31.7.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/1

---

UREDBA (ES) št. 1080/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. julija 2006

o Evropskem skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti prvega odstavka člena 162 ter drugega pododstavka člena 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 160 Pogodbe določa, da je Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) namenjen pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Skupnosti. Zato ESRR prispeva k zmanjšanju vrzeli med stopnjami razvitosti različnih regij in obsegom, v katerem regije z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s podeželskimi in mestnimi območji, nazadujoče industrijske regije, območja z geografskimi in naravnimi ovirami, kot so otoki, gorska območja, redko poseljena območja in mejne regije, zaostajajo.

(2)

Določbe, ki so skupne Strukturnim skladom in Kohezijskemu skladu, so določene v Uredbi Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (4). Določiti je treba posebne določbe glede vrste dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESRR v okviru ciljev, določenih v navedeni uredbi.

(3)	ESRR bi moral zagotoviti pomoč v okviru splošne strategije kohezijske politike, kar zagotavlja večjo koncentracijo pomoči na prednostne naloge Skupnosti.

(4)	Uredba (ES) št. 1083/2006 določa, da se pravila o upravičenosti izdatkov oblikujejo na nacionalni ravni, z nekaterimi izjemami, za katere je treba predpisati posebne določbe. Določiti bi bilo treba posebne določbe za izjeme v zvezi z ESRR.

(5)

V okviru projekta celostnega urbanega razvoja velja, da je treba podpirati omejene ukrepe za prenovo stanovanjskih objektov na območjih, ki se srečujejo s fizičnim poslabšanjem in družbeno izključenostjo ali pa jim to dvoje grozi, v novih državah članicah, ki so se Evropski uniji pridružile 1. maja 2004 ali kasneje.

(6)	Treba je določiti, da bi moral prispevek ESRR za izdatke za stanovanjske objekte zagotavljati kakovostno nastanitev za nižje dohodkovne skupine, vključno z nedavno privatiziranim stavbnim fondom, ter nastanitev za ranljive socialne skupine.

(7)

Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESRR, je odvisno od dobrega upravljanja in partnerstva med vsemi pomembnimi teritorialnimi in socialno-ekonomskimi partnerji ter zlasti regionalnimi in lokalnimi organi, kakor tudi z vsemi drugimi ustreznimi telesi na različnih stopnjah izvajanja operativnih programov, ki jih sofinancira ESRR.

(8)	Države članice in Komisija bi morale zagotoviti, da na različnih stopnjah izvajanja operativnih programov, ki jih sofinancira ESRR, ne prihaja do diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(9)

Na podlagi izkušenj in prednosti pobude Skupnosti URBAN, določene v členu 20(1)(b) Uredbe sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (5), je treba trajnostni urbani razvoj okrepiti s celostnim vključevanjem ukrepov na tem področju v operativne programe, ki jih sofinancira ESRR, posebno pozornost pa je treba nameniti lokalnemu razvoju in pobudam za zaposlovanje ter njihovim zmožnostim za inovacije.

(10)

Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju komplementarnosti in doslednosti z drugimi politikami Skupnosti ter zlasti s Sedmim okvirnim programom za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ter Okvirnim programom za konkurenčnost in inovacije. Ob tem bi morala obstajati sinergija med pomočjo, odobreno iz ESRR na eni strani ter na drugi s pomočjo, dodeljeno iz Evropskega socialnega sklada v skladu z Uredbo (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu (6), iz Kohezijskega sklada v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (7), iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja (EKSRP) (8) in iz Evropskega sklada za ribištvo.

(11)	Zagotoviti je treba, da ukrepi, ki jih v korist malih in srednjih podjetij podpira ESRR, upoštevajo in podpirajo izvajanje Evropske listine za mala podjetja, sprejete dne 19. in 20. junija 2000 na Evropskem svetu v Santa Maria da Feira.

(12)

Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti najbolj oddaljenim regijam, in sicer izjemoma z razširitvijo področja uporabe ESRR na financiranje pomoči za tekoče poslovanje, povezano s povračilom dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi njihovih posebnih ekonomskih in socialnih razmer, katerih razvoj zaradi svoje stalnosti in součinkovanja močno otežujejo dejavniki, kakor so oddaljenost, otoška lega, majhnost, težavna topografija in podnebje ter ekonomska odvisnost od maloštevilnih proizvodov. Kot pravna podlaga se pri takšnih posebnih ukrepih zahteva uporaba člena 299(2) Pogodbe.

(13)

ESRR bi moral obravnavati probleme dostopnosti na in oddaljenosti od velikih trgov, s katerimi se srečujejo območja z zelo nizko gostoto prebivalstva iz Protokola št. 6 o posebnih določbah za Cilj 6 v okviru Strukturnih skladov na Finskem in Švedskem k Aktu o pristopu iz leta 1994. Prav tako bi moral ESRR obravnavati posebne težave, s katerimi se srečujejo nekateri otoki, gorska območja, mejne regije in redko poseljena območja, katerih geografska lega zavira njihov razvoj, z namenom podpore njihovega trajnostnega razvoja.

(14)	Določiti je treba posebne določbe glede programiranja, upravljanja, spremljanja in nadzorovanja operativnih programov v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“.

(15)

Podpirati je treba učinkovito čezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje z državami, ki mejijo na Skupnost, kjer je to potrebno za zagotovitev učinkovite podpore pri razvoju regij držav članic, ki mejijo na tretje države. Zato sme bili le izjemoma odobreno financiranje pomoči iz ESRR za projekte, ki potekajo na območjih tretjih držav, če le-to koristi regijam Skupnosti.

(16)	Zaradi jasnosti, bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 1783/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (9) —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

1.   Ta uredba določa naloge Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), obseg njegove pomoči glede na cilje „konvergenca“, „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ ter „evropsko teritorialno sodelovanje“, kakor je to določeno v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 in pravila glede upravičenosti do pomoči.

2.   ESRR ureja Uredba (ES) št. 1083/2006 in ta uredba.

Člen 2

Namen

ESRR v skladu s členom 160 Pogodbe in Uredbo (ES) št. 1083/2006 prispeva k financiranju pomoči, katere namen je krepitev ekonomske in socialne kohezije, in sicer z odpravo največjih razvojnih neravnovesij v regijah s podporo razvoja in strukturnega prilagajanja regionalnih gospodarstev, vključno s preobrazbo nazadujočih industrijskih regij in zaostalih regij, ter s podporo čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja.

Pri tem ESRR izvaja prednostne naloge Skupnosti, zlasti potrebo po krepitvi konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest ter zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Člen 3

Obseg pomoči

1.   ESRR osredotoča pomoč na tematske prednostne naloge. Oblika in vrsta ukrepov, ki bodo financirani v okviru vsake prednostne naloge, odražata različne značilnosti ciljev „konvergenca“, „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ in „evropsko teritorialno sodelovanje“ v skladu s členi 4, 5 in 6.

2.   ESRR prispeva k financiranju:

(a)	produktivnih naložb, ki prispevajo k ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest, zlasti z neposredno pomočjo predvsem naložbam v mala in srednja podjetja (MSP);

(b)	naložb v infrastrukturo;

(c)

razvoja endogenega potenciala z ukrepi, ki podpirajo regionalni in lokalni razvoj. Ti ukrepi vključujejo pomoč podjetjem in storitve zanje, zlasti MSP, ustvarjanje in razvoj finančnih instrumentov, kot so skladi tveganega kapitala, posojilni in jamstveni skladi ter skladi za lokalni razvoj, subvencioniranje obresti, povezovanje v omrežje, sodelovanje in izmenjava izkušenj med regijami, mesti ter zadevnimi socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi udeleženci;

(d)	tehnične pomoči iz členov 45 in 46 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

Vrsta naložb in ukrepov, navedenih zgoraj v točkah (a) do (d), je na voljo za izvajanje tematskih prednostnih nalog v skladu s členi 4, 5 in 6.

Člen 4

Konvergenca

ESRR v okviru cilja „konvergenca“ osredotoča svojo pomoč v podporo trajnostnemu, celostnemu regionalnemu in lokalnemu gospodarskemu razvoju ter zaposlovanju, tako da aktivira in krepi lastne zmogljivosti, in sicer z operativnimi programi, katerih namen je posodobitev in raznolikost ekonomskih struktur ter ustvarjanje in ohranjanje trajnih delovnih mest. To se doseže zlasti z naslednjimi prednostnimi nalogami, natančna mešanica politik pa je odvisna od specifičnosti vsake države članice:

1.

raziskave in tehnološki razvoj (R&TR), inovativnost in podjetništvo, vključno s krepitvijo zmogljivosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter njihovega vključevanja v Evropski raziskovalni prostor, vključno z infrastrukturami; pomoč R&TR, zlasti MSP, in prenosu tehnologije; izboljšanje povezav med MSP, institucijami višješolskega izobraževanja, raziskovalnimi institucijami ter raziskovalnimi in tehnološkimi centri; razvoj poslovnih omrežij; javno-zasebna partnerstva in grozdja, podpora za zagotavljanje poslovnih in tehnoloških storitev skupinam MSP; pospeševanje podjetništva in finančna sredstva za inovacije v MSP z instrumenti finančnega inženiringa;

2.

informacijska družba, vključno z razvojem infrastrukture elektronskih komunikacij, lokalnih vsebin, storitev in uporabniških programov, izboljšanjem varnega dostopa do javnih storitev na spletu in njihovega razvoja; pomoč MSP in storitve zanje za prevzem in učinkovito uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ali za koriščenje novih idej;

3.	pobude za lokalni razvoj in pomoč strukturam, ki zagotavljajo storitve na lokalni ravni za ustvarjanje novih delovnih mest, kadar takšne ukrepe ne ureja Uredba (ES) št. 1081/2006;

4.

okolje, vključno z naložbami, povezanimi z oskrbo z vodo ter upravljanjem z vodami in ravnanjem z odpadki; ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami in kakovost zraka; preprečevanje in nadzor širjenja puščav ter boj proti njemu; celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja; pomoč za ublažitev posledic podnebnih sprememb; obnova naravnega okolja, vključno z onesnaženimi rastišči in zemljišči ter starimi, opuščenimi industrijskimi območji; spodbujanje biotske raznovrstnosti in varstvo narave, vključno z naložbami v območja NATURA 2000; pomoč MSP za spodbujanje trajnih načinov proizvodnje z uvedbo stroškovno učinkovitih sistemov upravljanja z okoljem ter s sprejetjem in uporabo tehnologij za preprečevanje onesnaženja;

5.	preprečevanje tveganj, vključno z razvojem in izvajanjem načrtov za preprečevanje naravnih in tehnoloških tveganj ter spopadanje z njimi;

6.

turizem, vključno s spodbujanjem naravnih dobrin kot priložnosti za razvoj trajnostnega turizma; varstvo in povečanje vrednosti naravne dediščine v podporo družbeno-gospodarskemu razvoju; pomoč za izboljšanje ponudbe turističnih storitev z novimi storitvami z višjo dodano vrednostjo in za spodbujanje, novih, bolj trajnostnih vrst turizma;

7.

investicije v kulturo, vključno z varstvom, spodbujanjem in ohranjanjem kulturne dediščine; razvoj kulturne infrastrukture v podporo družbeno-gospodarskemu razvoju, trajnostnemu turizmu in povečanju privlačnosti regij; ter pomoč za izboljšanje ponudbe kulturnih storitev z novimi storitvami z dodano vrednostjo;

8.

naložbe v transport, vključno z izboljšanjem vseevropskih omrežij in povezav z omrežjem TEN-T; celovite strategije za čisti promet, ki prispevajo k izboljšanju dostopa do storitev za prevoz potnikov in blaga ter kakovosti teh storitev, doseganju bolj uravnotežene strukture transportnih zvrsti, spodbujanju intermodalnih sistemov in zmanjšanju vplivov na okolje;

9.	naložbe v energijo, vključno v izboljšave vseevropskega omrežja, ki prispevajo k izboljšanju varnosti oskrbe, vključevanju okoljskih vidikov, izboljšanju energetske učinkovitosti in razvoju obnovljivih virov energije;

10.	naložbe v izobraževanje, vključno v poklicno usposabljanje, ki prispevajo k povečanju privlačnosti in kakovosti življenja;

11.	naložbe v zdravstveno in socialno infrastrukturo, ki prispevajo k regionalnemu in lokalnemu razvoju ter povečevanju kakovosti življenja.

Člen 5

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

ESRR v skladu s ciljem „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ osredotoča svojo pomoč v okviru strategij trajnostnega razvoja, ob spodbujanju zaposlovanja, zlasti na naslednje tri prednostne naloge:

1.

inovacije in ekonomija znanja, tudi s pomočjo oblikovanja in krepitve učinkovitih regionalnih inovacijskih ekonomij, sistemskih odnosov med zasebnim in javnim sektorjem, univerz ter tehnoloških centrov, ki upoštevajo lokalne potrebe, ter zlasti: (a) povečanje zmogljivosti na področju regionalnih R&TR in inovacij, neposredno povezanih s cilji regionalnega gospodarskega razvoja, in sicer s podporo centrov za industrijsko ali specifično-tehnološko usposabljanje, s spodbujanjem industrijskega R&TR, MSP in prenosa tehnologij in z razvojem tehnološkega napovedovanja ter mednarodnih primerjalnih analiz politik za spodbujanje inovacij ter s podpiranjem sodelovanja in skupnega R&TR ter politik na področju inovacij med podjetji; (b) spodbujanje inovacij in podjetništva v vseh sektorjih regionalnega in lokalnega gospodarstva, in sicer s podporo MSP pri uvajanju novih in izboljšanih izdelkov, postopkov in storitev na trg, s podpiranjem poslovnih omrežij in grozdi, z izboljšanjem dostopa MSP do financiranja, s spodbujanjem omrežij sodelovanja med podjetji in ustreznimi institucijami višješolskega izobraževanja in raziskovalnimi institucijami, z omogočanjem lažjega dostopa MSP do poslovnih podpornih storitev ter s spodbujanjem vključevanja čistejših in bolj inovativnih tehnologij v MSP; (c) spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in s pospeševanjem ustvarjanja novih podjetij s strani ustreznih ustanov višješolskega izobraževanja in raziskovalnih institucij ter obstoječih podjetij; (d) ustvarjanje instrumentov finančnega inženiringa in centrov za podjetniško svetovanje pri ustanavljanju podjetij za oblikovanje sposobnosti MSP na področju raziskovanja in tehnološkega razvoja ter spodbujanje podjetništva in novih poslovnih ustanov, zlasti MSP, ki temeljijo na znanju;

2.

okolje in preprečevanje tveganja, in zlasti: (a) spodbujanje naložb za obnavljanje naravnega okolja, vključno z onesnaženimi, zapuščenimi in starimi industrijskimi območji in zemljišči; (b) spodbujanje razvoja infrastrukture, povezane z biotsko raznovrstnostjo in naložb v območja NATURA 2000, kadar to prispeva k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in/ali raznolikosti podeželskih območij; (c) spodbujanje energetske učinkovitosti in proizvodnje obnovljivih virov energije ter razvoj učinkovitih sistemov upravljanja z energijo; (d) spodbujanje čistega in trajnostnega javnega prevoza, zlasti v urbanih območjih; (e) razvoj načrtov in ukrepov za preprečevanje naravnih (npr. širjenje puščav, suše, požari in poplave) in tehnoloških tveganj ter spopadanje z njimi; (f) zaščita in povečanje vrednosti naravne in kulturne dediščine pri podpori družbeno-gospodarskemu razvoju in spodbujanje naravnega in kulturnega premoženja kot priložnosti za razvoj trajnostnega turizma;

3.

dostop do transportnih in telekomunikacijskih storitev splošnega gospodarskega interesa, ter zlasti: (a) krepitev sekundarnih prometnih omrežij z izboljšanjem povezav do omrežij TEN-T, regionalnih železniških vozlišč, letališč in pristanišč ali multimodalnih terminalov, z zagotavljanjem izvoznih povezav do glavnih železniških prog ter s spodbujanjem regionalnih in lokalnih celinskih plovnih poti in kratkih ladijskih prevozov; (b) spodbujanje dostopa MSP do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, njihovega uvajanja in učinkovite uporabe v MSP s podpiranjem dostopa do omrežij; oblikovanje javnih mest za dostop do interneta; oprema; razvoj storitev in uporabniških programov, vključno in zlasti z razvojem akcijskih načrtov za zelo majhna podjetja in obrti.

