakonodaja države članice in katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice, za vsako poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2005 ali po tem datumu, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze skladno s sprejetimi mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se zdaj na splošno imenujejo mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP). |
(2) |
Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. april 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj (3) določa, da morajo biti pretekle finančne informacije, ki jih izdajatelji iz tretjih držav navedejo v prospektih ob javni ponudbi vrednostnih papirjev ali sprejetju vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu, pripravljene po MSRP, sprejetih v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002, ali po nacionalnih računovodskih standardih tretje države, ki so enakovredni tem standardom. Če pretekle finančne informacije niso pripravljene po teh standardih, morajo biti v prospektu predstavljene v obliki ponovno sestavljenega izkaza o finančnem stanju. |
(3) |
Vendar člen 35 Uredbe (ES) št. 809/2004 vsebuje prehodne določbe, ki izdajatelje iz tretjih držav v nekaterih omejenih primerih izvzemajo iz obveznosti ponovnega oblikovanja preteklih finančnih informacij, ki niso pripravljene po MSRP ali računovodskih standardih tretje države, ki so enakovredni MSRP. Na podlagi teh prehodnih določb se obveznost ponovnega oblikovanja preteklih finančnih informacij ne uporablja za prospekte, ki jih pred 1. januarjem 2007 predložijo izdajatelji iz tretjih držav, ki so svoje pretekle finančne informacije pripravili po mednarodno sprejetih standardih ali po nacionalnih računovodskih standardih tretje države in katerih vrednostni papirji so bili pred navedenim datumom sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu. Če v drugem primeru pretekle finančne informacije ne zagotavljajo dejanskega in poštenega prikaza sredstev in obveznosti, finančnega položaja ter dobička in izgube izdajatelja, morajo biti dopolnjene z bolj podrobnimi ali dodatnimi informacijami, ki so potrebne, da se zagotovi dejanski in pošten prikaz. |
(4) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 809/2004 v sedanji obliki se to prehodno izvzetje ne bo več uporabljalo za prospekte, predložene po 1. januarju 2007, tako da bo treba pretekle finančne informacije, ki niso bile predložene v skladu z MSRP ali enakovrednimi računovodskimi standardi tretje države, ponovno oblikovati. |
(5) |
Od sprejetja Uredbe (ES) št. 1606/2002 je veliko držav MSRP preneslo neposredno v svoje nacionalne računovodske standarde. To jasno kaže, da se uresničuje eden izmed ciljev te uredbe, in sicer spodbujanje vedno večje konvergence računovodskih standardov, da bi MSRP postali mednarodno sprejeti in resnično globalni standardi. Zato je primerno, da se izdajatelje iz tretjih držav izvzame iz zahteve po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij, oblikovanih v skladu z nacionalnimi računovodskimi standardi, ali po predložitvi podrobnega opisa razlik iz člena 1(2)(5a), če v skladu z MRS 1 (Predstavljanje računovodskih izkazov) vsebujejo izrecno in brezpogojno izjavo, da so skladni z MSRP. |
(6) |
Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, ki je bil ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/527/ES (4), je v svojem priporočilu iz junija 2005 menil, da so splošno sprejeta računovodska načela Kanade, Japonske in Združenih držav Amerike, gledano v celoti, enakovredna MSRP, sprejetim v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002, pri čemer so potrebne nekatere prilagoditve, kot so na primer dodatna razkritja ali v nekaterih primerih dodatni računovodski izkazi. |
(7) |
Januarja 2005 sta Japonski odbor za računovodske standarde in Mednarodni odbor za računovodske standarde objavila dogovor o skupnem projektu za zmanjšanje razlik med MSRP in japonskimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli ter marca 2005 pričela skupni delovni program za konvergenco japonskih splošno sprejetih računovodskih načel z MSRP. Januarja 2006 je Kanadski odbor za računovodske standarde objavil, da namerava za javne družbe začeti uporabljati en sam sklop standardov visoke kakovosti, ki bodo priznani po vsem svetu, pri tem pa sklenil, da bo ta cilj najlaže dosegel s konvergenco kanadskih računovodskih standardov z MSRP v obdobju petih let. V februarju 2006 sta Mednarodni odbor za računovodske standarde in Ameriški odbor za računovodske standarde objavila memorandum o soglasju, ki opisuje delovni program za konvergenco med MSRP in ameriškimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli, da bi bil najkasneje do leta 2009 izpolnjen eden izmed pogojev Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC), ki morajo biti izpolnjeni, preden bo SEC nehala uporabljati zahtevo po usklajevanju za tuje izdajatelje, ki uporabljajo MSRP in so registrirani pri SEC. |
(8) |
Vendar je pomembno, da se ohrani kakovost računovodskega poročanja v skladu z MSRP, ki temeljijo na načelih, da se MSRP dosledno uporabljajo, da se družbam in vlagateljem zagotovi primerna pravna varnost in da se družbam EU zagotovi enaka obravnava računovodskih izkazov na svetovni ravni. V prihodnje mora ocena enakovrednosti temeljiti na podrobni tehnični in objektivni analizi razlik med MSRP in računovodskimi standardi tretje države, pa tudi na dejanskem izvajanju teh splošno sprejetih računovodskih načel v primerjavi z MSRP. Preden se sprejme kakršna koli odločitev glede enakovrednosti, je treba natančno preučiti napredek konvergenčnega procesa. |
(9) |
Glede na prizadevanja organov za določanje standardov v Kanadi, na Japonskem in v Združenih državah Amerike za uskladitev z MSRP, je primerno, da se podaljša uporaba prehodnih določb iz člena 35 Uredbe (ES) št. 809/2004 o izvzetju izdajateljev iz tretjih držav iz zahteve po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij, ki so bile pripravljene v skladu z računovodskimi standardi Kanade, Japonske ali Združenih držav Amerike, ali (odvisno od primera) po predložitvi podrobnega opisa razlik za nadaljnje obdobje največ dveh let, medtem ko bodo organi za določanje standardov in zakonodajalci udeleženi v aktivnem dialogu, ko se bo konvergenčni proces nadaljeval in se bo pripravilo poročilo o napredku. |
(10) |
Medtem ko je veliko držav MSRP preneslo neposredno v svoje nacionalne splošno sprejeta računovodska načela, druge države nacionalna splošno sprejeta računovodska načela postopno usklajujejo z MSRP. Zato je primerno, da se za v prehodnem obdobju največ dveh let tudi take izdajatelje iz tretjih držav izvzame iz zahteve po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij ali (odvisno od primera) po predložitvi podrobnega opisa razlik, pod pogojem, da se je odgovorni nacionalni organ k temu javno obvezal in pripravil delovni program. Da bi zagotovili, da se izvzetje uporablja samo v primerih, ko so ti pogoji izpolnjeni, se mora od izdajatelja iz tretje države zahtevati, da predloži dokaz, ki se zdi pristojnemu organu zadovoljiv, da je nacionalni organ podal javno izjavo in pripravil delovni program. Da se zagotovi skladnost v Skupnosti, mora Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje uskladiti oceno pristojnih organov o tem, ali so ti pogoji izpolnjeni v zvezi s splošno sprejetimi računovodskimi načeli posameznih tretjih držav. |
(11) |
V tem dveletnem obdobju mora Komisija aktivno sodelovati v dialogu s pristojnimi organi iz tretjih držav, poleg tega pa mora tudi pozorno spremljati napredek pri konvergenci med MSRP in splošno sprejetimi računovodskimi načeli Kanade, Japonske, Združenih držav Amerike in drugih tretjih držav, ki so pripravile konvergenčni program, da se zagotovi, da bo vsaj šest mesecev pred 1. januarjem 2009 sposobna sprejeti odločitev glede enakovrednosti. Poleg tega bo Komisija aktivno spremljala tekoči napredek pri prizadevanjih zadevnih organov iz tretjih držav, da bi odpravili zahteve, da morajo izdajatelji iz Skupnosti, ki vstopajo na finančne trge tretje države, uskladiti računovodske izkaze, pripravljene na podlagi MSRP. Na koncu dodatnega prehodnega obdobja bo morala odločitev Komisije omogočiti, da bodo izdajatelji iz Skupnosti in izdajatelji iz držav, ki niso članice EU, v enakopravnem položaju. |
(12) |
Komisija mora Evropski odbor za vrednostne papirje in Evropski parlament redno obveščati o napredku pri odpravljanju zahtev po usklajevanju in o procesu za konvergenco. V skladu s tem bo Komisija Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Evropskemu parlamentu pred 1. aprilom 2007 poročala o časovnem razporedu, ki so ga za konvergenco predvideli nacionalni računovodski organi Kanade, Japonske in Združenih držav Amerike. Poleg tega mora Komisija do 1. aprila 2008, po posvetovanju z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje, Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Evropskemu parlamentu poročati o oceni splošno sprejetih računovodskih načel tretjih držav, ki so jih uporabili izdajatelji iz tretjih držav, ki jim ni treba ponovno oblikovati preteklih finančnih informacij ali (odvisno od primera) predložiti podrobnega opisa razlik, vključenih v prospekt, predložen pristojnemu organu do 1. januarja 2009. Nazadnje mora Komisija pred 1. januarjem 2008 in po ustreznih posvetovanjih z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje zagotoviti opredelitev enakovrednosti, ki se uporablja za določanje enakovrednosti splošno sprejetih računovodskih načel tretjih držav na podlagi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti, vzpostavljenega v ta namen. |
(13) |
Zato je primerno, da se člen 35 Uredbe (ES) št. 809/2004 spremeni, tako da izdajateljem iz tretjih držav v obdobju največ dveh let v navedenih primerih ne bo treba ponovno oblikovati preteklih finančnih informacij ali (odvisno od primera) predložiti podrobnega opisa razlik, tako da bo mogoč nadaljnji dialog. V vseh ostalih primerih bi morali biti izdajatelji iz tretjih držav obvezani, da v kakršnem koli prospektu, ki ga pristojnemu organu predložijo 1. januarja 2007 ali po tem datumu, ponovno oblikujejo svoje pretekle finančne informacije v skladu s sprejetimi MSRP ali (odvisno od primera) zagotovijo podroben opis razlik. |
(14) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Člen 35 Uredbe (ES) št. 809/2004 se spremeni:
1. |
Odstavek 5 se nadomesti z: „5. Ob upoštevanju odstavka 5a izdajatelji iz tretjih držav iz odstavkov 3 in 4 od 1. januarja 2007 svoje pretekle finančne informacije predložijo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, ali v skladu z nacionalnimi računovodskimi standardi tretjih držav, ki so enakovredni tem standardom. Če take pretekle finančne informacije niso v skladu s temi standardi, morajo biti predložene v obliki ponovno sestavljenega izkaza o finančnem stanju.“. |
2. |
Vstavijo se naslednji odstavki 5a, 5b, 5c, 5d in 5e: „5a. Za izdajatelje iz tretjih držav ne veljata zahteva iz točke 20.1 Priloge I, točke 13.1 Priloge IV, točke 8.2 Priloge VII, točke 20.1 priloge X ali iz točke 11.1 Priloge XI po ponovnem oblikovanju preteklih finančnih informacij ali zahteva iz točke 8.2a priloge VII, točke 11.1 Priloge IX ali točke 20.1a Priloge X po predložitvi podrobnega opisa razlik med mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002, in računovodskimi načeli, v skladu s katerimi so bile te informacije pripravljene, vključenimi v prospekt, predložen pristojnemu organu pred 1. januarjem 2009, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
5b. Do 1. aprila 2007 Komisija Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Evropskemu parlamentu predloži prvo poročilo o časovnem razporedu dela organov, ki so odgovorni za nacionalne računovodske standarde v ZDA, na Japonskem in v Kanadi, na področju konvergence med MSRP in splošno sprejetimi računovodskimi načeli teh držav. Komisija pozorno spremlja napredek pri konvergenci med mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in splošno sprejetimi računovodskimi načeli Kanade, Japonske in Združenih držav Amerike ter napredek pri odpravljanju zahtev po usklajevanju, ki se uporabljajo za izdajatelje iz Skupnosti v teh državah, in o tem redno poroča Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Evropskemu parlamentu. Evropski odbor za vrednostne papirje in Evropski parlament obvesti takoj, zlasti če se proces ne odvija zadovoljivo. 5c. Komisija Evropski odbor za vrednostne papirje in Evropski parlament redno obvešča tudi o razvoju zakonodajnih razprav in napredku pri konvergenci med mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in splošno sprejetimi računovodskimi načeli tretjih držav iz odstavka 5a(c) ter o napredku pri odpravljanju kakršnih koli zahtev po usklajevanju. Komisija Evropski odbor za vrednostne papirje in Evropski parlament obvesti takoj, zlasti če se proces ne odvija zadovoljivo. 5d. Komisija mora izpolniti obveznosti iz odstavkov 5b in 5c, poleg tega pa mora vzdrževati reden dialog z organi tretjih držav ter Evropskemu odboru za vrednostne papirje in Evropskemu parlamentu najkasneje do 1. aprila 2008 predložiti poročilo o napredku pri konvergenci in pri odpravljanju kakršnih koli zahtev po usklajevanju, ki se za izdajatelje iz Skupnosti uporabljajo v okviru pravil tretjih držav iz odstavka 5a(b) ali (c). Komisija lahko naroči ali zahteva, da poročilo pripravi druga oseba. 5e. Komisija vsaj šest mesecev pred 1. januarjem 2009 v skladu z opredelitvijo enakovrednosti in mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti, ki ga bo v ta namen vzpostavila do 1. januarja 2008 v skladu s postopkom iz člena 24 Direktive 2003/71/ES, presodi, ali so splošno sprejeta računovodska načela tretjih držav enakovredna. Ob skladnosti s tem odstavkom se Komisija z Odborom evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje najprej posvetuje glede ustreznosti opredelitve enakovrednosti, mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti in glede samega ugotavljanja enakovrednosti.“. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. decembra 2006
Za Komisijo
Charlie McCREEVY
Član Komisije
(1) UL L 345, 31.12.2003, str. 64.
(2) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(3) UL L 149, 30.4.2004, str. 1.
(4) UL L 191, 13.7.2001, str. 43.
