26.9.2006

Uradni list Evropske unije

L 265/1

UREDBA SVETA (ES) št. 1405/2006

z dne 18. septembra 2006

o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zaradi izjemne zemljepisne lege je preskrba nekaterih egejskih otokov s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, za nadaljnjo predelavo ali kot kmetijskih vložkov, povezana z dodatnimi stroški prevoza. Poleg tega objektivni dejavniki, ki izvirajo iz otoške lege in oddaljenosti, dodatno obremenjujejo gospodarske subjekte in proizvajalce na navedenih egejskih otokih in močno ovirajo njihove dejavnosti. V nekaterih primerih so gospodarski subjekti in proizvajalci izpostavljeni dvojni izoliranosti. To prikrajšanost je mogoče ublažiti z znižanjem cen navedenih osnovnih proizvodov. Zato je primerno uvesti posebnen režim preskrbe in tako zagotoviti preskrbo egejskih otokov ter nadomestiti dodatne stroške, ki nastanejo zaradi odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti.

(2)	Težave, s katerimi se soočajo egejski otoki, so še večje zaradi majhnosti otokov. Da bi zagotovili učinkovitost predvidenih ukrepov, naj se taki ukrepi uporabljajo le za otoke, ki spadajo k „manjšim otokom“.

(3)

Politika skupnosti za pomoč lokalni proizvodnji na manjših egejskih otokih, določena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2019/93 z dne 19. julija 1993 o uvedbi posebnih ukrepov za manjše egejske otoke glede nekaterih kmetijskih proizvodov (1), vključuje številne proizvode in ukrepe za njihovo proizvodnjo, trženje ali predelavo. Izkazalo se je, da so navedeni ukrepi učinkoviti in zagotavljajo ohranjanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Skupnost bi morala nadaljevati s podporo proizvodnih linij, ki so ključni dejavnik pri ohranjanju okoljskega, socialnega in gospodarskega ravnovesja na manjših egejskih otokih. Kot pri politiki za razvoj podeželja so izkušnje pokazale, da lahko tesnejše partnerstvo z lokalnimi oblastmi pripomore k bolj ciljno usmerjenemu razreševanju določenih vprašanj, ki vplivajo na zadevne otoke. Podpora lokalni proizvodnji bi se morala torej nadaljevati na najustreznejši gospodarski ravni s splošnim programom, ki bi ga morala Grčija predložiti Komisiji.

(4)

Da bi dosegli nižje cene na manjših egejskih otokih in ublažili dodatne stroške zaradi njihove odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti in hkrati ohranili konkurenčnost proizvodov Skupnosti, bi bilo za preskrbo manjših egejskih otokov s proizvodi Skupnosti treba dodeliti pomoč. Pri takšni pomoči bi bilo treba upoštevati dodatne stroške prevoza na manjše egejske otoke, pri kmetijskih vložkih in proizvodih, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške zaradi otoškega značaja in oddaljenosti.

(5)

Količine, za katere velja posebni režim preskrbe, so omejene na potrebe preskrbe manjših egejskih otokov, zato ta režim ne ovira pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe ne bi smele povzročiti preusmeritev v trgovini z zadevnimi proizvodi. Odpošiljanje ali izvoz teh proizvodov z manjših egejskih otokov bi bilo zato treba prepovedati. Vendar pa bi bilo odpošiljanje ali izvoz teh proizvodov treba dovoliti, kadar so ugodnosti, ki izhajajo iz posebnega režima preskrbe, povrnjene ali kadar se pri predelanih proizvodih s tem omogoči regionalna trgovina. Upoštevati bi bilo treba tudi izvoz v tretje države ter v skladu s tem dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okvirih tradicionalnega izvoza. Ta omejitev se prav tako ne bi smela uporabljati za tradicionalno odpošiljanje predelanih proizvodov. Zavoljo jasnosti bi morala ta uredba natančno določiti referenčno obdobje, ki je podlaga za določitev teh tradicionalno izvoženih ali odposlanih količin.

(6)

Da bodo cilji posebnega režima preskrbe uresničeni, se morajo gospodarske prednosti posebnega režima preskrbe odražati na ravni proizvodnih stroškov in vplivati na znižanje cen vse do ravni končnega uporabnika. Te gospodarske ugodnosti bi bilo zato treba dodeljevati le pod pogojem, da se dejansko prenašajo dalje na končnega uporabnika, poskrbeti pa je treba tudi za ustrezen nadzor.

(7)

Da bi pripomogli k uresničitvi ciljev razvoja lokalne kmetijske proizvodnje in preskrbe s kmetijskimi proizvodi, je treba uskladiti raven programiranja preskrbe zadevnih otokov, partnerski pristop Komisije in Grčije pa bi moral biti sistematičen. Zato bi morali organi, ki jih imenuje Grčija, pripraviti program preskrbe, Komisiji pa bi se moral predložiti v odobritev.

(8)	Kmete na manjših egejskih otokih bi bilo treba spodbujati k ponudbi kakovostnih proizvodov in jim pomagati pri trženju teh proizvodov.

(9)

Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva na manjših egejskih otokih, nastalih zaradi odročnosti, otoškega značaja, oddaljenosti, majhne površine, goratega terena, podnebja in njihove gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov, se lahko dopusti odstopanje od dosledne politike Komisije, po kateri državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena.

(10)

Izvajanje te uredbe ne bi smelo ogroziti ravni posebne podpore, ki so jo manjši egejski otoki prejemali do sedaj. Da bi tako lahko izvajali ustrezne ukrepe, bi morala imeti Grčija na razpolago zneske, ki ustrezajo podpori, ki jo je Skupnost že odobrila v okviru Uredbe (EGS) št. 2019/93. Novi sistem podpore za kmetijsko proizvodnjo na manjših egejskih otokih, ki ga določa ta uredba, bi moral biti usklajen s podporo za enake proizvodne linije, ki je v veljavi drugod v Skupnosti, in treba bi bilo razveljaviti Uredbo (EGS) št. 2019/93.

(11)

V skladu z načelom subsidiarnosti in v duhu Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (2) je upravljanje posebnih ukrepov za manjše egejske otoke primerno prenesti na Grčijo. Te ukrepe je torej mogoče izvajati s programom podpore, ki ga je predložila Grčija in ga je odobrila Komisija.

(12)	Grčija se je odločila, da bo s 1. januarjem 2006 v vsej državi uporabljala shemo enotnega plačila. Treba bi bilo spremeniti Uredbo (ES) št. 1782/2003 in tako zagotoviti uskladitev režimov, ki zadevajo manjše egejske otoke.

(13)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (3).

(14)	Program, predviden s to uredbo, bi bilo treba začeti s 1. januarjem 2007. Da pa bi se ta program lahko začel s tem datumom, bi bilo treba Grčiji in Komisiji omogočiti, da vse pripravljalne ukrepe sprejmeta med datumom začetka veljavnosti te uredbe in datumom začetka uporabe programa –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe in opredelitev

1. Ta uredba določa posebne ukrepe v zvezi s kmetijskimi proizvodi, naštetimi v Prilogi I k Pogodbi, in sredstvi za kmetijsko proizvodnjo za odpravo težav, s katerimi se zaradi odročnosti in otoškega značaja soočajo manjši egejski otoki.

2. V tej uredbi „manjši otoki“ pomenijo vse otoke v Egejskem morju, razen otokov Kreta in Evia.

Člen 2

Program podpore Skupnosti

Uvede se program podpore Skupnosti za manjše otoke. Program vključuje:

(a)	poseben režim preskrbe, predviden v Poglavju II; in

(b)	posebne ukrepe v podporo lokalnim linijam kmetijske proizvodnje, predvidene v Poglavju III.

POGLAVJE II

POSEBNI REŽIM PRESKRBE

Člen 3

Predhodna bilanca preskrbe

1. Za preskrbo s kmetijskimi proizvodi, ki so na manjših otokih osnovnega pomena za prehrano ljudi, za izdelavo drugih proizvodov ali kot kmetijski vložki, se uvede poseben režim preskrbe.

2. V predhodni bilanci preskrbe se količinsko določijo letne potrebe po kmetijskih proizvodih iz odstavka 1. Predhodno bilanco preskrbe pripravijo organi, ki jih imenuje Grčija, Komisiji pa se predloži v odobritev.

Lahko se pripravi tudi ločena predhodna bilanca z oceno potreb podjetij, ki pakirajo ali predelujejo proizvode za domači trg ali tiste, ki se tradicionalno pošiljajo v druge dele Skupnosti ali se izvažajo v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov.

Člen 4

Delovanje posebnega režima preskrbe

1. Dodeli se pomoč za preskrbo manjših otokov s proizvodi iz člena 3(1).

Znesek pomoči se določi ob upoštevanju dodatnih stroškov trženja proizvodov na manjših otokih, izračunanih na običajnih odpremnih pristaniščih celinske Grčije in pristaniščih tranzitnih otokov ali natovarjanja za končne namembne otoke.

2. Pri izvajanju posebnega režima preskrbe se upoštevajo zlasti:

(a)	posebne potrebe manjših otokov in natančne zahteve glede kakovosti;

(b)	tradicionalni trgovinski tokovi s pristanišči celinske Grčije in med otoki v Egejskem morju;

(c)	gospodarski vidik predlagane pomoči;

(d)	kjer je to ustrezno, potreba po neoviranem potencialnem razvoju lokalnih proizvodov.

3. Pravice iz posebnega režima preskrbe so pogojene s tem, da se gospodarske prednosti dejansko prenesejo na končnega uporabnika.

Člen 5

Izvoz v tretje države in odpošiljanje v druge dele Skupnosti

1. Proizvodi, zajeti v posebni režim preskrbe, se lahko izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Skupnosti le pod pogoji, določenimi v skladu s postopkom iz člena 15(2).

Ti pogoji vključujejo zlasti povračilo pomoči, prejete na podlagi posebnega režima preskrbe.

2. Izvoz v tretje države ali odpošiljanje v druge dele Skupnosti je mogoče za proizvode, ki so bili na manjših otokih predelani iz proizvodov, deležnih ugodnosti posebnega režima preskrbe v okviru omejitev tradicionalnega izvoza in odpošiljanja. Količine, ki naj se izvozijo ali odpošljejo, določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 15(2).

Za takšen izvoz se ne odobri nobeno izvozno nadomestilo.

Člen 6

Podrobna pravila za uporabo režima

Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 15(2). V pravilih se določijo zlasti pogoji, pod katerimi lahko Grčija spremeni količine in sredstva, ki se letno namenjajo različnim proizvodom v okviru posebnega režima preskrbe, obenem pa se s pravili po potrebi uvede sistem potrdil o dobavi.

POGLAVJE III

UKREPI V PODPORO LOKALNI KMETIJSKI PROIZVODNJI

Člen 7

Podporni ukrepi

1. Program podpore vsebuje ukrepe, potrebne za zagotovitev stalnosti in razvoja lokalnih linij kmetijske proizvodnje na manjših otokih.

2. Program podpore se pripravi na tisti geografski ravni, ki po presoji Grčije velja za najustreznejšo. Izdelajo ga pristojni organi, ki jih imenuje Grčija, ta jih po posvetovanju s pristojnimi organi in organizacijami z ustrezne teritorialne ravni predloži Komisiji v odobritev.

Člen 8

Združljivost in usklajenost

1. Ukrepi, sprejeti v okviru programa podpore, morajo biti združljivi z zakonodajo Skupnosti in usklajeni z drugimi politikami Skupnosti ter z ukrepi, sprejetimi za izvajanje teh politik.

2. Ukrepi, sprejeti v okviru programa podpore, so skladni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov skupne kmetijske politike, in zlasti skupne tržne ureditve, razvoja podeželja, kakovosti proizvodov, dobrega počutja živali in varstva okolja.