Poleg tega se lahko za operativne programe, ki jih v regijah, ki so upravičene do posebnega in prehodnega financiranja iz člena 8(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006, podpira ESRR, države članice in Komisija odločijo, da razširijo podporo na prednostne naloge iz člena 4 te uredbe.

Člen 6

Evropsko teritorialno sodelovanje

ESRR v skladu s ciljem „evropsko teritorialno sodelovanje“ svojo pomoč osredotoča na naslednje prednostne naloge:

1.

razvoj čezmejnih ekonomskih, socialnih in okoljskih dejavnosti, in sicer s skupnimi strategijami za trajnostni teritorialni razvoj, in prvenstveno: (a) s spodbujanjem podjetništva, zlasti razvoja MSP, turizma, kulture in čezmejne trgovine; (b) s spodbujanjem in izboljšanjem skupnega varstva in upravljanja naravnih in kulturnih virov ter preprečevanja naravnih in tehnoloških tveganj; (c) s podpiranjem povezav med mesti in podeželjem; (d) z zmanjšanjem izoliranosti, in sicer z izboljšanim dostopom do transportnih, informacijskih in komunikacijskih omrežij in storitev ter čezmejnih sistemov za ravnanje z vodami, odpadki in energijo ter ustreznimi objekti; (e) z razvojem sodelovanja, zmogljivosti in skupne uporabe infrastruktur, zlasti v sektorjih kot so zdravstvo, kultura, turizem in izobraževanje. ESRR lahko poleg tega prispeva k spodbujanju pravnega in upravnega sodelovanja, vključevanju čezmejnih trgov delovne sile, lokalnih pobud za zaposlovanje, enakosti med spoloma in enakih možnosti, usposabljanja in socialne vključenosti ter skupnemu koriščenju človeških virov in ustanov za R&TR. V zvezi s programom PEACE med Severno Irsko in mejnimi okraji Irske, kakor to predvideva odstavek 22 Priloge II Uredbe (ES) št. 1083/2006, ERRS poleg zgoraj navedenih ukrepov prispeva k spodbujanju socialne in ekonomske stabilnosti v zadevnih regijah, in sicer z ukrepi za spodbujanje kohezije med skupnostmi;

2.

oblikovanje in razvoj transnacionalnega sodelovanja, vključno z dvostranskim sodelovanjem med pomorskimi regijami, izvzetimi iz točke 1, in sicer s financiranjem omrežij in ukrepov, ki vodijo v integrirani teritorialni razvoj in ki so osredotočeni na naslednja prednostna področja: (a) inovacije: ustvarjanje in razvoj znanstvenih in tehnoloških omrežij ter povečanje regionalnih R&TR in inovacijskih zmogljivosti, kjer te neposredno prispevajo k uravnoteženem razvoju transnacionalnih območij. Ukrepi lahko vključujejo: vzpostavljanje omrežij med ustreznimi ustanovami višješolskega izobraževanja in raziskovalnimi institucijami ter MSP; povezave za izboljšanje dostopa do znanstvenih dognanj in tehnološkega prenosa med ustanovami R&TR in mednarodnimi vodilnimi centri za R&TR; tesno povezovanje institucij za tehnološki prenos; in razvoj skupnih instrumentov za finančni inženiring, usmerjenih v podpiranje R&TR v MSP; (b) okolje: gospodarjenje z vodami, energetska učinkovitost, dejavnosti za preprečevanje tveganja in varstvo okolja z jasno transnacionalno razsežnostjo. Ukrepi lahko vključujejo: zaščito in upravljanje s porečji, obalnimi območji, morskimi viri, storitvami za rabo vode in mokrišči; preprečevanje požarov, suš in poplav; spodbujanje pomorske varnosti in zaščite pred naravnimi in tehnološkimi tveganji; in varstvo ter povečanje vrednosti naravne dediščine pri podpori družbeno-ekonomskemu razvoju in trajnostnemu turizmu; (c) dostopnost: dejavnosti za izboljšanje dostopa do transportnih in telekomunikacijskih storitev ter njihove kakovosti, kjer imajo te razvidno transnacionalno razsežnost. Ukrepi lahko vključujejo: naložbe v čezmejna področja vseevropskega omrežja; izboljšan lokalni in regionalni dostop do nacionalnih in transnacionalnih omrežij; izboljšano interoperabilnost nacionalnih in regionalnih sistemov in spodbujanje naprednih informacijskih in komunikacijskih tehnologij; (d) trajnostni urbani razvoj: krepitev policentričnega razvoja na transnacionalnih, nacionalnih in regionalnih ravneh z jasnim transnacionalnim vplivom. Ukrepi lahko vključujejo: oblikovanje in izboljšanje mestnih omrežij in povezav med mestom in podeželjem; strategije za reševanje skupnih mestnih/podeželskih vprašanj; ohranjanje in spodbujanje kulturne dediščine ter strateško vključevanje razvojnih območij na transnacionalni podlagi. Pomoč za dvostransko sodelovanje med pomorskimi regijami se lahko razširi na prednostne naloge iz točke 1;

3.

okrepitev učinkovitosti regionalne politike s spodbujanjem: (a) medregionalnega sodelovanja, osredotočenega na inovacije in ekonomijo znanja ter okolje in preprečevanje tveganja v smislu točk 1 in 2 člena 5; (b) izmenjavo izkušenj v zvezi z identifikacijo, prenosom in razširjanjem najboljših praks, vključno s tistimi o trajnostnem urbanem razvoju iz člena 8; in (c) ukrepe, ki vključujejo študije, zbiranje podatkov ter opazovanje in analizo razvojnih trendov v Skupnosti.

Člen 7

Upravičenost izdatkov

1.   Do prispevkov iz ESRR niso upravičeni izdatki za:

(a)	obresti na dolgove;

(b)	nakup zemljišča v znesku, ki presega 10 % skupnih upravičenih izdatkov zadevnega projekta. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih lahko organ upravljanja za projekte, povezane z ohranjanjem okolja, dovoli višji delež;

(c)	razgradnja jedrskih elektrarn;

(d)	povratni davek na dodano vrednost.

2.   Izdatki za stanovanjske objekte so upravičeni le za države članice, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje in v naslednjih okoliščinah:

(a)	izdatke se načrtuje v okviru projekta celostnega urbanega razvoja ali prednostne osi za območja, ki se srečujejo s fizičnim poslabšanjem in družbeno izključenostjo ali pa jim to dvoje grozi;

(b)	dodelitev izdatkom za stanovanjske objekte predstavlja bodisi največ 3 % dodelitve ESRR zadevnim operativnim programom bodisi 2 % skupne dodelitve ESRR;

(c)	izdatki so omejeni na: — večdružinske stanovanjske objekte, ali — zgradbe, katerih lastniki so javni organi ali neprofitni subjekti in ki so namenjene za uporabo kot stanovanjski objekti za gospodinjstva z nizkim prihodkom ali ljudi s posebnimi potrebami.

Komisija sprejme seznam meril, potrebnih za določanje območij iz točke (a) in seznam upravičenih posegov v skladu s postopkom iz člena 103(3) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

3.   Pravila glede upravičenosti iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1081/2006, se uporabijo za ukrepe, ki jih sofinancira ESRR in ki spadajo v področje člena 3 navedene uredbe.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE O OBRAVNAVANJU POSEBNIH TERITORIALNIH ZNAČILNOSTI

Člen 8

Trajnostni urbani razvoj

Poleg ukrepov, navedenih v členih 4 in 5 te uredbe, lahko ESRR, kjer je to primerno, v primeru ukrepanja, ki vključuje trajnostni urbani razvoj, kakor je to navedeno v členu 37(4)(a) Uredbe (ES) št. 1083/2006, podpira razvoj sodelujočih, integriranih in trajnostnih strategij za spopadanje s koncentriranimi gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi problemi, ki vplivajo na mestna območja.

Te strategije spodbujajo trajnostni urbani razvoj, in sicer z ukrepi, kakor so: krepitev gospodarske rasti, obnova naravnega okolja, obnovo starih, opuščenih industrijskih območij, ohranitev in razvoj naravne in kulturne dediščine, spodbujanje podjetništva, lokalnega zaposlovanja in razvoja skupnosti ter zagotavljanje storitev prebivalstvu, ob upoštevanju spreminjajočih se demografskih struktur.

Z odstopanjem od člena 34(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 in kjer se ti ukrepi izvajajo s posebnim operativnim programom ali prednostno osjo v okviru operativnega programa, se financiranje iz ESRR ukrepov v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1081/2006, lahko poveča na 15 % zadevnega programa ali zadevne prednostne osi.

Člen 9

Koordinacija z EKSRP in ESR

Kadar je operativni program, ki ga podpira ESRR, namenjen projektom, ki so upravičeni do pomoči v okviru drugega instrumenta pomoči Skupnosti, vključno z osjo 3 EKSRP in trajnostnim razvojem ribiških obalnih območij v okviru ESR, države članice za vsak operativni program določijo merila za razmejevanje za projekte, ki jih podpira ESRR, in projekte, ki jih podpirajo drugi instrumenti pomoči Skupnosti.

Člen 10

Območja z geografskimi in naravnimi ovirami

Regionalni programi, ki jih sofinancira ESRR in ki pokrivajo območja z geografskimi in naravnimi ovirami, kakor je navedeno v točki (f) člena 52 Uredbe (ES) št. 1083/2006, namenjajo posebno pozornost obravnavi posebnih težav navedenih območij.

Brez poseganja v člena 4 in 5 lahko ESRR prispeva zlasti k financiranju naložb, katerih namen je izboljšanje dostopnosti, spodbujanje in razvoj gospodarskih dejavnosti, povezanih s kulturno in naravno dediščino, pospeševanje trajnostne rabe naravnih virov in spodbujanje trajnostnega turizma.

Člen 11

Najbolj oddaljene regije

1.   Posebna dodatna dodelitev sredstev iz odstavka 20 Priloge II k Uredbi (ES) št. 1083/2006 se uporabi za izravnavo dodatnih stroškov, ki so povezani z omejitvami, opredeljenimi v členu 299(2) Pogodbe o ES, in so nastali v najbolj oddaljenih regijah pri podpori:

(a)	prednostnih nalog iz člena 4 in/ali 5, kakor je primerno;

(b)	storitev prevoza blaga in začetne pomoči za transportne storitve;

(c)	projektov, povezanih z omejitvami pri skladiščenju, prekomernim obsegom in vzdrževanjem proizvodnih orodij ter pomanjkanjem človeškega kapitala na lokalnem trgu.

2.   V okviru področja uporabe člena 3 se lahko s posebno dodatno dodelitvijo sredstev financirajo stroški investicij. Poleg tega se posebna dodatna dodelitev sredstev uporabi do vsaj 50 % za pomoč pri financiranju pomoči za tekoče poslovanje in izdatkov za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev in pogodb o javnih storitvah v najbolj oddaljenih regijah.

3.   Samo v primeru financiranja pomoči za tekoče poslovanje in izdatkov za izpolnjevanje obveznosti javnih storitev in pogodb o javnih storitvah je znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja, sorazmeren z dodatnimi stroški iz odstavka 1, ki jih je imel upravičenec; v primeru investicijskih izdatkov pa je lahko znesek v višini skupnih upravičenih stroškov.

4.   Financiranje v skladu s tem členom se ne sme uporabiti pri podpori:

(a)	projektom, ki vključujejo izdelke, uvrščene v Prilogo I k Pogodbi;

(b)	pomoči za prevoz oseb, dodeljene v skladu s členom 87(2)(a) Pogodbe;

(c)	davčni oprostitvi in oprostitvi socialnih prispevkov.

POGLAVJE III

POSEBNE DOLOČBE GLEDE CILJA „EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE“

ODDELEK 1

Operativni programi

Člen 12

Vsebina

Vsak operativni program v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ vsebuje naslednje informacije:

1.	analizo stanja področja sodelovanja glede prednosti in slabosti ter izbrane strategije;

2.	seznam upravičenih območij znotraj programskega področja, vključno, glede na programe za čezmejno sodelovanje, s področji fleksibilnosti iz člena 21(1);

3.

utemeljitev izbranih prednostnih nalog ob upoštevanju strateških smernic Skupnosti o koheziji, nacionalnega strateškega referenčnega okvira, kadar so se države članice odločile, da vanj vključijo ukrepe, ki so financirani iz cilja evropskega teritorialnega sodelovanja ter rezultate iz predhodne ocene iz člena 48(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006;

4.	informacije o prednostnih oseh in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se opredelijo količinsko, z uporabo omejenega števila kazalcev učinka in rezultatov ter ob upoštevanju načela sorazmernosti. Kazalci omogočajo merjenje napredka glede na začetno stanje in doseganje ciljev prednostnih osi;

5.	izključno v informativne namene, okvirno razdelitev po kategorijah načrtovane pomoči prispevka iz ESRR za operativni program, v skladu z izvedbenimi pravili, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) Uredbe (ES) št. 1083/2006;

6.

enotni finančni načrt, brez členitve po državah članicah, ki vsebuje dve tabeli: (a) tabelo, ki v skladu s členi 52, 53 in 54 Uredbe (ES) št. 1083/2006 za vsako leto razčlenjuje znesek vseh finančnih odobritev, predvidenih za prispevek iz ESRR. Celotni letni prispevek ESRR je usklajen z veljavnim finančnim okvirom; (b) tabelo, ki za celotno programsko obdobje, operativni program in vsako prednostno os navede skupni znesek finančnih odobritev prispevka Skupnosti in nacionalnih javnih prispevkov ter stopnjo prispevka ESRR. Kadar je nacionalni javni prispevek v skladu s členom 53 Uredbe (ES) št. 1083/2006 sestavljen iz javnih in zasebnih izdatkov, je v tabeli navedena okvirna razčlenitev med javnim in zasebnim. Kadar je nacionalni javni prispevek v skladu z navedenim členom sestavljen iz javnih izdatkov, je v tabeli naveden znesek nacionalnega javnega prispevka;

7.	informacije o skladnosti z ukrepi, ki jih financira EKSRP in, kjer je ustrezno, z ukrepi, ki jih financira ESR;

8.

določbe o izvajanju za operativni program, vključno z: (a) določitvijo vseh organov s strani držav članic, kakor je predvideno v členu 14; (b) opisom sistemov za spremljanje in vrednotenje; (c) informacijami o organu, pristojnem za prejemanje plačil Komisije, in organu ali organih, odgovornem(-ih) za plačila upravičencem; (d) opredelitvijo postopkov za zagotovitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi njihova preglednost; (e) elementi, katerih namen je zagotovitev obveščanja javnosti in informacij operativnega programa iz člena 69 Uredbe (ES) št. 1083/2006; (f) opisom postopkov za izmenjavo računalniških podatkov, o katerih so se dogovorile Komisija in države članice, da bi tako izpolnili zahteve glede plačila, spremljanja in vrednotenja, določene v Uredbi (ES) št. 1083/2006;

9.	okvirnim seznamom večjih projektov v smislu člena 39 Uredbe (ES) št. 1083/2006, za katere se načrtuje, da bodo v odobritev Komisiji predloženi v obdobju programiranja.