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/21 |
DIREKTIVA SVETA 2006/117/EURATOM
z dne 20. novembra 2006
o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti členov 31(2) in 32 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije, pripravljenega na podlagi mnenja skupine oseb, ki jih je v skladu s členom 31 Pogodbe imenoval Znanstveno-tehnični odbor izmed znanstvenih izvedencev iz držav članic, in po posvetovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Za dejavnosti v zvezi s pošiljkami radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva veljajo številne zahteve iz pravnih instrumentov Skupnosti in iz mednarodnih pravnih instrumentov, zlasti glede varnega prevoza radioaktivnega materiala in pogojev, pod katerimi se lahko radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v namembni državi odlagajo ali shranjujejo. |
(2) |
Poleg tega varstvo zdravja delavcev in prebivalstva zahteva, da za pošiljke radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva med državami članicami ter v Skupnost in iz nje velja obvezen skupni sistem predhodne odobritve. |
(3) |
Resolucija Sveta z dne 22. maja 2002 o oblikovanju nacionalnih sistemov za nadzorovanje in kontrolo prisotnosti radioaktivnih materialov v reciklaži kovinskih materialov v državah članicah (3) navaja, da je pomembno, da se radiološko tveganje, ki je posledica prisotnosti radioaktivnih materialov med kovinskimi materiali, namenjenimi za recikliranje, zmanjša na najmanjšo možno mero. |
(4) |
Direktiva Sveta 92/3/Euratom z dne 3. februarja 1992 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter v Skupnost in iz nje (4) je vzpostavila sistem Skupnosti za strogo kontrolo in predhodno odobritev pošiljk radioaktivnih odpadkov, ki se je izkazal kot zadovoljiv. Vseeno pa bi ga bilo treba glede na pridobljene izkušnje spremeniti, da se razjasnijo in dodajo nekateri koncepti in opredelitve pojmov, uredijo primeri, ki so bili v preteklosti izpuščeni, poenostavi obstoječi postopek pošiljanja radioaktivnih odpadkov med državami članicami ter zagotovi usklajenost z drugimi določbami Skupnosti in mednarodnimi določbami, zlasti s Skupno konvencijo o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu „Skupna konvencija“), h kateri je Skupnost pristopila 2. januarja 2006. |
(5) |
V okviru pete faze pobude SLIM (enostavnejša zakonodaja za notranji trg) je bila vzpostavljena delovna skupina predstavnikov držav članic in uporabnikov zakonodaje, da bi preučila določene težave, na katere so opozorili uporabniki Direktive 92/3/Euratom, in slednjo uskladila s trenutnimi mednarodnimi pravili in instrumenti. |
(6) |
Postopek, določen v Direktivi 92/3/Euratom je bil v praksi uporabljen samo za pošiljke izrabljenega goriva, za katerega ni predvidena nobena nadaljnja uporaba in ki se zato za namene omenjene direktive šteje za „radioaktivni odpadek“. Iz radiološkega stališča je izključitev uporabe takih postopkov nadzora in kontrol za izrabljeno gorivo, kadar je to namenjeno predelavi, neupravičena. Zato je primerno, da ta direktiva zajema vse pošiljke izrabljenega goriva, ne glede na to, ali je namenjeno odlaganju ali predelavi. |
(7) |
Vsaka država članica bi morala ohraniti polno odgovornost, da sama izbere svojo politiko ravnanja z jedrskimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki so pod njeno jurisdikcijo; nekatere se tako odločijo za predelavo izrabljenega goriva, druge pa za končno odlaganje izrabljenega goriva brez kakršne koli predvidene nadaljnje uporabe. Ta direktiva zato ne bi smela posegati v pravico držav članic, da izvozijo svoje izrabljeno gorivo za predelavo, in nič v tej direktivi ne bi smelo pomeniti, da mora namembna država članica sprejeti pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva za končno obdelavo ali odlaganje, razen v primeru vračanja pošiljk. Vsaka zavrnitev takih pošiljk mora biti upravičena na podlagi meril, določenih v tej direktivi. |
(8) |
Poenostavitev obstoječega postopka ne bi smela ovirati obstoječih pravic držav članic, da pošiljki radioaktivnih odpadkov, za katero je potrebno njihovo soglasje, ugovarjajo ali zanjo določijo pogoje. Ugovori ne bi smeli biti samovoljni, ampak bi morali temeljiti na ustreznih nacionalnih predpisih, predpisih Skupnosti ali mednarodnih predpisih. Ta direktiva ne bi smela posegati v pravice in obveznosti po mednarodnem pravu, in zlasti ne v izvrševanje pravic in svoboščin, določenih v mednarodnem pravu, ki zadevajo morsko in rečno ladijsko plovbo ter zračno letalsko plovbo. |
(9) |
Možnost namembne države članice ali države članice tranzita, da zavrne avtomatični postopek soglasja glede pošiljk, nalaga neupravičeno upravno breme in ustvarja negotovost. Obvezno izdajanje potrdil o prejemu vlog s strani pristojnih organov namembnih držav in držav tranzita bi moralo, ob podaljšanju roka za soglasje, omogočiti, da se tiha odobritev domneva z visoko stopnjo gotovosti. |
(10) |
„Dovoljenja“ za pošiljke v smislu te direktive ne bi smela nadomestiti posebnih nacionalnih zahtev za pošiljke, kot so na primer licence za prevoz. |
(11) |
Da bi zavarovali zdravje ljudi in okolje pred nevarnostmi, ki izvirajo iz radioaktivnih odpadkov, bi bilo treba upoštevati tveganje, ki nastaja zunaj Skupnosti. Pri radioaktivnih odpadkih in izrabljenem gorivu, ki zapušča Skupnost, bi morala biti tretja namembna država o pošiljki ne le obveščena, ampak bi morala dati tudi svoje soglasje. |
(12) |
Pristojni organi namembne države članice bi morali sodelovati in se povezovati z drugimi udeleženimi pristojnimi organi, da se preprečijo nepotrebne zamude in zagotovi nemoten potek postopka soglasja, ki ga določa ta direktiva. |
(13) |
Zahteva, da mora oseba, odgovorna za pošiljko, v primeru neuspele pošiljke po potrebi sprejeti ustrezne prilagoditvene varnostne ukrepe, ne bi smela preprečevati uporabe mehanizmov, ki so jih na nacionalni ravni uvedle države članice. |
(14) |
Zahteva, da mora stroške, ki nastanejo v primeru neuspele pošiljke, kriti imetnik, ne sme preprečevati uporabe mehanizmov, ki so jih na nacionalni ravni uvedle države članice, ali kakršnega koli pogodbenega dogovora med imetnikom in katero koli drugo osebo, udeleženo pri pošiljki. |
(15) |
Medtem ko naj bi se radioaktivni odpadki, kolikor je to v skladu z varnim ravnanjem s takim materialom, odlagali v državi, v kateri so nastali, pa morajo države članice med seboj spodbujati dogovore, ki omogočajo varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom iz držav članic, kjer se odpadki proizvajajo v majhnih količinah in kjer izgradnja ustreznih objektov ne bi bila upravičena iz radiološkega stališča. |
(16) |
Če je bil med prejemnikom v tretji državi in imetnikom v tretji državi sklenjen dogovor v skladu s členom 27 Skupne konvencije, se lahko isti dogovor uporabi za namene te direktive. |
(17) |
Za namene te direktive in glede na pretekle izkušnje je primerno prilagoditi obstoječo standardno listino. Zaradi jasnosti bi bilo treba določiti obveznost, da se nova standardna listina pripravi do dne prenosa te direktive. Za primer, da standardna listina ne bo pripravljena v tem roku, pa bi morale prehodne določbe predpisati, da se še naprej uporablja obstoječa standardna listina. Poleg tega bi morala jasna pravila o uporabi jezikov zagotoviti pravno varnost in preprečiti neupravičene zamude. |
(18) |
Redno poročanje držav članic Komisiji in Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru bi moralo zagotoviti koristen pregled nad dovoljenji, ki so se izdala v Skupnosti, in omogočiti opredelitev možnih težav, s katerimi se v praksi srečujejo države članice, ter nad uporabljenimi rešitvami. |
(19) |
Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (5) se med drugim uporablja za prevoz, uvoz in izvoz radioaktivnih snovi v Skupnost in iz nje ter določa sistem poročanja in izdaje dovoljenj za dejavnosti, ki vključujejo ionizirajoče sevanje. Te določbe so torej pomembne za področje uporabe te direktive. |
(20) |
Glede na zgoraj navedeno bi bilo treba zaradi jasnosti razveljaviti in nadomestiti Direktivo 92/3/Euratom. Nova direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in glede uporabe razveljavljene direktive. |
(21) |
V skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (6) se države članice poziva, da za lastne potrebe in v interesu Skupnosti pripravijo tabele, ki naj kar najbolj nazorno prikazujejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos, ter da te tabele objavijo – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
POGLAVJE 1
UVODNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta direktiva določa sistem Skupnosti za nadzorovanje in kontrolo čezmejnih pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, da se zagotovi ustrezno varstvo prebivalstva.
2. Ta direktiva se uporablja za čezmejne pošiljke radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, kadar:
(a) |
je država izvora, namembna država ali morebitna država tranzita država članica Skupnosti; in |
(b) |
količina in koncentracija pošiljke presegata ravni, določene v točkah (a) in (b) člena 3(2) Direktive 96/29/Euratom. |
3. Ta direktiva se ne uporablja za pošiljke virov, ki se več ne uporabljajo in ki so namenjene dobavitelju ali proizvajalcu radioaktivnih virov ali v odobreni objekt.
4. Ta direktiva se ne uporablja za pošiljke radioaktivnih materialov, ki se v procesu predelave pridobijo za nadaljnjo uporabo.
5. Ta direktiva se ne uporablja za čezmejne pošiljke odpadkov, ki vsebujejo le naravno prisotni radioaktivni material, ki ne izvirajo iz dejavnosti.
6. Ta direktiva ne posega v pravice in obveznosti v skladu z mednarodnim pravom.
Člen 2
Vračanje pošiljk v povezavi z obdelavo in predelavo
Ta direktiva ne vpliva na pravico države članice ali podjetja v državi članici, kamor:
(a) |
se radioaktivni odpadki pošljejo v predelavo; ali |
(b) |
se pošljejo drugi materiali z namenom pridobitve radioaktivnih odpadkov, |
da po obdelavi radioaktivne odpadke vrne državi njihovega izvora. Prav tako ne vpliva na pravico države članice ali podjetja v državi članici, kamor se izrabljeno gorivo pošlje v predelavo, da radioaktivne odpadke, pridobljene v postopku predelave, vrne državi njihovega izvora.
Člen 3
Čezmejne pošiljke izrabljenega goriva za predelavo
Brez poseganja v pristojnost vsake države članice, da določi svojo lastno politiko glede cikla izrabljenega goriva, ta direktiva ne vpliva na pravico države članice, da izvozi izrabljeno gorivo za predelavo, ob upoštevanju načel jedrskega skupnega trga in predvsem prostega pretoka blaga. Takšne pošiljke in izvoz se nadzirajo in kontrolirajo v skladu s postopki, določenimi v tej direktivi.
Člen 4
Vračanje pošiljk v primeru nedovoljenih pošiljk in neprijavljenih radioaktivnih odpadkov
Ta direktiva ne vpliva na pravico države članice, da v državo izvora varno vrne:
(a) |
pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki spadajo v področje uporabe te direktive, vendar niso bile dovoljene v skladu s to direktivo; in |
(b) |
radioaktivno kontaminirane odpadke in materiale, ki vsebujejo radioaktiven vir, če država izvora teh materialov ni prijavila kot radioaktivne odpadke. |
Člen 5
Opredelitve pojmov
V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„radioaktivni odpadek“ pomeni radioaktivni material v plinastem, tekočem ali trdnem stanju, za katerega države izvora in namembne države ali fizične ali pravne osebe, katerih odločitve te države sprejemajo, ne predvidevajo nadaljnje uporabe in ki ga upravni organ v skladu z zakoni in predpisi držav izvora in namembnih držav nadzoruje kot radioaktivni odpadek; |
2. |
„izrabljeno gorivo“ pomeni jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in trajno odstranjeno iz nje; izrabljeno gorivo se lahko šteje za vir, ki se lahko uporabi v ponovni predelavi, ali pa se nameni za končno odlaganje brez predvidene nadaljnje uporabe in se obravnava kot radioaktiven odpadek; |
3. |
„predelava“ pomeni postopek ali dejavnost, katere namen je iz izrabljenega goriva izločiti radioaktivne izotope za nadaljnjo uporabo; |
4. |
„pošiljka“ pomeni celoto postopkov pri premeščanju radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva iz države ali države članice izvora v namembno državo ali državo članico; |
5. |
„pošiljka v Skupnosti“ pomeni pošiljko, pri kateri sta država izvora in namembna država državi članici; |
6. |
„pošiljka zunaj Skupnosti“ pomeni pošiljko, pri kateri sta država izvora in/ali namembna država tretji državi; |
7. |
„odlaganje“ pomeni namestitev radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v odobreni objekt brez namena njihove odstranitve; |
8. |
„shranjevanje“ pomeni hranjenje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v objektu, ki je primeren za njihovo skladiščenje, z namenom njihove odstranitve; |
9. |
„imetnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je, preden odpremi pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo odgovorna za takšne materiale in načrtuje odpošiljanje pošiljke prejemniku; |
10. |
„prejemnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se ji pošljejo radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo; |
11. |
„država ali država članica izvora“ in „namembna država ali država članica“ sta država ali država članica, iz katere se načrtuje ali izvede pošiljanje pošiljke, in država ali država članica, kamor je pošiljka namenjena ali poslana; |
12. |
„država ali država članica tranzita“ je država ali država članica, ki ni država ali država članica izvora ali namembna država ali država članica, preko ozemlja katere se načrtuje ali izvede pošiljanje pošiljke; |
13. |
„pristojni organi“ so organi, ki so po zakonu ali drugih predpisih držav izvora, tranzita ali namembnih držav pristojni za izvajanje sistema nadzora in kontrole pošiljk radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva; |
14. |
„zaprti vir“ pomeni zaprti vir v smislu Direktive 96/29/Euratom in po potrebi vključuje kapsulo, v kateri je spravljen radioaktivni material, kot sestavni del vira; |
15. |
„vir, ki se več ne uporablja“ pomeni zaprti vir, ki se ne uporablja več ali se ne namerava uporabiti za dejavnosti, za katere je bilo izdano dovoljenje; |
16. |
„odobreni objekt“ pomeni objekt na ozemlju države, za katerega so pristojni organi te države skladno z nacionalnim pravom izdali dovoljenje za dolgoročno skladiščenje ali odlaganje zaprtih virov, ali objekt, ki ima skladno z nacionalnim pravom ustrezno dovoljenje za začasno skladiščenje zaprtih virov; |
17. |
„pravilno izpolnjena vloga“ pomeni standardno listino, ki izpolnjuje vse zahteve, ki jih določa člen 17. |
POGLAVJE 2
POŠILJKE V SKUPNOSTI
Člen 6
Vloga za pridobitev dovoljenja za pošiljko
1. Imetnik, ki načrtuje pošiljanje radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v Skupnosti ali se namerava dogovoriti za tako pošiljko, vloži pravilno izpolnjeno vlogo za pridobitev dovoljenja pri pristojnih organih države članice izvora.
2. Vloga se lahko vloži za več kot eno pošiljko, če:
(a) |
imajo radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo, na katere se vloga nanaša, v bistvu enake fizikalne, kemijske in radioaktivne lastnosti; in |
(b) |
pošiljke pošilja isti imetnik istemu prejemniku in so v to vključeni isti pristojni organi; in |
(c) |
v primeru pošiljk, ki vključujejo tranzit preko tretjih držav, ta tranzit poteka čez isti vstopni in/ali izstopni mejni prehod Skupnosti in čez isti mejni prehod zadevne tretje države ali držav, razen če se zadevni pristojni organi ne dogovorijo drugače. |
Člen 7
Pošiljanje vloge pristojnim organom
1. Pristojni organi države članice izvora pošljejo pravilno izpolnjeno vlogo iz člena 6 v soglasje pristojnim organom namembne države članice in morebitnih držav članic tranzita.
2. Pristojni organi udeleženih držav članic sprejmejo potrebne ukrepe, da se zagotovi skrbno ravnanje in zaščita pred zlorabo za informacije o pošiljkah, ki jih zajema ta direktiva.
Člen 8
Potrdilo o prejemu in zahteva za informacije
1. Pristojni organi namembne države članice in države članice tranzita v 20 dneh po prejemu vloge preverijo, ali je vloga v smislu člena 5(17) pravilno izpolnjena.
2. Če je vloga pravilno izpolnjena, pristojni organi namembne države članice pošljejo pristojnim organom države članice izvora potrdilo o prejemu, drugim zadevnim pristojnim organom pa njegovo kopijo, in sicer najkasneje 10 dni po izteku 20-dnevnega roka, določenega v odstavku 1.
3. Če kateri koli pristojni organi zadevnih držav članic menijo, da vloga ni pravilno izpolnjena, od pristojnih organov države članice izvora zahtevajo manjkajoče informacije in o tej zahtevi obvestijo ostale pristojne organe. Taka zahteva se poda pred iztekom obdobja, določenega v odstavku 1.
Pristojni organi države članice izvora posredujejo zahtevane informacije zadevnim pristojnim organom.
Pristojni organi namembne države članice najkasneje 10 dni po prejemu manjkajočih informacij, vendar ne pred iztekom 20-dnevnega roka, določenega v odstavku 1, pošljejo pristojnim organom države članice izvora potrdilo o prejemu, drugim zadevnim pristojnim organom pa njegovo kopijo.
4. Roki za izdajo potrdila o prejemu, določeni v odstavkih 1, 2 in 3, se lahko skrajšajo, če pristojni organi namembne države članice in države članice tranzita ugotovijo, da je vloga pravilno izpolnjena.