Zlasti se noben ukrep v okviru tega poglavja ne sme financirati:

(a)	kot dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, vzpostavljenih v okviru skupne tržne ureditve, razen v izjemnih primerih, utemeljenih z objektivnimi merili;

(b)	kot podpora raziskovalnim projektom, ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja s strani Skupnosti v okviru Odločbe Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (4);

(c)	kot podpora ukrepom v okviru področja uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja in Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5).

Člen 9

Vsebina programa podpore

Program podpore lahko vsebuje:

(a)	kvantificiran opis stanja trenutne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju rezultatov razpoložljivih vrednotenj, iz opisa pa naj bodo razvidne neskladnosti, vrzeli in možnosti razvoja;

(b)	opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge in kvantificirane cilje ter oceno pričakovanih učinkov na ravni gospodarstva, okolja in družbe, vključno z učinki na zaposlovanje;

(c)	časovni razpored izvedbe ukrepov in okvirno skupno finančno preglednico, v kateri so prikazana sredstva, ki se lahko uporabijo;

(d)	utemeljitev združljivosti in usklajenosti različnih ukrepov programa podpore ter opredelitev meril, ki se uporabijo za spremljanje in vrednotenje;

(e)	ukrepe, sprejete za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja programa podpore, tudi v zvezi z obveščanjem javnosti, spremljanjem in vrednotenjem, ter določbe v zvezi z nadzorom in upravnimi kaznimi;

(f)	določitev pristojnega organa, odgovornega za izvajanje programa podpore, ter določitev organov ali povezanih organov na primerni ravni.

Člen 10

Spremljanje

Postopki ter fizični in finančni kazalci za zagotavljanje učinkovitega spremljanja izvajanja programa podpore se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 15(2).

POGLAVJE IV

SPREMLJEVALNI UKREPI

Člen 11

Državna pomoč

1. Za kmetijske proizvode, za katere se uporabljajo členi 87, 88 in 89 Pogodbe, lahko Komisija v sektorjih proizvodnje, predelave in trženja omenjenih proizvodov odobri pomoč za tekoče poslovanje, da bi zmanjšali posebne omejitve, s katerimi se sooča kmetijska proizvodnja na manjših otokih zaradi odročnosti, otoškega značaja in oddaljenosti teh otokov.

2. Grčija lahko odobri dodatno financiranje za izvedbo programa podpore. Grčija v takšnem primeru Komisijo obvesti o državni pomoči, Komisija pa jo lahko v skladu s to uredbo odobri kot del programa podpore. Takšno obvestilo o pomoči velja za obvestilo v smislu prvega stavka člena 88(3) Pogodbe.

POGLAVJE V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 12

Finančna sredstva

1. Ukrepi iz te uredbe štejejo za ukrepe intervencije za stabiliziranje kmetijskih trgov v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (6).

2. Skupnost financira ukrepe, predvidene v poglavjih II in III do višine letnega zneska 23,93 milijona EUR.

3. Znesek, ki se letno dodeli za posebni režim preskrbe iz Poglavja II, ne sme presegati 5,47 milijona EUR.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Osnutek programa podpore

1. Grčija najkasneje do 31. oktobra 2006 Komisiji predloži osnutek programa podpore v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 12(2) in (3).

V osnutku programa podpore je podan osnutek predhodne bilance preskrbe z navedbo proizvodov, njihovih količin in obsega pomoči za preskrbo iz Skupnosti, obenem pa tudi osnutek programa za podporo lokalni proizvodnji.

2. Komisija ovrednoti predložen program podpore in po postopku iz člena 15(2) odloči o njegovi potrditvi.

3. Program podpore se začne 1. januarja 2007.

Člen 14

Izvedbena pravila

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 15(2). Med njimi so zlasti:

(a)	pogoji, pod katerimi lahko Grčija spremeni količine in raven pomoči, namenjene preskrbi, ter ukrepi za podporo ali dodelitev sredstev, namenjenih za podporo lokalni proizvodnji;

(b)	določbe, povezane z minimalnimi pogoji, ki jih mora Grčija izpolnjevati pri nadzoru in upravnih kaznih.

Člen 15

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za neposredna plačila, ustanovljen na podlagi člena 144 Uredbe (ES) št. 1782/2003 (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 16

Nacionalni ukrepi

Grčija sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev usklajenosti s to uredbo, zlasti kar zadeva nadzor in upravne kazni, ter o njih obvesti Komisijo.

Člen 17

Obvestila in poročila

1. Grčija najkasneje do 15. februarja vsako leto Komisijo obvesti o razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstvih, ki jih namerava v naslednjem letu porabiti za izvajanje programa podpore.

2. Grčija najkasneje 30. junija vsako leto Komisiji predloži poročilo o izvajanju ukrepov, predvidenih s to uredbo, za predhodno leto.

3. Najkasneje 31. decembra 2011 in nato vsakih pet let Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži splošno poročilo, iz katerega je razviden učinek ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno s primernimi predlogi, kjer je to ustrezno.

Člen 18

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 2019/93 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2007.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se razlagajo v skladu s primerjalno tabelo iz Priloge k tej uredbi.

Člen 19

Prehodni ukrepi

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 15(2) sprejme prehodne ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi nemoten prehod z ukrepov na podlagi Uredbe (EGS) št. 2019/93 na ukrepe, uvedene s to uredbo.

Člen 20

Spremembe Uredbe (ES) št. 1782/2003

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

Člen 70 se spremeni, kakor sledi:

(a)

v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b)	vsa druga neposredna plačila, opredeljena v Prilogi VI, ki se odobrijo kmetom v referenčnem obdobju v francoskih čezmorskih departmajih, na Azorih in Madeiri, Kanarskih otokih in Egejskih otokih.“;

(b)	v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: „2. Države članice dodelijo neposredna plačila iz odstavka 1 v okviru zgornjih mej, določenih v skladu s členom 64(2), pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV.“.

V členu 71(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Brez poseganja v člen 70(2) zadevna država članica v prehodnem obdobju izvrši neposredna plačila, predvidena v Prilogi VI, pod pogoji, določenimi v poglavjih 3, 6 in 7 do 13 naslova IV, v okviru proračunskih zgornjih mej, ki ustrezajo delu teh neposrednih plačil v nacionalni zgornji meji, navedeni v členu 41 te uredbe in določeni v skladu s postopkom iz člena 144(2).“.

3.	V Prilogah I in VI se vrstica, ki se nanaša na „egejske otoke“, črta.

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007. Členi 11, 13 in 14 pa se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. septembra 2006

Za Svet

Predsednik

J. KORKEAOJA

(1) UL L 184, 27.7.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

(2) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1156/2006 (UL L 208, 29.7.2006, str. 3).

(3) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(4) UL L 224, 18.8.1990, str. 19. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/53/ES (UL L 29, 2.2.2006, str. 37).

(5) UL L 227, 21.10.2005, str. 1.

(6) UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 320/2006 (UL L 58, 28.2.2006, str. 42).

PRILOGA

Primerjalna tabela

Uredba (EGS) št. 2019/93	Ta uredba
Člen 1	Člen 1
Člen 2	Člen 3
Člen 3(1)	Člen 4(1)
Člen 3(2)	Člen 4(2)
Člen 3(3)	Člen 4(3)
Člen 3(4)	Člen 5(1)
Člen 3(5)	Člen 5(2)
Člen 3a(1)(a)	—
Člen 3a(1)(b)	Člen 12(3)
Člen 3a(1)(c)	Člena 4(3) in 14(b)
Člen 3a(1)(d)	Člen 6
Člen 3a(2)	Člen 6
Člen 5	Člen 7(1)
Člen 6	—
Člen 8	—
Člen 9	—
Člen 11	—
Člen 12	—
Člen 13	—
Člen 13a	Člen 15
Člen 14	Člen 12(1)
Člen 14a	Člen 16
Člen 15(1)	Člen 17(2)
Člen 15(2)	Člen 17(3)
Člen 16	Člen 21

26.9.2006

Uradni list Evropske unije

L 265/18

SKLEP št. 1/2006 ODBORA ZA CARINSKO SODELOVANJE ES–TURČIJA

z dne 26. septembra 2006

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES–Turčija

(2006/646/ES)

ODBOR ZA CARINSKO SODELOVANJE JE –

ob upoštevanju Sporazuma z dne 12. septembra 1963 o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo,

ob upoštevanju Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES–Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije (1), in zlasti členov 3(6), 13(3) in 28(3) Sklepa,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odbor za carinsko sodelovanje naj določi ustrezne ukrepe, potrebne za izvajanje določb carinske unije iz členov 3, 13 in 28 Sklepa št. 1/95. V ta namen je z dne 28. marca 2001 sprejel Sklep št. 1/2001 o spremembi Sklepa št. 1/96 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES–Turčija (2).

(2)

Določbe Sklepa št. 1/2001 bi bilo treba uskladiti z nedavnimi spremembami Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (3), še zlasti glede možne zavrnitve izračuna delnih oprostitev dajatev pri postopku pasivnega oplemenitenja, ki temelji na metodi dodane vrednosti. Prav tako bi bilo treba carinskim organom držav članic dovoliti izdajanje „enotnih dovoljenj“ Skupnosti za pooblaščene izvoznike in predvideti sprejemanje potrdil o gibanju blaga A.TR., izdanih na podlagi takih dovoljenj, s strani Turčije.

(3)	Poleg tega je zaradi širitve Evropske unije treba vstaviti besedila različnih zaznamkov v novih uradnih jezikih Skupnosti.

(4)

Namen Sklepa št. 1/1999 Odbora za carinsko sodelovanje ES–Turčija z dne 28. maja 1999 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1 in izpolnjevanja izjav na računih v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko unijo, Turčijo in nekaterimi evropskimi državami (4), je olajšanje izdajanja takšnih preferencialnih dokazil o poreklu s strani Skupnosti ali Turčije v sklopu preferencialnih trgovinskih sporazumov, ki sta jih Skupnost in Turčija sklenili z nekaterimi državami in ki določajo med njimi sistem kumulacije porekla, ki temelji na enakih pravilih o poreklu blaga in prepovedi vsakršnega povračila ali izvzetja od carin za zadevno blago. Omenjeni sklep predvideva uporabo izjav dobavitelja s strani izvoznikov Skupnosti ali Turčije, ki navajajo poreklo iz Skupnosti ali Turčije v skladu s temi predpisi za blago, prejeto od dobaviteljev iz drugega dela carinske unije, in s tem povezane metode upravnega sodelovanja.

(5)

Namen Sklepa št. 1/2000 Odbora za carinsko sodelovanje ES–Turčija z dne 25. julija 2000 o sprejetju potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računih, ki jih izdajo nekatere države podpisnice preferencialnega sporazuma s Skupnostjo ali Turčijo, kot dokazil o poreklu blaga iz Skupnosti ali Turčije (5), je zagotoviti blagu iz carinske unije ugodnosti v skladu z določbami o prostem prometu iz Sklepa št. 1/95, tudi takrat, ko blago, uvoženo v en del carinske unije, spremlja dokazilo o poreklu blaga, ki ga je izdala država, s katero sta obe, Skupnost in Turčija, sklenili preferencialne trgovinske sporazume, ki določajo sistem kumulacije porekla, ki temelji na enakih pravilih o poreklu blaga in prepovedi vsakršnega povračila ali izvzetja od carin za zadevno blago.

(6)

Sklepa št. 1/1999 in št. 1/2000 sta bila sprejeta z namenom olajšanja skupne uporabe carinske unije in preferencialnih trgovinskih ureditev med Skupnostjo ali Turčijo in nekaterimi državami. Ob upoštevanju prilagoditev, potrebnih za uskladitev navedenih sklepov s pravnim redom Skupnosti, je določbe Sklepov št. 1/1999 in št. 1/2000 treba vključiti v ta sklep ter Sklepa št. 1/1999 in št. 1/2000 razveljaviti.

(7)

Poleg tega bi bilo po razširitvi sistema pan-evropske kumulacije porekla na druge države udeleženke evro-mediteranskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro-mediteranski konferenci 27. in 28. novembra 1995, treba vključiti potrebno navajanje dokazil o poreklu EUR-MED.