ODDELEK 2

Upravičenost

Člen 13

Pravila o upravičenosti izdatkov

Za določitev upravičenosti izdatkov se uporabljajo ustrezna nacionalna pravila, o katerih se dogovorijo sodelujoče države članice v operativnem programu v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja, razen kadar so določena pravila Skupnosti.

Komisija v skladu s členom 56(4) Uredbe (ES) št. 1083/2006 in brez poseganja v člen 7 te uredbe določi skupna pravila glede upravičenosti izdatkov v skladu s postopkom iz člena 103(3) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

Kadar člen 7 predvideva drugačna pravila o upravičenosti izdatkov v različnih državah članicah, ki sodelujejo v operativnem programu v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, se na celotnem programskem področju uporabljajo najbolj razširjena pravila o upravičenosti.

ODDELEK 3

Upravljanje, spremljanje in nadzor

Člen 14

Določitev organov

1.   Države članice, ki sodelujejo v operativnem programu, določijo enotni organ upravljanja, enotni organ za potrjevanje ter enotni revizijski organ; slednji se nahaja v državi članici organa upravljanja. Organ za potrjevanje prejme plačila Komisije in plačila praviloma izplača glavnemu upravičencu.

Organ upravljanja po posvetu z državami članicami, ki so zastopane na programskem področju, vzpostavi skupni tehnični sekretariat. Ta pomaga organu upravljanja in nadzornemu odboru ter, kjer je primerno, revizijskemu organu pri izvajanju nalog, ki so jim dodeljene.

2.   Revizijskemu organu za operativni program pri opravljanju dolžnosti, določenih v členu 62 Uredbe (ES) št. 1083/2006, pomaga skupina revizorjev, ki jo sestavljajo predstavniki vsake države članice, ki sodeluje v operativnem programu. Skupina revizorjev se ustanovi najkasneje v roku treh mesecev od odločitve, s katero se odobri operativni program. Skupina sestavi svoj lastni poslovnik. Predseduje ji revizijski organ operativnega programa.

Sodelujoče države članice lahko soglasno sklenejo, da je revizijski organ pooblaščen za neposredno opravljanje dolžnosti iz člena 62 Uredbe (ES) št. 1083/2006 na celotnem območju, ki ga pokriva program, ne da bi bila potrebna skupina revizorjev, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku.

Revizorji so neodvisni od nadzornega sistema iz člena 16(1).

3.   Vsaka država članica, ki sodeluje v operativnem programu, določi predstavnike, ki bodo sodelovali v nadzornem odboru iz člena 63 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

Člen 15

Naloge organa upravljanja

1.   Organ upravljanja opravlja dolžnosti, določene v členu 60 Uredbe (ES) št. 1083/2006, z izjemo tistih, ki zadevajo pravilnost projektov in izdatkov v povezavi z nacionalnimi pravili in pravili Skupnosti iz točke (b) navedenega člena. V zvezi s tem se prepriča, da je izdatke vsakega upravičenca, ki sodeluje pri projektu, odobril nadzornik iz člena 16(1) te uredbe.

2.   Organ upravljanja določi ureditev izvajanja vsakega projekta, kadar je to primerno v dogovoru z glavnim upravičencem.

Člen 16

Sistem nadzora

1.   Za odobritev izdatkov vsaka država članica vzpostavi nadzorni sistem, ki omogoča preverjanje dobav sofinanciranih izdelkov in storitev, pravilnosti izdatkov, prijavljenih v sklopu projektov ali delov projektov, ki se izvajajo na ozemlju te države članice, ter skladnosti teh izdatkov in z njimi povezanih projektov – ali delov teh projektov – s pravili Skupnosti in njenimi nacionalnimi pravili.

V ta namen vsaka država članica določi nadzornike, ki so odgovorni za potrjevanje zakonitosti in pravilnosti izdatkov, ki jih je prijavil vsak upravičenec, ki sodeluje pri projektu. Države članice lahko sklenejo, da bodo imenovale enotnega nadzornika za celotno programsko področje.

Kadar se lahko dobave sofinanciranih izdelkov in storitev preverijo le v zvezi s celotnim projektom, takšno preveritev izvede nadzornik države članice, kjer se nahaja glavni upravičenec, ali organ upravljanja.

2.   Vsaka država članica nadzornikom zagotovi potrditev izdatkov v roku treh mesecev.

Člen 17

Finančno poslovodenje

1.   Prispevek ESRR se izplača na enotni račun brez nacionalnih podračunov.

2.   Brez poseganja v odgovornost držav članic za odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti in za vračilo neupravičeno plačanih zneskov, organ za potrjevanje zagotovi, da se od glavnega upravičenca izterja vsak znesek, plačan kot posledica nepravilnosti. Upravičenci vrnejo vse neupravičeno izplačane zneske v skladu z njihovimi medsebojnimi sporazumi.

3.   Če glavnemu upravičencu ne uspe zagotoviti vračil upravičenca, organu potrjevanja neupravičeno izplačani znesek zadevnemu upravičencu povrne država članica, na ozemlju katere se nahaja zadevni upravičenec.

Člen 18

Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje

Države članice, ki sodelujejo v operativnem programu v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ lahko za sodelovanje uporabijo Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS) (10), z namenom, da postane to združenje odgovorno za upravljanje operativnega programa, tako da nanj prenesejo odgovornosti organa upravljanja in skupnega tehničnega sekretariata. V tej zvezi vsaka država članica nadaljuje s prevzemanjem finančne odgovornosti.

ODDELEK 4

Projekti

Člen 19

Izbira projektov

1.   Projekti, izbrani za operativne programe, katerih namen je razvoj čezmejnih dejavnosti iz točke 1 člena 6 in vzpostavljanje in razvoj transnacionalnega sodelovanja iz točke 2 člena 6, vključujejo upravičence iz vsaj dveh držav, od katerih je vsaj ena država članica, ki za vsak projekt sodelujejo na vsaj dva izmed naslednjih načinov: skupna priprava, skupno izvajanje, skupno osebje in skupno financiranje.

Izbrani projekti, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se lahko izvajajo v eni sami državi, in sicer pod pogojem, da so jih predložile organizacije, ki pripadajo vsaj dvema državama.

Zgoraj navedeni pogoji se ne uporabljajo za ukrepe v okviru programa PEACE iz tretjega pododstavka točke 1 člena 6.

2.   Projekti, izbrani za operativne programe, ki vključujejo medregionalno sodelovanje iz točke 3(a) člena 6, vključujejo upravičence na regionalni ali lokalni ravni iz vsaj:

(a)	treh držav članic; ali

(b)	treh držav, od katerih morata biti vsaj dve državi članici, kadar je vključen upravičenec iz tretje države.

Projekti, izbrani za operativne programe iz točke 3(b) člena 6 uporabljajo pogoje iz prvega pododstavka tega odstavka, kadar koli je glede na vrsto projekta to mogoče.

Ti upravičenci pri vsakem projektu sodelujejo na naslednje načine: skupna priprava, skupno izvajanje, skupno osebje in skupno financiranje.

3.   Nadzorni odbor ali usmerjevalni odbor, ki mu poroča, je poleg nalog iz člena 65 Uredbe (ES) št. 1083/2006 odgovoren za izbiro projektov.

Člen 20

Odgovornosti glavnega upravičenca in drugih upravičencev

1.   Za vsak projekt upravičenci med seboj določijo glavnega upravičenca. Glavni upravičenec prevzame naslednje odgovornosti:

(a)	določi ureditev svojih odnosov z upravičenci, ki sodelujejo pri projektu, s sporazumom, ki med drugim vsebuje določbe, ki zagotavljajo dobro poslovodenje s sredstvi, dodeljenimi projektu, vključno z ureditvami o vračanju neupravičeno plačanih zneskov;

(b)	odgovoren je za zagotavljanje izvajanja celotnega projekta;

(c)	zagotavlja, da so bili izdatki, ki so jih prijavili upravičenci, ki sodelujejo pri projektu, izplačani za izvajanje projekta in se ujemajo z dejavnostmi, o katerih so se dogovorili ti upravičenci;

(d)	preveri, da so izdatke, ki so jih prijavili upravičenci, ki sodelujejo pri projektu, potrdili nadzorniki;

(e)	odgovoren je za prenos prispevka ESRR upravičencem, ki sodelujejo pri projektu.

2.   Vsak upravičenec, ki sodeluje pri projektu:

(a)	prevzame odgovornost za kakršno koli nepravilnost glede prijavljenih izdatkov;

(b)	obvesti državo članico, v kateri se nahaja, o svojem sodelovanju pri projektu v primeru, da ta država članica kot taka ne sodeluje pri zadevnem operativnem programu.

Člen 21

Posebni pogoji glede lokacije projekta

1.   V okviru čezmejnega sodelovanja in v ustrezno utemeljenih primerih lahko ESRR financira izdatke, ki so nastali pri izvajanju projektov ali delov projektov, do 20 % zneska svojega prispevka za zadevni operativni program na območjih NUTS ravni 3, ki so sosednja upravičenim območjem za ta program iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006 ali ki jih obkrožajo takšna sosednja območja. V izjemnih primerih, o katerih se dogovorijo Komisija in države članice, se ta fleksibilnost lahko razširi na območja NUTS ravni 2, na katerih se nahajajo območja iz člena 7(1) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

Na ravni projekta so lahko izdatki, ki so nastali pri partnerjih, ki se nahajajo zunaj področja programa, kakor je opredeljeno v prvem pododstavku, upravičeni, če bi projekt brez sodelovanja teh partnerjev le stežka dosegel svoje cilje.

2.   V okviru transnacionalnega sodelovanja in v ustrezno utemeljenih primerih lahko ESRR financira izdatke, ki so nastali pri partnerjih, ki se nahajajo zunaj področja in sodelujejo v projektih, do 20 % zneska svojega prispevka za operativni program, kadar takšni izdatki koristijo regijam na območju cilja sodelovanja.

3.   V okviru čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja lahko ESRR financira izdatke, ki so nastali pri izvajanju projektov ali delov projekta, na ozemlju držav izven Evropske skupnosti do 10 % zneska svojega prispevka zadevnemu operativnemu programu, kadar to koristi regijam Skupnosti.

4.   Države članice zagotovijo zakonitost in pravilnost teh izdatkov. Organ upravljanja potrdi izbiro projektov zunaj upravičenih območij iz odstavkov 1, 2 in 3.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 22

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje, vključno s celotno ali delno razveljavitvijo pomoči, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1783/1999 ali katerih koli drugih predpisov, ki urejajo to pomoč na dan 31. decembra 2006 in ki se posledično od takrat naprej uporablja za to pomoč ali zadevne projekte do njihovega zaključka.

2.   Zahtevki, predloženi na podlagi Uredbe (ES) št. 1783/1999, ostajajo veljavni.

Člen 23

Razveljavitev

1.   Brez poseganja v določbe iz člena 22 te uredbe, se Uredba (ES) št. 1783/1999 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2007.

2.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 24

Klavzula o pregledu

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2013 v skladu s postopkom, določenim v členu 162 Pogodbe.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 255, 14.10.2005, str. 91.

(2)  UL C 231, 20.9.2005, str. 19.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 12. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Glej stran 25 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3).

(6)  Glej stran 12 tega Uradnega lista.

(7)  Glej stran 79 tega Uradnega lista.

(8)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(9)  UL L 213, 13.8.1999, str. 1.

(10)  Glej stran 19 tega Uradnega lista.

---

31.7.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/12

---

UREDBA (ES) št. 1081/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. julija 2006

o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 148 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskemu socialnemu skladu in Kohezijskemu skladu (4) oblikuje okvir za ukrepe strukturnih skladov in Kohezijskega sklada in določa zlasti cilje, načela in pravila glede partnerstva, programiranja, vrednotenja in upravljanja. Zato je potrebno določiti poslanstvo Evropskega socialnega sklada („ESS“) glede na naloge, predpisane v členu 146 Pogodbe, in v smislu dejavnosti držav članic in Skupnosti, da bi razvile usklajeno strategijo za zaposlovanje, v skladu s členom 125 Pogodbe.

(2)	Določiti bi bilo treba posebna pravila glede vrste dejavnosti, ki se lahko financirajo iz ESS v okviru ciljev, določenih v Uredbi (ES) št. 1083/2006.

(3)	ESS bi moral krepiti ekonomsko in socialno kohezijo z izboljševanjem možnosti zaposlovanja v okviru nalog, ki so mu zaupane v členu 146 Pogodbe, in v okviru nalog, zaupanih Strukturnim skladom v členu 159 Pogodbe, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1083/2006.

(4)	To je toliko bolj pomembno v luči izzivov, ki jih prinašata širitev Unije in pojav gospodarske globalizacije. V povezavi s tem bi morala biti evropskemu socialnemu modelu in njegovi posodobitvi priznana njuna pomembnost.

(5)

Svet je v skladu s členoma 99 in 128 Pogodbe in z namenom preusmeritve Lizbonske strategije na rast in delovna mesta sprejel integrirani sveženj Širših smernic ekonomskih politik in Smernic zaposlovanja; v slednjih so določene prednostne naloge in cilji zaposlovanja. V zvezi s tem se je Evropski svet 22. in 23. marca 2005 v Bruslju zavzel za aktiviranje vseh ustreznih nacionalnih sredstev in sredstev Skupnosti vključno s kohezijsko politiko.

(6)

Na podlagi programa pobude Skupnosti EQUAL, so bile pridobljene nove izkušnje, še posebej glede povezovanja lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih ukrepov. Te izkušnje bi se morale vključiti v podporo ESS. Posebno pozornost je treba nameniti udeležbi ciljnih skupin, integraciji migrantov, vključno s tistimi, ki prosijo za azil; prepoznavanju političnih vprašanj in njihovemu postopnemu obravnavanju; inovacijam in poskusnim tehnikam; metodologijam za transnacionalno sodelovanje; vključevanju skupin, ki so izključene s trga dela; vplivu socialnih vprašanj na notranji trg ter dostopu do projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije, in njihovemu upravljanju.

(7)

ESS bi moral podpirati politike držav članic, ki so strogo usklajene s smernicami in priporočili v skladu z Evropsko strategijo zaposlovanja, in z ustreznimi cilji Skupnosti v zvezi s socialno vključenostjo, prepovedjo diskriminacije, spodbujanjem enakosti, izobraževanjem in usposabljanjem, da bi tako bolje prispeval k izvajanju ciljev, o katerih se je Evropski svet dogovoril v Lizboni 23. in 24. marca 2000 in v Göteborgu 15. in 16. junija 2001.

(8)	ESS bi si moral prizadevati tudi za odpravo s tem povezanih razsežnosti in posledic demografskih sprememb aktivnega prebivalstva Skupnosti, še posebno z vseživljenjskim poklicnim usposabljanjem.