Člen 9
Soglasje in zavrnitev
1. Pristojni organi vseh zadevnih držav članic najpozneje v dveh mesecih po datumu na potrdilu o prejemu uradno obvestijo pristojne organe države članice izvora o svojem soglasju ali o pogojih, ki so po njihovem mnenju potrebni za soglasje, ali o zavrnitvi soglasja.
Vendar pa lahko pristojni organi namembne države članice ali organi morebitnih držav članic tranzita za sporočilo o svojem stališču zahtevajo podaljšanje roka, navedenega v prvem pododstavku; to podaljšanje ne sme biti daljše od enega meseca.
2. Če od pristojnih organov namembne države članice in/ali predvidene države članice tranzita po izteku rokov iz odstavka 1 ni bil prejet nikakršen odgovor, se šteje, da so navedene države dale soglasje k pošiljki.
3. Države članice navedejo razloge za vsako zavrnitev soglasja ali pogoje, na katere je vezano soglasje, ki:
(a) |
v primeru držav članic tranzita temeljijo na ustrezni nacionalni in mednarodni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti, ki se uporablja za prevoz radioaktivnega materiala; |
(b) |
v primeru namembnih držav članic temeljijo na ustrezni zakonodaji, ki se uporablja za ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, ali na ustrezni nacionalni, mednarodni zakonodaji ali zakonodaji Skupnosti, ki se uporablja za prevoz radioaktivnega materiala. |
Morebitni pogoji, ki jih postavijo pristojni organi držav članic, ne glede na to, ali so to organi države tranzita ali namembne države, ne morejo biti strožji od tistih, ki so določeni za podobne pošiljke znotraj teh držav članic.
4. Država članica ali države članice, ki so soglašale s tranzitom za določeno pošiljko, ne smejo odreči soglasja za vračanje pošiljke v naslednjih primerih:
(a) |
kadar se prvotno soglasje nanaša na material, poslan v obdelavo ali predelavo, če gre za vračanje pošiljke radioaktivnih odpadkov ali drugih proizvodov, enakovrednih izvirnemu materialu po obdelavi ali predelavi, in se pri tem upošteva vsa ustrezna zakonodaja; |
(b) |
v okoliščinah iz člena 12, če se vračanje pošiljke opravi pod enakimi pogoji in z enakimi specifikacijami. |
5. O neutemeljenih zamudah in/ali nesodelovanju pristojnih organov druge države članice se obvesti Komisijo.
Člen 10
Dovoljenje za pošiljke
1. Če so bila dana vsa potrebna soglasja za pošiljko, lahko pristojni organi države članice izvora imetniku dovolijo, da pošiljko odpošlje, sami pa o tem obvestijo pristojne organe namembne države članice in morebitnih držav članic tranzita ali tretjih držav tranzita.
2. Dovoljenje iz odstavka 1 nikakor ne vpliva na odgovornost imetnika, prevoznikov, lastnika, prejemnika ali katere koli fizične ali pravne osebe, ki je udeležena pri pošiljki.
3. Eno dovoljenje se lahko nanaša na več kot eno pošiljko, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 6(2).
4. Dovoljenje velja največ tri leta.
Države članice pri določitvi obdobja veljavnosti dovoljenja upoštevajo morebitne pogoje, ki jih namembne države članice ali države članice tranzita določijo v soglasju.
Člen 11
Potrdilo o prejemu pošiljke
1. V roku 15 dni po prejemu pošiljke pošlje prejemnik pristojnim organom namembne države članice potrdilo o prejemu vsake pošiljke.
2. Pristojni organi namembne države članice pošljejo kopije potrdila o prejemu državi članici izvora in morebitnim državam članicam ali tretjim državam tranzita.
3. Pristojni organi države članice izvora pošljejo kopijo potrdila o prejemu prvotnemu imetniku.
Člen 12
Neuspela pošiljka
1. Namembna država članica ali država članica tranzita ali država članica izvora lahko odloči, da se pošiljka ne sme izvesti do konca, če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso več izpolnjeni ali če niso skladni z dovoljenji ali soglasji, izdanimi v skladu s to direktivo.
Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic, ki so udeležene v pošiljki.
2. Kadar pošiljke ni mogoče izvesti do konca ali če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso izpolnjeni, pristojni organi države članice izvora zagotovijo, da zadevne radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo njihov imetnik ponovno prevzame, razen če je mogoče doseči varen alternativen dogovor. Ti pristojni organi prav tako zagotovijo, da oseba, odgovorna za pošiljko, po potrebi sprejme potrebne prilagoditvene varnostne ukrepe.
3. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca, krije imetnik.
POGLAVJE 3
POŠILJKE ZUNAJ SKUPNOSTI
Člen 13
Uvoz v Skupnost
1. Kadar radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo, ki sodijo v področje uporabe te direktive, vstopajo v Skupnost iz tretje države, pri čemer je namembna država država članica, prejemnik pošlje vlogo za pridobitev dovoljenja pristojnim organom te države članice. Pod pogoji iz člena 6(2) se vloga lahko vloži za več kot eno pošiljko.
Vloga vključuje dokazila, da je prejemnik sklenil dogovor z imetnikom s sedežem v tretji državi, ki so ga odobrili pristojni organi te tretje države in ki imetnika zavezuje, da ponovno prevzame radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, kadar pošiljke ni mogoče izvesti do konca v skladu s to direktivo, kot je določeno v odstavku 5 tega člena.
2. Pristojni organi namembne države članice pošljejo vlogo iz odstavka 1 v soglasje pristojnim organom morebitnih držav članic tranzita.
Uporabljata se člena 8 in 9.
3. Če so za pošiljko izdana vsa potrebna soglasja, lahko pristojni organi namembne države članice prejemniku dovolijo, da pošiljko odpošlje, sami pa ustrezno obvestijo pristojne organe katerih koli držav članic ali tretjih držav izvora ali držav članic tranzita ali tretjih držav tranzita.
Uporablja se člen 10(2), (3) in (4).
4. V 15 dneh po prejemu pošiljke pošlje prejemnik pristojnim organom namembne države članice potrdilo o prejemu vsake pošiljke. Pristojni organi namembne države članice pošljejo kopije potrdila državi izvora in morebitnim državam članicam ali tretjim državam tranzita.
5. Namembna država članica ali morebitna država članica tranzita lahko odloči, da se pošiljka ne sme izvesti do konca, če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso več izpolnjeni ali če niso skladni z dovoljenji ali soglasji, izdanimi v skladu s to direktivo. Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države izvora.
6. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca, krije prejemnik.
Člen 14
Tranzit prek Skupnosti
1. Kadar radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo v Skupnost vstopajo iz tretje države, pri čemer namembna država ni država članica, vloži fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za ravnanje s pošiljko v državi članici, skozi katere carinarnico radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo najprej vstopi v Skupnost („prva država članica tranzita“), vlogo za pridobitev dovoljenja pri pristojnih organih te države članice. Pod pogoji iz člena 6(2) se vloga lahko vloži za več kot eno pošiljko.
Vloga vključuje dokazila, da je prejemnik s sedežem v tretji državi sklenil dogovor z imetnikom s sedežem v tretji državi, ki so ga odobrili pristojni organi te tretje države in ki imetnika zavezuje, da ponovno prevzame radioaktivne odpadke ali izrabljeno gorivo, kadar pošiljke ni mogoče izvesti do konca v skladu s to direktivo, kot je določeno v odstavku 5 tega člena.
2. Pristojni organi prve države članice tranzita pošljejo vlogo iz odstavka 1 v soglasje pristojnim organom morebitnih drugih držav članic tranzita.
Uporabljata se člena 8 in 9.
3. Če so za pošiljko izdana vsa potrebna soglasja, lahko pristojni organi prve države članice tranzita odgovorni osebi iz odstavka 1 dovolijo, da pošiljko odpošlje, sami pa ustrezno obvestijo pristojne organe morebitnih držav članic ali tretjih držav izvora ali držav članic ali tretjih držav tranzita.
Uporablja se člen 10(2), (3) in (4).
4. Odgovorna oseba iz odstavka 1 v 15 dneh od datuma prispetja uradno obvesti pristojne organe prve države članice tranzita, da so radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo dosegli namembni kraj v tretji državi, in navede zadnjo carinarnico v Skupnosti, skozi katero je šla pošiljka.
Uradno obvestilo je podprto z izjavo ali potrdilom prejemnika z navedbo, da so radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo dosegli pravi namembni kraj, in z navedbo carinarnice vstopa v tretjo državo.
5. Država članica tranzita lahko odloči, da se pošiljka ne sme izvesti do konca, če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso več izpolnjeni ali če niso skladni z dovoljenji ali soglasji, izdanimi v skladu s to direktivo. Ta država članica o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države izvora. Stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca, krije odgovorna oseba iz odstavka 1.
Člen 15
Izvoz iz Skupnosti
1. Kadar se radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo izvažajo iz Skupnosti v tretjo državo, imetnik vloži vlogo za pridobitev dovoljenja pri pristojnih organih države članice izvora. Pod pogoji iz člena 6(2) se vloga lahko vloži za več kot eno pošiljko.
2. Pristojni organi države članice izvora:
(a) |
uradno obvestijo pristojne organe namembne države o načrtovani pošiljki in prosijo za njihovo soglasje; ter |
(b) |
pošljejo vlogo iz odstavka 1 v soglasje pristojnim organom morebitnih držav članic tranzita. |
Uporablja se člen 8.
3. Če so za pošiljko izdana vsa potrebna soglasja, lahko pristojni organi države članice izvora imetniku dovolijo, da pošiljko odpošlje, sami pa ustrezno obvestijo pristojne organe namembne tretje države in morebitnih držav članic ali tretjih držav tranzita.
Uporablja se člen 10(2), (3) in (4).
4. Imetnik v 15 dneh od datuma prispetja uradno obvesti pristojne organe države članice izvora, da so radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo dosegli svoj namembni kraj v tretji državi, in navede zadnjo carinarnico v Skupnosti, skozi katero je šla pošiljka.
Uradno obvestilo je podprto z izjavo ali potrdilom prejemnika z navedbo, da so radioaktivni odpadki ali izrabljeno gorivo dosegli pravi namembni kraj, in z navedbo carinarnice vstopa v tretjo državo.
5. Država članica izvora ali morebitna država članica tranzita lahko odloči, da se pošiljka ne sme izvesti do konca, če pogoji za pošiljko v skladu s to direktivo niso več izpolnjeni ali če niso skladni z dovoljenji ali soglasji, izdanimi v skladu s to direktivo. Ta država članica tranzita o svoji odločitvi nemudoma obvesti pristojne organe države članice izvora.
Uporablja se člen 12(2) in (3).
Člen 16
Prepovedani izvozi
1. Pristojni organi držav članic ne dovolijo pošiljk:
(a) |
v namembne kraje južno od 60° južne zemljepisne širine; ali |
(b) |
v državo, ki je pogodbenica Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi (Sporazum AKP–ES iz Cotonouja) in ki ni država članica, brez poseganja v člen 2; ali |
(c) |
v tretjo državo, ki po mnenju pristojnih organov države članice izvora v skladu z merili iz odstavka 2 tega člena nima upravnih in tehničnih zmogljivosti ter regulativne strukture za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom, kot je navedeno v Skupni konvenciji. Pri oblikovanju mnenja o tem države članice ustrezno upoštevajo vse pomembne informacije iz drugih držav članic. S tem v zvezi države članice vsako leto obveščajo Komisijo in Svetovalni odbor, ustanovljen s členom 21. |
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21 in med drugim z upoštevanjem ustreznih varnostnih standardov Mednarodne agencije za atomsko energijo določi merila, s katerimi državam članicam olajša oceno, ali so zahteve za izvoz izpolnjene.
POGLAVJE 4
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 17
Uporaba standardne listine
1. Standardna listina se uporablja za vse pošiljke, ki sodijo v področje uporabe te direktive.
2. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21 določi standardno listino, ki v prilogi vsebuje seznam minimalnih zahtev za pravilno izpolnjeno vlogo.
Standardna listina in njene priloge se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in so na voljo v elektronski obliki najpozneje 25. decembra 2008. Standardna listina se po potrebi posodobi po istem postopku.
3. Vloga za dovoljenje ter vse ostale listine in informacije iz členov 10, 13, 14 in 15 se predložijo v jeziku, ki je sprejemljiv za pristojne organe države članice, pri katerem se v skladu s to direktivo vloži vloga za pridobitev dovoljenja.
Na zahtevo pristojnih organov namembne države ali države tranzita imetnik predloži overjen prevod v jezik, ki je sprejemljiv za te organe.
4. Vse dodatne zahteve za dovolitev pošiljke se priložijo standardni listini.
5. Ne glede na morebitne spremne listine, ki se zahtevajo v skladu z drugimi ustreznimi predpisi, spremlja vsako pošiljko, ki sodi v področje uporabe te direktive, vključno s primeri, ko se dovoljenje na eni listini nanaša na več kot eno pošiljko, izpolnjena standardna listina, ki potrjuje, da je bil postopek dovoljenja ustrezno upoštevan.
6. Te listine so na voljo pristojnim organom države izvora in namembne države ter morebitnih držav tranzita.
Člen 18
Pristojni organi
1. Države članice najkasneje do 25. decembra 2008 Komisiji pošljejo ime(-na) in naslov(-e) pristojnega organa ali pristojnih organov in vse potrebne informacije za hitro komuniciranje s temi organi.
2. Države članice Komisiji redno posredujejo vse spremembe teh podatkov.
Člen 19
Posredovanje listin in informacij
1. Komisija v skladu postopkom iz člena 21 pripravi priporočila za varen in učinkovit sistem posredovanja listin in informacij v zvezi s to direktivo.
2. Komisija vzpostavi in vzdržuje platformo za elektronsko komuniciranje, kjer objavi:
(a) |
ime(-na) in naslov(-e) pristojnega organa ali pristojnih organov posameznih držav članic; |
(b) |
jezike, sprejemljive za pristojne organe posameznih držav članic; in |
(c) |
vse splošne pogoje in morebitne dodatne zahteve, ki jih je treba izpolniti, da pristojni organi posameznih držav članic dovolijo pošiljko. |
Člen 20
Redna poročila
1. Države članice Komisiji pošljejo poročila o izvajanju te direktive do 25. decembra 2011 in nato vsaka tri leta.
2. Komisija na podlagi teh poročil v skladu s postopkom iz člena 21 pripravi zbirno poročilo za Evropski parlament, Svet in Evropski ekonomsko-socialni odbor, pri čemer posebno pozornost nameni izvajanju člena 4.
Člen 21
Svetovalni odbor
1. Pri opravljanju nalog, določenih v členih 16(2), 17(2), 19(1) in 20(2), Komisiji pomaga odbor svetovalne narave, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).
2. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve, če je potrebno z glasovanjem.
3. Mnenje se vpiše v zapisnik. Vsaka država članica ima pravico zahtevati, da se njeno stališče vnese v zapisnik.
4. Komisija upošteva mnenje Odbora. Komisija Odbor obvesti, kako je upoštevala njegovo mnenje.
Člen 22
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 25. decembrom 2008. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 23
Razveljavitev
1. Direktiva 92/3/Euratom se razveljavi z učinkom od 25. decembra 2008, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo in uporabo navedene direktive.
2. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.
Člen 24
Prehodne določbe
1. Če so bile vloge za pridobitev dovoljenja pravilno odobrene in vložene pri pristojnih organih države izvora pred 25. decembrom 2008, se Direktiva 92/3/Euratom uporablja za vse pošiljke, ki jih zajema isto dovoljenje.
2. Pri odločanju o vlogah za pridobitev dovoljenja, vloženih pred 25. decembrom 2008 za več kot eno pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v tretjo namembno državo, država članica izvora upošteva vse pomembne okoliščine in zlasti:
(a) |
načrtovan časovni razpored odpreme vseh pošiljk, zajetih v isti vlogi; |
(b) |
utemeljitev vključitve vseh pošiljk v isto vlogo; |
(c) |
primernost izdaje dovoljenja za manjše število pošiljk, kot je zajeto v vlogi. |
3. Dokler ni na voljo standardna listina iz člena 17 te direktive, se za namene te direktive smiselno uporablja standardna listina iz Odločbe Komisije 93/552/Euratom (7).