(8)	Za lažje izvajanje podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 je Sklep št. 1/2001 primerno nadomestiti z novim sklepom –

SKLENIL:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Ta sklep določa izvedbene določbe za Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES–Turčija (v nadaljnjem besedilu „osnovni sklep“).

Člen 2

V tem sklepu:

1.	„tretja država“ pomeni državo ali območje, ki ne pripada carinskemu območju carinske unije ES–Turčija;

2.	„del carinske unije“ pomeni carinsko območje Skupnosti na eni strani in carinsko območje Turčije na drugi strani;

3.	„država“ pomeni državo članico Skupnosti ali Turčijo;

4.	„carinski zakonik Skupnosti“ pomeni carinski zakonik Skupnosti, določen z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (6).

5.	„izvedbene določbe carinskega zakonika Skupnosti“ pomenijo Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti.

NASLOV II

CARINSKE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO PRI BLAGOVNI MENJAVI MED OBEMA DELOMA CARINSKE UNIJE

POGLAVJE 1

Splošno

Člen 3

Brez poseganja v določbe o prostem prometu, določene v osnovnem sklepu, se carinski zakonik Skupnosti in njegove izvedbene določbe, ki veljajo za carinsko območje Skupnosti, ter carinski zakonik Turčije in njegove izvedbene določbe, ki veljajo za carinsko območje Turčije, uporabljata za blagovno menjavo med obema deloma carinske unije pod pogoji, določenimi v tem sklepu.

Člen 4

1. Za izvajanje člena 3(4) osnovnega sklepa se v državi izvoznici uvozne formalnosti štejejo za izpolnjene s potrditvijo dokumenta, ki je potreben, da se omogoči prosti promet zadevnega blaga.

2. Potrditev iz odstavka 1 povzroči nastanek carinskega dolga pri uvozu. Prav tako nalaga uporabo ukrepov trgovinske politike, opisanih v členu 12 osnovnega sklepa, ki lahko veljajo za blago.

3. Za začetek nastanka carinskega dolga iz odstavka 2 se šteje trenutek, ko carinski organi sprejmejo izvozno deklaracijo, ki se nanaša na zadevno blago.

4. Dolžnik je deklarant. V primeru posrednega zastopanja je dolžnik tudi oseba, za račun katere je sestavljena deklaracija.

5. Znesek carinskih dajatev, ki ustreza carinskemu dolgu, se določi na enak način, kot pri carinskem dolgu, ki nastane istega dne s sprejemom deklaracije za sprostitev v prosti promet zadevnega blaga zaradi končanja postopka aktivnega oplemenitenja.

POGLAVJE 2

Določbe glede upravnega sodelovanja za gibanje blaga

Člen 5

Brez poseganja v člena 11 in 17 se dokaz o izpolnjevanju potrebnih pogojev za izvajanje določb o prostem prometu, določenih z osnovnim sklepom, predloži v obliki dokumentarnega dokazila, izdanega na izvoznikovo zahtevo s strani carinskih organov Turčije ali države članice.

Člen 6

1. Dokumentarno dokazilo iz člena 5 je potrdilo o gibanju blaga A.TR. Vzorec tega obrazca je določen v Prilogi I.

2. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. se lahko uporablja samo takrat, ko se blago prevaža neposredno med obema deloma carinske unije. Vendar se lahko blago, ki sestavlja eno samo pošiljko, po potrebi prevaža prek tretjih držav s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem v teh državah pod pogojem, da blago v državi tranzita ali skladiščenja ostane pod nadzorom carinskih organov in da se na njem ne opravljajo drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranjanje blaga v dobrem stanju.

Blago se lahko prevaža med obema deloma carinske unije po cevovodih čez tretje države.

3. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, navedeni v odstavku 2, se carinskim organom države uvoznice predloži:

(a)	en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz prek tretje države; ali

(b)

potrdilo, ki ga izdajo carinski organi tretje države, ki:

(i)	vsebuje natančen opis izdelkov;

(ii)	navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov ter, kjer je to primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev; in

(iii)

potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v tretji državi; ali

(c)	če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 7

1. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. potrdijo carinski organi države izvoznice ob izvozu zadevnega blaga. Potrdilo je na razpolago izvozniku takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

2. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. se lahko potrdi le, če se želi uporabiti kot dokumentarno dokazilo, ki se zahteva za namen izvajanja določb o prostem prometu, določenih v osnovnem sklepu.

3. Izvoznik, ki zahteva izdajo potrdila o gibanju blaga A.TR., mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o gibanju blaga A.TR., kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status zadevnega blaga, kot tudi izpolnitev ostalih zahtev osnovnega sklepa in tega sklepa.

4. Carinski organi, ki izdajo tak dokument, naredijo vse potrebno, da preverijo status blaga in izpolnjevanje ostalih zahtev osnovnega sklepa in tega sklepa. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva, ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajo tak dokument, prav tako zagotovijo, da so potrdila pravilno izpolnjena. Zlasti preverijo, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

Člen 8

1. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. se carinskim organom države uvoznice predloži v štirih mesecih od datuma izdaje s strani carinskih organov države izvoznice.

2. Potrdila o gibanju blaga A.TR., ki so carinskim organom države uvoznice predložena po končnem datumu za predložitev, določenem v odstavku 1, se lahko sprejmejo, če jih do končnega datuma ni bilo možno predložiti zaradi izjemnih okoliščin.

3. V drugih primerih predložitve potrdila z zamudo carinski organi države uvoznice sprejmejo potrdilo o gibanju blaga A.TR. v primeru, da jim je bilo blago predloženo pred končnim datumom.

Člen 9

1. Potrdila o gibanju blaga A.TR. se izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali v turškem jeziku in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če so potrdila izpolnjena v turškem jeziku, se morajo izpolniti tudi v enem od uradnih jezikov Skupnosti. Potrdila se natipkajo ali napišejo z roko s tiskanimi črkami v črnilu.

2. Vsak meri 210 x 297 mm. Uporabljati je treba bel papir primerne velikosti za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, ki tehta najmanj 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

Države članice in Turčija si lahko pridržijo pravico, da same tiskajo obrazce, ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru mora vsak obrazec vsebovati sklic na takšno pooblastilo. Na vsakem obrazcu mora biti ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Opremljen mora biti tudi z zaporedno številko, ki omogoča njegovo identifikacijo.

3. Potrdila o gibanju blaga A.TR. se izpolnijo v skladu s pojasnili, navedenimi v Prilogi II, in kakršnimi koli dodatnimi pravili, določenimi v okviru carinske unije.

Člen 10

1. Potrdila o gibanju blaga A.TR. se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, določenimi v tej državi. Ti organi lahko zahtevajo prevod potrdila. Prav tako lahko zahtevajo, da uvozno deklaracijo spremlja izjava uvoznika, s katero potrjuje, da blago izpolnjuje zahtevane pogoje za prosti promet.

2. Ugotovitev manjših razlik med navedbami na potrdilih o gibanju blaga A.TR. in navedbami na dokumentu, ki je bil predložen carinskim organom zaradi opravljanja uvoznih formalnosti za blago, samo po sebi ne povzroči ničnosti in neveljavnosti potrdil, če se na ustrezen način ugotovi, da potrdila ustrezajo predloženemu blagu.

3. Očitne oblikovne napake, kot so tipkarske napake na potrdilih o gibanju blaga A.TR., niso razlog za zavrnitev potrdil, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb na teh potrdilih.

4. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga A.TR. ukradeno, izgubljeno ali uničeno lahko izvoznik carinski organ, ki ga je izdal, zaprosi za izdajo dvojnika, sestavljenega na podlagi izvoznih dokumentov, s katerimi razpolaga. Na takšen način izdan dvojnik potrdila o gibanju blaga A.TR. mora v polju 8 vsebovati enega od naslednjih zaznamkov ter datum izdaje in zaporedno številko izvirnega potrdila:

„ES	‚DUPLICADO‘
CS	‚DUPLIKÁT‘
DA	‚DUPLIKAT‘
DE	‚DUPLIKAT‘
ET	‚DUPLIKAAT‘
EL	‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘
EN	‚DUPLICATE‘
FR	‚DUPLICATA‘
IT	‚DUPLICATO‘
LV	‚DUBLIKĀTS‘
LT	‚DUBLIKATAS‘
HU	‚MÁSODLAT‘
MT	‚DUPLIKAT‘
NL	‚DUPLICAAT‘
PL	‚DUPLIKAT‘
PT	‚SEGUNDA VIA‘
SL	‚DVOJNIK‘
SK	‚DUPLIKÁT‘
FI	‚KAKSOISKAPPALE‘
SV	‚DUPLIKAT‘
TR	‚İKİNCİ NÜSHADİR‘“.

Člen 11

1. Z odstopanjem od člena 7 se lahko v skladu z naslednjimi določbami uporabi poenostavljen postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga A.TR.

2. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika (v nadaljnjem besedilu „pooblaščeni izvoznik“), ki pogosto odpremlja pošiljke, za katere se lahko izdajo potrdila o gibanju blaga A.TR., in ki pristojnim organom ponudi vsa potrebna jamstva za preverjanje statusa blaga, katera ti organi štejejo za zadovoljiva, lahko dovolijo, da mu v trenutku izvoza za pridobitev potrdila o gibanju blaga A.TR. pod pogoji iz člena 7 carinskemu uradu države izvoznice bodisi ni treba predložiti blaga bodisi ni treba predložiti zahtevka za izdajo potrdila o gibanju blaga A.TR., ki se nanaša na to blago.

3. Carinski organi pooblastila iz odstavka 2 ne izdajo izvoznikom, ki ne ponudijo vseh potrebnih jamstev, ki jih ti štejejo za potrebna. Pristojni organi lahko pooblastilo kadar koli prekličejo. To pa morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne izpolnjuje več pogojev ali ne nudi več teh jamstev.

4. Pooblastilo, ki ga izdajo carinski organi, navaja zlasti:

(a)	urad, odgovoren za predhodno overitev potrdil;

(b)	na kakšen način mora pooblaščeni izvoznik dokazati, da so bila navedena potrdila uporabljena;

(c)	v primerih iz odstavka 5(b) organ, pristojen za izvajanje naknadnega preverjanja iz člena 16.

5. Pooblastilo določi, da mora biti polje, določeno za carinsko overitev, po izbiri pristojnih organov:

(a)	bodisi predhodno potrjeno z žigom pristojnega carinskega urada države izvoznice in s podpisom uradnika tega urada, ki je lahko tudi faksimile podpis;

(b)	bodisi potrjeno s strani pooblaščenega izvoznika s posebnim žigom, ki so ga odobrili carinski organi države izvoznice in ustreza vzorcu iz Priloge III. Tak žig se lahko predhodno natisne na obrazce.

6. V primerih iz odstavka 5(a) se v polje 8 „Opombe“ potrdila o gibanju blaga A.TR. vpiše enega od naslednjih zaznamkov:

„ES	‚Procedimiento simplificado‘
CS	‚Zjednodušený postup‘
DA	‚Forenklet fremgangsmåde‘
DE	‚Vereinfachtes Verfahren‘
ET	‚Lihtsustatud tolliprotseduur‘
EL	‚Απλουστευμένη διαδικασία‘
EN	‚Simplified procedure‘
FR	‚Procédure simplifiée‘
IT	‚Procedura semplificata‘
LV	‚Vienkāršota procedūra‘
LT	‚Supaprastinta procedura‘
HU	‚Egyszerűsített eljárás‘
MT	‚Procedura simplifikata‘
NL	‚Vereenvoudigde regeling‘
PL	‚Procedura uproszczona‘
PT	‚Procedimento simplificado‘
SL	‚Poenostavljen postopek‘
SK	‚Zjednodušený postup‘
FI	‚Yksinkertaistettu menettely‘
SV	‚Förenklat förfarande‘
TR	‚Basitleştirilmiş prosedür‘“.