(9)

Za lažje predvidevanje in obvladovanje sprememb ter za večjo gospodarsko rast, boljše možnosti zaposlovanja za oboje, ženske in moške ter za višjo kakovost in storilnost pri delu v okviru ciljev „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ in „konvergenca“ bi se morala pomoč ESS osredotočiti zlasti na povečevanje prilagodljivosti delavcev in podjetij z izboljšanjem človeškega kapitala, dostopa do zaposlitve in udeležbe na trgu dela, krepitev socialne vključenosti prikrajšanih ljudi, boj proti diskriminaciji, spodbujanje ekonomsko neaktivnih oseb, da ponovno vstopijo na trg dela, ter spodbujanje partnerstev za reforme.

(10)

Poleg teh prednostnih nalog je v regijah z najbolj omejenimi možnostmi in v državah članicah, v okviru cilja „konvergenca“ in z namenom povečati gospodarsko rast, možnosti zaposlovanja za oboje, ženske in moške ter kakovost in storilnost pri delu, treba povečati in izboljšati naložbe v človeški kapital ter izboljšati institucionalne, upravne in pravosodne zmogljivosti, zlasti za pripravo in izvedbo reform ter uveljavljanje pravnega reda EU.

(11)	Izbira posredovanja ESS v okviru teh prednostnih nalog bi morala biti prožna, da bi se bilo mogoče soočiti s posebnimi izzivi v vsaki državi članici, vrste prednostnih ukrepov, ki jih financira ESS, pa bi morale dopustiti stopnjo prožnosti, ki bi omogočala odgovor na te izzive.

(12)

Spodbujanje inovativnih transnacionalnih in medregionalnih dejavnosti je pomembna razsežnost, ki bi jo bilo treba vključiti v področje delovanja ESS. Države članice bi morale z namenom spodbujati sodelovanje načrtovati transnacionalne in medregionalne ukrepe s horizontalnim pristopom ali z zato namenjenimi prednostnimi osmi.

(13)	Pomembno je zagotoviti doslednost ukrepov ESS s politikami, določenimi v okviru Evropske strategije zaposlovanja, in osredotočiti podporo ESS na izvajanje smernic in priporočil te strategije.

(14)

Učinkovito in uspešno izvajanje ukrepov, ki jih podpira ESS, temelji na odgovornem upravljanju in partnerstvu med vsemi pomembnimi teritorialnimi in socialno-ekonomskimi udeleženci, zlasti pa med socialnimi partnerji in ostalimi interesnimi skupinami, vključno s tistimi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Socialni partnerji imajo osrednjo vlogo v širokem partnerstvu za spremembe, njihova zavezanost krepiti ekonomsko in socialno kohezijo z izboljšanjem možnosti zaposlovanja in delovnih mest pa je bistvenega pomena. V tem primeru, ko delodajalci in delojemalci kolektivno prispevajo k finančni podpori ukrepov ESS, bi bil ta finančni prispevek, čeprav zaseben izdatek, vključen za namene izračuna sofinanciranja ESS.

(15)

ESS bi moral podpirati ukrepe v skladu s smernicami in ustreznimi priporočili v okviru Evropske strategije zaposlovanja. Vendar pa bi spremembe smernic in priporočil zahtevale spremembo operativnega programa le, če država članica ali Komisija v dogovoru z državo članico menita, da mora operativni program upoštevati pomembne socialno-ekonomske spremembe ali bolj ali drugače upoštevati velike spremembe prednostnih nalog Skupnosti, nacionalnih ali regionalnih prednostnih nalog; ali glede vrednotenja; ali zaradi težav pri izvajanju.

(16)

Države članice in Komisija zagotovijo, da izvajanje prednostnih nalog, ki jih financira ESS v okviru ciljev „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, prispevajo k spodbujanju enakosti in odpravi neenakosti med ženskami in moškimi. Vključevanje načela enakosti med spoloma bi moralo biti povezano s posebnimi ukrepi za povečanje trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju.

(17)	ESS bi moral podpirati tudi tehnično pomoč, s posebnim poudarkom na spodbujanju vzajemnega učenja z izmenjavo izkušenj in širjenjem dobrih praks in poudarjanjem prispevka ESS k ciljem in prednostnim nalogam politike Skupnosti v zvezi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo.

(18)	Uredba (ES) št. 1083/2006 določa, da se razen nekaterih izjem, za katere so potrebne posebne določbe, pravila o upravičenosti izdatkov določijo na nacionalni ravni. Zato bi bilo treba za izjeme, povezane z ESS, določiti posebne določbe.

(19)	Za namene jasnosti bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) 1784/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 1999 o Evropskem socialnem skladu (5) —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje urejanja

1.   Ta uredba določa naloge Evropskega socialnega sklada („ESS“), področje izvajanja pomoči, posebne predpise ter vrste izdatkov, ki so upravičeni do pomoči.

2.   ESS ureja Uredba (ES) št. 1083/2006 in ta uredba.

Člen 2

Naloge

1.   ESS prispeva k prednostnim nalogam Skupnosti v zvezi s krepitvijo ekonomske in socialne kohezije, in sicer z izboljšanjem možnosti zaposlovanja in delovnih mest, s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti ter več in boljših delovnih mest. To počne s podporo politikam držav članic, katerih cilj je doseči polno zaposlenost ter kakovost in storilnost pri delu; spodbujanje socialne vključenosti, vključno z dostopom prikrajšanih ljudi do zaposlitve ter zmanjšanje nacionalnih, regionalnih in lokalnih razlik v zaposlovanju.

ESS še zlasti podpira ukrepe v skladu z ukrepi držav članic, oblikovanimi na podlagi smernic, sprejetih v okviru Evropske strategije zaposlovanja, kakor so vključene v integriranih smernicah za rast in delovna mesta, ter pripadajočih priporočil.

2.   Pri izvajanju nalog iz odstavka 1 ESS podpira prednostne naloge Skupnosti v zvezi s potrebo po krepitvi socialne kohezije, storilnosti in konkurenčnosti ter spodbujanju gospodarske rasti in trajnostnega razvoja. Pri tem ESS upošteva vse ustrezne prednostne naloge in cilje Skupnosti na področjih izobraževanja in usposabljanja s povečevanjem udeležbe ekonomsko neaktivnih oseb na trgu dela, bojem proti socialni izključenosti – še zlasti izključenosti prikrajšanih skupin, kot so invalidi – spodbujanjem enakosti med ženskami in moškimi ter prepovedjo diskriminacije.

Člen 3

Obseg pomoči

1.   V okviru cilja „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ ESS podpira ukrepe v državah članicah v okviru prednostnih nalog, ki so navedene spodaj:

(a)

povečevanje prilagodljivosti delavcev, podjetij in podjetnikov z namenom izboljšanja predvidevanja in učinkovitega obvladovanja gospodarskih sprememb, še zlasti s spodbujanjem: (i) vseživljenjskega učenja ter povečanja obsega investicij v človeške vire s strani podjetij, zlasti MSP, in delavcev z razvijanjem in izvajanjem sistemov in strategij, vključno z vajeništvi, ki zagotavljajo lažji dostop do usposabljanja zlasti nizko usposobljenim in starejšim delavcem, nadaljnjim razvojem kvalifikacij in usposobljenosti, razširjanjem znanj s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, e-učenja, okolju prijaznih tehnologij in upravljavskih veščin, in s spodbujanjem podjetništva in inovacij, ter z zagoni podjetij; (ii) oblikovanja in razširjanja inovativnih in bolj produktivnih oblik organizacije dela, vključno z boljšimi zdravstvenimi pogoji in varnostjo pri delu, prepoznavanjem prihodnjih zahtev glede poklicnih znanj in sposobnosti ter oblikovanjem posebnih storitev zaposlovanja, usposabljanja in podpore delavcem, vključno z iskanjem nadomestne zaposlitve, v okviru prestrukturiranja podjetji in sektorjev;

(b)

izboljšanje dostopa do zaposlitve iskalcem zaposlitve in neaktivnim osebam in njihova trajnostna vključitev na trg dela, preprečevanje brezposelnosti, še zlasti dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih, spodbujanje aktivnega staranja ter dolge delovne dobe in povečevanje udeležbe na trgu dela, zlasti s spodbujanjem: (i) posodabljanja in krepitve institucij trga dela, zlasti storitev zaposlovanja in drugih ustreznih pobud v okviru strategij Evropske unije in držav članic za polno zaposlenost; (ii) izvajanja aktivnih in preventivnih ukrepov za zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja potreb s posamičnimi akcijskimi načrti in osebnim svetovanjem, kot je usposabljanje po meri, iskanje zaposlitve, iskanje nadomestne zaposlitve in mobilnosti, samozaposlovanje in ustanavljanje podjetij – vključno z zadružnimi podjetji, pobudami za spodbudo udeležbe na trgu dela, prožnimi ukrepi, s katerimi se starejše delavce dlje obdrži med zaposlenimi, in ukrepi, s pomočjo katerih je lažje usklajevati delo in zasebno življenje, kot denimo lažje dostopno varstvo otrok in skrb za vzdrževane osebe; (iii) vključevanja v politike in posebnih ukrepov za izboljšanje dostopa do zaposlitve in povečanje obsega trajnostne udeležbe in napredka žensk v zaposlovanju ter za zmanjšanje razlik med spoloma na trgu delovne sile, vključno z odpravljanjem prvotnih posrednih in neposrednih vzrokov za različne plače med spoloma; (iv) posebnih ukrepov za povečanje sodelovanja migrantov v zaposlovanju in s tem krepitev njihove družbene integracije ter olajšanje geografske in poklicne mobilnosti delavcev ter vključitev čezmejnih trgov dela, tudi s pomočjo karierne orientacije, jezikovnega usposabljanja ter vrednotenjem usposobljenosti in pridobljenih spretnosti;

(c)

okrepitev socialne vključenosti prikrajšanih ljudi z namenom njihove trajnostne vključitve v zaposlitev in boj proti kakršni koli diskriminaciji na trgu dela, še zlasti s spodbujanjem: (i) možnosti vključevanja in ponovne zaposlitve prikrajšanih ljudi, kot so ljudje, ki so bili socialno izključeni, ljudje, ki so predčasno opustili šolanje, manjšine, invalidi in ljudje, ki skrbijo za vzdrževane osebe, s pomočjo zaposlitvenih ukrepov, tudi na področju socialnega gospodarstva, dostopa do poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter spremljevalnih ukrepov ter ustrezne podpore, storitev skupnosti in storitev oskrbe, ki izboljšujejo možnosti zaposlovanja; (ii) sprejemanja raznolikosti na delovnem mestu in boja proti diskriminaciji pri dostopu in napredovanju na trgu dela, tudi s pomočjo ozaveščanja, vključevanja lokalnih skupnosti in podjetij ter spodbujanja lokalnih pobud za zaposlovanje;

(d)

krepitev človeškega kapitala, zlasti s spodbujanjem: (i) oblikovanja in uvajanja reform v sisteme izobraževanja in usposabljanja z namenom izboljšanja zaposljivosti, povečanjem pomembnosti osnovnega in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja za trg dela in nenehnega nadgrajevanja znanja kadrov, ki usposabljajo, ob upoštevanju na inovacijah in znanju temelječega gospodarstva; (ii) mrežnih aktivnosti med visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in tehnološkimi centri ter podjetji;

(e)	spodbujanje partnerstev, paktov in pobud s pomočjo mrežnega povezovanja ustreznih interesnih skupin, kot so socialni partnerji in nevladne organizacije, na transnacionalni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni z namenom sprožitve reform na področju zaposlovanja in vključenosti na trg dela.

2.   V okviru cilja „konvergenca“ ESS podpira ukrepe v državah članicah v smislu prednostnih nalog, ki so navedene spodaj:

(a)

večanje obsega in izboljšanje naložb v človeški kapital, zlasti s spodbujanjem: (i) izvajanja reform v sistemih izobraževanja in usposabljanja, zlasti z namenom izboljšati odzivnosti ljudi za potrebe na znanju temelječe družbe in vseživljenjskega učenja; (ii) povečane udeležbe v izobraževanju in usposabljanju skozi celotno življenjsko dobo, tudi z ukrepi, katerih namen je zmanjšati obseg predčasnih opustitev šolanja in razlikovanja predmetov glede na spol, boljšega dostopa do osnovnega, poklicnega in višješolskega izobraževanja in usposabljanja ter njihove kakovosti; (iii) razvoja človeških virov na področju raziskav in inovacij, zlasti s pomočjo podiplomskih študijev in usposabljanja raziskovalcev;

(b)

krepitev institucionalne usposobljenosti in učinkovitosti javne uprave in javnih služb na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter, kjer je to ustrezno, socialnih partnerjev in nevladnih organizacij z ozirom na reforme, boljše reguliranosti in dobrega upravljanja, posebno na gospodarskem področju, na področju zaposlovanja, izobraževanja, na socialnem, okoljskem in pravosodnem področju, zlasti s spodbujanjem: (i) mehanizmov za izboljšanje oblikovanja dobrih političnih strategij in programov, spremljanja in vrednotenja, vključno s študijami, statističnimi analizami in strokovnimi nasveti, podporo medresorskemu usklajevanju in dialogu med zadevnimi javnimi in zasebnimi telesi; (ii) krepitev zmogljivosti za izvajanje politik in programov na ustreznih področjih, vključno z izvrševanjem zakonodaje, zlasti z nenehnim usposabljanjem vodstvenega osebja in kadrov ter posebne podpore ključnim storitvam, inšpektoratom in socialno ekonomskim udeležencem, vključno s socialnimi in okoljskimi partnerji, zadevnimi nevladnimi organizacijami ter reprezentativnimi poklicnimi organizacijami.

3.   V okviru prednostnih nalog iz odstavka 1 in 2 se države članice lahko osredotočijo na tiste, ki so najustreznejše za soočanje z njihovimi specifičnimi izzivi.

4.   ESS lahko podpira ukrepe iz člena 3(2) te uredbe na vsem ozemlju držav članic, ki so v okviru Kohezijskega sklada upravičene do pomoči ali prehodne pomoči, kakor je opredeljeno v členu 5(2) in členu 8(3) Uredbe (ES) št. 1083/2006.

5.   Pri izvajanju ciljev in prednostnih nalog iz odstavkov 1 in 2, ESS podpira spodbujanje in vključevanje inovativnih dejavnosti v državah članicah.

6.   ESS podpira tudi transnacionalne in medregionalne ukrepe, zlasti z izmenjavo informacij, izkušenj, rezultatov in dobrih praks ter z oblikovanjem komplementarnih pristopov in usklajenih ali skupnih ukrepov.

7.   Z odstopanjem od člena 34(2) Uredbe (ES) št. 1083/2006 bo financiranje ukrepov v okviru prednostnih nalog socialne vključenosti iz odstavka 1(c)(i) tega člena in s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (6) lahko povišano do 15 % zadevne prednostne osi.

Člen 4

Skladnost in osredotočenost pomoči

1.   Države članice zagotovijo, da so ukrepi, ki jih podpira ESS, dosledni ter da prispevajo k ukrepom, sprejetim v okviru Evropske strategije zaposlovanja. Zlasti zagotovijo, da strategija, določena v nacionalnem strateškem referenčnem okviru, in ukrepi iz operativnih programov, spodbujajo prednostne naloge in cilje strategije v vsaki državi članici v okviru nacionalnih programov reform in nacionalnih akcijskih načrtov za socialno vključevanje.