Člen 25
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 26
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 20. novembra 2006
Za Svet
Predsednik
J. KORKEAOJA
(1) UL C 286, 17.11.2005, str. 34.
(2) Mnenje z dne 5. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(3) UL C 119, 22.5.2002, str. 7.
(4) UL L 35, 12.2.1992, str. 24.
(5) UL L 159, 29.6.1996, str. 1.
(6) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(7) Odločba Komisije 93/552/Euratom z dne 1. oktobra 1993 o določitvi standardne listine za nadzor in pregled pošiljk radioaktivnih odpadkov skladno z Direktivo Sveta 92/3/Euratom (UL L 268, 29.10.1993, str. 83).
PRILOGA
KORELACIJSKA TABELA
Direktiva 92/3/Euratom |
Ta direktiva |
Člen 1 |
Člen 1 |
Člen 2 |
Člen 5 |
Člen 3 |
Prva uvodna izjava |
Člen 4(1), prvi stavek |
Člen 6(1) |
Člen 4(1), drugi stavek |
Člen 7(1) |
Člen 4(2) |
Člen 17(1) |
Člen 4(3) |
— |
Člen 5(1) |
Člen 6(2) |
Člen 5(2) |
Člen 10(4) |
Člen 6(1), prvi pododstavek |
Člen 9(1) |
Člen 6(1), drugi pododstavek |
Člen 17(1) |
Člen 6(2) |
Člen 9(3) |
Člen 6(3) |
Člen 9(1), drugi pododstavek |
Člen 6(4) |
Člen 9(2) |
Člen 7(1) |
Člen 10(1) |
Člen 7(2) |
Člen 17(1) |
Člen 7(3) |
Člen 10(2) |
Člen 8 |
Člen 17(5) |
Člen 9(1), prvi del stavka |
Člen 11(1) |
Člen 9(1), zadnji del stavka |
Člen 17(1) |
Člen 9(2), prvi stavek |
Člen 11(2) |
Člen 9(2), drugi stavek |
Člen 11(3) |
Člen 10(1) |
Člen 13 |
Člen 10(1), zadnji del prvega stavka |
Člen 17(1) |
Člen 10(2) |
Člen 14 |
Člen 10(3) |
Člen 13 |
Člen 11 |
Člen 16(1) |
Člen 12(1) |
Člen 15(1) |
Člen 12(2) |
Člen 15(3) |
Člen 12(3) |
Člen 10(2) |
Člen 12(4) |
Člen 17(1) |
Člen 12(5) |
Člen 15(4), prvi pododstavek |
Člen 12(6) |
Člen 15(4), drugi pododstavek |
Člen 13 |
Člen 1(3) |
Člen 14 |
Člen 2 |
Člen 15(1) |
Člen 12(2) |
Člen 15(2) |
Člen 13(1), drugi pododstavek |
Člen 16 |
Člen 9(4) |
Člen 17 |
Člen 18 |
Člen 18 |
Člen 20 |
Člen 19 |
Člen 21 |
Člen 20, prva, druga in tretja alinea |
Člen 17(1) |
Člen 20, četrta alinea |
Člen 16(2) |
Člen 20, peta alinea |
Člen 20(2) |
Člen 21 |
Člen 22 |
Člen 22 |
Člen 26 |
|
Člen 3 (novo) |
|
Člen 4 (novo) |
|
Člen 8 (novo) |
|
Člen 19 (novo) |
|
Člen 23 (novo) |
|
Člen 24 (novo) |
|
Člen 25 (novo) |
II Akti, katerih objava ni obvezna
Svet
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/33 |
SKLEP SVETA
z dne 17. novembra 2006
o podpisu v imenu Skupnosti Protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani v zvezi z ugotavljanjem skladnosti in prevzemanjem industrijskih izdelkov (PECA)
(2006/872/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (1) je začel veljati 1. februarja 1995. |
(2) |
Člen 75 Evropskega sporazuma določa, da je sodelovanje na področjih standardizacije in postopkov ugotavljanja skladnosti namenjeno sklenitvi sporazumov o vzajemnem priznavanju. |
(3) |
Protokol k Evropskemu sporazumu o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov je Komisija izpogajala v imenu Skupnosti. |
(4) |
S pridržkom morebitne poznejše sklenitve bi bilo treba podpisati Protokol k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (PECA), parafiran v Bruslju 18. aprila 2006 – |
SKLENIL:
Edini člen
S pridržkom njegove morebitne poznejše sklenitve, je predsednik Sveta pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (PECA), v imenu Evropske skupnosti.
Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.
V Luxembourgu, 17. novembra 2006
Za Svet
Predsednik
E. TUOMIOJA
(1) UL L 357, 31.12.1994, str. 2.
PROTOKOL
k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (PECA)
EVROPSKA SKUPNOST IN ROMUNIJA,
v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“, STA SE –
OB UPOŠTEVANJU dejstva, da je Romunija zaprosila za članstvo v Evropski uniji in da se v okviru članstva predvideva učinkovito izvajanje pravnega reda Evropske skupnosti,
OB PRIZNAVANJU, da postopno sprejemanje in izvajanje zakonodaje Skupnosti v Romuniji omogoča, da se pred pristopom razširijo nekatere ugodnosti notranjega trga in zagotovi njegovo učinkovito delovanje v nekaterih sektorjih pred pristopom,
OB UPOŠTEVANJU, da v sektorjih, ki so vključeni v ta protokol, romunska nacionalna zakonodaja v veliki meri prevzema zakonodajo Skupnosti,
OB UPOŠTEVANJU njune skupne zaveze načelom prostega pretoka blaga in spodbujanju kakovosti izdelkov za zagotavljanje zdravja in varnosti njunih državljanov ter varstva okolja, vključno s tehnično pomočjo in drugimi oblikami njunega medsebojnega sodelovanja,
V ŽELJI po sklenitvi Protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu „Evropski sporazum“) o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu „ta protokol“), ki predvideva vzajemno prevzemanje industrijskih izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve za zakonito dajanje v promet v eni od pogodbenic, in vzajemno priznavanje rezultatov ugotavljanja skladnosti industrijskih izdelkov, za katere velja zakonodaja Skupnosti ali nacionalna zakonodaja, ob upoštevanju, da člen 75 Evropskega sporazuma predvideva, kadar je to primerno, sklenitev sporazuma o vzajemnem priznavanju,
OB UGOTOVITVI tesnega sodelovanja med Evropsko skupnostjo in Islandijo, Lihtenštajnom in Norveško na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, zaradi česar je primerno razmisliti o sklenitvi vzporednega evropskega sporazuma o ugotavljanju skladnosti med Romunijo in temi državami, ki bo enakovreden temu protokolu,
OB UPOŠTEVANJU statusa strank kot pogodbenic Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in zavedajoč se zlasti njunih obveznosti iz Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o tehničnih ovirah za trgovino –
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:
Člen 1
Namen
Namen Protokola je olajšati odpravljanje tehničnih ovir za trgovino z industrijskimi izdelki med pogodbenicama. Sredstvo za dosego tega cilja je postopno sprejemanje in izvajanje nacionalne zakonodaje v Romuniji, ki je enakovredna zakonodaji Skupnosti.
Ta protokol predvideva:
(a) |
vzajemno prevzemanje industrijskih izdelkov, navedenih v prilogah o vzajemnem prevzemanju industrijskih izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve za zakonito dajanje v promet v eni od pogodbenic; |
(b) |
vzajemno priznavanje rezultatov ugotavljanja skladnosti industrijskih izdelkov, za katere veljata zakonodaja Skupnosti in enakovredna romunska nacionalna zakonodaja iz prilog o vzajemnem priznavanju rezultatov ugotavljanja skladnosti. |
Člen 2
Opredelitve
V tem protokolu,
(a) |
„industrijski izdelki“ pomenijo izdelke, kakor so določeni v členu 9 Evropskega sporazuma in v Protokolu 2 k Evropskemu sporazumu; |
(b) |
„zakonodaja Skupnosti“ pomeni vse pravne akte in izvedbene prakse Evropske skupnosti, ki veljajo za določeno situacijo, tveganje ali kategorijo industrijskih izdelkov, kakor jih razlaga Sodišče Evropskih skupnosti; |
(c) |
„nacionalna zakonodaja“ pomeni vse pravne akte in prakse izvajanja, s katerimi Romunija prevzema zakonodajo Skupnosti, ki velja za določeno situacijo, tveganje ali kategorijo industrijskih izdelkov. |
Izrazi, uporabljeni v tem protokolu, imajo pomen, ki je opredeljen v zakonodaji Skupnosti in romunski nacionalni zakonodaji.
Člen 3
Usklajenost zakonodaje
Za namen tega protokola Romunija soglaša, da bo po posvetovanju s Komisijo Evropskih skupnosti sprejela ustrezne ukrepe za nadaljevanje in dokončanje prevzemanja zakonodaje Skupnosti, zlasti na področjih standardizacije, meroslovja, akreditacije, ugotavljanja skladnosti, tržnega nadzora, splošne varnosti izdelkov in odgovornosti proizvajalcev.
Člen 4
Vzajemno prevzemanje industrijskih izdelkov
Pogodbenici soglašata, da se zaradi vzajemnega prevzemanja industrijski izdelki, našteti v prilogah o vzajemnem prevzemanju industrijskih izdelkov, ki izpolnjujejo zahteve za zakonito dajanje v promet v pogodbenici, lahko dajo v promet v drugi pogodbenici brez nadaljnjih omejitev. To ne posega v člen 36 Evropskega sporazuma.
Člen 5
Vzajemno priznavanje rezultatov postopkov ugotavljanja skladnosti
Pogodbenici soglašata, da bosta priznali rezultate postopkov ugotavljanja skladnosti, izvedenih v skladu z zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo iz prilog o vzajemnem priznavanju rezultatov ugotavljanja skladnosti. Pogodbenici ne zahtevata ponovne izvedbe postopkov in ne uvajata nobenih dodatnih zahtev za sprejetje navedene skladnosti.
Člen 6
Zaščitna klavzula
Kadar pogodbenica meni, da bi industrijski izdelek, ki je bil dan v promet na njenem ozemlju na podlagi tega protokola in se uporablja v skladu s svojo predvideno uporabo, lahko ogrozil varnost ali zdravje uporabnikov ali drugih oseb ali kateri koli drug legitimni interes, ki ga ščiti zakonodaja iz prilog, lahko sprejme ustrezne ukrepe za umik takšnega izdelka s trga, za prepoved dajanja v promet, začetek uporabe ali uporabo ali za omejitev prostega prometa s tem izdelkom. Priloge določajo postopek, ki se v takšnih primerih uporablja.
Člen 7
Razširitev področja uporabe
Potem ko Romunija sprejme in izvede nadaljnjo nacionalno zakonodajo, s katero se prevzema zakonodaja Skupnosti, lahko pogodbenici spremenita priloge ali vključita nove priloge v skladu s postopkom iz člena 14.
Člen 8
Poreklo
Določbe tega protokola se uporabljajo za industrijske izdelke ne glede na njihovo poreklo.
Člen 9
Obveznosti pogodbenic glede njihovih organov in teles
Pogodbenici zagotovita, da organi v njuni pristojnosti, odgovorni za učinkovito izvajanje zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje, to zakonodajo neprekinjeno uporabljajo. Poleg tega pogodbenici zagotovita, da lahko ti organi, kadar je to primerno, priglasijo telesa, jih začasno ukinejo, prekličejo začasno ukinitev in umaknejo njihovo priglasitev, da se zagotovi skladnost industrijskih izdelkov z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo ali zahteva njihov umik s trga.
Pogodbenici zagotovita, da organi, ki so bili v njuni pristojnosti priglašeni za ugotavljanje skladnosti glede zahtev zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje iz prilog, neprekinjeno izpolnjujejo zahteve zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje. Poleg tega pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ta telesa ostanejo primerno usposobljena za izvajanje nalog, za katere so priglašena.
Člen 10
Priglašena telesa
Prvotno so telesa, priglašena za namene tega protokola, organi iz seznamov, ki sta jih Romunija in Skupnost izmenjali pred zaključkom postopkov za začetek veljavnosti.
Nato se za priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti glede zahtev zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje iz prilog uporablja naslednji postopek:
(a) |
pogodbenica pošlje uradno obvestilo drugi pogodbenici v pisni obliki; |
(b) |
po pisni potrditvi druge pogodbenice se po tem datumu telo obravnava kot priglašeno in pristojno za ugotavljanje skladnosti v zvezi z navedenimi zahtevami iz prilog. |
Če se pogodbenica odloči za umik priglasitve telesa v njeni pristojnosti, o tem pisno obvesti drugo pogodbenico. Telo bo prenehalo z ugotavljanjem skladnosti glede navedenih zahtev iz prilog najkasneje od datuma umika njegove priglasitve. Vseeno pa ugotovitve skladnosti, izvedene pred tem datumom, ostanejo veljavne, razen če Pridružitveni svet odloči drugače.
Člen 11
Preverjanje priglašenih teles
Vsaka pogodbenica lahko od druge pogodbenice zahteva, da preveri tehnično usposobljenost in skladnost priglašenega telesa v njeni pristojnosti. Takšna zahteva se utemelji s tem, da se tako pogodbenici, odgovorni za priglasitev, omogoči izvedba zahtevanega preverjanja in hitro poročanje drugi pogodbenici. Pogodbenici lahko preučita priglašeno telo tudi skupaj, in sicer s sodelovanjem ustreznih organov. V ta namen pogodbenici zagotovita polno sodelovanje teles v njuni pristojnosti. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe in uporabita vsa dosegljiva sredstva, ki so potrebna za odpravo ugotovljenih težav.
Če težav ni mogoče rešiti zadovoljivo za obe pogodbenici, lahko o svojem nesoglasju uradno obvestita predsednika Pridružitvenega sveta in navedeta svoje razloge. Pridružitveni svet lahko sprejme ustrezne ukrepe.
Če in dokler Pridružitveni svet ne odloči drugače, se priglasitev telesa in priznanje njegove pristojnosti za ugotavljanje skladnosti glede zahtev zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje iz prilog od datuma obvestila o nesoglasju med pogodbenicama v celoti ali delno odloži.
Člen 12
Izmenjava informacij in sodelovanje
Za pravilno in enotno uporabo in razlago tega protokola pogodbenici, njuni organi in priglašena telesa:
(a) |
izmenjajo vse ustrezne informacije o izvajanju zakonodaje in prakse, zlasti o postopku za zagotavljanje skladnosti priglašenih teles; |
(b) |
po potrebi sodelujejo v ustreznih mehanizmih informiranja in usklajevanja ter v drugih povezanih dejavnostih pogodbenic; |
(c) |
svoja telesa spodbujajo k sodelovanju za vzpostavitev ureditev o prostovoljnem vzajemnem priznavanju. |
Člen 13
Zaupnost
Od predstavnikov, strokovnjakov in drugih pooblaščencev pogodbenic se zahteva, da tudi po prenehanju svojih dolžnosti ne razkrivajo informacij, pridobljenih v okviru tega protokola, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Te informacije se ne smejo uporabljati za namene, ki jih ta protokol ne predvideva.
Člen 14
Upravljanje Protokola
Pridružitveni svet je v skladu s členom 106 Evropskega sporazuma odgovoren za učinkovito delovanje tega protokola. Predvsem lahko odloča glede:
(a) |
spremembe prilog; |
(b) |
dodajanja novih prilog; |
(c) |
imenovanja skupnih(-ne) skupin(-e) strokovnjakov za preverjanje tehnične usposobljenosti priglašenega telesa in njegovo skladnost z zahtevami; |
(d) |
izmenjave informacij o predlaganih in dejanskih spremembah zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje iz prilog; |
(e) |
vprašanj o novih ali dodatnih postopkih ugotavljanja skladnosti, ki vplivajo na sektor iz priloge; |
(f) |
reševanja vseh vprašanj v zvezi z uporabo tega protokola. |
Pridružitveni svet lahko prenese zgoraj omenjene obveznosti, določene v tem protokolu, v skladu s členom 110(2) Evropskega sporazuma.