7. Izpolnjeno potrdilo, ki vsebuje zaznamek, določen v odstavku 6, podpisano s strani pooblaščenega izvoznika, je enakovredno dokumentu, ki potrjuje, da so izpolnjeni pogoji iz člena 5.

Člen 12

1. Izvoznik, ki pogosto izvaža blago iz države članice Skupnosti, ki ni država članica, v kateri ima sedež, lahko pridobi status pooblaščenega izvoznika za take izvoze.

V ta namen predloži zahtevek pristojnim carinskim organom države članice, v kateri ima sedež ter kjer hrani evidence, ki vsebujejo dokaze o statusu zadevnega blaga in o izpolnjevanju ostalih zahtev osnovnega sklepa in tega sklepa.

2. Ko organi iz odstavka 1 ugotovijo, da so zahteve iz člena 11 izpolnjene in izdajo pooblastilo, o tem uradno obvestijo carinske organe zadevnih držav članic.

3. V primerih, kjer na potrdilu o gibanju blaga A.TR. v polju 14 ni predhodno natisnjen naslov za preverjanje, navede izvoznik v potrdilu o gibanju blaga A.TR. v polju 8 pod „Opombe“ sklic na državo članico, ki je izdala pooblastilo, in kateri carinski organi Turčije pošljejo svoje zahteve za naknadno preverjanje v skladu s členom 16.

Člen 13

Kadar je blago dano pod nadzor carinskega urada v enem delu carinske unije, je mogoče nadomestiti izvirno potrdilo o gibanju blaga A.TR. z enim ali več potrdili o gibanju blaga A.TR. z namenom pošiljanja vsega blaga ali dela blaga drugam v carinskem območju carinske unije. Nadomestno(-a) potrdilo(-a) o gibanju blaga A.TR. izda carinski urad, pod katerega nadzor so bili dani izdelki.

Člen 14

1. Carinski organi držav članic Skupnosti in Turčije si prek Komisije Evropskih skupnosti medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga A.TR., in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje teh potrdil.

2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega sklepa, si Skupnost in Turčija medsebojno pomagata prek pristojnih carinskih organov pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga A.TR. in točnosti podatkov, ki so v njih navedeni.

Člen 15

1. Ne glede na člen 7(1) se potrdila o gibanju blaga A.TR. izjemoma lahko izdajo tudi po opravljenem izvozu blaga, na katerega se nanašajo, če:

(a)	potrdilo ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak, nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali

(b)	se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga A.TR. izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za namene izvajanja odstavka 1 mora izvoznik v svojem zahtevku navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga A.TR., ter navesti razloge za svoj zahtevek.

3. Carinski organi lahko naknadno izdajo potrdilo o gibanju blaga A.TR. šele potem, ko preverijo, da se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s tistimi v ustreznem spisu.

4. Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga A.TR. v polju 8 vsebujejo enega od naslednjih zaznamkov:

„ES	‚EXPEDIDO A POSTERIORI‘
CS	‚VYSTAVENO DODATEČNĚ‘
DA	‚UDSTEDT EFTERFØLGENDE‘
DE	‚NACHTRÄGLICH AUSGESTELLT‘
ET	‚TAGANTJÄRELE VÄLJA ANTUD‘
EL	‚ΕΚΔΟΘΕΝ ΕΚ ΤΩΝ ΥΣΤΕΡΩΝ‘
EN	‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘
FR	‚DÉLIVRÉ A POSTERIORI‘
IT	‚RILASCIATO A POSTERIORI‘
LV	‚IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI‘
LT	‚RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS‘
HU	‚KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL‘
MT	‚MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT‘
NL	‚AFGEGEVEN A POSTERIORI‘
PL	‚WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE‘
PT	‚EMITIDO A POSTERIORI‘
SL	‚IZDANO NAKNADNO‘
SK	‚VYDANÉ DODATOČNE‘
FI	‚ANNETTU JÄLKIKÄTEEN‘
SV	‚UTFÄRDAT I EFTERHAND‘
TR	‚SONRADAN VERİLMİŞTİR‘“.

Člen 16

1. Potrdila o gibanju blaga A.TR. se naknadno preverjajo naključno ali kadar koli carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo v pristnost potrdil, status zadevnega blaga ali izpolnjevanje drugih zahtev osnovnega sklepa ali tega sklepa.

2. Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organi države uvoznice vrnejo potrdilo o gibanju blaga A.TR. carinskim organom države izvoznice, skupaj z računom, če je bil ta predložen, oziroma kopije teh dokumentov, in, če je primerno, navedejo razloge za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje se pošljejo vsi pridobljeni dokumenti in informacije, ki kažejo, da so podatki v potrdilu o gibanju blaga A.TR. napačni.

3. Preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4. Če se carinski organi države uvoznice, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, odločijo, da za zadevno blago opustijo odobritev obravnave, ki izhaja iz določb o prostem prometu, določenih v osnovnem sklepu, se uvozniku ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni, ponudi možnost sprostitve blaga.

5. Carinske organe, ki so zahtevali preverjanje, se čim prej obvesti o rezultatih preverjanja. Ti rezultati jasno navedejo, ali so dokumenti pristni in ali se lahko zadevno blago šteje za blago v prostem prometu v carinski uniji in ali izpolnjuje ostale zahteve osnovnega sklepa in tega sklepa.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od dne zahteve za preverjanje, ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti zadevnega dokumenta ali pravega statusa blaga, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo obravnavo, ki izhaja iz določb o prostem prometu, določenih v osnovnem sklepu.

Člen 17

1. Z odstopanjem od člena 5 se določbe o prostem prometu, določene v osnovnem sklepu, uporabljajo tudi za blago, uvoženo v en del carinske unije, če blago spremlja dokazilo o poreklu blaga iz Turčije ali Skupnosti, ki ga je izdala država, skupina držav ali območje v skladu z določbami preferencialnih trgovinskih sporazumov, sklenjenih med to državo, skupino držav ali območjem ter obema, Skupnostjo in Turčijo, ki določajo sistem kumulacije porekla, ki pomeni uporabo enakih pravil o poreklu blaga in prepovedi povračila ali izvzetja od carin.

2. Za dokazila iz odstavka 1 se uporabljajo ureditve upravnega sodelovanja, določene v pravilih o poreklu iz ustreznih preferencialnih trgovinskih sporazumov.

Člen 18

Če se pojavijo spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 16, ki jih carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, in carinski organi, ki so odgovorni za izvajanje tega preverjanja, ne morejo rešiti sami med seboj, ali če ti organi zastavijo vprašanja glede razlage tega sklepa, se ti spori in vprašanja predložijo Odboru za carinsko sodelovanje.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo omenjene države.

Člen 19

Kaznuje se vsakdo, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom, da bi se pridobila obravnava, ki izhaja iz določb o prostem prometu, določenih v osnovnem sklepu.

POGLAVJE 3

Določbe o blagu, ki ga prinesejo s seboj potniki

Člen 20

Če blago, ki ga potniki prinesejo s seboj iz enega dela carinske unije v drugega, ni namenjeno za trgovinske namene, zanj veljajo določbe o prostem prometu, določene v osnovnem sklepu, ne da bi za to blago bilo potrebno potrdilo iz poglavja 2, če je prijavljeno kot blago, ki izpolnjuje pogoje za prosti promet in ni nobenega dvoma v točnost deklaracije.

POGLAVJE 4

Poštne pošiljke

Člen 21

Za poštne pošiljke (vključno s poštnimi paketi) veljajo določbe o prostem prometu, določene v osnovnem sklepu, in za to blago se ne zahteva potrdilo iz poglavja 2 pod pogojem, da na embalaži ali v spremljajočih dokumentih ni navedbe, da vsebovano blago ne izpolnjuje pogojev, določenih v osnovnem sklepu. Ta navedba ima obliko rumene nalepke, katere vzorec je naveden v Prilogi IV, in jo v vseh takšnih primerih pristojni organi države izvoznice nalepijo na poštno pošiljko.

NASLOV III

CARINSKE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA BLAGOVNO MENJAVO S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE 1

Določbe o carinski vrednosti blaga

Člen 22

Stroški prevoza in zavarovanja, natovarjanja in manipulativni stroški, povezani s prevozom blaga iz tretje države, se ob vnosu blaga na ozemlje carinske unije ne upoštevajo za določitev carinske vrednosti blaga, če so navedeni ločeno od cene, ki je za zadevno blago dejansko plačana ali plačljiva.

POGLAVJE 2

Pasivno oplemenitenje

Člen 23

Za namene tega poglavja pomeni „tristranski promet“ sistem, v katerem se izdelki, pridobljeni po pasivnem oplemenitenju, sprostijo v prosti promet z delno ali celotno oprostitvijo uvoznih dajatev v tistem delu carinske unije, iz katerega blago ni bilo začasno izvoženo.

Člen 24

Če se pridobljeni ali nadomestni izdelki sprostijo v prosti promet v skladu s sistemom tristranskega prometa, se za posredovanje informacij o začasno izvoženem blagu v tristranskem prometu za namen pridobitve delne ali popolne sprostitve pridobljenih ali nadomestnih izdelkov uporabi informativni list INF 2.

Člen 25

1. Informativni list INF 2 se za količine blaga, danega v postopek, sestavi v izvirniku in eni kopiji na obrazcih, skladnih z vzorcem, določenim v Prilogi 71 Izvedbenih določb carinskega zakonika Skupnosti, kadar je izdan v Skupnosti, oziroma na obrazcih, skladnih z vzorcem, ki je smiselno določen v turški carinski zakonodaji na podlagi navedene priloge, kadar je izdan v Turčiji. Obrazci se izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti oziroma v turškem jeziku. Urad vnosa potrdi izvirnik in kopijo informativnega lista INF 2. Kopijo obdrži in vrne izvirnik deklarantu.

2. Urad vnosa, ki je pozvan za potrditev informativnega lista INF 2, v polju 16 navede sredstva za ugotavljanje istovetnosti blaga na začasnem izvozu.

3. Kadar so odvzeti vzorci ali so uporabljene slike ali tehnični opisi, urad iz odstavka 1 take vzorce, slike ali tehnične opise overi z namestitvijo svojih carinskih oznak na blago, če to omogoča vrsta blaga, ali na embalažo, in sicer tako, da se jih ne da spremeniti.

Etiketa z žigom urada in referenčnimi podatki iz izvozne deklaracije se pritrdi k vzorcem, slikam ali tehničnim opisom na način, ki preprečuje zamenjavo.

Vzorci, slike ali tehnični opisi, overovljeni in označeni v skladu z odstavkom 3, se vrnejo izvozniku, ki jih predloži z nedotaknjenimi oznakami, ko se pridobljeni ali nadomestni izdelki ponovno uvozijo.

4. Če je potrebna analiza in bodo rezultati znani šele potem, ko bo carinski urad že potrdil informativni list INF 2, se dokument z rezultati analize izroči izvozniku v zapečateni kuverti, ki onemogoča spreminjanje.

Člen 26

1. Urad izstopa na izvirniku potrdi, da je blago zapustilo carinsko območje, in ga vrne osebi, ki ga je predložila.

2. Uvoznik pridobljenih ali nadomestnih izdelkov uradu zaključka predloži izvirnik informativnega lista INF 2 in po potrebi sredstva za ugotavljanje istovetnosti.

Člen 27

1. Če carinski urad, ki izdaja informativni list INF 2 meni, da so poleg obstoječih podatkov na informativnem listu potrebni še dodatni podatki, te podatke doda. Kadar na listu ni dovolj prostora, se priloži dodatni list. To se navede na izvirniku.

2. Carinski urad, ki je potrdil informativni list INF 2, se lahko zaprosi za izvedbo naknadnega preverjanja verodostojnosti lista in točnosti v njem vsebovanih podatkov.

3. Če gre za zaporedne pošiljke, se lahko izpolni potrebno število informativnih listov INF 2 za količino blaga ali izdelkov, danih v postopek. Prav tako se lahko prvotni informativni list nadomesti z novimi informativnimi listi ali pa, kadar se uporabi samo en informativni list, lahko carinski urad, ki je list potrdil, na izvirniku označi količine blaga ali izdelkov. Kadar na listu ni dovolj prostora, se priloži dodatni list, kar se navede na izvirniku.