Države članice podporo osredotočijo tudi, kjer ESS lahko prispeva k politikam, na izvajanje relevantnih priporočil za zaposlovanje, sprejetih v skladu s členom 128(4) Pogodbe in relevantnih ciljev Skupnosti v zvezi z zaposlovanjem na področju socialne vključenosti, izobraževanja in usposabljanja. Države članice to storijo v stabilnem okolju za programiranje.

2.   V okviru operativnih programov so viri usmerjeni na najpomembnejše potrebe in osredotočeni na tista področja politike, na katerih ima lahko podpora ESS pomemben učinek na doseganje ciljev programa. Da bi bila podpora ESS čimbolj učinkovita, operativni programi, kjer je to primerno, upoštevajo zlasti regije in kraje, ki se soočajo z najresnejšimi težavami, kot so ogrožena mestna območja in najbolj oddaljene regije, nazadujoča podeželska ter od ribištva odvisna območja ter tista, ki so jih še posebej neugodno prizadele selitve podjetij.

3.   Po potrebi bo v nacionalna poročila držav članic v okviru odprte metode koordinacije socialne varnosti in socialne vključenosti vključeno strnjeno poglavje o prispevku ESS k spodbujanju vidikov socialne vključenosti, ki so pomembni za trg dela.

4.   Kazalci, vključeni v operativne programe, ki jih sofinancira ESS, so strateške narave, omejenega števila in odražajo tiste, ki se uporabijo pri izvajanju Evropske strategije zaposlovanja in v okviru ustreznih ciljev Skupnosti na področjih socialne vključenosti ter izobraževanja in usposabljanja.

5.   Vrednotenja, opravljena glede ukrepov ESS, ocenijo tudi prispevek ukrepov, ki jih podpira ESS, k izvajanju Evropske strategije zaposlovanja in k ciljem Skupnosti na področjih socialne vključenosti, prepovedi diskriminacije, enakosti med ženskami in moškimi ter izobraževanja in usposabljanja v zadevni državi članici.

Člen 5

Dobro upravljanje in partnerstvo

1.   ESS spodbuja dobro upravljanje in partnerstvo. Njegova podpora se oblikuje in izvaja na ustrezni teritorialni ravni z upoštevanjem nacionalne, regionalne in lokalne ravni v skladu z institucionalno ureditvijo vsake posamezne države članice.

2.   Pri pripravi, izvajanju in spremljanju podpore ESS države članice zagotovijo vključenost socialnih partnerjev in ustrezno posvetovanje in sodelovanje drugih interesnih skupin na primerni teritorialni ravni.

3.   Organ upravljanja vsakega operativnega programa spodbuja ustrezno udeležbo socialnih partnerjev v ukrepih, ki se financirajo v skladu s členom 3.

V okviru cilja „konvergenca“ se ustrezni znesek sredstev ESS dodeli krepitvi zmogljivosti, ki vključuje usposabljanje, ukrepe mrežnega povezovanja, krepitev socialnega dialoga in dejavnostim, ki jih skupaj izvajajo socialni partnerji, zlasti glede prilagodljivosti delavcev in podjetij, kot je navedeno v členu 3(1)(a).

4.   Organi upravljanja vsakega operativnega programa spodbujajo ustrezno udeležbo in možnost dostopa nevladnih organizacij do aktivnosti, ki se podpirajo, zlasti na področju socialne vključenosti, enakosti spolov in enakih možnosti.

Člen 6

Enakost spolov in enake možnosti

Države članice zagotovijo, da operativni programi vključujejo opis načina, kako se spodbuja enakost spolov in enake možnosti pri pripravi, izvajanju in spremljanju ter pri vrednotenju operativnih programov. Države članice spodbujajo uravnoteženo udeležbo žensk in moških pri vodenju in izvajanju operativnih programov na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, kot je to ustrezno.

Člen 7

Inovacije

V okviru vsakega operativnega programa se posebna pozornost posveti pospeševanju in vključevanju dejavnosti na področju inovacij. Organ upravljanja izbere področja financiranja inovacij v okviru partnerstva in določi primerne načine za izvedbo. O izbranih področjih obvesti nadzorni odbor iz člena 63 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

Člen 8

Transnacionalne in medregionalne dejavnosti

1.   Kjer države članice podpirajo ukrepe v korist transnacionalnih in/ali medregionalnih dejavnosti iz člena 3(6) te uredbe kot posebne prednostne osi v okviru operativnega programa, se lahko prispevek ESS na ravni prednostne osi poveča za 10 %. Ta povečan prispevek ne bo vključen v izračun zgornjih mej iz člena 53 Uredbe (ES) št. 1083/2006.

2.   Države članice po potrebi s pomočjo Komisije zagotovijo, da ESS ne podpira posebnih projektov, ki jih sočasno podpirajo drugi transnacionalni programi Skupnosti, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja.

Člen 9

Tehnična pomoč

Komisija pospešuje zlasti izmenjavo izkušenj, dejavnosti za povečanje ozaveščenosti, seminarje, mrežno povezovanje in medsebojne preglede za prepoznavanje in razširjanje dobrih praks ter spodbuja vzajemno učenje ter transnacionalno in medregionalno sodelovanje z namenom razširiti obseg politike in prispevka ESS k ciljem Skupnosti v povezavi z zaposlovanjem in socialno vključenostjo.

Člen 10

Poročila

Letna in končna poročila o izvajanju iz člena 67 Uredbe (ES) št. 1083/2006 vsebujejo, kjer je to primerno, strnjeno poročilo o izvajanju:

(a)	ukrepov v zvezi z vključevanjem načela enakosti spolov in kakršnih koli ukrepov v zvezi z načelom enakosti spolov;

(b)	ukrepov za povečanje sodelovanja migrantov pri zaposlovanju in s tem krepitev njihove družbene integracije;

(c)	ukrepov za krepitev vključevanja v zaposlitev in s tem izboljšanja socialne vključenosti manjšin;

(d)	ukrepov za krepitev vključevanja v zaposlovanje in socialno vključenost drugih prikrajšanih skupin, vključno z invalidi;

(e)	inovativnih dejavnosti, vključno s predstavitvijo programov, njihovih rezultatov ter njihovega razširjanja in uveljavljanja;

(f)	transnacionalnih in/ali medregionalnih ukrepov.

Člen 11

Upravičenost izdatkov

1.   ESS zagotovi podporo za upravičene izdatke, ki lahko ne glede na člen 53(1)(b) Uredbe (ES) št. 1083/2006 vključuje kakršna koli finančna sredstva, ki jih skupaj zberejo delodajalci in delavci. Pomoč je v obliki individualnih ali globalnih nepovratnih sredstev, povratnih sredstev, znižanja obresti za posojila, mikrokreditov, jamstvenih skladov ter nakupa proizvodov in storitev v skladu s pravili o javnih naročilih.

2.   Naslednji izdatki niso upravičeni do prispevka iz ESS:

(a)	povratni davek na dodano vrednost;

(b)	obresti na dolgove;

(c)	nakup pohištva, opreme, vozil, infrastrukture, nepremičnin in zemljišč.

3.   Naslednji stroški se štejejo za izdatke, upravičene do prispevka iz ESS, kot je opredeljen v odstavku 1, če so nastali v skladu z nacionalnimi pravili, vključno z računovodskimi pravili, ter pod posebnimi pogoji, navedenimi spodaj:

(a)	prejemki ali plače, ki jih udeležencem v projektu izplačajo tretje osebe in ki se odobrijo upravičencu;

(b)	v primeru posojil, posredni stroški, navedeni na podlagi pavšala, do 20 % neposrednih stroškov projekta;

(c)	stroški amortizacije sredstev, ki se amortizirajo, navedeni v odstavku 2(c), dodeljeni izključno za čas trajanja projekta, če pri pridobitvi teh sredstev niso bila uporabljena javna sredstva.

4.   Pravila glede upravičenosti do podpore iz člena 7 Uredbe (ES) št. 1080/2006, se uporabijo za ukrepe, ki jih sofinancira ESS in ki spadajo v področje uporabe člena 3 navedene uredbe.

Člen 12

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljnje izvajanje ali spreminjanje, vključno s celotno ali delno razveljavitvijo pomoči, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1784/1999 ali katerih koli drugih predpisov, ki urejajo to pomoč na dan 31. decembra 2006 in ki se posledično od takrat naprej uporablja za to pomoč ali zadevne projekte do njihovega zaključka.

2.   Zahtevki, predloženi v okviru Uredbe (EGS) št. 1784/1999, ostajajo veljavni.

Člen 13

Razveljavitev

1.   Brez poseganja v določbe iz člena 12 te uredbe se Uredba (ES) št. 1784/1999 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2007.

2.   Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 14

Klavzula o pregledu

Evropski parlament in Svet to uredbo pregledata do 31. decembra 2013 v skladu s postopkom, določenim v členu 148 Pogodbe.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 234, 22.9.2005, str. 27.

(2)  UL C 164, 5.7.2005, str. 48.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 12. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Glej stran 25 tega Uradnega lista.

(5)  UL L 213, 13.8.1999, str. 5.

(6)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

---

31.7.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/19

---

UREDBA (ES) št. 1082/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 5. julija 2006

o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 159 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Tretji pododstavek člena 159 Pogodbe predvideva sprejetje posebnih ukrepov, izven okvira Skladov iz prvega pododstavka navedenega člena, z namenom, da se doseže cilj socialne in ekonomske kohezije, predviden v Pogodbi. Usklajen razvoj celotnega ozemlja Skupnosti in večja gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija zahtevata okrepitev teritorialnega sodelovanja. Zato je primerno sprejeti ukrepe, potrebne za izboljšanje izvedbenih pogojev za ukrepe teritorialnega sodelovanja.

(2)	Potrebni so ukrepi za zmanjšanje pomembnih težav, na katere so pri izvajanju in upravljanju ukrepov teritorialnega sodelovanja v okviru različnih nacionalnih zakonodaj in postopkov naletele države članice ter zlasti regionalni in lokalni organi.

(3)	Ob upoštevanju zlasti povečanja števila zemeljskih in morskih mej Skupnosti po širitvi je treba pospešiti krepitev teritorialnega sodelovanja v Skupnosti.

(4)	Obstoječi instrumenti, kot npr. Evropsko gospodarsko interesno združenje, so se izkazali kot slabo prilagojeni za organizacijo strukturiranega sodelovanja v okviru pobude INTERREG v programskem obdobju 2000-2006.

(5)	Pravni red Sveta Evrope zagotavlja različne možnosti in okvire, znotraj katerih lahko regionalni in lokalni organi sodelujejo prek mej. Ta instrument ni namenjen izogibanju tem okvirom niti ne določa niza posebnih skupnih pravil, ki bi enotno urejali vse take ureditve po Skupnosti.

(6)	Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (4) povečuje sredstva za podporo evropskemu teritorialnemu sodelovanju.

(7)	Prav tako je treba poenostaviti in nadaljevati izvajanje ukrepov teritorialnega sodelovanja brez finančne pomoči Skupnosti.

(8)

Za odpravo ovir, ki otežujejo teritorialno sodelovanje, je treba zasnovati instrument sodelovanja na ravni Skupnosti za ustanovitev združenj za sodelovanje na ozemlju Skupnosti, ki so pravne osebe in se imenujejo „evropska združenja za teritorialno sodelovanje“ (EZTS). Pridružitev EZTS bi morala biti neobvezna.

(9)	Primerno je, da ima EZTS pristojnost da deluje v imenu svojih članov, zlasti lokalnih in regionalnih organov, ki ga sestavljajo.

(10)	Naloge in pristojnosti vsakega EZTS morajo biti opredeljene v konvenciji.

(11)

EZTS bi morali biti sposobni delovati bodisi za izvajanje programov ali projektov teritorialnega sodelovanja, ki jih sofinancira Skupnost, zlasti v okviru strukturnih skladov v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006 in Uredbo (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (5), bodisi za izvajanje ukrepov teritorialnega sodelovanja, nastalih zgolj na pobudo držav članic ter njihovih regionalnih in lokalnih organov, z ali brez finančnega prispevka Skupnosti.

(12)	Treba bi bilo določiti, da ustanovitev EZTS ne vpliva na finančno odgovornost regionalnih in lokalnih organov ter držav članic glede upravljanja sredstev Skupnosti in nacionalnih sredstev.

(13)	Treba bi bilo določiti, da pristojnosti, ki jih lokalni in regionalni organi izvajajo kot javni organi, zlasti policijske in zakonodajne pristojnosti, ne smejo biti predmet konvencije.

(14)	EZTS morajo oblikovati svoj statut in upravljavske organe, pa tudi predpise o proračunu in izvajanju finančne odgovornosti.

(15)

Pogoji za teritorialno sodelovanje se oblikujejo v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za dosego njenih ciljev, s tem da ustanovitev EZTS ni obvezna, v skladu z ustavnim sistemom vsake države članice.

(16)

Tretji pododstavek člena 159 Pogodbe ne dopušča vključitve subjektov iz tretjih držav v zakonodajo, ki temelji na tej določbi. Sprejetje ukrepa Skupnosti, ki omogoča oblikovanje EZTS, pa ne sme izključevati možnosti sodelovanja subjektov iz tretjih držav v EZTS, nastalih v skladu s to uredbo, če zakonodaja tretje države ali dogovori med državami članicami in tretjimi državami to dopuščajo —

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Narava EZTS

1.   Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, v nadaljevanju „EZTS“, se lahko ustanovi na ozemlju Skupnosti, pod pogoji in v skladu z načini, predvidenimi v tej uredbi.

2.   Cilj EZTS je poenostaviti in pospeševati čezmejno, transnacionalno in/ali medregionalno sodelovanje, v nadaljevanju „teritorialno sodelovanje“, med svojimi člani iz člena 3(1), njegov glavni namen pa je krepitev ekonomske in socialne kohezije.

3.   EZTS ima pravno osebnost.

4.   EZTS ima v vsaki državi članici kar najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja te države članice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ter z njimi razpolaga, zaposluje osebje ter je lahko stranka v pravnih postopkih.

Člen 2

Uporabna zakonodaja

1.   EZTS urejajo:

(a)	ta uredba;

(b)	v primerih, ko ta uredba to izrecno dovoljuje, določbe konvencije in statuta iz členov 8 in 9;

(c)	v primeru zadev, ki jih ta uredba ne ureja oziroma jih ureja le delno, zakonodaja države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Kadar je v skladu s pravom Skupnosti ali mednarodnim zasebnim pravom treba izbrati zakonodajo, ki ureja delovanje EZTS, se EZTS obravnava kot subjekt države članice, v kateri ima registrirani sedež.

2.   Če država članica obsega več ozemeljskih enot, ki imajo svoja lastna pravila glede prava, ki se uporabi, sklicevanje na uporabno zakonodajo iz odstavka 1(c) vključuje zakonodajo teh enot in upošteva ustavno strukturo zadevne države članice.

Člen 3

Sestava EZTS

1.   EZTS sestavljajo člani, ki v okviru omejitev svojih pristojnosti na podlagi nacionalne zakonodaje pripadajo eni ali več naslednjih kategorij:

(a)	države članice;

(b)	regionalni organi;

(c)	lokalni organi;

(d)	osebe javnega prava v smislu drugega pododstavka člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (6).

Zveze, v katere so vključena telesa, ki pripadajo eni ali več teh kategorij, so prav tako lahko članice.