Člen 15
Tehnično sodelovanje in pomoč
Evropska skupnost lahko po potrebi zagotovi tehnično sodelovanje in pomoč Romuniji za podporo učinkovitemu izvajanju in uporabi tega protokola.
Člen 16
Sporazumi z drugimi državami
Sporazumi o ugotavljanju skladnosti, ki jih sklene katera koli od pogodbenic z državo, ki ni pogodbenica tega protokola, za drugo pogodbenico ne pomenijo obveznosti sprejetja rezultatov postopkov ugotavljanja skladnosti, ki so bili izvedeni v navedeni tretji državi, razen če se pogodbenici v Pridružitvenem svetu o tem izrecno ne sporazumeta.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta protokol začne veljati prvi dan drugega meseca po izmenjavi diplomatskih not med pogodbenicama, ki potrjujeta, da so bili zadevni postopki za začetek veljavnosti tega protokola zaključeni.
Člen 18
Status Protokola
Ta protokol je sestavni del Evropskega sporazuma.
Ta protokol je sestavljen v dveh izvirnikih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nizozemskem, nemškem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in romunskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.
Hecho en Bucarest, el veintisiete de octubre de dos mil seis.
V Bukurešti dne dvacátého sedmého října dva tisíce šest.
Udfærdiget i Bukarest, den syvogtyvende oktober totusind og seks.
Geschehen zu Bukarest am siebenundzwanzigsten Oktober zweitausendsechs.
Koostatud kahe tuhande kuuenda aasta oktoobrikuu kahekümne seitsmendal päeval Bukarestis.
Έγινε στο Βουκουρέστι, στις είκοσι επτά Οκτωβρίου του δύο χιλιάδες έξι.
Done at Bucharest on the twenty-seventh day of October in the year two thousand and six.
Fait à Bucarest, le vingt-sept octobre de l’an deux mille six.
Fatto a Bucarest, addì ventisette ottobre duemilasei.
Bukarestē, divi tūkstoši sestā gada divdesmit septītajā oktobrī
Priimta du tūkstančiai šeštų metų spalio dvidešimt septintą dieną Bukarešte
Kelt Bukarestben, a kétezerhatodik év október havának huszonhetedik napján.
Magħmul f'Bukarest fis-sebgħa u għoxrin jum ta' Ottubru fis-sena elfejn u sitta.
Gedaan te Boekarest, de zevenentwintigste oktober tweeduizend zes.
Sporządzono w Bukareszcie, dnia dwudziestego siódmego października dwa tysiące szóstego roku.
Feito em Bucareste, aos vinte e sete dias do mês de Outubro do ano de dois mil e seis.
V Bukurešti dňa dvadsiateho siedmeho októbra dvetisícšesť.
V Bukarešti, sedemindvajsetega oktobra leta dva tisoč šest
Tehty Bukarestissa kahdentenakymmenentenäseitsemäntenä päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattakuusi.
Utfärdat i Bukarest den tjugosjunde oktober år tjugohundrasex.
Întocmit la București în a douăzeci și șaptea zi a lunii octombrie anul două mii șase.
Por la Comunidad Europea
Za Evropské společenství
For Det Europæiske Fællesskab
Für die Europäische Gemeinschaft
Euroopa Ühenduse nimel
Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα
For the European Community
Pour la Communauté européenne
Per la Comunità europea
Eiropas Kopienas vārdā
Europos bendrijos vardu
az Európai Közösség részéről
Għall-Komunitá Ewropea
Voor de Europese Gemeenschap
W imieniu Wspólnoty Europejskiej
Pela Comunidade Europeia
Za Európske spoločenstvo
Za Evropsko skupnost
Euroopan yhteisön puolesta
På Europeiska gemenskapens vägnar
Pentru Comunitatea Europeană
Por Rumanía
Za Rumunsko
For Rumænien
Für Rumänien
Rumeenia nimel
Για τη Ρουμανία
For Romania
Pour la Roumanie
Per la Romania
Rumānijas vārdā
Rumunijos vardu
Románia részéről
Għar-Rumanija
Voor Roemenië
W imieniu Rumunii
Pela Roménia
Za Rumunsko
Za Romunijo
Romanian puolesta
För Rumänien
Pentru România
PRILOGA
PRILOGA
o vzajemnem prevzemanju industrijskih izdelkov
(za evidenco)
PRILOGA
o vzajemnem priznavanju rezultatov ugotavljanja skladnosti
Vsebina
1. |
Tlačna oprema |
TLAČNE OPREME
ODDELEK I
ZAKONODAJA SKUPNOSTI IN NACIONALNA ZAKONODAJA
Zakonodaja Skupnosti |
: |
Direktiva 97/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo. |
Nacionalna zakonodaja |
: |
Sklep vlade št. 584/2004 o vzpostavitvi pogojev za dajanje tlačne opreme v promet, kakor je bil naknadno spremenjen. |
ODDELEK II
ORGANI PRIGLASITELJI
Evropska skupnost
Avstrija |
: |
Bundesministerium für Wirtschaft und Arbeit. |
Belgija |
: |
Ministère des Affaires Economiques/Ministerie van Economische Zaken. |
Češka |
: |
Úřad pro technickou normalizaci, metrologii a státní zkušebnictví. |
Estonija |
: |
Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium. |
Finska |
: |
Kauppa- ja teollisuusministeriö/Handels- och industriministerie. |
Francija |
: |
Ministère de l’emploi et de la solidarité, Direction des relations du travail, Bureau CT 5. |
Grčija |
: |
Υπουργείο Ανάπτυξης. Γενική Γραμματεία Βιομηχανίας (Ministrstvo za razvoj. Generalni sekretariat za industrijo). |
Irska |
: |
Department of Enterprise and Employment. |
Italija |
: |
Ministero dell’Industria, del commercio e dell'artigianato. |
Latvija |
: |
Ekonomikas ministrija. |
Madžarska |
: |
Gazdasági és Közlekedési Minisztérium. |
Malta |
: |
Pod vodstvom malteške vlade: Consumer and Industrial Goods Directorate of the Malta Standards Authority. |
Nemčija |
: |
Bundesministerium für Arbeit und Sozialordnung. |
Poljska |
: |
Ministerstwo Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej. |
Slovaška |
: |
Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo Slovenskej republiky. |
Slovenija |
: |
Ministrstvo za gospodarstvo. |
Španija |
: |
Ministerio de Industria, Turismo y Comercio. |
Švedska |
: |
Pod vodstvom švedske vlade: Styrelsen för ackreditering och teknisk kontrol (SWEDAC). |
Združeno kraljestvo |
: |
Department of Trade and Industry. |
Romunija |
: |
Ministerul Economiei si Comertului – Ministry of Economy and Commerce. |
ODDELEK III
PRIGLAŠENI ORGANI
Evropska skupnost
Organi, ki so jih priglasile države članice Evropske skupnosti v skladu z zakonodajo Skupnosti v oddelku I in o tem obvestile Romunijo v skladu s členom 10 tega protokola.
Romunija
Organi, ki jih je priglasila Romunija v skladu z romunsko nacionalno zakonodajo v oddelku I in o tem uradno obvestila Evropsko skupnost v skladu s členom 10 tega protokola.
ODDELEK IV
POSEBNE UREDITVE
Zaščitne klavzule
A. Zaščitna klavzula v zvezi z industrijskimi izdelki:
1. |
Kadar je pogodbenica sprejela ukrep za zavrnitev prostega dostopa na svoj trg: za industrijske izdelke z znakom CE iz te priloge; ali za industrijske izdelke iz te priloge, ki so navedeni v členu 3(3) ali členu 14 Direktive 97/23/ES, ki ustreza členu 10 oziroma 17 Sklepa vlade št. 584/2004, vendar se zanje ne zahteva znak CE; o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico in navede razloge za svojo odločitev in kako je bila neskladnost ugotovljena. |
2. |
Pogodbenici zadevo in dokaze, za katere sta izvedeli, preučita in druga drugo obvestita o rezultatih svojih preiskav. |
3. |
V primeru sporazuma pogodbenici sprejmeta ustrezne ukrepe za zagotovitev, da takšni izdelki niso dani v promet. |
4. |
V primeru nesoglasja o rezultatu takšnih preiskav se zadeva predloži Pridružitvenemu svetu, ki se lahko odloči za pridobitev izvedenskega mnenja. |
5. |
Kadar Pridružitveni svet ugotovi, da je ukrep:
|
B. Zaščitna klavzula v zvezi z usklajenimi standardi:
1. |
Kadar Romunija meni, da usklajeni standardi, navedeni v zakonodaji iz te priloge, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev takšne zakonodaje, o tem obvesti Pridružitveni svet, pri čemer navede razloge. |
2. |
Pridružitveni svet zadevo preuči in lahko od Skupnosti zahteva, da sprejme ukrepe v skladu s postopkom iz zakonodaje Skupnosti, določene v tej prilogi. |
3. |
Skupnost obvešča Pridružitveni svet in drugo pogodbenico o postopkih. |
4. |
O rezultatu postopka se uradno obvesti druga pogodbenica. |
IZJAVA SKUPNOSTI O UDELEŽBI ROMUNSKIH PREDSTAVNIKOV NA SESTANKIH ODBOROV
Skupnost izjavlja, da je za boljše razumevanje praktičnih vidikov uporabe pravnega reda Evropskih skupnosti Romunija vabljena na sestanke odborov, ustanovljenih na podlagi zakonodaje Skupnosti o tlačni opremi ali omenjenih v tej zakonodaji, pod naslednjimi pogoji.
Ta udeležba je omejena na sestanke ali dele sestankov, na katerih se razpravlja o uporabi pravnega reda Evropskih skupnosti; udeležba ne pomeni prisotnosti na sestankih, namenjenih pripravi in izdaji mnenj o izvedbenih ali upravljavskih pooblastilih, ki jih je Svet prenesel na Komisijo.
To povabilo se lahko za vsak primer posebej razširi na sestanke skupin strokovnjakov, ki jih skliče Komisija.
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/43 |
SKLEP SVETA
z dne 20. novembra 2006
o sklenitvi Protokola k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (PECA)
(2006/873/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 Pogodbe, v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2), prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(3) in členom 300(4) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (1) je začel veljati 1. februarja 1995. |
(2) |
Člen 75 Evropskega sporazuma določa, da je sodelovanje na področju standardizacije in postopkov ugotavljanja skladnosti namenjeno sklenitvi sporazumov o vzajemnem priznavanju. |
(3) |
Člen 110 Evropskega sporazuma določa, da lahko Pridružitveni svet na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila. |
(4) |
Člen 2 Sklepa Sveta in Komisije 94/907/ESPJ, ES, Euratom z dne 19. decembra 1994 o sklenitvi Evropskega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani (2) določa postopke odločanja Skupnosti in predstavitev stališča Skupnosti v Pridružitvenem svetu in Pridružitvenem odboru. |
(5) |
Protokol k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov je bil v imenu Skupnosti podpisan v Bukarešti dne 27. oktobra 2006 in bi ga bilo treba odobriti. |
(6) |
Za zagotavljanje primernega delovanja Protokola bi bilo treba vzpostaviti ustrezne notranje postopke. |
(7) |
Komisijo je treba pooblastiti, da po posvetovanju s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet, predlaga nekatere tehnične spremembe Protokola in sprejme nekatere odločitve za njegovo izvajanje – |
SKLENIL:
Člen 1
Protokol k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Romunijo na drugi strani o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (PECA) (v nadaljevanju „Protokol“) in Izjava k Protokolu se odobrita v imenu Evropske skupnosti.
Besedili Protokola in Izjave k Protokolu sta priloženi k temu sklepu (3).
Člen 2
Predsednik Sveta, glede začetka veljavnosti Protokola, v imenu Skupnosti izroči diplomatsko noto, predvideno v členu 17 Protokola (4).
Člen 3
1. Komisija po posvetovanju s posebnim odborom, ki ga imenuje Svet:
(a) |
izvede priglasitve, potrditve, začasne ukinitve in umik priglasitve organov ter imenuje skupno(-e) skupino(-e) strokovnjakov v skladu s členi 10, 11 in točko (c) člena 14 Protokola; |
(b) |
izvede posvetovanja, izmenjavo informacij, zahteve za preverjanje in za sodelovanje pri preverjanju v skladu s členi 3, 11 in 12, točkama (d) in (e) člena 14 ter oddelkoma III in IV prilog k Protokolu; |
(c) |
po potrebi odgovori na zahteve v skladu s členom 11, oddelkoma III in IV prilog k Protokolu. |
2. Komisija po posvetovanju s posebnim odborom iz odstavka 1 tega člena oblikuje stališče, ki ga bo Skupnost sprejela v Pridružitvenem svetu in, kjer je primerno, v Pridružitvenem odboru v zvezi s:
(a) |
spremembami prilog v skladu s točko (a) člena 14 Protokola; |
(b) |
dodajanjem novih prilog v skladu točko (b) člena 14 Protokola; |
(c) |
vsemi odločitvami glede nesoglasij o rezultatih preverjanja in začasni ukinitvi, deloma ali v celoti, katerega koli priglašenega organa v skladu z drugim in tretjim pododstavkom člena 11 Protokola; |
(d) |
vsemi ukrepi, sprejetimi pri uporabi zaščitnih klavzul v oddelku IV prilog k Protokolu; |
(e) |
vsemi ukrepi v zvezi s preverjanjem, začasno ukinitvijo ali umikom industrijskih izdelkov, ki so po členu 4 Protokola vzajemno priznani. |
3. V vseh ostalih primerih stališče Skupnosti v Pridružitvenem svetu in, kjer je primerno, v Pridružitvenem odboru v zvezi s Protokolom oblikuje Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije.
V Bruslju, 20. novembra 2006
Za Svet
Predsednik
J. KORKEAOJA
(1) UL L 357, 31.12.1994, str. 2.
(2) UL L 357, 31.12.1994, str. 1.
(3) Glej stran 33 tega Uradnega lista.
(4) Datum začetka veljavnosti Protokola bo generalni sekretariat Sveta objavil v Uradnem listu Evropske unije.
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/45 |
SKLEP SVETA
z dne 28. novembra 2006
o pristopu Evropske skupnosti k Pravilniku št. 107 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih določbah o odobritvi vozil kategorij M2 ali M3 glede na njihovo splošno konstrukcijo
(Besedilo velja za EGP)
(2006/874/ES)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Sklepa Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo, ki se nanaša na sprejem enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in na pogoje za vzajemno priznavanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („Revidiran sporazum iz leta 1958“) (1), ter zlasti člena 3(3) in druge alinee člena 4(2) Sklepa,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Standardizirane zahteve Pravilnika št. 107 o enotnih določbah o odobritvi vozil kategorij M2 ali M3 glede na njihovo splošno konstrukcijo so namenjene odstranjevanju tehničnih ovir v trgovini z motornimi vozili med pogodbenicami, ob hkratni zagotovitvi visoke ravni varnosti delovanja vozil. |
(2) |
Komisija je zato mnenja, da bi moral Pravilnik št. 107 postati del sistema Skupnosti za homologacijo motornih vozil – |
SKLENIL:
Člen 1
1. Skupnost uporablja Pravilnik št. 107 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih določbah o odobritvi vozil kategorij M2 ali M3 glede na njihovo splošno konstrukcijo.
2. Besedilo Pravilnika je priloženo temu sklepu.
Člen 2
Pravilnik št. 107 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o enotnih določbah o odobritvi vozil kategorij M2 ali M3 glede na njihovo splošno konstrukcijo postane del sistema Skupnosti za homologacijo motornih vozil.
Člen 3
Komisija o tem sklepu uradno obvesti generalnega sekretarja Združenih narodov.