4. Carinski organi lahko dovolijo uporabo rekapitulativnih informativnih listov INF 2 za trgovske tokove tristranskega prometa z velikim številom operacij, ki zajemajo celotno količino uvoza/izvoza v danem obdobju.

5. V izjemnih okoliščinah se lahko informativni list INF 2 izda naknadno, vendar ne po preteku roka, do katerega je treba hraniti dokumente.

Člen 28

V primeru tatvine, izgube ali uničenja informativnega lista INF 2 lahko izvajalec carinski urad, ki ga je potrdil, zaprosi za izdajo dvojnika. Omenjeni urad prošnji ugodi, če se lahko dokaže, da blago na začasnem izvozu, za katerega se zaprosi za izdajo dvojnika, še ni bilo ponovno uvoženo.

Izvirnik in kopije tako izdanega informativnega lista imajo enega od naslednjih zaznamkov:

„ES	‚DUPLICADO‘
CS	‚DUPLIKÁT‘
DA	‚DUPLIKAT‘
DE	‚DUPLIKAT‘
ET	‚DUPLIKAAT‘
EL	‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘
EN	‚DUPLICATE‘
FR	‚DUPLICATA‘
IT	‚DUPLICATO‘
LV	‚DUBLIKĀTS‘
LT	‚DUBLIKATAS‘
HU	‚MÁSODLAT‘
MT	‚DUPLIKAT‘
NL	‚DUPLICAAT‘
PL	‚DUPLIKAT‘
PT	‚SEGUNDA VIA‘
SL	‚DVOJNIK‘
SK	‚DUPLIKÁT‘
FI	‚KAKSOISKAPPALE‘
SV	‚DUPLIKAT‘
TR	‚İKİNCİ NÜSHADİR‘“.

Člen 29

Na zahtevo se za pridobljene izdelke, ki so namenjeni za sprostitev v prosti promet, odobri delna oprostitev uvoznih dajatev z upoštevanjem stroška operacije oplemenitenja kot osnove vrednosti za dajatev.

Carinski organi zavrnejo izračun delne oprostitve uvoznih dajatev po tej določbi, če se pred sprostitvijo pridobljenih izdelkov v prosti promet ugotovi, da je edini namen sprostitve blaga v začasnem izvozu, ki po poreklu ni iz enega od delov carinske unije v smislu oddelka 1 poglavja 2 naslova II carinskega zakonika Skupnosti in oddelka 1 poglavja 2 naslova II carinskega zakonika Turčije, v prosti promet po stopnji dajatve nič izkoristiti delno oprostitev po tej določbi.

Pravila za določitev carinske vrednosti blaga, določena v carinskem zakoniku Skupnosti in carinskem zakoniku Turčije, se smiselno uporabljajo za stroške predelave, v katerih ni upoštevano blago v začasnem izvozu.

POGLAVJE 3

Vrnjeno blago

Člen 30

1. Blago, ki je bilo izvoženo iz enega dela carinske unije in v roku treh let vrnjeno v drugi del carinske unije ter sproščeno v prosti promet, se na zahtevo udeleženega oprosti uvoznih dajatev.

Rok treh let se lahko v primeru posebnih okoliščin prekorači.

2. Če je bilo vrnjeno blago pred izvozom iz carinskega območja enega dela carinske unije zaradi njegove uporabe v posebne namene sproščeno v prosti promet z nižjo uvozno dajatvijo ali po stopnji nič, se oprostitev iz odstavka 1 odobri le ob pogoju, da se to blago ponovno uvozi za isti namen.

Če se to blago ne uporabi za isti namen, se znesek uvoznih dajatev, katerim je blago zavezano, zniža za znesek, ki se je pobral ob prvi sprostitvi v prosti promet. Če je ta znesek višji od zneska, ki se določi ob sprostitvi vrnjenega blaga v prosti promet, se ne odobri nikakršno povračilo.

3. Oprostitev plačila uvoznih dajatev iz odstavka 1 se ne odobri za blago, ki se iz carinskega območja enega dela carinske unije izvozi v okviru postopka pasivnega oplemenitenja, razen če se to blago še vedno nahaja v enakem stanju, kot se je izvozilo.

Člen 31

Oprostitev uvoznih dajatev iz člena 30 se odobri le, če se blago ponovno uvozi v enakem stanju, kot se je izvozilo.

Člen 32

Člena 30 in 31 se smiselno uporabljata za pridobljene izdelke, ki so bili prvotno izvoženi ali ponovno izvoženi po postopku aktivnega oplemenitenja.

Dolgovani znesek uvoznih dajatev se določi po veljavnih pravilih za postopek aktivnega oplemenitenja, pri tem pa se šteje datum ponovnega izvoza pridobljenih proizvodov za datum sprostitve blaga v prosti promet.

Člen 33

Vrnjeno blago je izvzeto plačila uvoznih dajatev tudi, če predstavlja le del blaga, ki je bilo predhodno izvoženo iz drugega dela carinske unije.

To velja tudi, če blago sestavljajo deli ali dodatna oprema strojev, instrumentov, aparatov ali drugih izdelkov, ki so bili predhodno izvoženi iz drugega dela carinske unije.

Člen 34

1. Z odstopanjem od člena 31 je vrnjeno blago izvzeto od uvoznih dajatev v naslednjih primerih:

(a)	blago, ki je bilo po izvozu iz drugega dela carinske unije predmet le takšnih postopkov, ki so potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju, ali ravnanj, ki spremenijo samo videz blaga;

(b)

blago, ki se je po izvozu iz drugega dela carinske unije kljub temu, da je bilo predmet drugih postopkov, kakor so tisti, potrebni za ohranitev blaga v dobrem stanju, ali ravnanj, ki spremenijo samo videz blaga, izkazalo za pomanjkljivo ali neprimerno za nameravano uporabo, kadar je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

—	taki postopki ali ravnanja z blagom so bila opravljena izključno zato, da se blago popravi ali usposobi,

—	neprimernost blaga za predvideno uporabo je bila ugotovljena šele po začetku teh postopkov ali ravnanj.

2. Kjer bi postopki ali ravnanja, ki so se lahko opravila za vrnjeno blago v skladu z odstavkom 1(b), povzročili zaračunanje uvoznih dajatev, če bi šlo za blago, dano v postopek pasivnega oplemenitenja, se uporabljajo veljavna pravila o obračunu dajatev za postopek pasivnega oplemenitenja.

Če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo blago predmet potrebnega popravila ali usposobitve zaradi nepredvidenih okoliščin, ki so nastale izven obeh delov carinske unije, pa se izvzetje od plačila uvoznih dajatev lahko odobri, če vrednost vrnjenega blaga zaradi popravila ne presega vrednosti blaga v času njegovega izvoza iz carinskega območja drugega dela carinske unije.

3. Za namene drugega pododstavka odstavka 2:

(a)	„potrebno popravilo ali usposobitev“ pomeni kateri koli postopek za odpravo napak v delovanju ali materialne škode, ki jo je blago utrpelo med zadrževanjem izven območja obeh delov carinske unije, in brez katerega se blago v normalnih pogojih ne more več uporabljati za predvidene namene;

(b)	se šteje, da vrednost vrnjenega blaga po opravljeni operaciji ne presega vrednosti blaga v času njegovega izvoza iz drugega dela carinske unije, če ta operacija ne presega tistega, kar je nujno potrebno za nadaljnjo uporabo tega blaga pod enakimi pogoji kakor v času izvoza.

Kadar je za popravilo ali usposobitev blaga treba uporabiti rezervne dele, morajo biti le-ti omejeni na tiste, ki so nujno potrebni za uporabo blaga pod enakimi pogoji kakor v času izvoza.

Člen 35

Carinski organi pri izpolnjevanju izvoznih carinskih formalnosti na zahtevo udeleženega izdajo dokument, ki vsebuje podatke, potrebne za ugotovitev istovetnosti blaga v primeru vrnitve blaga na carinsko območje enega dela carinske unije.

Člen 36

1. Kot vrnjeno blago se obravnava:

—

blago, za katero se poleg deklaracije za sprostitev v prosti promet predloži še:

(a)	izvod izvozne deklaracije, ki so ga izvozniku carinski organi vrnili, ali kopija tega dokumenta, ki so jo ti organi ustrezno overili; ali

(b)	informativni list iz člena 37.

Če dokazila, ki so carinskim organom dostopna pri carinskem uradu ponovnega uvoza oziroma, ki jih lahko preverijo pri udeleženem, izkazujejo, da je blago, ki je prijavljeno za sprostitev v prosti promet, blago, ki je bilo prvotno izvoženo iz drugega dela carinske unije in je v trenutku izvoza izpolnjevalo pogoje, ki so potrebni, da se lahko obravnava kot vrnjeno blago, se zanj ne zahteva predložitev dokumentov iz (a) in (b).

—	blago, ki je zajeto v zvezku ATA, izdanem v drugem delu carinske unije. To blago se lahko obravnava kot vrnjeno blago v skladu z omejitvami, določenimi v členu 30, tudi če se je rok veljavnosti zvezka ATA že iztekel.

V vsakem primeru pa se opravijo naslednje formalnosti:

—	preverijo se podatki v poljih od A do G kupona ponovnega uvoza,

—	izpolnita se talon in polje H kupona ponovnega uvoza,

—	zadrži se kupon ponovnega uvoza.

2. Prva alinea odstavka 1 se ne uporablja za mednarodne premike embalaže, prevoznih sredstev ali določenega blaga, ki se sprejme na podlagi posebnih carinskih ureditev, v okviru katerih avtonomni ali pogodbeni predpisi določajo, da carinskih dokumentov ni treba predložiti.

Ne uporablja se tudi v primerih, ko se lahko blago za sprostitev v prosti promet prijavi ustno ali na kakršen koli drug način.

3. Carinski organi carinskega urada ponovnega uvoza lahko, če menijo, da je to potrebno, od udeleženega zahtevajo, da predvsem zaradi ugotavljanja istovetnosti vrnjenega blaga predloži dodatna dokazila.

Člen 37

Informativni list INF 3 se sestavi v izvirniku in dveh kopijah na obrazcih, skladnih z vzorci, določenimi v Prilogi 110 Izvedbenih določb carinskega zakonika Skupnosti, kadar je izdan v Skupnosti, oziroma na obrazcih, skladnih z vzorci, ki so smiselno določeni v turški carinski zakonodaji na podlagi navedene priloge, kadar je izdan v Turčiji. Obrazci se izpolnijo v enem od uradnih jezikov Skupnosti oziroma v turškem jeziku.

Člen 38

1. Carinski organi carinskega urada izvoza na zahtevo izvoznika izdajo informativni list INF 3 ob izpolnitvi izvoznih formalnosti za zadevno blago, če izvoznik izjavi, da se bo to blago verjetno vrnilo prek carinskega urada drugega dela carinske unije.

2. Informativni list INF 3 lahko carinski organi carinskega urada izvoza na zahtevo izvoznika izdajo tudi po izpolnitvi izvoznih formalnosti za zadevno blago, če lahko ti organi na podlagi informacij, s katerimi razpolagajo, ugotovijo, da se podatki v izvoznikovi zahtevi nanašajo na izvoženo blago.

Člen 39

1. Informativni list INF 3 vsebuje vse podrobnosti, ki jih carinski organi potrebujejo za ugotavljanje istovetnosti izvoženega blaga.

2. Če se predvideva, da se bo izvoženo blago vrnilo v drugi del carinske unije ali v oba dela carinske unije prek več carinskih uradov in ne prek carinskega urada izvoza, lahko izvoznik zahteva izdajo več informativnih listov INF 3, ki zajemajo celotno količino izvoženega blaga.