2.   EZTS sestavljajo člani, ki se nahajajo na ozemlju najmanj dveh držav članic.

Člen 4

Ustanovitev EZTS

1.   Odločitev o ustanovitvi EZTS se sprejme na pobudo njegovih bodočih članov.

2.   Vsak bodoči član:

(a)	uradno obvesti državo članico, po zakonodaji katere je bil ustanovljen, o namenu sodelovanja v EZTS; in

(b)	tej državi članici pošlje izvod predlagane konvencije in statuta iz členov 8 in 9.

3.   Po uradnem obvestilu v skladu z odstavkom 2 s strani bodočega člana zadevna država članica ob upoštevanju svoje ustavne strukture odobri sodelovanje bodočega člana v EZTS, razen če meni, da takšno sodelovanje ni v skladu s to uredbo ali nacionalno zakonodajo, vključno s pristojnostmi in dolžnostmi bodočega člana, ali da takšno sodelovanje ni utemeljeno z razlogi javnega interesa ali javne politike te države članice. V takšnem primeru država članica predloži izjavo z navedbo razlogov, zaradi katerih ne more dati odobritve.

Država članica odločitev praviloma sprejme v obdobju treh mesecev od dneva prejema sprejemljive vloge v skladu z odstavkom 2.

Pri odločanju o sodelovanju bodočega člana v EZTS lahko države članice uporabijo nacionalne predpise.

4.   Države članice imenujejo pristojne organe, ki prejemajo uradna obvestila, kakor je določeno v odstavku 2.

5.   Člani se dogovorijo o konvenciji iz člena 8 in statutu iz člena 9 ter zagotovijo doslednost z odobritvijo držav članic v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.   Vsako spremembo konvencije in vsako bistveno spremembo statuta odobrijo države članice v skladu s postopkom, določenim v tem členu. Bistvene spremembe statuta so tiste, ki neposredno ali posredno vključujejo spremembo konvencije.

Člen 5

Pridobitev pravne osebnosti in objava v Uradnem listu

1.   Statut iz člena 9 in njegove kasnejše spremembe se registrirajo in/ali objavijo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež. EZTS pridobi status pravne osebe na dan registracije ali objave, kar se zgodi prej. Člani obvestijo zadevne države članice in Odbor regij o konvenciji ter registraciji in/ali objavi statuta.

2.   EZTS zagotovi, da se v desetih delovnih dneh od dneva registracije in/ali objave statuta Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti pošlje prošnja za objavo obvestila o ustanovitvi EZTS v Uradnem listu Evropske unije s podatki o imenu, ciljih, članih ter registriranem sedežu.

Člen 6

Nadzor upravljanja javnih sredstev

1.   Nadzor upravljanja javnih sredstev v okviru EZTS organizirajo pristojni organi države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež. Država članica, v kateri ima EZTS registrirani sedež, pred odobritvijo sodelovanja v EZTS na podlagi člena 4 imenuje organ, pristojen za to nalogo.

2.   Organi države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež, uredijo vse potrebno, da bodo ustrezni organi zadevnih drugih držav članic izvajali nadzor na svojem ozemlju glede tistih ukrepov EZTS, ki se izvajajo v teh državah članicah, in izmenjali vse potrebne informacije, kadar tako določa nacionalna zakonodaja zadevnih drugih držav članic.

3.   Ves nadzor se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

4.   Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 se za naloge EZTS, navedene v prvem ali drugem pododstavku člena 7(3), ki zajemajo dejavnosti, sofinancirane s strani Skupnosti, uporablja ustrezna zakonodaja v zvezi z nadzorom teh sredstev.

5.   Država članica, v kateri ima EZTS registrirani sedež, obvesti druge zadevne države članice o kakršnih koli težavah, ki se pojavijo med nadzorom.

Člen 7

Naloge

1.   EZTS opravlja naloge, ki mu jih v skladu s to uredbo dodelijo njegovi člani. Njegove naloge se opredelijo v konvenciji, o kateri se dogovorijo člani v skladu s členoma 4 in 8.

2.   EZTS deluje v okviru nalog, ki so mu bile dodeljene, le-te pa so omejene na poenostavitev in pospeševanje teritorialnega sodelovanja za krepitev gospodarske in socialne kohezije ter jih določijo njegovi člani na podlagi dejstva, da so vse naloge v okviru pristojnosti vsakega člana v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo.

3.   Natančneje so naloge EZTS omejene predvsem na izvajanje programov teritorialnega sodelovanja ali projektov, ki jih sofinancira Skupnost v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in/ali Kohezijskega sklada.

EZTS lahko izvajajo druge posebne ukrepe teritorialnega sodelovanja med svojimi člani in v okviru cilja iz člena 1(2), z ali brez finančnega prispevka Skupnosti.

Države članice lahko omejijo naloge, ki jih EZTS lahko izvajajo brez finančnega prispevka Skupnosti. Vendar te naloge vključujejo vsaj dejavnosti sodelovanja, navedene v členu 6 Uredbe (ES) št. 1080/2006.

4.   Naloge, ki jih EZTS dodelijo njegovi člani, ne vključujejo izvajanja pooblastil na podlagi javnega prava ali dolžnosti, katerih cilj je varovanje splošnih interesov države ali drugih javnih organov, npr. policijskih in regulativnih pooblastil, pravosodja in zunanje politike.

5.   Člani EZTS lahko soglasno odločijo o pooblastitvi enega od članov za izvrševanje svojih nalog.

Člen 8

Konvencija

1.   EZTS ureja konvencija, ki jo soglasno sklenejo njegovi člani v skladu s členom 4.

2.   Konvencija opredeli:

(a)	naziv EZTS in njegov registrirani sedež, ki se nahaja v državi članici, v kateri je v skladu z njeno zakonodajo ustanovljen vsaj en član;

(b)	obseg ozemlja, na katerem lahko EZTS izvršuje naloge;

(c)	posebni cilj in naloge EZTS, njegovo trajanje in pogoji za prenehanje delovanja;

(d)	seznam članov EZTS;

(e)	zakonodajo, ki se uporablja pri razlagi in izvrševanju konvencije, in sicer je to zakonodaja države članice, v kateri ima EZTS svoj registrirani sedež;

(f)	ustrezno ureditev vzajemnega priznavanja, vključno za namene finančnega nadzora; in

(g)	postopke za spremembo konvencije, ki spoštujejo obveznosti, določene v členih 4 in 5.

Člen 9

Statut

1.   Statut EZTS sprejmejo člani soglasno na podlagi konvencije.

2.   V statutu EZTS so navedene najmanj vse določbe konvencije ter:

(a)	operativne določbe upravljavskih organov EZTS in njihove pristojnosti ter število predstavnikov članov v zadevnih upravljavskih organih;

(b)	postopki odločanja v okviru EZTS;

(c)	delovni jezik ali jeziki;

(d)	ureditev delovanja, zlasti glede upravljanja osebja, postopkov zaposlovanja in vrste pogodb z osebjem;

(e)	ureditev finančnih prispevkov članov in veljavnih računovodskih in proračunskih pravil, vključno s pravili o finančnih vprašanjih, vsakega posameznega člana v razmerju do EZTS;

(f)	ureditev odgovornosti članov v skladu s členom 12(2);

(g)	organi, pristojni za imenovanje neodvisne zunanje revizije; in

(h)	postopki za spremembo statuta, ki spoštujejo obveznosti, določene v členih 4 in 5.

Člen 10

Organizacija EZTS

1.   EZTS ima vsaj naslednja upravljavska organa:

(a)	skupščino, ki jo sestavljajo predstavniki njegovih članov;

(b)	direktorja, ki predstavlja EZTS in nastopa v njegovem imenu.

2.   Statut lahko predvidi dodatne upravljavske organe z jasno opredeljenimi pristojnostmi.

3.   EZTS je odgovorno za dejanja svojih upravljavskih organov nasproti tretjim osebam, tudi če se takšna dejanja ne uvrščajo med naloge EZTS.

Člen 11

Proračun

1.   EZTS oblikuje letni proračun, ki ga sprejme skupščina ter vsebuje zlasti del o tekočih stroških in po potrebi operativni del.

2.   Priprava letnih izkazov, vključno po potrebi s spremljajočim letnim poročilom, ter revizija in objava teh izkazov se urejajo v skladu s členom 2(1)(c).

Člen 12

Likvidacija, plačilna nesposobnost, ustavitev plačil in odgovornost

1.   V zvezi z likvidacijo, plačilno nesposobnostjo, ustavitvijo plačil in podobnimi postopki EZTS ureja zakonodaja države članice, v kateri ima registrirani sedež, razen če odstavka 2 in 3 ne določata drugače.

2.   EZTS je odgovorno za svoje dolgove kakršne koli vrste.

V kolikor so sredstva EZTS nezadostna za izpolnitev njegovih obveznosti, njegovi člani nosijo odgovornost za dolgove EZTS kakršne koli narave, s tem da je delež vsakega člana določen v sorazmerju z njegovim prispevkom, razen če nacionalna zakonodaja, v skladu s katero je član ustanovljen, izključuje ali omejuje odgovornost tega člana. Podrobnosti prispevka se določijo v statutu.

Če ima vsaj en član EZTS zaradi nacionalne zakonodaje, v skladu s katero je ustanovljen, omejeno odgovornost, lahko tudi drugi člani v statutu omejijo svojo odgovornost.

Člani se v statutu lahko zavežejo, da bodo po prenehanju članstva v tem EZTS odgovorni za obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti EZTS med njihovim članstvom.

Ime EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, mora vsebovati besedo „omejeno“.

Objava konvencije, statuta in računov EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, je vsaj enakovreden tistemu, ki se zahteva za drugo vrsto pravne osebe, katere člani imajo omejeno odgovornost, ustanovljene v skladu z zakonodajo države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Država članica lahko na svojem ozemlju prepove registracijo EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost.

3.   Brez poseganja v finančno odgovornost držav članic v zvezi z vsakim prispevkom iz strukturnih skladov in/ali Kohezijskega sklada, danih EZTS, ta uredba državam članicam ne nalaga nobene finančne odgovornosti v razmerju do EZTS, v katerega niso včlanjene.

Člen 13

Javni interes

Če EZTS izvaja dejavnost, ki je v nasprotju z določbami držav članic o javni politiki, javni varnosti, javnem zdravju ali javni morali ali v nasprotju z javnim interesom države članice, lahko pristojno telo te države članice prepove to dejavnost na svojem ozemlju ali zahteva, da tisti člani, ki so bili ustanovljeni v skladu z njeno zakonodajo, izstopijo iz EZTS, razen če EZTS preneha z zadevno dejavnostjo.

Takšne prepovedi ne smejo biti sredstvo samovoljnega ali prikritega omejevanja teritorialnega sodelovanja med člani EZTS. Sodni organ lahko preuči odločitev tega pristojnega telesa.

Člen 14

Prenehanje delovanja

1.   Ne glede na določbe o prenehanju delovanja iz konvencije pristojno sodišče ali drug organ države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež, na zahtevo katerega koli pristojnega organa z zakonitim interesom odredi prenehanje EZTS, če ugotovi, da ta ne spoštuje več zahtev iz člena 1(2) ali 7, zlasti če EZTS ne deluje v skladu z nalogami iz člena 7. Pristojno sodišče ali organ obvesti vse države članice, v skladu z zakonodajo katerih so bili člani ustanovljeni, o vsaki zahtevi za prenehanje EZTS.

2.   Pristojno sodišče ali organ lahko EZTS dovoli, da v določenem roku odpravi nepravilnosti. Če EZTS tega v dovoljenem roku ne stori, pristojno sodišče ali organ odredi prenehanje EZTS.

Člen 15

Pristojnosti

1.   Tretje osebe, ki menijo, da jim je bila z dejanji ali opustitvami dejanj EZTS storjena krivica, so upravičene do uveljavitve svojih zahtevkov s sodnim postopkom.

2.   Za spore, ki vključujejo EZTS, se uporablja zakonodaja Skupnosti o sodni pristojnosti, razen če ni s to uredbo določeno drugače. Za primere, ki niso predvideni s to zakonodajo Skupnosti, so sodišča, pristojna za reševanje sporov, sodišča države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Sodišča, pristojna za reševanje sporov iz člena 4(3) ali (6) ali iz člena 13, so sodišča države članice, katere odločitev se izpodbija.

3.   Nobena od določb te uredbe državljanom ne odvzema pravice do uveljavljanja njihovih nacionalnih ustavnih pravic do pritožbe zoper javna telesa, ki so člani EZTS, v zvezi z:

(a)	upravnimi odločitvami glede dejavnosti, ki jih izvaja EZTS;

(b)	dostopom do storitev v njihovem jeziku; in

(c)	dostopom do informacij.

V teh primerih so pristojna sodišča tiste države članice, katere ustava dovoljuje pravico do pritožbe.

Člen 16

Končne določbe

1.   Države članice sprejmejo takšne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Če se to zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, lahko ta država članica sestavi izčrpen seznam nalog, ki jih člani EZTS v smislu člena 3(1), ustanovljeni v skladu z njeno zakonodajo, že imajo, kolikor to zadeva ozemeljsko sodelovanje znotraj te države članice.

Država članica obvesti Komisijo in druge države članice o vseh določbah, sprejetih na podlagi tega člena.

2.   Države članice lahko predvidijo plačilo pristojbin v zvezi z registracijo konvencije in statuta. Takšne pristojbine ne smejo preseči s tem povezanih upravnih stroškov.

Člen 17

Poročilo in klavzula o pregledu

Komisija do 1. avgusta 2011 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabi te uredbe in po potrebi predloge za spremembe.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2007, z izjemo člena 16, ki se uporablja od 1. avgusta 2006.

---

(1)  UL C 255, 14.10.2005, str. 76.

(2)  UL C 71, 22.3.2005, str. 46.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 12. junija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  Glej stran 25 tega Uradnega lista.

(5)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(6)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28).

---

31.7.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 210/25

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1083/2006

z dne 11. julija 2006

o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999

SVET EVROPSKE UNIJE JE —

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 161 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju privolitve Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (3),

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča (4),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 158 Pogodbe določa, da si Skupnost z namenom krepitve ekonomske in socialne kohezije prizadeva zmanjšati neskladje med stopnjami razvitosti različnih regij in zaostalost najmanj razvitih regij ali otokov, vključno s podeželjem. Člen 159 Pogodbe določa, da se ta ukrep podpira preko Strukturnih skladov, Evropske investicijske banke (EIB) in drugih obstoječih finančnih instrumentov.

(2)	Kohezijska politika bi morala prispevati k povečevanju rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, z vključevanjem prednostnih nalog Skupnosti za trajnostni razvoj, kakor so bile opredeljene na Evropskem svetu v Lizboni 23. in 24. marca 2000 in Evropskem svetu v Götebourgu 15. in 16. junija 2001.

(3)	Gospodarska, socialna in teritorialna neskladja na nacionalni in regionalni ravni so se v razširjeni Evropski uniji povečala. Zato je treba po vsej Skupnosti okrepiti ukrepe za večjo konvergenco, konkurenčnost in zaposlovanje.

(4)	Povečanje števila kopenskih in morskih meja Skupnosti ter njenega ozemlja pomeni, da bi bilo treba povečati dodano vrednost čezmejnega, transnacionalnega in medregionalnega sodelovanja v Skupnosti.

(5)	Kohezijski sklad bi bilo treba vključiti v programiranje strukturne pomoči z namenom večje skladnosti intervencij raznih skladov.