V Bruslju, 28. novembra 2006
Za Svet
Predsednik
E. HEINÄLUOMA
(1) UL L 346, 17.12.1997, str. 78.
Komisija
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/46 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 30. novembra 2006
o odobritvi programov za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni in nekaterih TSE ter za preprečevanje zoonoz, ki so jih države članice predložile za leto 2007
(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 5677)
(2006/875/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti člena 24(6) ter členov 29 in 32 Odločbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba Sveta 90/424/EGS predvideva možnost finančnega prispevka Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni ter za nadzor, namenjen preprečevanju zoonoz. |
(2) |
Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (2) predvideva letne programe za izkoreninjenje in spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih iz vrst govedi, ovac in koz. |
(3) |
Države članice so predložile programe za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih bolezni živali, za preprečevanje zoonoz ter za izkoreninjenje in spremljanje TSE na njihovih območjih. |
(4) |
Po preučitvi programov je bilo ugotovljeno, da ustrezajo zahtevam ustrezne veterinarske zakonodaje Skupnosti in zlasti merilom Skupnosti v zvezi z izkoreninjenjem teh bolezni v skladu Odločbo Sveta 90/638/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi meril Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih živalskih bolezni (3). |
(5) |
Ti programi so na seznamu programov, uvedenih z Odločbo Komisije 2006/687/ES z dne 12. oktobra 2006 o programih za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih bolezni živali, preprečevanje zoonoz, spremljanje TSE pa tudi izkoreninjenje BSE in praskavca, ki so v letu 2007 upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti (4). |
(6) |
Glede na pomen navedenih programov za doseganje ciljev Skupnosti na področju zdravja živali in javnega zdravja ter glede na obvezno uporabo programov TSE v vseh državah članicah je primerno, da se določi ustrezna stopnja finančnega prispevka Skupnosti za povrnitev stroškov, ki jih imajo zadevne države članice z ukrepi iz te odločbe, do najvišjega zneska za posamezni program. |
(7) |
Zaradi boljšega upravljanja, učinkovitejše rabe sredstev Skupnosti in boljše transparentnosti je treba za vsak program, kjer je to primerno, določiti najvišji znesek, ki se državam članicam povrne za nekatere stroške postavk kot so testi, različna cepiva, ki se uporabljajo v državah članicah, in nadomestilo za izgube zaradi zakola ali izločitve živali. |
(8) |
Po Uredbi Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (5) je treba programe za izkoreninjenje in nadzorovanje bolezni živali financirati v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za namene finančnega nadzora je treba uporabljati člene 9, 36 in 37 navedene uredbe. |
(9) |
Prisotnost stekline na območju, ki meji na Evropsko unijo, bi za okolico pomenila stalni vir ponovne okužbe. Zato je v okolici takšnih območij bolje izkoreniniti steklino, kot uvesti zaščitno cepljenje, ki bi ga morali izvajati neomejeno. |
(10) |
Finančni prispevek Skupnosti se bi moral odobriti pod pogojem, da so načrtovani ukrepi izvedeni učinkovito in da pristojni organi predložijo vse potrebne podatke v rokih, navedenih v tej odločbi. |
(11) |
Treba je določiti menjalni tečaj, ki ga je treba uporabljati pri zahtevkih za plačilo, predloženih v nacionalni valuti, kakor je opredeljeno v členu 1(d) Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za euro (6). |
(12) |
Odobritev nekaterih programov ne sme posegati v odločitev Komisije o predpisih za izkoreninjenje navedenih bolezni, ki temeljijo na znanstvenem svetovanju. |
(13) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
STEKLINA
Člen 1
1. Programi za izkoreninjenje stekline, ki so jih predložile Češka, Nemčija, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Avstrija, Poljska, Slovenija, Slovaška in Finska, se s to odločbo odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za laboratorijske preiskave ter nakup in distribucijo cepiva in vab v okviru izvedbe programov, ter ne presega:
(a) |
490 000 EUR za Češko; |
(b) |
850 000 EUR za Nemčijo; |
(c) |
925 000 EUR za Estonijo; |
(d) |
1 200 000 EUR za Latvijo; |
(e) |
1 850 000 EUR za Madžarsko; |
(f) |
185 000 EUR za Avstrijo; |
(g) |
4 850 000 EUR za Poljsko; |
(h) |
375 000 EUR za Slovenijo; |
(i) |
500 000 EUR za Slovaško; |
(j) |
112 000 EUR za Finsko. |
3. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, ki jih bo Litva imela za laboratorijske preiskave, in 100 % stroškov, ki jih bo Litva imela za nakup in distribucijo cepiva in vab izven svojega ozemlja, in ne presega 600 000 EUR.
4. Najvišji zneski za povračila stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za nakup enega odmerka cepiva 0,5 EUR na odmerek za programe iz odstavka 2(c) in (d); ter |
(b) |
za nakup enega odmerka cepiva 0,3 EUR na odmerek za programe iz odstavkov 2 in 3. |
POGLAVJE II
GOVEJA BRUCELOZA
Člen 2
1. Programi za izkoreninjenje goveje bruceloze, ki so jih predložile Španija, Irska, Italija, Ciper, Portugalska in Združeno kraljestvo, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za laboratorijske preiskave, nadomestila lastnikom za izgube zaradi zakola živali v okviru teh programov in nakup odmerkov cepiva, ter ne presega:
(a) |
3 500 000 EUR za Španijo; |
(b) |
1 100 000 EUR za Irsko; |
(c) |
2 000 000 EUR za Italijo; |
(d) |
95 000 EUR za Ciper; |
(e) |
1 600 000 EUR za Portugalsko; |
(f) |
1 100 000 EUR za Združeno Kraljestvo. |
3. Najvišji zneski za povračila stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za rose bengalov test |
0,2 EUR na test; |
(b) |
za test SAT |
0,2 EUR na test; |
(c) |
za test vezave komplementa |
0,4 EUR na test; |
(d) |
za test ELISA |
1 EUR na test; |
(e) |
za nakup enega odmerka cepiva |
0,5 EUR na odmerek. |
POGLAVJE III
GOVEJA TUBERKULOZA
Člen 3
1. Programi za izkoreninjenje goveje tuberkuloze, ki so jih predložile Španija, Italija, Poljska, Portugalska, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za tuberkulinske teste in nadomestila lastnikom za izgube zaradi zakola živali v okviru teh programov, ter ne presega:
(a) |
3 000 000 EUR za Španijo; |
(b) |
2 500 000 EUR za Italijo; |
(c) |
1 100 000 EUR za Poljsko; |
(d) |
450 000 EUR za Portugalsko. |
3. Najvišji zneski za povračila stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za tuberkulinski test |
0,8 EUR na test; |
(b) |
za gama-interferonski test |
5 EUR na test. |
POGLAVJE IV
ENZOOTSKA GOVEJA LEVKOZA
Člen 4
1. Programi za izkoreninjenje enzootske goveje levkoze, ki so jih predložile Estonija, Italija, Latvija, Litva, Poljska in Portugalska, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za laboratorijske preiskave in nadomestila lastnikom za izgube zaradi zakola živali v okviru teh programov, ter ne presega:
(a) |
20 000 EUR za Estonijo; |
(b) |
400 000 EUR za Italijo; |
(c) |
35 000 EUR za Latvijo; |
(d) |
135 000 EUR za Litvo; |
(e) |
2 300 000 EUR za Poljsko; |
(f) |
225 000 EUR za Portugalsko. |
3. Najvišji zneski za povračila stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za test ELISA |
0,5 EUR na test; |
(b) |
za imunodifuzijski agar-gel test |
0,5 EUR na test. |
POGLAVJE V
OVČJA IN KOZJA BRUCELOZA
Člen 5
1. Programi za izkoreninjenje ovčje in kozje bruceloze, ki so jih predložile Grčija, Španija, Francija, Italija, Ciper in Portugalska, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za nakup cepiv, stroške laboratorijskih preiskav in nadomestila lastnikom za izgube zaradi zakola živali v okviru teh programov, ter ne presega:
(a) |
5 000 000 EUR za Španijo; |
(b) |
200 000 EUR za Francijo; |
(c) |
4 000 000 EUR za Italijo; |
(d) |
120 000 EUR za Ciper; |
(e) |
1 600 000 EUR za Portugalsko. |
3. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, ki jih bo imela Grčija za nakup cepiv in plače pogodbenih veterinarjev, ki so najeti posebej za ta program, in ne presega 650 000 EUR.
4. Najvišji zneski za povračila stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za rose bengalov test |
0,2 EUR na test; |
(b) |
za test vezave komplementa |
0,4 EUR na test; |
(c) |
za nakup enega odmerka cepiva |
0,1 EUR na odmerek. |
POGLAVJE VI
BOLEZEN MODRIKASTEGA JEZIKA
Člen 6
1. Programi za izkoreninjenje in spremljanje bolezni modrikastega jezika, ki so jih je predložile Španija, Francija, Italija in Portugalska, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za laboratorijske preiskave zaradi virološkega, serološkega in entomološkega nadzora, ter nakup vab in cepiv, ter ne presega:
(a) |
4 900 000 EUR za Španijo; |
(b) |
160 000 EUR za Francijo; |
(c) |
1 300 000 EUR za Italijo; |
(d) |
600 000 EUR za Portugalsko. |
3. Najvišji zneski za povračila stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za test ELISA |
2,5 EUR na test; |
(b) |
za nakup enega odmerka cepiva |
0,5 EUR na odmerek. |
POGLAVJE VII
NEKATERE ZOONOZNE SALMONELE PRI PLEMENSKI PERUTNINI
Člen 7
1. Programi za nadzor salmonele pri plemenski perutnini, ki so jih predložile Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Ciper, Latvija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska in Slovaška, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za bakteriološke teste, nadomestila lastnikom za izgubo zaradi izločitve ptic ali uničenja jajc in nakup odmerkov cepiva, ter ne presega:
(a) |
660 000 EUR za Belgijo; |
(b) |
330 000 EUR za Češko; |
(c) |
250 000 EUR za Dansko; |
(d) |
175 000 EUR za Nemčijo; |
(e) |
27 000 EUR za Estonijo; |
(f) |
60 000 EUR za Grčijo; |
(g) |
2 000 000 EUR za Španijo; |
(h) |
875 000 EUR za Francijo; |
(i) |
175 000 EUR za Irsko; |
(j) |
320 000 EUR za Italijo; |
(k) |
40 000 EUR za Ciper; |
(l) |
60 000 EUR za Latvijo; |
(m) |
60 000 EUR za Madžarsko; |
(n) |
1 350 000 EUR za Nizozemsko; |
(o) |
80 000 EUR za Avstrijo; |
(p) |
2 000 000 EUR za Poljsko; |
(q) |
450 000 EUR za Portugalsko; |
(r) |
205 000 EUR za Slovaško. |
3. Najvišji zneski za povračila stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za bakteriološki test |
5,0 EUR na test; |
(b) |
za nakup enega odmerka cepiva |
0,05 EUR na odmerek. |
POGLAVJE VIII
KLASIČNA PRAŠIČJA KUGA IN AFRIŠKA PRAŠIČJA KUGA
Člen 8
1. Programi za nadzor in spremljanje:
(a) |
klasične prašičje kuge, ki so jih predložile Nemčija, Francija, Luksemburg, Slovenija in Slovaška, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007; |
(b) |
klasične prašičje kuge in afriške prašičje kuge, ki jih je predložila Italija, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007. |
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za virološke in serološke preiskave domačih prašičev in divjih prašičev; pri programih Nemčije, Francije in Slovaške pa tudi za nakup in distribucijo cepiv in vab, ter ne presega:
(a) |
800 000 EUR za Nemčijo; |
(b) |
500 000 EUR za Francijo; |
(c) |
140 000 EUR za Italijo; |
(d) |
35 000 EUR za Luksemburg; |
(e) |
25 000 EUR za Slovenijo; |
(f) |
400 000 EUR za Slovaško. |
3. Najvišji zneski za povračila stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za test ELISA |
2,5 EUR na test; |
(b) |
za nakup enega odmerka cepiva |
0,5 EUR na odmerek. |
POGLAVJE IX
BOLEZEN AUJESZKEGA
Člen 9
1. Programa za izkoreninjenje bolezni Aujeszkega, ki sta ju predložili Belgija in Španija, se s to odločbo odobrita za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov za laboratorijske preiskave in ne presega:
(a) |
250 000 EUR za Belgijo; |
(b) |
350 000 EUR za Španijo. |
3. Najvišji znesek za povračilo stroškov državam članicam za programe iz odstavka 1 za test ELISA ne presega 1 EUR na test.
POGLAVJE X
VEZIKULARNA BOLEZEN PRAŠIČEV
Člen 10
1. Program za izkoreninjenje vezikularne bolezni prašičev, ki ga je predložila Italija, se odobri za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov za laboratorijske preiskave in ne presega 120 000 EUR.
POGLAVJE XI
OSRČNIKOVA VODENICA, BABEZIOZA, GOVEJA ANAPLAZMOZA (POSEIDOM)
Člen 11
1. Programi za izkoreninjenje osrčnikove vodenice, babezioze in goveje anaplazmoze (Poseidom), ki jih prenašajo insekti prenašalci v francoskih prekomorskih departmajih Guadeloupe, Martinique in Réunion, ki jih je predložila Francija, se odobrijo za obdobje 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, ki jih bo imela Francija za izvajanje programov iz odstavka 1, in ne presega 50 000 EUR.