Prav tako lahko izvoznik od carinskih organov, ki so izdali informativni list INF 3, zahteva, da se ta nadomesti z več informativnimi listi INF 3, ki zajemajo celotno količino blaga, vsebovano v prvotno izdanem informativnem listu INF 3.

Izvoznik lahko tudi zahteva izdajo informativnega lista INF 3 samo za del izvoženega blaga.

Člen 40

Izvirnik in ena kopija informativnega lista INF 3 se vrneta izvozniku zaradi predložitve carinskemu uradu ponovnega uvoza. Drugo kopijo hranijo v svojih uradnih spisih carinski organi, ki so izdali informativni list INF 3.

Člen 41

Carinski urad ponovnega uvoza na izvirniku in na kopiji informativnega lista INF 3 označi količino vrnjenega blaga, izvzetega od uvoznih dajatev, shrani izvirnik in pošlje carinskim organom, ki so izdali informativni list INF 3, njegovo kopijo, opremljeno z referenčno številko in datumom deklaracije za sprostitev v prosti promet.

Ti carinski organi primerjajo to kopijo s kopijo, ki jo hranijo pri sebi, in tudi to kopijo shranijo v svojih uradnih spisih.

Člen 42

V primeru tatvine, izgube ali uničenja izvirnika informativnega lista INF 3 lahko udeleženi carinske organe, ki so informativni list INF 3 izdali, zaprosi za izdajo dvojnika. Ti prošnji ugodijo, če okoliščine to opravičujejo. Tako izdani dvojnik ima enega od naslednjih zaznamkov:

„ES	‚DUPLICADO‘
CS	‚DUPLIKÁT‘
DA	‚DUPLIKAT‘
DE	‚DUPLIKAT‘
ET	‚DUPLIKAAT‘
EL	‚ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ‘
EN	‚DUPLICATE‘
FR	‚DUPLICATA‘
IT	‚DUPLICATO‘
LV	‚DUBLIKĀTS‘
LT	‚DUBLIKATAS‘
HU	‚MÁSODLAT‘
MT	‚DUPLIKAT‘
NL	‚DUPLICAAT‘
PL	‚DUPLIKAT‘
PT	‚SEGUNDA VIA‘
SL	‚DVOJNIK‘
SK	‚DUPLIKÁT‘
FI	‚KAKSOISKAPPALE‘
SV	‚DUPLIKAT‘
TR	‚İKİNCİ NÜSHADİR‘“.

Carinski organi na svoji kopiji informativnega lista INF 3 zabeležijo, da je bil izdan dvojnik.

Člen 43

1. Carinski organi carinskega urada izvoza posredujejo organom carinskega urada ponovnega uvoza na njihovo zahtevo vse razpoložljive podatke, zato da ti lahko ugotovijo, ali blago izpolnjuje zahtevane pogoje za upravičenost do uporabe določb tega poglavja.

2. Informativni list INF 3 se lahko uporabi za zahtevo in posredovanje podatkov iz odstavka 1.

POGLAVJE 4

Določitev dokazil o preferencialnem poreklu v delih carinske unije

Člen 44

To poglavje določa pravila z namenom olajšati:

(a)

izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in sestavljanje izjav na računih ali izjav na računih EUR-MED v skladu z določbami preferencialnih trgovinskih sporazumov, sklenjenih med državami, skupinami držav ali območji ter obema, Skupnostjo in Turčijo, ki določajo sistem kumulacije porekla, ki pomeni uporabo enakih pravil o poreklu blaga in prepovedi povračila ali izvzetja od carin;

(b)	upravno sodelovanje med carinskimi organi držav članic Skupnosti in Turčije v ta namen.

Člen 45

1. Za izvajanje člena 44(a) dobavitelji blaga v prostem prometu v carinski uniji, namenjenega za dobavo med dvema deloma carinske unije, predložijo izjavo (v nadaljnjem besedilu „izjava dobavitelja“) o poreklu dobavljenega blaga glede na pravila o poreklu iz zadevnih preferencialnih trgovinskih sporazumov.

2. Izvozniki uporabljajo izjave dobavitelja kot dokazilo, zlasti v podporo zahtevkom za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali kot podlago za sestavljanje izjav na računih ali izjav na računih EUR-MED.

Člen 46

Dobavitelj predloži ločeno izjavo za vsako pošiljko blaga, razen v primerih iz člena 47.

Dobavitelj to izjavo vključi v trgovinski račun za navedeno pošiljko, ali na dobavnico ali kateri koli drugi trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

Dobavitelj lahko predloži izjavo kadar koli, tudi po tem, ko je blago dobavljeno.

Člen 47

1. Kadar dobavitelj določeni stranki redno dobavlja blago, katerega poreklo bo verjetno dalj časa ostalo nespremenjeno, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja, ki zajema kasnejše pošiljke navedenega blaga (v nadaljevanju „dolgoročna izjava dobavitelja“). Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda za obdobje do enega leta od datuma izdaje izjave.

2. Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko izda z učinkom za nazaj. V takih primerih veljavnost izjave ne sme presegati obdobja enega leta od datuma, ko je začela učinkovati.

3. Dobavitelj nemudoma obvesti kupca o tem, da dolgoročna izjava dobavitelja ni več veljavna za dobavljeno blago.

Člen 48

1. Izjava dobavitelja se da na obrazcu, predpisanem v Prilogi V, oziroma v primeru dolgoročne izjave dobavitelja na obrazcu, predpisanem v Prilogi VI.

2. Izjava dobavitelja mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja in se lahko sestavi na vnaprej natisnjenem obrazcu. Kadar pa sta račun in izjava dobavitelja pripravljena s pomočjo računalnika, ni potrebno, da je izjava lastnoročno podpisana, če se dobavitelj stranki pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo dobavitelja, v kateri je naveden, kot da bi izjavo lastnoročno podpisal.

Člen 49

1. Za izvajanje člena 44(b) si carinski organi držav članic Skupnosti in Turčije medsebojno pomagajo pri preverjanju točnosti podatkov, danih v izjavah dobavitelja.

2. Carinski organi države, v kateri je bilo izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu, lahko zato, da preverijo točnost in pristnost izjave dobavitelja, pozovejo izvoznika, da od dobavitelja pridobi informativno potrdilo INF 4. Informativno potrdilo INF 4 se sestavi na obrazcih, skladnih z vzorcem, določenim v Prilogi V k Uredbi Sveta (ES) št. 1207/2001 (7), kadar je izdano v Skupnosti, oziroma na obrazcu, ki je skladen z vzorcem, ki je smiselno določen v turški carinski zakonodaji na podlagi navedene priloge, kadar je izdano v Turčiji. Obrazec se izpolni v enem od uradnih jezikov Skupnosti oziroma v turškem jeziku. Carinski organi države, ki mora podati informacije ali carinski organi države, ki informacije zahteva, lahko zahtevajo prevod informacij, podanih v predloženih dokumentih, v uradni jezik ali jezike te države.

3. Informativno potrdilo INF 4 izdajo carinski organi tiste države, v kateri ima sedež dobavitelj. Ti organi imajo pravico, da zahtevajo kakršna koli dokazila in izvedejo kakršen koli pregled dobaviteljevega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki ga štejejo za potrebnega.

4. Carinski organi države, v kateri ima sedež dobavitelj, izdajo informativno potrdilo INF 4 v treh mesecih po prejemu zahteve dobavitelja in v njem navedejo, ali je bila izjava, ki jo je dal dobavitelj, točna ali ne.

5. Izpolnjeno potrdilo se izroči dobavitelju, da ga naprej posreduje izvozniku zaradi predaje carinskemu organu države, v kateri je bilo izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu blaga.

Člen 50

1. Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, vsaj tri leta hrani vsa dokumentarna dokazila, ki dokazujejo točnost izjave.

2. Carinski organ, na katerega je bila naslovljena zahteva za izdajo informativnega potrdila INF 4, vsaj tri leta hrani obrazec, na katerem je bila zahteva vložena.

Člen 51

1. Če izvoznik ne more predložiti informativnega potrdila INF 4 v štirih mesecih od zahteve carinskih organov države, v kateri je izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu blaga, lahko ti organi neposredno zaprosijo carinske organe države, v kateri ima dobavitelj sedež, da potrdijo poreklo zadevnih izdelkov glede na pravila o poreklu iz zadevnih preferencialnih trgovinskih sporazumov.

2. Za namene odstavka 1 pošljejo carinski organi, ki zahtevajo preverjanje, carinskim organom države, v kateri ima dobavitelj sedež, vse podatke, s katerimi razpolagajo, in navedejo oblikovne ali vsebinske razloge za preverjanje.

V podporo svoji zahtevi predložijo vse dokumente ali informacije, ki so jih pridobili in ki kažejo na to, da je izjava dobavitelja netočna.

3. V okviru preverjanja lahko carinski organi države, v kateri ima dobavitelj sedež, zahtevajo kakršna koli dokazila, izvajajo kakršne koli preglede knjigovodstva proizvajalca ali izvedejo kakršno koli drugo preverjanje, ki se jim zdi primerno.

4. Carinski organi, ki zahtevajo preverjanje, se z informativnim potrdilom INF 4 čim prej obvestijo o rezultatih preverjanja.

5. Če v petih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ni odgovora ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij, ki bi kazale na pravo poreklo izdelkov, carinski organi države, v kateri je izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu, na podlagi zadevnih dokumentov razglasijo to dokazilo za neveljavno.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Sklepi št. 1/1999, 1/2000 in 1/2001 se razveljavijo. Sklicevanja na določbe razveljavljenih sklepov se berejo kot sklicevanja na ustrezne določbe tega sklepa. Izjave dobavitelja, vključno z dolgoročno izjavo dobavitelja, dane pred dnem začetka veljavnosti tega sklepa, ostanejo veljavne.

Izjave dobavitelja, ki ustrezajo obrazcem iz Sklepa št. 1/1999, se lahko v obdobju dvanajstih mesecev od začetka veljavnosti tega sklepa še naprej sestavljajo, razen če jih uporabijo izvozniki kot dokazilo v podporo zahtevam za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR-MED ali kot podlago za sestavljanje izjav na računih EUR-MED.

Ta sklep začne veljati na dan po sprejetju.

V Ankari, 26. septembra 2006

Za Odbor za carinsko sodelovanje

Predsednik

P. FAUCHERAND

(1) UL L 35, 13.2.1996, str. 1.

(2) UL L 98, 7.4.2001, str. 31. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2003 (UL L 28, 4.2.2003, str. 51).

(3) UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 402/2006 (UL L 70, 9.3.2006, str. 35).

(4) UL L 204, 4.8.1999, str. 43.

(5) UL L 211, 22.8.2000, str. 16.

(6) UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 648/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 117, 4.5.2005, str. 13).

(7) Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 o postopkih za olajšanje izdajanja potrdil o gibanju blaga EUR.1, izdelave izjav na računih in obrazcev EUR.2 ter izdaje nekaterih dovoljenj za pooblaščenega izvoznika v skladu z določbami, ki urejajo preferencialno trgovino med Evropsko skupnostjo in nekaterimi državami ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 3351/83 (UL L 165, 21.6.2001, str. 1; Priloga V Uredbe, kakor je bila popravljena v UL L 170, 29.6.2002, str. 88).

PRILOGA I

PRILOGA II

POJASNILA V ZVEZI S POTRDILOM O GIBANJU BLAGA

I. Pravila za izpolnjevanje potrdila o gibanju blaga

1.	A.TR. Potrdilo o gibanju blaga A.TR. se sestavi v skladu s členom 9(1).

Na potrdilu o gibanju blaga A.TR. ne sme biti nič izbrisanega ali naknadno popravljenega. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne. Vsako tako spremembo mora potrditi oseba, ki je potrdilo izpolnila, overiti pa jo morajo carinski organi.

Opis izdelkov se navede v za ta namen predvidenem polju, brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti izpolnjeno, se mora potegniti vodoravna črta pod zadnjo vrstico opisa, prazen prostor pa prečrtati.