(6)

Treba bi bilo določiti vlogo različnih instrumentov posredovanja pomoči za razvoj podeželja, in sicer Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5), za sektor za ribištvo, in sicer Evropskega sklada za ribištvo (ESR). Te instrumente bi bilo treba vključiti med instrumente skupne kmetijske in skupne ribiške politike in jih koordinati z instrumenti kohezijske politike.

(7)	Skladi, ki posredujejo pomoč po kohezijski politiki, so torej omejeni na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad. Treba je določiti pravila za vsak sklad v skladu s členi 148, 161 in 162 Pogodbe.

(8)

Po členu 55 Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (6) Svet na podlagi predloga Komisije najkasneje do 31. decembra 2006 pregleda to uredbo. Za izvedbo reforme skladov, ki jo predlaga ta uredba, bi bilo treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 1260/99.

(9)

Da bi povečali dodano vrednost kohezijske politike Skupnosti, bi bilo treba ukrepe Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada osredotočiti in poenostaviti ter skladno s tem ponovno opredeliti cilje iz Uredbe (ES) št. 1260/1999 v smislu prizadevanj za konvergenco med državami članicami in regijami, regionalno konkurenčnost in zaposlovanje ter evropsko teritorialno sodelovanje.

(10)	Znotraj teh treh ciljev bi bilo treba na ustrezen način upoštevati gospodarske in socialne ter teritorialne značilnosti.

(11)	Najbolj oddaljene regije bi morale biti upravičene do posebnih ukrepov in dodatnega financiranja, da se izravnajo omejitve, ki so posledica dejavnikov iz člena 299(2) Pogodbe.

(12)

Problemi dostopnosti in oddaljenosti od velikih trgov, s katerimi se srečujejo območja z zelo nizko gostoto prebivalstva iz Protokola št. 6 k Aktu o posebnih določbah za Cilj 6 v okviru Strukturnih skladov na Finskem in Švedskem k Aktu o pristopu iz leta 1994, zahtevajo ustrezno finančno obravnavo, da se izravnajo učinki teh omejitev.

(13)	Glede na pomembnost trajnostnega razvoja mestnih območij in glede na prispevke mest, zlasti srednje velikih, k regionalnemu razvoju, jih je treba bolj upoštevati z ovrednotenjem njihove vloge pri programiranju za spodbujanje regeneracije mestnih območij.

(14)	V okviru skladov se morajo izvajati posebni in dopolnilni ukrepi poleg ukrepov EKSRP in ESR za spodbujanje gospodarske diverzifikacije podeželja in območij, odvisnih od ribištva.

(15)	Zaradi premagovanja razvojnih težav bi bilo treba okrepiti ukrepe za območja z naravnimi omejitvami, kot so določeni otoki, gorska območja in območja z nizko gostoto prebivalstva ter za določena obmejna območja Skupnosti po njeni širitvi.

(16)

Treba bi bilo določiti objektivna merila za določitev upravičenih regij in območij. V ta namen mora ugotavljanje prednostnih regij in območij na ravni Skupnosti temeljiti na skupni statistični klasifikaciji regij, ki jo določa Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne nomenklature statističnih teritorialnih enot (NUTS) (7).

(17)

Cilj „konvergenca“ zajema države članice in regije, ki zaostajajo v razvoju. Regije, ki spadajo pod cilj „konvergenca“ so tiste, kjer je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izmerjen v paritetah kupne moči, nižji od 75 % povprečja Skupnosti. Regije, ki jih je prizadel statistični učinek, povezan z znižanjem povprečja Skupnosti po širitvi Evropske unije, bodo zato upravičene do visoke prehodne pomoči, da bi zaključile postopek konvergence. Ta pomoč se bo končala leta 2013 in ji ne bo sledilo novo prehodno obdobje. Države članice, ki so zajete v cilju konvergence in katerih bruto nacionalni dohodek (BND) na prebivalca je nižji od 90 % povprečja Skupnosti, bodo upravičene do Kohezijskega sklada.

(18)

Cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ bo zajemal ozemlje Skupnosti izven cilja „konvergenca“. Upravičene regije so regije iz Cilja 1 v programskem obdobju 2000–2006, ki ne izpolnjujejo več regionalnih meril upravičenosti cilja „konvergenca“ in so torej prejemnice prehodne pomoči, kot tudi vse ostale regije Skupnosti.

(19)	Cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ bo zajemal regije z morskimi ali kopenskimi mejami, območja transnacionalnega sodelovanja, opredeljenega glede na ukrepe spodbujanja celostnega teritorialnega razvoja in podporo medregijskemu sodelovanju in izmenjavi izkušenj.

(20)	Izboljšanje in poenostavitev sodelovanja ob zunanjih mejah Skupnosti pomenita uporabo instrumentov zunanje pomoči Skupnosti, zlasti instrumenta o Evropskem sosedstvu in partnerstvu, in instrumenta za predpristopno pomoč Skupnosti, vzpostavljenim z Uredbo Sveta (ES) št. 1085/2006 (8).

(21)	Prispevek ESRR k takšnemu sodelovanju ob zunanjih mejah Skupnosti pripomore k odpravi največjih razvojnih neravnovesij med regijami Skupnosti in torej h krepitvi ekonomske in socialne kohezije Skupnosti.

(22)	Dejavnosti skladov in operacije, ki jih skladi pomagajo financirati, morajo biti skladne z drugimi politikami Skupnosti in morajo spoštovati zakonodajo Skupnosti.

(23)	Ukrepi Skupnosti morajo dopolnjevati ukrepe držav članic ali k njim prispevati. Partnerstvo je treba okrepiti preko dogovorov o sodelovanju različnih vrst partnerjev, zlasti regionalnih in lokalnih organov, ob popolnem upoštevanju institucionalne ureditve držav članic.

(24)	Večletno programiranje bi moralo biti usmerjeno k doseganju ciljev v okviru skladov z zagotavljanjem dostopnosti potrebnih finančnih sredstev ter doslednosti in stalnosti skupnih dejavnosti Skupnosti in držav članic.

(25)

Ker ciljev „konvergenca“, „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ in „evropsko teritorialno sodelovanje“, zaradi raznolikosti in omejitve finančnih sredstev in števila regij, ki spadajo pod cilj „konvergence“, države članice ne morejo same zadovoljivo doseči in ker te cilje lažje doseže Skupnost z večletno zagotovitvijo sredstev Skupnosti, kar omogoča kohezijski politiki, da se osredotoča na prednostne naloge Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(26)

Primerno je določiti merljive cilje, h katerim bodo s pomočjo izdatkov v okviru ciljev konvergence ter regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja z namenom krepiti konkurenčnost in ustvariti delovna mesta težile države, ki so bile članice Evropske unije pred 1. majem 2004. Treba je določiti primerne načine za merjenje in poročanje o doseganju teh ciljev.

(27)	Treba je okrepiti subsidiarnost in sorazmernost intervencij Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada.

(28)

V skladu s členom 274 Pogodbe bi bilo treba glede deljenega upravljanja določiti pogoje, ki omogočajo Komisiji izvrševanje pristojnosti za izvajanje splošnega proračuna Evropske unije, in razjasniti pristojnosti pri sodelovanju z državami članicami. Uporaba teh pogojev bi morala Komisiji omogočiti ugotoviti, ali države članice uporabljajo finančna sredstva na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu finančne uredbe.

(29)

Za zagotovitev pristnega gospodarskega učinka po pogojih te uredbe prispevki iz Strukturnih skladov ne bi smeli nadomestiti javnih izdatkov držav članic. Preverjanje, v partnerstvu, načela dodatnosti se mora zaradi višine dodeljenih finančnih sredstev osredotočiti na regije, ki spadajo pod cilj „konvergenca“, kar lahko vodi do finančnih popravkov, če dodatnost ni spoštovana.

(30)

V okviru prizadevanj za gospodarsko in socialno kohezijo Skupnost na vseh stopnjah izvajanja skladov ima za svoj cilj odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami, kakor je zapisano v členih 2 in 3 Pogodbe, ter boj proti diskriminaciji na osnovi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(31)

Komisija bi morala izdelati okvirno letno razčlenitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti z uporabo objektivne in pregledne metode ob upoštevanju predloga Komisije, sklepov Evropskega sveta z zasedanja 15. in 16. decembra 2005 in Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (9), da bi bila zagotovljena znatna koncentracija na regije, ki zaostajajo v razvoju, vključno s tistimi, ki prejemajo prehodno pomoč zaradi statističnega učinka.

(32)

Treba bi bilo povečati finančno koncentracijo na cilj „konvergenca“ zaradi večjih neskladij v razširjeni Evropski uniji; treba bi bilo ohraniti prizadevanja v korist cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ za izboljšanje konkurenčnosti in zaposlovanja v ostali Skupnosti, sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ pa bi bilo treba ob upoštevanju njegove izjemne dodane vrednosti povečati.

(33)	Za letna dodeljena sredstva državi članici iz skladov bi bilo treba določiti zgornjo mejo glede na njene zmožnosti absorpcije.

(34)	3 % odobrenih sredstev iz Strukturnih skladov, dodeljenih državam članicam pod ciljema „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, se lahko dodeli v nacionalno rezervo za nagrajevanje uspešnosti.

(35)	Razpoložljiva odobrena sredstva iz skladov morajo biti za potrebe programiranja pavšalno indeksirana.

(36)

Za povečanje strateške vsebine in povečanje preglednosti kohezijske politike preko integracije s prednostnimi nalogami Skupnosti bi moral Svet na predlog Komisije sprejeti strateške smernice. Svet bi moral preverjati izvajanje teh smernic s strani držav članic na podlagi strateškega poročanja Komisije.

(37)

Na podlagi strateških smernic, ki jih sprejme Svet, naj vsaka država članica v dogovoru s Komisijo pripravi nacionalni referenčni dokument o svoji razvojni strategiji, ki mora predstavljati okvir za pripravo operativnih programov. Komisija bi se morala na podlagi nacionalne strategije seznaniti z nacionalnim strateškim referenčnim okvirom in odločiti o določenih delih tega dokumenta.

(38)

Programiranje in upravljanje Strukturnih skladov bi bilo treba poenostaviti ob upoštevanju njihovih posebnih lastnosti, tako da se omogoči, da operativne programe financira bodisi ESRR bodisi ESS, tako da lahko vsak sklad dopolnitveno in z omejenim obsegom financira dejavnosti, ki spadajo pod drugi sklad.

(39)	Z namenom izboljšanja njunih dopolnjevanj in poenostavitve njunega izvajanja bi se morali v primeru operativnih programov za promet in okolje programi pomoči Kohezijskega sklada in ESRR oblikovati skupaj in imeti nacionalno geografsko pokritost.

(40)	Programiranje bi moralo zagotoviti medsebojno usklajenost skladov in njihovo usklajenost z drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti ter z EIB in Evropskim investicijskim skladom (EIS). To usklajevanje bi moralo zajemati tudi pripravo kompleksnih finančnih shem in javno-zasebna partnerstva.

(41)

Predvsem mikro, malim in srednje velikim podjetjem in za vlaganja v javno-zasebna partnerstva in druge projekte, ki so vključeni v celovit načrt za trajnostni razvoj mestnih območij, je primerno zagotoviti izboljšan dostop do financ in inovativnega finančnega inženiringa. Države članice se lahko odločijo, da bodo izbrale hranjenje sredstev z oddajo javnih naročil v skladu s pravom o javnih naročilih, vključno z vsakršnim odstopanjem v nacionalnem pravu, ki je združljivo z zakonodajo Skupnosti. V drugih primerih, kjer so države članice prepričane, da se ne uporablja prava o javnih naročilih, določitev nalog EIS in EIB upravičuje, da jima države članice dodelijo donacijo, ki je neposreden finančen prispevek iz operativnih programov v obliki nepovratnih sredstev; pod enakimi pogoji lahko da nacionalno pravo na razpolago možnost dodelitve donacije drugim finančnim institucijam brez razpisa za predloge.

(42)

Komisija bi morala imeti pri ocenjevanju velikih projektov v zvezi z donosnimi naložbami na voljo vse informacije, ki so potrebne, da preuči, ali finančni prispevek skladov ne povzroča izgube znatnega števila delovnih mest na že obstoječih lokacijah znotraj Evropske unije, in sicer zaradi zagotovitve, da finančna sredstva Skupnosti ne podpirajo premestitev znotraj Evropske unije.

(43)	Programsko obdobje zajema enovito obdobje sedmih let, zato da se ohrani poenostavitev sistema upravljanja, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1260/1999.

(44)	Države članice in organi upravljanja lahko v sklopu operativnih programov, ki jih sofinancira ESRR, organizirajo režime medregionalnega sodelovanja in upoštevajo posebne značilnosti območij z naravnimi omejitvami.

(45)	Zaradi potrebe po poenostavitvi in decentralizaciji bi se morala programiranje in finančno upravljanje izvajati le na ravni operativnih programov in prednostnih osi ob prenehanju okvirov pomoči Skupnosti in programskih dopolnil, ki jih predvideva Uredba (ES) št. 1260/1999.

(46)	Države članice, regije in organi upravljanja lahko v sklopu operativnih programov, ki jih sofinancira ESRR pod ciljema „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, organizirajo nadaljnji prenos prednostnih nalog, povezanih z regeneracijo mestnih območij, na mestne oblasti.

(47)	Dodatne dodelitve za nadomestilo dodatnih stroškov, s katerimi se soočajo najbolj oddaljene regije, se vključijo v operativne programe, ki jih v teh regijah financira ESRR.

(48)	Vzpostavi se posebna ureditev za izvajanje cilja „evropskega teritorialnega sodelovanja“, ki ga financira ESRR.

(49)	Komisiji bi moralo biti omogočeno potrditi velike projekte, vključene v operativne programe, po potrebi ob posvetovanju z EIB, z namenom ocene njihovega namena, učinka in rešitev za načrtovano uporabo sredstev Skupnosti.

(50)	Koristno je določiti vrste dejavnosti, katerim naj bi skladi omogočili podporo v obliki tehnične pomoči.

(51)	Treba je zagotoviti, da je namenjenih dovolj sredstev za pomoč državam članicam pri pripravi in ocenjevanju projektov. Pri zagotavljanju takšne pomoči sodeluje EIB in Komisija ji lahko v ta namen dodeli donacijo.

(52)	Podobno je primerno predvideti, da lahko Komisija EIS dodeliti donacijo za izvedbo vrednotenja potreb instrumentov inovativnega finančnega inženiringa, ki so na razpolago mikro, malim in srednje velikim podjetjem.

(53)

Zaradi enakih razlogov, kot so navedeni zgoraj, lahko Komisija EIB in EIS dodeliti donacijo za izvajanje ukrepov tehnične pomoči na področju trajnostnega razvoja mestnih območij ali za podporo ukrepom za prestrukturiranje s ciljem trajnostne gospodarske dejavnosti v regijah, ki jih je znatno prizadela gospodarska kriza.

(54)	Učinkovitost pomoči iz skladov je odvisna tudi od vključitve zanesljivega vrednotenja v programiranje in spremljanje; v tem pogledu je treba opredeliti pristojnosti držav članic in Komisije.

(55)

Države članice lahko v okviru svojih nacionalnih sredstev za cilja „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ predvidijo majhno rezervo za hiter odgovor na nepričakovane sektorske ali lokalne krize, ki so posledica socialno-gospodarskega prestrukturiranja ali učinkov trgovinskih sporazumov.