POGLAVJE XII
NADZORNI PROGRAMI ZA AVIARNO INFLUENCO PRI PERUTNINI IN PROSTOŽIVEČIH PTICAH
Člen 12
1. Programi v zvezi z aviarno influenco pri perutnini in prostoživečih pticah, ki so jih predložile Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti za stroške analize vzorcev je 50 % stroškov, nastalih v posamezni državi članici, in ne presega:
(a) |
66 000 EUR za Belgijo; |
(b) |
74 000 EUR za Češko; |
(c) |
160 000 EUR za Dansko; |
(d) |
243 000 EUR za Nemčijo; |
(e) |
40 000 EUR za Estonijo; |
(f) |
42 000 EUR za Grčijo; |
(g) |
82 000 EUR za Španijo; |
(h) |
280 000 EUR za Francijo; |
(i) |
59 000 EUR za Irsko; |
(j) |
510 000 EUR za Italijo; |
(k) |
15 000 EUR za Ciper; |
(l) |
15 000 EUR za Latvijo; |
(m) |
12 000 EUR za Litvo; |
(n) |
10 000 EUR za Luksemburg; |
(o) |
110 000 EUR za Madžarsko; |
(p) |
5 000 EUR za Malto; |
(q) |
126 000 EUR za Nizozemsko; |
(r) |
42 000 EUR za Avstrijo; |
(s) |
87 000 EUR za Poljsko; |
(t) |
121 000 EUR za Portugalsko; |
(u) |
32 000 EUR za Slovenijo; |
(v) |
21 000 EUR za Slovaško; |
(w) |
27 000 EUR za Finsko; |
(x) |
130 000 EUR za Švedsko; |
(y) |
275 000 EUR za Združeno Kraljestvo. |
3. Najvišji zneski stroškov, ki se povrnejo državam članicam za teste, predvidene v navedenih programih, ne presegajo:
(a) |
test ELISA |
1 EUR na test; |
(b) |
imunodifuzijski agar-gel test |
1,2 EUR na test; |
(c) |
test HI za H5/H7 |
12 EUR na test; |
(d) |
test izolacije virusa |
30 EUR na test; |
(e) |
test PCR |
15 EUR na test. |
POGLAVJE XIII
SPREMLJANJE TRANSMISIVNIH SPONGIFORMNIH ENCEFALOPATIJ
Člen 13
1. Programi za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE), ki so jih predložile Belgija, Češka republika, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 100 % stroškov, nastalih v posamezni državi članici iz odstavka 1 v okviru izvajanja navedenih programov, in ne presega:
(a) |
2 084 000 EUR za Belgijo; |
(b) |
1 059 000 EUR za Češko; |
(c) |
1 680 000 EUR za Dansko; |
(d) |
11 307 000 EUR za Nemčijo; |
(e) |
233 000 EUR za Estonijo; |
(f) |
1 827 000 EUR za Grčijo; |
(g) |
10 237 000 EUR za Španijo; |
(h) |
24 815 000 EUR za Francijo; |
(i) |
6 755 000 EUR za Irsko; |
(j) |
3 375 000 EUR za Italijo; |
(k) |
348 000 EUR za Ciper; |
(l) |
312 000 EUR za Latvijo; |
(m) |
645 000 EUR za Litvo; |
(n) |
146 000 EUR za Luksemburg; |
(o) |
784 000 EUR za Madžarsko; |
(p) |
90 000 EUR za Malto; |
(q) |
5 112 000 EUR za Nizozemsko; |
(r) |
1 759 000 EUR za Avstrijo; |
(s) |
3 744 000 EUR za Poljsko; |
(t) |
2 115 000 EUR za Portugalsko; |
(u) |
308 000 EUR za Slovenijo; |
(v) |
1 088 000 EUR za Slovaško; |
(w) |
839 000 EUR za Finsko; |
(x) |
2 020 000 EUR za Švedsko; |
(y) |
6 781 000 EUR za Združeno Kraljestvo. |
3. Finančni prispevek Skupnosti za programe iz odstavka 1 je namenjen za preiskave in ne presega:
(a) |
6 EUR na test za preiskave pri govedu iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001; |
(b) |
30 EUR na test za preiskave pri ovcah in kozah iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001; |
(c) |
50 EUR na test za preiskave pri jelenih iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001; |
(d) |
145 EUR na test za primarne molekularne diskriminacijske preiskave iz točke 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001. |
POGLAVJE XIV
IZKORENINJENJE GOVEJE SPONGIFORMNE ENCEFALOPATIJE
Člen 14
1. Programi za izkoreninjenje goveje spongiformne encefalopatije, ki so jih predložile Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska in Združeno kraljestvo, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti za programe iz odstavka 1 je 50 % stroškov, ki jih izplačajo zadevne države članice za nadomestila lastnikom za vrednost živali, izločenih ali uničenih v skladu z njihovim programom za izkoreninjenje, do največ 500 EUR na žival, in ne presega:
(a) |
50 000 EUR za Belgijo; |
(b) |
750 000 EUR za Češko; |
(c) |
51 000 EUR za Dansko; |
(d) |
500 000 EUR za Nemčijo; |
(e) |
98 000 EUR za Estonijo; |
(f) |
750 000 EUR za Grčijo; |
(g) |
713 000 EUR za Španijo; |
(h) |
50 000 EUR za Francijo; |
(i) |
800 000 EUR za Irsko; |
(j) |
150 000 EUR za Italijo; |
(l) |
100 000 EUR za Luksemburg; |
(m) |
60 000 EUR za Nizozemsko; |
(n) |
48 000 EUR za Avstrijo; |
(o) |
328 000 EUR za Poljsko; |
(p) |
305 000 EUR za Portugalsko; |
(q) |
25 000 EUR za Slovenijo; |
(r) |
250 000 EUR za Slovaško; |
(s) |
25 000 EUR za Finsko; |
(t) |
347 000 EUR za Združeno Kraljestvo. |
POGLAVJE XV
IZKORENINJENJE PRASKAVCA
Člen 15
1. Programi za izkoreninjenje praskavca, ki so jih predložile Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Ciper, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo, se odobrijo za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti za programe iz odstavka 1 je 50 % stroškov, ki jih izplačajo zadevne države članice za nadomestila lastnikom za vrednost živali, izločenih ali uničenih v skladu z njihovimi programi za izkoreninjenje, do največ 100 EUR na žival in v višini 50 % stroškov analize vzorcev za genotipizacijo, do največ 10 EUR na test genotipizacije, in ne presega:
(a) |
99 000 EUR za Belgijo; |
(b) |
107 000 EUR za Češko; |
(c) |
927 000 EUR za Nemčijo; |
(d) |
13 000 EUR za Estonijo; |
(e) |
1 306 000 EUR za Grčijo; |
(f) |
5 374 000 EUR za Španijo; |
(g) |
8 862 000 EUR za Francijo; |
(h) |
629 000 EUR za Irsko; |
(i) |
3 076 000 EUR za Italijo; |
(j) |
2 200 000 EUR za Ciper; |
(k) |
28 000 EUR za Luksemburg; |
(l) |
332 000 EUR za Madžarsko; |
(m) |
543 000 EUR za Nizozemsko; |
(n) |
14 000 EUR za Avstrijo; |
(o) |
716 000 EUR za Portugalsko; |
(p) |
83 000 EUR za Slovenijo; |
(q) |
279 000 EUR za Slovaško; |
(r) |
11 000 EUR za Finsko; |
(s) |
6 000 EUR za Švedsko; |
(t) |
9 178 000 EUR za Združeno Kraljestvo. |
POGLAVJE XVI
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 16
1. Za programe iz členov od 2 do 5 in 7 se upravičeni stroški za nadomestilo izgube zaradi zakola ali izločitve živali omejijo, kakor je določeno v odstavkih 2 in 3.
2. Povprečno nadomestilo, ki se izplača državam članicam, se izračuna na podlagi števila zaklanih ali izločenih živali v državi članici, in sicer:
(a) |
za govedo do največ 300 EUR na žival; |
(b) |
za ovce in koze do največ 35 EUR na žival; |
(c) |
za plemensko perutnino do največ 2,5 EUR na ptico. |
3. Najvišji znesek nadomestila, ki se povrne državam članicam na posamezno žival, ne presega 1 000 EUR za govedo in 100 EUR za ovco ali kozo.
Člen 17
Izdatki, ki jih država članica predloži za finančni prispevek Skupnosti, ne vključujejo davka na dodano vrednosti in drugih davkov.
Člen 18
Menjalni tečaj, ki se uporablja za zahtevke, predložene v nacionalni valuti v mesecu „n“, je menjalni tečaj, veljaven 10. dan v mesecu „n + 1“ ali prvi predhodni dan, za katerega je naveden tečaj.
Člen 19
1. Finančni prispevek Skupnosti za programe iz členov od 1 do 15 se odobri pod pogojem, da države članice programe izvajajo v skladu z ustreznimi določbami zakonov Skupnosti, vključno s predpisi o konkurenci in oddajo javnih naročil, in v skladu s pogoji, predvidenimi v točkah (a) do (f):
(a) |
zadevne države članice do 1. januarja 2007 uveljavijo zakone, predpise in upravne določbe za izvajanje programa; |
(b) |
najpozneje do 1. junija 2007 pošljejo predhodno tehnično in finančno oceno programa v skladu s členom 24(7) Odločbe 90/424/EGS; |
(c) |
za programe iz členov od 1 do 11 pošljejo vmesno poročilo za prvih šest mesecev programa najpozneje štiri tedne po koncu obdobja izvajanja, ki ga poročilo zajema; |
(d) |
za programe iz člena 12 pošljejo države članice poročilo o pozitivnih ali negativnih rezultatih preiskav, ugotovljenih med nadzorom perutnine in prostoživečih ptic, vsake tri mesece do konca naslednjega meseca; |
(e) |
za programe iz členov 13 do 15 pošljejo države članice Komisiji vsak mesec poročilo o napredku programa za spremljanje TSE in stroških, ki jih je plačala država članica; to poročilo je treba poslati v štirih tednih po koncu meseca, ki ga zajema poročilo; |
(f) |
najpozneje do 1. junija 2008 pošljejo končno poročilo o tehnični izvedbi programa z dokazili, ki upravičujejo s strani držav članic plačane stroške, in doseženimi rezultati med obdobjem od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007; |
(g) |
podrobne podatke o stroških, ki jih plačajo države članice, kakor je navedeno v členih (d) in (e), je treba predložiti na obrazcu v skladu s preglednicama iz Prilog I in II; |
(h) |
program se izvaja učinkovito; |
(i) |
za te ukrepe ni bil in tudi ne bo vložen noben drug zahtevek za prispevek Skupnosti. |
2. Če država članica ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, Komisija zmanjša finančni prispevek Skupnosti ob upoštevanju narave in resnosti kršitve ter finančne izgube za Skupnost.
Člen 20
Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2007.
Člen 21
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 30. novembra 2006
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/53/ES (UL L 29, 2.2.2006, str. 37).
(2) UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1041/2006 (UL L 187, 8.7.2006, str. 10).
(3) UL L 347, 12.12.1990, str. 27. Odločba, kakor je bila spremenjena z Direktivo 92/65/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).
(4) UL L 282, 13.10.2006, str. 52.
(5) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).
(6) UL L 349, 24.12.1998, str. 1.
PRILOGA I
PRILOGA II
Vzorec obrazca s podatki o stroških, ki jih plačajo države članice, v skladu s točko (g) člena 19(1)
Spremljanje TSE
Država članica: |
Mesec: |
Leto: |
Testi na govedu
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz točk 2.1, 3 in 4.1 dela I poglavja A Priloge III Uredbe (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točk 2.2, 4.2 in 4.3 dela I poglavja A Priloge III Uredbe (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
Testi na ovcah
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz točke 2 (a) dela II poglavja A Priloge III Uredbe (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točke 3 dela II poglavja A Priloge III Uredbe (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točke 5 dela II poglavja A Priloge III Uredbe (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
Testi na kozah
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz točke 2 (b) dela II Poglavja A Priloge III Uredbe (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točke 3 dela II poglavja A Priloge III Uredbe (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točke 5 dela II poglavja A Priloge III Uredbe (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
Primarni molekularni testi z razločevalno imuno-blot analizo
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz točke 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X |
|
|
|
Testi na cervidae
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz Priloge II Uredbe [Sanco …/…/…] |
|
|
|
5.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/57 |
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 30. novembra 2006
o odobritvi programov za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni in nekaterih TSE ter za preprečevanje zoonoz, ki sta jih Bolgarija in Romunija predložili za leto 2007, ter o spremembi Odločbe 2006/687/ES
(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 5702)
(2006/876/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 4(3) Akta,
ob upoštevanju Akta o pristopu Bolgarije in Romunije in zlasti člena 42 Akta,
ob upoštevanju Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (1) in zlasti členov 24(5), 24(6) ter 29 in 32 Odločbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Odločba 90/424/EGS predvideva možnost finančnega prispevka Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje živalskih bolezni ter za nadzor, namenjen preprečevanju zoonoz. |
(2) |
Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (2) predvideva letne programe za izkoreninjenje in spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih iz vrst govedi, ovc in koz. |
(3) |
Zaradi pristopa Bolgarije in Romunije je primerno določiti finančni prispevek Skupnosti v zvezi s programi za izkoreninjenje in spremljanje bolezni živali ter nekaterih TSE, ki sta jih predložili Bolgarija in Romunija za leto 2007. |
(4) |
Bolgarija in Romunija sta predložili programe za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih bolezni živali, za preprečevanje zoonoz ter za izkoreninjenje in spremljanje TSE na njunih območjih. |
(5) |
Po preučitvi programov je bilo ugotovljeno, da ustrezajo zahtevam ustrezne veterinarske zakonodaje Skupnosti in zlasti merilom Skupnosti v zvezi z izkoreninjenjem teh bolezni v skladu Odločbo Sveta 90/638/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi meril Skupnosti za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih živalskih bolezni (3). |
(6) |
Glede na pomen navedenih programov za doseganje ciljev Skupnosti na področju zdravja živali in javnega zdravja ter glede na obvezno uporabo programov TSE v vseh državah članicah je primerno, da se določi ustrezna stopnja finančnega prispevka Skupnosti za povrnitev stroškov, nastalih v Bolgariji in Romuniji z izvajanjem ukrepov iz te odločbe, do najvišjega zneska za posamezni program. |
(7) |
Prisotnost klasične prašičje kuge na gospodarstvih s prašiči v Romuniji pomeni posebej resno nevarnost za ostala gospodarstva s prašiči v Skupnosti. Zato je treba prispevek Skupnosti za nakup cepiva za cepljenje prašičev z oslabljenim živim cepivom določiti v višini 100 % stroškov. |
(8) |
Zaradi boljšega upravljanja, učinkovitejše rabe sredstev Skupnosti in večje transparentnosti je treba za vsak program, kjer je to primerno, določiti najvišji znesek, ki se Bolgariji in Romuniji povrne za nekatere stroške postavk, kot so testi, cepiva in nadomestila lastnikom za izgube zaradi zakola ali izločitve živali. |
(9) |
V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (4) je treba programe za izkoreninjenje in nadzor bolezni živali financirati v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada. Za namene finančnega nadzora je treba uporabljati člene 9, 36 in 37 navedene uredbe. |
(10) |
Finančni prispevek Skupnosti bi se moral odobriti pod pogojem, da so načrtovani ukrepi izvedeni učinkovito in da pristojni organi predložijo vse potrebne podatke v rokih, navedenih v tej odločbi. |
(11) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 1290/2005 se za izdatke uporabi zadnji menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem Bolgarija in Romunija predložita zahtevek, znesek izdatka pa je izražen v EUR. |
(12) |
Odobritev nekaterih programov ne sme posegati v odločitev Komisije o predpisih za izkoreninjenje navedenih bolezni, ki temeljijo na znanstvenem svetovanju. |
(13) |
Seznam programov iz Odločbe Komisije 2006/687/ES z dne 12. oktobra 2006 o programih za izkoreninjenje in spremljanje nekaterih bolezni živali, za preprečevanje zoonoz, spremljanje TSE pa tudi za izkoreninjenje BSE in praskavca, ki so v letu 2007 upravičeni do finančnega prispevka Skupnosti (5), je treba spremeniti zaradi upoštevanja Bolgarije in Romunije. |
(14) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
POGLAVJE I
STEKLINA
Člen 1
1. Programa za izkoreninjenje stekline, ki sta ju predložili Bolgarija in Romunija, se odobrita za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za laboratorijske preiskave ter nakup in distribucijo cepiva in vab v okviru izvedbe programov, ter ne presega:
(a) |
830 000 EUR za Bolgarijo; |
(b) |
800 000 EUR za Romunijo. |
3. Najvišji znesek stroškov, ki se državam članicam povrnejo za programe iz odstavka 1, ne presega 0,5 EUR za nakup enega odmerka cepiva v okviru programov iz odstavkov 2.
POGLAVJE II
KLASIČNA PRAŠIČJA KUGA
Člen 2
1. Programa za nadzor in spremljanje klasične prašičje kuge, ki sta ju predložili Bolgarija in Romunija, se odobrita za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za virološke in serološke preiskave domačih prašičev in divjih prašičev ter za cepljenje divjih prašičev in nakup in distribucijo cepiv in vab kakor tudi za cepljenje prašičev; za stroške, ki jih bo imela Romunija za nakup cepiva za cepljenje prašičev z oslabljenim živim cepivom, pa finančni prispevek Skupnosti znaša 100 % in ne presega:
(a) |
425 000 EUR za Bolgarijo; |
(b) |
5 250 000 EUR za Romunijo. |
3. Najvišji zneski za povračila stroškov za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za test ELISA |
2,5 EUR na test; |
(b) |
za nakup enega odmerka cepiva za cepljenje divjih prašičev |
0,5 EUR na odmerek; |
(c) |
za nakup enega odmerka cepiva oslabljenega živega cepiva za cepljenje prašičev |
0,30 EUR na odmerek. |
POGLAVJE III
NEKATERE ZOONOZNE SALMONELE PRI PLEMENSKI PERUTNINI
Člen 3
1. Programa za nadzor salmonele pri plemenski perutnini, ki sta ju predložili Bolgarija in Romunija, se odobrita za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 50 % stroškov, nastalih v državah članicah iz odstavka 1 za bakteriološke teste, nadomestila lastnikom za izgubo zaradi izločitve ptic ali uničenja jajc in nakup odmerkov cepiva, ter ne presega:
(a) |
508 000 EUR za Bolgarijo; |
(b) |
215 000 EUR za Romunijo. |
3. Najvišji zneski za povračila stroškov Bolgariji in Romuniji za programe iz odstavka 1 ne presegajo:
(a) |
za bakteriološki test |
5,0 EUR na test; |
(b) |
za nakup enega odmerka cepiva |
0,05 EUR na odmerek. |
4. Stroški, upravičeni do nadomestila za izgubo zaradi izločitve živali, se omejijo, kakor je določeno v odstavku 5.
5. Povprečno nadomestilo, ki se izplača državam članicam, se izračuna na podlagi števila izločenih živali v državi članici, in sicer za plemensko perutnino do največ 2,5 EUR na ptico.