II. Podatki, ki se vnašajo v razna polja

1.	Vpiše se polno ime in naslov udeležene osebe ali družbe.

2.	Po potrebi se vpiše številka prevoznega dokumenta.

3.	Po potrebi se vpiše polno ime in naslov osebe (oseb) ali družbe (družb), ki ji (jim) bo dostavljeno blago.

5.	Vpiše se ime države, iz katere se blago izvaža.

6.	Vpiše se ime zadevne države.

9.	Vpiše se zadevno zaporedno število glede na celotno število izdelkov, navedenih na potrdilu.

10.	Vpišejo se oznake, številke, količina, vrsta pakiranja in običajno trgovsko poimenovanje blaga.

11.	V ustrezno polje 10 se vpiše bruto teža opisanega blaga, izražena v kilogramih ali drugi enoti (hl, m3 itd).

12.	Izpolni carinski organ. Po potrebi se vpišejo podatki, ki se nanašajo na izvozni dokument (tip in št. obrazca, ime carinskega urada in države izdaje).

13.	Vpiše se kraj in datum, podpis in ime izvoznika.

PRILOGA III

Poseben žig iz člena 11(5)

PRILOGA IV

Rumena nalepka iz člena 21

PRILOGA V

PRILOGA VI

26.9.2006

Uradni list Evropske unije

L 265/39

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 22. septembra 2006

o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 4089)

(Besedilo velja za EGP)

(2006/647/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	V skladu z členom 1(1) Direktive Sveta 76/768/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (1) so izdelki za zaščito pred soncem kozmetični izdelki.

(2)	V skladu s prvim odstavkom člena 2 Direktive 76/768/EGS kozmetični izdelki, dani na trg Skupnosti, v običajnih ali predvidljivih pogojih uporabe ne smejo škodovati zdravju ljudi, zlasti ob upoštevanju njihovega pakiranja, označevanja in kakršnih koli navodil za njihovo uporabo.

(3)

Člen 6(3) Direktive 76/768/EGS države članice zavezuje, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri označevanju, pakiranju kozmetičnih izdelkov za prodajo in njihovem oglaševanju prepove besedilo, uporaba imen, blagovnih znamk, slik ali drugih znakov, simboličnih ali drugih, ki kaže na značilnost, kakršne navedeni izdelki nimajo.

(4)

Poleg tega v skladu s členom 7a z Direktivo 76/768/EGS izdelovalec ali njegov zastopnik ali oseba, ki je naročila izdelavo kozmetičnega izdelka, ali oseba, odgovorna za dajanje uvoženega kozmetičnega izdelka na trg Skupnosti, za namene nadzora zagotovi, da je informacija o učinku, ki naj bi ga imel kozmetični izdelek, kadar to upravičuje narava učinka ali izdelka, zlahka dostopna pristojnim organom zadevne države članice.

(5)	Da bi prispevali k visoki ravni zdravstvenega varstva, je treba dati smernice o tem, kakšne posledice naj bi imel člen 6(3) Direktive 76/768/EGS za trditve proizvajalca o izdelkih za zaščito pred soncem glede na njihove značilnosti.

(6)

Medtem ko je industrija glede tega že uresničila nekatera prizadevanja, je ustrezno navesti primere trditev proizvajalcev, ki so v zvezi z izdelki za zaščito pred soncem prepovedane, previdnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati, in navodila za uporabo, ki bi jih bilo treba priporočiti v zvezi z nekaterimi značilnostmi izdelka.

(7)

Primerno je obravnavati tudi nekatere druge vidike trditev proizvajalcev o izdelkih za zaščito pred soncem in učinkovitosti takšnih izdelkov, in sicer minimalno učinkovitost izdelkov za zaščito pred soncem, potrebno za zagotavljanje visoke stopnje varstva javnega zdravja, in prizadevanja za enostavno in razumljivo označevanje izdelkov za zaščito pred soncem, s čimer bi potrošniku pomagali pri njegovi izbiri ustreznega izdelka.

(8)

Sončno sevanje med drugim vključuje (krajše) ultravijolično sevanje B („sevanje UVB“) in (daljše) ultravijolično sevanje A („sevanje UVA“). Vnetje kože („sončne opekline“) in posledično kožno rdečino (eritem) povzroča predvsem sevanje UVB. Kar zadeva tveganje za nastanek raka, k temu v glavnem prispeva sevanje UVB, vendar pa tveganja zaradi sevanja UVA ni mogoče zanemariti. Poleg tega je sevanje UVA vzrok prezgodnjega staranja kože. Raziskave tudi kažejo, da pretirana izpostavljenost tako sevanju UVB kot tudi UVA vpliva na imunski sistem telesa.

(9)

Izdelki za zaščito pred soncem so lahko učinkoviti pri preprečevanju sončnih opeklin. Znanstvene ugotovitve tudi kažejo, da lahko izdelki za zaščito pred soncem preprečijo poškodbe, povezane s fotostaranjem kože, in ščitijo pred fotoimunosupresijo. Po epidemioloških študijah lahko uporaba izdelkov za zaščito pred soncem prepreči nekatere vrste kožnega raka.

(10)

Izdelki za zaščito pred soncem morajo ščititi pred sevanjem UVB in tudi UVA, da lahko rečemo, da imajo preventivne učinke. Zato bi morali izdelki za zaščito pred soncem, čeprav se zaščitni faktor nanaša samo na zaščito pred sevanjem, ki povzroča eritem (tj. v glavnem sevanje UVB), vsebovati zaščito pred UVB in UVA.

(11)

Celo izdelki za zaščito pred soncem, ki so zelo učinkoviti in ščitijo pred sevanjem UVB in UVA, ne morejo zagotoviti popolne zaščite pred zdravstvenimi tveganji zaradi ultravijoličnega sevanja (UV). Noben izdelek za zaščito pred soncem ne more prefiltrirati celotnega sevanja UV. Poleg tega do sedaj še ni nobenega prepričljivega znanstvenega dokaza, da uporaba izdelkov za zaščito pred soncem preprečuje nastanek melanoma. Zato se ne sme trditi ali ustvarjati vtisa, da izdelki za zaščito pred soncem zagotavljajo popolno zaščito pred tveganji, ki izhajajo iz prevelike izpostavljenosti sevanju UV.

(12)	To še zlasti velja za izpostavljanje dojenčkov in majhnih otrok soncu. Ker je izpostavljenost soncu med otroštvom pomemben dejavnik razvoja kožnega raka v poznejšem obdobju, izdelki za zaščito pred soncem ne smejo dajati vtisa, da zagotavljajo zadostno zaščito za dojenčke in majhne otroke.

(13)	Napačno dojemanje značilnosti izdelkov za zaščito pred soncem je treba preprečiti z ustreznimi opozorili.

(14)

Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji je na podlagi večih študij poudarila pomembnost povezave med pravilno uporabo izdelkov za zaščito pred soncem in zatrjevano učinkovitostjo zaščitnega faktorja. Zlasti je ključen večkratni ponovni nanos izdelkov za zaščito pred soncem. Za doseganje ravni zaščite, ki naj bi jo zagotavljal zaščitni faktor, se morajo izdelki za zaščito pred soncem uporabljati v količinah, podobnih tistim, ki so bile uporabljene za preizkušanje, tj. 2 mg/cm2, kar je enako 6 kavnim žličkam losjona (pribl. 36 gramov) za telo povprečne odrasle osebe. Ta količina je večja od tiste, ki jo potrošniki običajno uporabljajo. Uporaba izdelka za zaščito pred soncem v manjših količinah povzroči nesorazmerno zmanjšanje zaščite. Zmanjšanje uporabljene količine na primer za polovico lahko povzroči dva- ali trikratno zmanjšanje zaščite, ki jo zagotavlja izdelek.

(15)

Za zagotavljanje visokega varstva javnega zdravja morajo biti izdelki za zaščito pred soncem dovolj učinkoviti pri zaščiti pred sevanji UVB in UVA. Zato mora izdelek za zaščito pred soncem zagotavljati minimalno zaščito pred UVB in UVA sevanjem. Večji zaščitni faktor (tj. predvsem za zaščito pred sevanjem UVB) bi moral vključevati tudi večjo zaščito pred sevanjem UVA. Zato bi morali biti zaščiti pred sevanjem UVA in UVB povezani. Znanstvene ugotovitve kažejo, da je nekatere biološke poškodbe kože mogoče preprečiti in zmanjšati, če je delež zaščitnega faktorja, izmerjenega pri preskusu obstojne pigmentacije (persistent pigment darkening test) (zadeva predvsem sevanje UVA), vsaj 1/3 faktorja, izmerjenega s preskusno metodo za zaščitni faktor (zadeva predvsem sevanje UVB). Za zagotavljanje široke zaščite dermatologi priporočajo kritično valovno dolžino vsaj 370 nm.

(16)

Za zagotavljanje ponovljivosti in primerljivosti priporočene minimalne zaščite pred sevanjem UVB je treba uporabiti mednarodno preskusno metodo za zaščitni faktor (2006) (International Sun Protection Factor Test Method (2006)), kakor so jo leta 2006 posodobile evropska, japonska, južnoafriška industrija ter industrija ZDA. Za oceno minimalne zaščite pred sevanjem UVA je treba uporabiti metodo obstojne pigmentacije, kakor jo je uporabila japonska industrija in spremenila francoska agencija za zdravje Agence française de sécurité sanitaire des produits de santé – Afssaps, ter preskus kritične valovne dolžine. Te preskusne metode so bile predložene Evropskemu odboru za standardizacijo (CEN), da bi se na tem področju vzpostavili evropski standardi (2).

(17)

Medtem ko je treba te preskusne metode uporabiti kot referenčne metode, je treba dati prednost preskusnim metodam in-vitro, ki zagotavljajo enake rezultate, saj metode in-vivo vzbujajo etične pomisleke. Industrija mora povečati prizadevanja za razvoj preskusnih metod in-vitro za zaščito pred sevanjem UVB in UVA.

(18)	Trditve proizvajalca glede učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem bi morale biti enostavne, smiselne in temeljiti na enakih merilih, s čimer bi potrošniku pomagale primerjati in izbrati pravilni izdelek za dano izpostavljenost in tip kože.

(19)	Zlasti je potrebna enotna trditev glede zaščite pred sevanjem UVA, da bi se potrošniku olajšala izbira izdelka za zaščito pred sevanjem UVB in UVA.

(20)

Veliko število različnih vrednosti zaščitnega faktorja na embalažah ne podpira cilja enostavnih in smiselnih trditev. Povečanje zaščite od ene vrednosti do druge je zanemarljivo, zlasti pri visokih vrednostih. Poleg tega je povečanje zaščite linearno samo v primeru sončnih opeklin, tj. izdelek z zaščitnim faktorjem 30 ščiti pred sončnimi opeklinami dvakrat bolj kot izdelek z zaščitnim faktorjem 15. Vendar pa izdelek z zaščitnim faktorjem 15 absorbira 93 %, izdelek z zaščitnim faktorjem 30 pa 97 % sevanja UVB. Nenazadnje zaščitni faktorji nad 50 bistveno ne povečajo zaščite pred sevanjem UV. Zato je mogoče razpon vrednosti zaščitnih faktorjev zmanjšati, ne da bi s tem zmanjšali izbiro različnih stopenj zaščite za potrošnika.

(21)

Označevanje z uporabo ene od štirih kategorij („nizko“, „srednje“, „visoko“ in „zelo visoko“) zagotavlja enostavnejšo in bolj smiselno navedbo učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem kot pa različne vrednosti zaščitnega faktorja. Zato je treba kategorijo označiti na vsaj tako vidnem mestu kot zaščitni faktor.

(22)	Potrošnike bi bilo treba obvestiti o tveganjih, ki izhajajo iz pretiranega izpostavljanja soncu. Poleg tega potrebujejo potrošniki pomoč pri izbiri ustrezne učinkovitosti izdelka za zaščito pred soncem ob upoštevanju stopnje izpostavljenosti soncu in tipa kože –

PRIPOROČA:

ODDELEK 1

VSEBINA IN OPREDELITVE

To priporočilo vsebuje navodila o naslednjem:

(a)	v oddelku 2 – o uporabi člena 6(3) Direktive 76/768/EGS v zvezi z nekaterimi značilnostmi izdelkov za zaščito pred soncem in trditvami proizvajalca o njihovi učinkovitosti;

(b)	v oddelkih 3, 4 in 5 – o minimalni učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem, potrebni za zagotavljanje visoke ravni zaščite pred sevanji UVB in UVA, ter o enostavnem in razumljivem označevanju izdelkov za zaščito pred soncem, s čimer se potrošniku olajša izbira ustreznega izdelka.

Za namene tega priporočila se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„izdelek za zaščito pred soncem“ je vsak pripravek (kot so kreme, olja, geli, razpršila), ki prihaja v stik s človeško kožo izključno ali zlasti zato, da jo zaščiti pred sevanjem UV z absorpcijo, razpršitvijo ali odbijanjem sevanja;

(b)	„trditev proizvajalca“ je vsaka izjava v zvezi z značilnostmi izdelka za zaščito pred soncem v obliki besedila, imena, blagovne znamke, slike ali drugih znakov, ki se uporabi pri označevanju, pakiranju izdelkov za zaščito pred soncem za prodajo in njihovem oglaševanju;

(c)	„sevanje UVB“ je sončno sevanje v spektru 290–320 nm;

(d)	„sevanje UVA“ je sončno sevanje v spektru 320–400 nm;

(e)	„kritična valovna dolžina“ je valovna dolžina, pri kateri je del pod krivuljo integrirane optične gostote, ki se začne pri 290 nm, enak 90 % integriranega dela med 290 in 400 nm;

(f)	„minimalni eritemski odmerek“ je količina energije, potrebna za nastanek eritema;

(g)	„zaščitni faktor“ je razmerje med minimalnim odmerkom za nastanek eritema na koži, ki jo ščiti izdelek za zaščito pred soncem, in minimalnim odmerkom za nastanek eritema na isti nezaščiteni koži;

(h)	„zaščitni faktor UVA“ je razmerje med minimalnim odmerkom UVA, potrebnim za obstojno pigmentacijo na koži, ki jo ščiti izdelek za zaščito pred soncem, in minimalnim odmerkom UVA, potrebnim za minimalni učinek pigmentacije na isti nezaščiteni koži.

ODDELEK 2

ZAŠČITA UVA/UVB, TRDITVE PROIZVAJALCA, PREVIDNOSTNI UKREPI PRI UPORABI, NAVODILA ZA UPORABO

3.	Za dosledno upoštevanje člena 6(3) Direktive 76/768/EGS je treba upoštevati naslednje značilnosti in navodila proizvajalca iz točk 4 do 8.

4.	Izdelki za zaščito pred soncem morajo ščititi pred sevanjem UVB in UVA.

Vsaka trditev proizvajalca o naslednjih značilnostih je prepovedana:

(a)	100 % zaščita pred sevanjem UV (kot so „preprečevanje sončnega sevanja“, „preprečuje sončno sevanje“ ali „popolna zaščita“);

(b)	izdelka v nobenem primeru ni treba ponovno uporabiti (kot je „celodnevna zaščita“).

Izdelki za zaščito pred soncem morajo vsebovati vidna opozorila o tem, da ne zagotavljajo 100 % zaščite, in nasvet o previdnostnih ukrepih, ki jih je poleg njihove uporabe treba upoštevati. To lahko vključuje opozorila, kot so:

(a)	„Tudi ko uporabljate izdelek za zaščito pred soncem, ne ostajajte na soncu predolgo“;

(b)	„Dojenčki in majhni otroci ne smejo biti izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom“;

(c)	„Prevelika izpostavljenost soncu resno ogroža vaše zdravje“.

Izdelki za zaščito pred soncem morajo vsebovati navodila za uporabo, ki bodo zagotovila učinkovitost, ki naj bi jo izdelek imel. To lahko vključuje navodila, kot so:

(a)	„Izdelek za zaščito pred soncem nanesite pred izpostavljanjem soncu“;

(b)	„Zlasti po potenju, kopanju ali brisanju z brisačo izdelek večkrat ponovno nanesite in ohranite zaščito“.

Izdelki za zaščito pred soncem morajo vsebovati navodila za uporabo, ki zagotavljajo, da se na kožo nanese zadostna količina izdelka, kar omogoča doseganje učinkovitosti, ki naj bi jo izdelek imel. To je na primer mogoče doseči z navedbo zahtevane količine v obliki piktograma, ilustracije ali naprave za merjenje. Izdelki za zaščito pred soncem morajo vsebovati navodila o tveganju pri uporabi manjše količine, kot je „Opozorilo: uporaba manjše količine od priporočene bo bistveno znižala raven zaščite“.

ODDELEK 3

MINIMALNA UČINKOVITOST

9.	Izdelki za zaščito pred soncem morajo zagotoviti minimalno stopnjo zaščite pred sevanji UVB in UVA. Stopnjo zaščite je treba meriti z uporabo standardiziranih, ponovljvih preskusnih metod in upoštevati fotodegradacijo. Prednost je treba dati preskusnim metodam in-vitro.

10.

Minimalna stopnja zaščite, ki jo zagotavljajo izdelki za zaščito pred soncem, mora biti naslednja:

(a)	zaščita UVB zaščitnega faktorja 6, izmerjena z uporabo mednarodne preskusne metode za zaščitni faktor (International Sun Protection Factor Test Method (2006)), ali enaka stopnja zaščite, dosežena s katero koli metodo in-vitro;

(b)

zaščita UVA zaščitnega faktorja UVA, ki znaša 1/3 zaščitnega faktorja in ki je bila izmerjena z uporabo metode obstojne pigmentacije, kakor jo je spremenila francoska agencija za zdravje Agence française de sécurité sanitaire des produits de santé – Afssaps, ali enaka stopnja zaščite, dosežena s katero koli metodo in-vitro;

(c)	kritična valovna dolžina 370 nm, ki je bila dosežena pri uporabi preskusne metode kritične valovne dolžine.

ODDELEK 4

ENOSTAVNE IN SMISELNE TRDITVE PROIZVAJALCA O UČINKOVITOSTI

11.	Trditve proizvajalca o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem morajo biti enostavne, nedvoumne in smiselne ter temeljiti na standardiziranih in ponovljivih merilih.

12.	Trditve proizvajalca o zaščiti pred UVB in UVA je treba navesti samo, če je zaščita enaka ravnem iz točke 10 ali jih presega.

13.	Učinkovitost izdelkov za zaščito pred soncem je treba navesti na embalaži in v kategorijah, kot so „nizka“, „srednja“, „visoka“ in „zelo visoka“. Vsaka kategorija mora biti enakovredna standardizirani stopnji zaščite pred sevanji UVB in UVA.

14.

Omejiti je treba število različnih vrednosti zaščitnega faktorja na embalažah, da bi tako olajšali primerjavo med različnimi izdelki, ne da bi s tem zmanjšali izbiro za potrošnika. Za vsako kategorijo in njihovo označevanje se priporoča naslednji razpon zaščitnih faktorjev:

Označena kategorija	Označeni zaščitni faktor	Izmerjeni zaščitni faktor (izmerjen v skladu z načeli iz točke 10(a)	Priporočen minimalni zaščitni faktor UVA (izmerjen v skladu z načeli iz točke10(b)	Priporočena minimalna kritična valovna dolžina (izmerjena v skladu z načeli iz točke 10(c)
„Nizka zaščita“	„6“	6–9,9	1/3 označenega zaščitnega faktorja	370 nm
„Nizka zaščita“	„10“	10–14,9
„Srednja zaščita“	„15“	15–19,9
	„20“	20–24,9
	„25“	25–29,9
„Visoka zaščita“	„30“	30–49,9
„Visoka zaščita“	„50“	50–59,9
„Zelo visoka zaščita“	„50 +“	60 ≤

15.	Kategorijo izdelka za zaščito pred soncem je treba na embalaži označiti na vsaj tako vidnem mestu kot zaščitni faktor.

ODDELEK 5

OBVEŠČANJE POTROŠNIKOV

16.

Potrošnike je treba obvestiti o tveganjih, povezanih s pretiranim izpostavljanjem sevanju UV, in kategoriji izdelka za zaščito pred soncem, ki se zahteva za določeno stopnjo izpostavljenosti soncu in določen tip kože. Obveščanje lahko na primer poteka prek nacionalnih spletnih strani, letakov ali sporočil za javnost.

ODDELEK 6

NASLOVLJENCI

17.	To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 22. septembra 2006

Za Komisijo

Günter VERHEUGEN

Podpredsednik

(1) UL L 262, 27.9.1976, str. 169. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/65/ES (UL L 198, 20.7.2006, str. 11).

(2) Pooblastilo za standardizacijo glede metode za preskus učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem, naslovljeno na CEN, pooblastilo M/389 z dne 12. julija 2006.

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 265

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 49 26. september 2006

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003	1
	*	Uredba Sveta (ES) št. 1406/2006 z dne 18. septembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov	8
		Uredba Komisije (ES) št. 1407/2006 z dne 25. septembra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave	10
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1408/2006 z dne 22. septembra 2006 o prepovedi ribolova na trsko v območju ICES I, IIb s plovili, ki plujejo pod poljsko zastavo	12
	*	Uredba Komisije (ES) št. 1409/2006 z dne 22. septembra 2006 o prepovedi ribolova na trsko v območju ICES I, II (norveške vode) s plovili, ki plujejo pod francosko zastavo	14
		Uredba Komisije (ES) št. 1410/2006 z dne 25. septembra 2006 o spremembi reprezentativnih cen in zneskov dodatnih uvoznih dajatev za nekatere proizvode v sektorju sladkorja, ki jih določa Uredba (ES) št. 1002/2006, za tržno leto 2006/2007	16

(EUR/100 kg)
Tarifna oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	052	70,2
	096	43,7
	999	57,0
0707 00 05	052	80,1
0707 00 05	999	80,1
0709 90 70	052	87,2
0709 90 70	999	87,2
0805 50 10	052	70,1
	388	62,5
	524	53,8
	528	53,6
	999	60,0
0806 10 10	052	77,3
	400	166,0
	624	112,6
	999	118,6
0808 10 80	388	93,2
	400	96,0
	508	80,0
	512	89,4
	528	74,1
	720	80,0
	800	165,4
	804	91,7
	999	96,2
0808 20 50	052	116,3
	388	86,7
	720	74,4
	999	92,5
0809 30 10, 0809 30 90	052	120,8
0809 30 10, 0809 30 90	999	120,8
0809 40 05	052	111,4
	066	74,6
	098	29,3
	624	135,3
	999	87,7

Št.	32
Država članica	Poljska
Stalež	COD/1/2b.
Vrsta	trska (Gadus morhua)
Območje	I, IIb
Datum	5. septembra 2006

Št.	33
Država članica	Francija
Stalež	COD/1N2AB.
Vrsta	trska (Gadus morhua)
Območje	I, II (norveške vode)
Datum	10. septembra 2006

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Komisija
*	Sklep št. 1/2006 Odbora za carinsko sodelovanje ES–Turčija z dne 26. septembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES–Turčija	18
*	Priporočilo Komisije z dne 22. septembra 2006 o učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in s tem povezanimi trditvami proizvajalca (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 4089) ( 1 )	39

(EUR)
Oznaka KN	Višina reprezentativnih cen na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda	Višina dodatnih dajatev na 100 kg neto teže zadevnega proizvoda
1701 11 10 (1)	22,21	5,20
1701 11 90 (1)	22,21	10,43
1701 12 10 (1)	22,21	5,01
1701 12 90 (1)	22,21	10,00
1701 91 00 (2)	29,31	10,58
1701 99 10 (2)	29,31	6,06
1701 99 90 (2)	29,31	6,06
1702 90 99 (3)	0,29	0,36


	(1) Besedilo velja za EGP.