POGLAVJE IV
NADZORNI PROGRAMI ZA AVIARNO INFLUENCO PRI PERUTNINI IN PROSTOŽIVEČIH PTICAH
Člen 4
1. Programa za nadzor aviarne influence pri perutnini in prostoživečih pticah, ki sta ju predložili Bolgarija in Romunija, se odobrita za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti za stroške analize vzorcev je 50 % stroškov, nastalih v posamezni državi članici, in ne presega:
(a) |
23 000 EUR za Bolgarijo; |
(b) |
105 000 EUR za Romunijo. |
3. Najvišji zneski stroškov, ki se povrnejo Bolgariji in Romuniji za teste, predvidene v navedenih programih, ne presegajo:
(a) |
: |
test ELISA |
: |
1 EUR na test; |
(b) |
: |
imunodifuzijski agar-gel test |
: |
1,2 EUR na test; |
(c) |
: |
test HI za H5/H7 |
: |
12 EUR na test; |
(d) |
: |
test izolacije virusa |
: |
30 EUR na test; |
(e) |
: |
test PCR |
: |
15 EUR na test. |
POGLAVJE V
SPREMLJANJE TRANSMISIVNIH SPONGIFORMNIH ENCEFALOPATIJ
Člen 5
1. Programa za spremljanje transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE), ki sta ju predložili Bolgarija in Romunija, se odobrita za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti je 100 % stroškov, nastalih v Romuniji za izvajanje programa iz odstavka 1, in ne presega 2 370 000 EUR.
3. Finančni prispevek Skupnosti za program iz odstavka 1 je namenjen za preiskave in ne presega:
(a) |
6 EUR na test za preiskave pri govedu iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001; |
(b) |
30 EUR na test za preiskave pri ovcah in kozah iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001; |
(c) |
50 EUR na test za preiskave pri jelenih iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001; |
(d) |
145 EUR na test za primarne ločevalne preiskave iz točke 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X k Uredbi (ES) št. 999/2001. |
POGLAVJE VI
IZKORENINJENJE PRASKAVCA
Člen 6
1. Program za izkoreninjenje praskavca, ki ga je predložila Romunija, se odobri za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.
2. Finančni prispevek Skupnosti za program iz odstavka 1 je 50 % stroškov, ki jih Romunija plača za nadomestila lastnikom za vrednost živali, izločenih ali uničenih v skladu z njihovim programom za izkoreninjenje, do največ 100 EUR na žival in v višini 50 % stroškov genotipizacije, do največ 10 EUR na test genotipizacije, in ne presega 980 000 EUR.
POGLAVJE VII
SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 7
Izdatki, ki jih Bolgarija in Romunija predložita za finančni prispevek Skupnosti, so izraženi v EUR in ne vključujejo davka na dodano vrednosti in drugih davkov.
Člen 8
Za izdatke se uporabi zadnji menjalni tečaj, ki ga določi Evropska centralna banka pred prvim dnem v mesecu, v katerem Bolgarija in Romunija predložita zahtevek.
Člen 9
1. Finančni prispevek Skupnosti za programe iz členov od 1 do 6 se odobri pod pogojem, da Bolgarija in Romunija programe izvajata v skladu z ustreznimi določbami zakonov Skupnosti, vključno s predpisi o konkurenci in oddaji javnih naročil, in v skladu s pogoji, predvidenimi v točkah (a) do (f):
(a) |
države članice do 1. januarja 2007 uveljavijo zakone, predpise in upravne določbe za izvajanje programa; |
(b) |
najpozneje do 1. junija 2007 pošljejo predhodno tehnično in finančno oceno programa v skladu s členom 24(7) Odločbe 90/424/EGS; |
(c) |
za programe iz členov od 1 do 3 pošljejo vmesno poročilo za prvih šest mesecev programa najpozneje štiri tedne po koncu obdobja izvajanja, ki ga poročilo zajema; |
(d) |
za programa iz člena 4 pošljeta Bolgarija in Romunija poročilo o pozitivnih ali negativnih rezultatih preiskav, ugotovljenih med nadzorom perutnine in prostoživečih ptic, vsake tri mesece do konca naslednjega meseca; |
(e) |
za programa iz členov 5 in 6 Romunija pošlje Komisiji vsak mesec poročilo o napredku programa za spremljanje TSE in plačanih stroških; to poročilo je treba poslati v štirih tednih po koncu meseca, ki ga zajema poročilo; |
(f) |
najpozneje do 1. junija 2008 se pošlje končno poročilo o tehnični izvedbi programa z dokazili, ki upravičujejo stroške, plačane s strani Bolgarije in Romunije, in doseženimi rezultati med obdobjem od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007; |
(g) |
podrobne podatke o stroških, ki jih plačata Bolgarija in Romunija, kakor je navedeno v členih (d) in (e), je treba predložiti na obrazcu v skladu s preglednicama iz Prilog I in II; |
(h) |
program se izvaja učinkovito; |
(i) |
za te ukrepe ni bil in tudi ne bo vložen noben drug zahtevek za prispevek Skupnosti. |
2. Če zadevna država članica ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1, Komisija zmanjša finančni prispevek Skupnosti ob upoštevanju narave in resnosti kršitve ter finančne izgube za Skupnost.
Člen 10
Priloge k Odločbi 2006/687/ES se nadomestijo z besedilom v Prilogi III k tej odločbi.
Člen 11
Ta odločba se uporablja od datuma začetka veljavnosti Pristopne pogodbe Bolgarije in Romunije.
Člen 12
Ta odločba je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 30. novembra 2006
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 2006/53/ES (UL L 29, 2.2.2006, str. 37).
(2) UL L 147, 31.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1041/2006 (UL L 187, 8.7.2006, str. 10).
(3) UL L 347, 12.12.1990, str. 27. Odločba, kakor je bila spremenjena z Direktivo 92/65/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54).
(4) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).
(5) UL L 282, 13.10.2006, str. 52.
PRILOGA I
PRILOGA II
Vzorec obrazca s podatki o stroških, ki jih plača Romunija, v skladu s členom 9(1)(f)
Spremljanje TSE
Država članica: |
Mesec: |
Leto: |
Testi na govedu
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz točk 2.1, 3 in 4.1 dela I poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točk 2.2, 4.2 in 4.3 dela I poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
Testi na ovcah
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz točke 2(a) dela II poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točke 3 dela II poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točke 5 dela II poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
Testi na kozah
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz točke 2(b) dela II Poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točke 3 dela II poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Testi na živalih iz točke 5 dela II poglavja A Priloge III k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
Skupaj |
|
|
|
Primarni molekularni testi z razločevalno imuno-blot analizo
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz točke 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X |
|
|
|
Testi na cervidae
|
Število testov |
Stroški na enoto |
Skupni stroški |
Testi na živalih iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 999/2001 |
|
|
|
PRILOGA III
Priloge I, II, III in V k Odločbi 2006/687/ES se nadomestijo z naslednjim:
PRILOGA I
Seznam programov za izkoreninjenje in spremljanje bolezni živali iz člena 1(1)
Stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Skupnosti
Bolezen |
Država članica |
Stopnja |
Najvišji znesek (EUR) |
Bolezen Aujeszkega |
Belgija |
50 % |
250 000 |
Španija |
50 % |
350 000 |
|
Bolezen modrikastega jezika |
Španija |
50 % |
4 900 000 |
Francija |
50 % |
160 000 |
|
Italija |
50 % |
1 300 000 |
|
Portugalska |
50 % |
600 000 |
|
Goveja bruceloza |
Španija |
50 % |
3 500 000 |
Irska |
50 % |
1 100 000 |
|
Italija |
50 % |
2 000 000 |
|
Ciper |
50 % |
95 000 |
|
Poljska |
50 % |
300 000 |
|
Portugalska |
50 % |
1 600 000 |
|
Združeno kraljestvo (1) |
50 % |
1 100 000 |
|
Goveja tuberkuloza |
Španija |
50 % |
3 000 000 |
Italija |
50 % |
2 500 000 |
|
Poljska |
50 % |
1 100 000 |
|
Portugalska |
50 % |
450 000 |
|
Klasična prašičja kuga |
Nemčija |
50 % |
800 000 |
Francija |
50 % |
500 000 |
|
Luksemburg |
50 % |
35 000 |
|
Slovenija |
50 % |
25 000 |
|
Slovaška |
50 % |
400 000 |
|
Enzootska goveja levkoza |
Estonija |
50 % |
20 000 |
Italija |
50 % |
400 000 |
|
Latvija |
50 % |
35 000 |
|
Litva |
50 % |
135 000 |
|
Poljska |
50 % |
2 300 000 |
|
Portugalska |
50 % |
225 000 |
|
Ovčja in kozja bruceloza (B. melitensis) |
Grčija |
50 % |
650 000 |
Španija |
50 % |
5 000 000 |
|
Francija |
50 % |
200 000 |
|
Italija |
50 % |
4 000 000 |
|
Ciper |
50 % |
120 000 |
|
Portugalska |
50 % |
1 600 000 |
|
Poseidom (2) |
Francija (3) |
50 % |
50 000 |
Steklina |
Češka |
50 % |
490 000 |
Nemčija |
50 % |
850 000 |
|
Estonija |
50 % |
925 000 |
|
Latvija |
50 % |
1 200 000 |
|
Litva |
50 % svoje ozemlje; 100 % obmejna področja |
600 000 |
|
Madžarska |
50 % |
1 850 000 |
|
Avstrija |
50 % |
185 000 |
|
Poljska |
50 % |
4 850 000 |
|
Slovenija |
50 % |
375 000 |
|
Slovaška |
50 % |
500 000 |
|
Finska |
50 % |
112 000 |
|
Bolgarija |
50 % |
830 000 |
|
Romunija |
50 % |
800 000 |
|
Afriška prašičja kuga/klasična prašičja kuga |
Italija |
50 % |
140 000 |
Bolgarija |
50 % |
425 000 |
|
Romunija |
50 % |
5 250 000 |
|
Vezikularna bolezen prašičev |
Italija |
50 % |
120 000 |
Aviarna influenca |
Belgija |
50 % |
66 000 |
Češka |
50 % |
74 000 |
|
Danska |
50 % |
160 000 |
|
Nemčija |
50 % |
243 000 |
|
Estonija |
50 % |
40 000 |
|
Grčija |
50 % |
42 000 |
|
Španija |
50 % |
82 000 |
|
Francija |
50 % |
280 000 |
|
Irska |
50 % |
59 000 |
|
Italija |
50 % |
510 000 |
|
Ciper |
50 % |
15 000 |
|
Latvija |
50 % |
15 000 |
|
Litva |
50 % |
12 000 |
|
Luksemburg |
50 % |
10 000 |
|
Madžarska |
50 % |
110 000 |
|
Malta |
50 % |
5 000 |
|
Nizozemska |
50 % |
126 000 |
|
Avstrija |
50 % |
42 000 |
|
Poljska |
50 % |
87 000 |
|
Portugalska |
50 % |
121 000 |
|
Slovenija |
50 % |
32 000 |
|
Slovaška |
50 % |
21 000 |
|
Finska |
50 % |
27 000 |
|
Švedska |
50 % |
130 000 |
|
Združeno kraljestvo |
50 % |
275 000 |
|
Bolgarija |
50 % |
23 000 |
|
Romunija |
50 % |
105 000 |
|
Skupaj |
63 014 000 |
PRILOGA II
Seznam programov pregledov, namenjenih preprečevanju zoonoz, iz člena 2(1)
Stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Skupnosti
Zoonoza |
Država članica |
Stopnja |
Najvišji znesek (EUR) |
Salmonela |
Belgija |
50 % |
660 000 |
Češka |
50 % |
330 000 |
|
Danska |
50 % |
250 000 |
|
Nemčija |
50 % |
175 000 |
|
Estonija |
50 % |
27 000 |
|
Grčija |
50 % |
60 000 |
|
Španija |
50 % |
2 000 000 |
|
Francija |
50 % |
875 000 |
|
Irska |
50 % |
175 000 |
|
Italija |
50 % |
320 000 |
|
Ciper |
50 % |
40 000 |
|
Latvija |
50 % |
60 000 |
|
Madžarska |
50 % |
60 000 |
|
Nizozemska |
50 % |
1 350 000 |
|
Avstrija |
50 % |
80 000 |
|
Poljska |
50 % |
2 000 000 |
|
Portugalska |
50 % |
450 000 |
|
Slovaška |
50 % |
205 000 |
|
Bolgarija |
50 % |
508 000 |
|
Romunija |
50 % |
215 000 |
|
Skupaj |
9 840 000 |
PRILOGA III
Seznam programov za spremljanje TSE iz člena 3(1)
Stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Skupnosti
Bolezen |
Država članica |
Stopnja opravljenih hitrih in razločevalnih testov |
Najvišji znesek (EUR) |
TSE |
Belgija |
100 % |
2 084 000 |
Češka |
100 % |
1 059 000 |
|
Danska |
100 % |
1 680 000 |
|
Nemčija |
100 % |
11 307 000 |
|
Estonija |
100 % |
233 000 |
|
Grčija |
100 % |
1 827 000 |
|
Španija |
100 % |
10 237 000 |
|
Francija |
100 % |
24 815 000 |
|
Irska |
100 % |
6 755 000 |
|
Italija |
100 % |
3 375 000 |
|
Ciper |
100 % |
348 000 |
|
Latvija |
100 % |
312 000 |
|
Litva |
100 % |
645 000 |
|
Luksemburg |
100 % |
146 000 |
|
Madžarska |
100 % |
784 000 |
|
Malta |
100 % |
90 000 |
|
Nizozemska |
100 % |
5 112 000 |
|
Avstrija |
100 % |
1 759 000 |
|
Poljska |
100 % |
3 744 000 |
|
Portugalska |
100 % |
2 115 000 |
|
Slovenija |
100 % |
308 000 |
|
Slovaška |
100 % |
1 088 000 |
|
Finska |
100 % |
839 000 |
|
Švedska |
100 % |
2 020 000 |
|
Združeno kraljestvo |
100 % |
6 781 000 |
|
Romunija |
100 % |
2 370 000 |
|
Skupaj |
91 833 000 |
PRILOGA V
Seznam programov za izkoreninjenje praskavca iz člena 5(1)
Stopnja in najvišji znesek finančnega prispevka Skupnosti
Bolezen |
Država članica |
Stopnja |
Najvišji znesek (EUR) |
Praskavec |
Belgija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
99 000 |
Češka |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
107 000 |
|
Nemčija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
927 000 |
|
Estonija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
13 000 |
|
Grčija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
1 306 000 |
|
Španija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
5 374 000 |
|
Francija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
8 862 000 |
|
Irska |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
629 000 |
|
Italija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
3 076 000 |
|
Ciper |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
2 200 000 |
|
Luksemburg |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
28 000 |
|
Madžarska |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
332 000 |
|
Nizozemska |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
543 000 |
|
Avstrija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
14 000 |
|
Portugalska |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
716 000 |
|
Slovenija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
83 000 |
|
Slovaška |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
279 000 |
|
Finska |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
11 000 |
|
Švedska |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
6 000 |
|
Združeno kraljestvo |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
9 178 000 |
|
Romunija |
50 % izločitev; 50 % genotipizacija; |
980 000 |
|
Skupaj |
34 763 000 |
(1) Združeno kraljestvo, samo kar zadeva Severno Irsko.
(2) Osrčnikova vodenica, babezioza in goveja anaplazmoza, ki jih prenašajo insekti prenašalci v francoskih prekomorskih departmajih.
(3) Francija, samo kar zadeva Guadeloupe, Martinique in Réunion.