(56)

Primerno je opredeliti, koliko izdatkov v državi članici je lahko izenačenih z javnimi izdatki za namen izračunavanja celotnega nacionalnega javnega prispevka k operativnemu programu; v zvezi s tem je ustrezno opozoriti na prispevek „teles, ki jih ureja javno pravo“, kot je določeno v direktivah o javnih naročilih Skupnosti, ker takšna telesa zajemajo več vrst javnih ali zasebnih teles, ustanovljenih za poseben namen zadovoljevanja potreb, ki so v splošnem interesu, nimajo industrijskega ali trgovinskega značaja in jih nadzoruje država, ali regionalni in lokalni organi.

(57)	Treba je določiti elemente za spreminjanje prispevkov iz skladov v operativne programe zlasti za povečanje multiplikacijskega učinka sredstev Skupnosti. Prav tako je primerno glede na vrsto sklada in cilj določiti zgornje meje, ki jih prispevek iz skladov ne sme prekoračiti.

(58)

Treba je tudi opredeliti pojem projektov, ki ustvarjajo prihodek, in prepoznati skupna načela in pravila, ki so potrebna za izračun prispevka iz skladov; pri nekaterih naložbah objektivno ni mogoče vnaprej oceniti prihodkov in je zato treba določiti metodologijo za zagotavljanje, da so ti prihodki izključeni iz javnega financiranja.

(59)

Treba bi bilo določiti začetni in končni datum upravičenosti izdatkov za zagotavljanje enotnega in nepristranskega pravila za izvajanje skladov znotraj Skupnosti. Da bi bilo olajšano izvajanje operativnih programov, je primerno določiti, da je lahko začetni datum upravičenosti izdatkov pred 1. januarjem 2007, če zadevna država članica predloži operativni program pred tem datumom.

(60)

V skladu z načelom subsidiarnosti ter ob upoštevanju izjem, ki jih predvidevajo Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem skladu za regionalni razvoj (10), Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o Evropskem socialnem skladu (11) in Uredba Sveta (ES) št. 1084/2006 z dne 11. julija 2006 o Kohezijskem skladu (12), so potrebna nacionalna pravila o upravičenosti izdatkov.

(61)

Za zagotovitev učinkovitosti, pravičnosti in trajnostnega učinka posegov v okviru skladov so potrebne določbe, ki zagotavljajo dolgotrajnost naložb v podjetja in ki preprečujejo uporabo teh skladov za uvajanje neupravičene prednosti. Treba je zagotoviti, da je naložbe, ki uživajo pomoč iz skladov, mogoče odpisati, če preteče ustrezno dolgo obdobje.

(62)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistemov za upravljanje in nadzor. V ta namen je treba opredeliti splošna načela in zahtevane naloge, ki jih izpolnjujejo nadzorni sistemi vseh operativnih programov na podlagi prava Skupnosti, ki velja za programsko obdobje 2000–2006.

(63)

Zato je treba določiti en organ za upravljanje za vsak operativni program in razjasniti njegovo odgovornost, kot tudi naloge revizijskega organa. Treba je tudi zagotoviti enotne standarde kakovosti glede potrjevanja izdatkov in drugih zahtevkov za plačilo, preden so posredovani Komisiji. Treba je razjasniti naravo in kakovost podatkov, na katerih temeljijo ti zahtevki, in v ta namen opredeliti naloge organa za potrjevanje.

(64)

Spremljanje operativnega programa je nujno za zagotavljanje kakovosti njegovega izvajanja. V ta namen bi se morali ustanoviti nadzorni odbori ter opredeliti njihove odgovornosti, kot tudi podatke, ki jih je treba posredovati Komisiji, ter okviri za pregledovanje teh podatkov. Treba je uvesti načelo izmenjave podatkov prek elektronskih sredstev, da bi se izboljšala izmenjava podatkov o izvajanju operativnih programov.

(65)	V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti bi morale imeti države članice glavno odgovornost za izvajanje in nadzor posegov.

(66)

Treba bi bilo določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja nepravilnosti ali kršitev prava Skupnosti, da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje operativnih programov. Zlasti je treba glede upravljanja in nadzora določiti postopke, na katere države članice podajo zagotovila, da so sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.

(67)

Brez poseganja v pristojnosti Komisije glede finančnega nadzora je treba povečati sodelovanje med Komisijo in državami članicami na tem področju in opredeliti merila, ki Komisiji omogočajo, v skladu z njeno strategijo nadzora nacionalnih sistemov, ugotoviti stopnjo zanesljivosti zagotovil nacionalnih revizijskih organov.

(68)

Obseg in intenzivnost nadzora Skupnosti morata biti sorazmerna obsegom prispevka Skupnosti. Kjer je država članica glavni vir financiranja programa, je primerno, da ima država članica možnost organizirati določene elemente nadzorne ureditve v skladu z nacionalnimi pravili. V teh istih okoliščinah je treba določiti, da Komisija razlikuje sredstva, s katerimi bodo države članice izpolnjevale naloge potrjevanja izdatkov in preverjanje sistema upravljanja in nadzora, ter določiti pogoje, pod katerimi lahko Komisija omeji svojo revizijo in se zanese na zagotovila nacionalnih organov.

(69)

Predplačilo na začetku operativnih programov zagotavlja stalen dotok denarja, kar olajša plačila upravičencem in izvajanje operativnega programa. Zato bi morale biti določene določbe o predplačilih v okviru Strukturnih skladov 5 % (za države, ki so bile članice Evropske unije pred 1. majem 2004) in 7 % (za države članice, ki so k Uniji pristopile na ali po 1. maju 2004) ter v okviru Kohezijskega sklada: 7,5 % (za države, ki so bile članice Evropske unije pred 1. majem 2004) oziroma 10,5 % (za države članice, ki so k Uniji pristopile na ali po 1. maju 2004), kar naj bi pripomoglo k hitrejšemu izvajanju operativnih programov.

(70)	Poleg odloga plačil, kjer so ugotovljene resne pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora, bi morali obstajati ukrepi, ki bi omogočili odredbodajalcu prekiniti plačilo, kjer obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstajajo znatne pomanjkljivosti glede pravilnega delovanja teh sistemov.

(71)

Pravilo o samodejnem prenehanju obveznosti bo pospešilo izvajanje programov. V ta namen je primerno opredeliti ureditve za njihovo uporabo in dele proračunskih obveznosti, ki so iz njih lahko izvzete, zlasti kadar so zaostanki v izvajanju posledica neobičajnih in nepredvidljivih okoliščin, na katere zadevna stranka nima vpliva, in se njihovim posledicam kljub prikazani prizadevnosti ni bilo mogoče izogniti.

(72)	Postopke za zaključitev bi bilo treba poenostaviti s tem, da se omogoči državam članicam, ki to želijo, da v skladu z izbranim časovnim razporedom delno zaključijo operativni program glede na zaključene operacije; treba je vzpostaviti ustrezen okvir za to.

(73)

Treba bi bilo sprejeti ukrepe potrebne za izvajanje te uredbe v skladu z Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (13). Komisija mora sprejeti ukrepe za izvajanje te uredbe, da bi bila zagotovljena preglednost in jasnost določb, ki se uporabljajo pri upravljanju operativnih programov v zvezi z razporejanjem izdatkov po kategorijah, finančnim inženiringom, upravljanjem in nadzorom, elektronsko izmenjavo podatkov in objavami po podanem mnenju Odbora za usklajevanje skladov v vlogi upravnega odbora. Primerno je, da Komisija objavi seznam upravičenih območij v okviru cilja evropskega teritorialnega sodelovanja in pri tem upošteva merila, ki so navedena v tej uredbi, okvirne smernice pri analizi stroškov in koristi, ki so potrebne za pripravo in predložitev velikih projektov in za projekte, ki ustvarjajo prihodek, okvirne smernice pri vrednotenju in seznam ukrepov, ki so upravičeni v okviru tehnične pomoči na pobudo Komisije po posvetovanju Odbora za usklajevanje skladov v vlogi posvetovalnega odbora —

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

KAZALO

NASLOV I

CILJI IN SPLOŠNA PRAVILA GLEDE POMOČI

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina

Člen 2

Definicije

POGLAVJE II

POSLANSTVO IN CILJI

Člen 3

Cilji

Člen 4

Instrumenti in poslanstva

POGLAVJE III

GEOGRAFSKA UPRAVIČENOST

Člen 5

Konvergenca

Člen 6

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

Člen 7

Evropsko teritorialno sodelovanje

Člen 8

Prehodna podpora

POGLAVJE IV

NAČELA POMOČI

Člen 9

Dopolnjevanje, skladnost, usklajevanje in spoštovanje pravnega reda

Člen 10

Načrtovanje programov

Člen 11

Partnerstvo

Člen 12

Teritorialna raven izvajanja

Člen 13

Sorazmerna intervencija

Člen 14

Deljeno upravljanje

Člen 15

Dodatnost

Člen 16

Enakost med moškimi in ženskami ter nediskriminacija

Člen 17

Trajnostni razvoj

POGLAVJE V

FINANČNI OKVIR

Člen 18

Skupna sredstva

Člen 19

Sredstva za cilj „konvergenca“

Člen 20

Sredstva za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“

Člen 21

Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“

Člen 22

Neprenosljivost sredstev

Člen 23

Sredstva za rezervo za uspešnost

Člen 24

Sredstva za tehnično pomoč

NASLOV II

STRATEŠKI PRISTOP H KOHEZIJI

POGLAVJE I

STRATEŠKE SMERNICE SKUPNOSTI GLEDE KOHEZIJE

Člen 25

Vsebina

Člen 26

Sprejem in pregled

POGLAVJE II

NACIONALNI STRATEŠKI REFERENČNI OKVIR

Člen 27

Vsebina

Člen 28

Priprava in sprejem

POGLAVJE III

STRATEŠKO SPREMLJANJE IZVAJANJA

Člen 29

Poročanje držav članic o strategijah

Člen 30

Poročanje Evropske komisije o strategijah in razprava o kohezijski politiki

Člen 31

Kohezijsko poročilo

NASLOV III

NAČRTOVANJE PROGRAMOV

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE O STRUKTURNIH SKLADIH IN KOHEZIJSKEM SKLADU

Člen 32

Priprava in potrditev operativnih programov

Člen 33

Popravljanje operativnih programov

Člen 34

Posebni značaj skladov

Člen 35

Geografski obseg

Člen 36

Sodelovanje Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada

POGLAVJE II

VSEBINA NAČRTOVANJA PROGRAMOV

ODDELEK 1

OPERATIVNI PROGRAMI

Člen 37

Operativni programi za cilja „konvergence“ in „regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja“

Člen 38

Operativni programi za cilja „evropskega teritorialnega sodelovanja“

ODDELEK 2

VELIKI PROJEKTI

Člen 39

Vsebina

Člen 40

Podatki, predloženi Komisiji

Člen 41

Odločitev Komisije

ODDELEK 3

GLOBALNA NEPOVRATNA SREDSTVA

Člen 42

Splošne določbe

Člen 43

Izvedbene določbe

ODDELEK 4

FINANČNI INŽENIRING

Člen 44

Dejavnosti finančnega inženiringa

ODDELEK 5

TEHNIČNA POMOČ

Člen 45

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

Člen 46

Tehnična pomoč držav članic

NASLOV IV

UČINKOVITOST

POGLAVJE I

VREDNOTENJE

Člen 47

Splošne določbe

Člen 48

Odgovornost držav članic

Člen 49

Odgovornost Komisije

POGLAVJE II

REZERVE

Člen 50

Nacionalna rezerva na podlagi doseženih rezultatov

Člen 51

Nacionalna varnostna rezerva

NASLOV V

FINANČNI PRISPEVEK SKLADOV

POGLAVJE I

PRISPEVEK SKLADOV

Člen 52

Spremembe deležev prispevkov

Člen 53

Prispevek skladov

Člen 54

Druge določbe

POGLAVJE II

PROJEKTI, KI USTVARJAJO PRIHODEK

Člen 55

Projekti, ki ustvarjajo prihodek

POGLAVJE III

UPRAVIČENOST IZDATKOV

Člen 56

Upravičenost izdatkov

POGLAVJE IV

TRAJNOST OPERACIJ

Člen 57

Trajnost operacij

NASLOV VI

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I

SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA

Člen 58

Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora

Člen 59

Določitev organov

Člen 60

Naloge organa za upravljanje

Člen 61

Naloge organa za potrjevanje

Člen 62

Naloge revizijskega organa

POGLAVJE II

SPREMLJANJE

Člen 63

Nadzorni odbor

Člen 64

Sestava

Člen 65

Naloge

Člen 66

Ureditev spremljanja

Člen 67

Letno poročilo in končno poročilo o izvajanju

Člen 68

Letni pregled programov

POGLAVJE III

INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI

Člen 69

Informiranje in obveščanje javnosti

POGLAVJE IV

PRISTOJNOSTI DRŽAV ČLANIC IN KOMISIJE

ODDELEK 1

PRISTOJNOSTI DRŽAV ČLANIC

Člen 70

Upravljanje in nadzor

Člen 71

Vzpostavljanje sistemov upravljanja in nadzora

ODDELEK 2

PRISTOJNOSTI KOMISIJE

Člen 72

Pristojnosti Komisije

Člen 73

Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic

ODDELEK 3

SORAZMERNOST PRI NADZORU OPERATIVNIH PROGRAMOV

Člen 74

Ureditev sorazmernega nadzora

NASLOV VII

FINANČNO UPRAVLJANJE

POGLAVJE I

FINANČNO UPRAVLJANJE

ODDELEK 1

PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI

Člen 75

Proračunske obveznosti

ODDELEK 2

SPLOŠNA PRAVILA GLEDE PLAČIL

Člen 76

Splošna pravila glede plačil

Člen 77

Splošna pravila za izračun vmesnih plačil in končnih plačil

Člen 78

Izkaz o izdatkih

Člen 79

Kopičenje vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil

Člen 80

Celost plačil upravičencem

Člen 81

Uporaba eura

ODDELEK 3

VNAPREJŠNJE FINANCIRANJE

Člen 82

Plačilo

Člen 83

Obresti

Člen 84

Obračun

ODDELEK 4

VMESNA PLAČILA

Člen 85

Vmesna plačila

Člen 86

Sprejemljivost zahtevkov za plačila

Člen 87

Datum predložitve zahtevkov za plačila in zamuda s plačilom

ODDELEK 5

ZAPRTJE PROGRAMA IN KONČNO PLAČILO

Člen 88

Delno zaprtje

Člen 89

Pogoji za končno plačilo

Člen 90

Dostopnost dokumentov

ODDELEK 6

PREKINITEV IN ODLOŽITEV PLAČIL

Člen 91

Prekinitev roka plačila

Člen 92

Odložitev plačil

ODDELEK 7

SAMODEJNO PRENEHANJE PREVZETIH OBVEZNOSTI

Člen 93

Načela

Člen 94

Obdobje za prekinitev za velike projekte in sheme pomoči

Člen 95

Obdobje prekinitve zaradi sodnih postopkov in upravnih pritožb

Člen 96

Izjeme od samodejne prekinitve obveznosti

Člen 97

Postopek

POGLAVJE II

FINANČNI POPRAVKI

ODDELEK 1

FINANČNI POPRAVKI DRŽAV ČLANIC

Člen 98

Finančni popravki držav članic

ODDELEK 2

FINANČNI POPRAVKI KOMISIJE

Člen 99

Merila za popravke

Člen 100

Postopek

Člen 101

Obveznosti držav članic

Člen 102

Povračilo

NASLOV VIII

ODBORI

POGLAVJE I

ODBOR ZA USKLAJEVANJE SKLADOV

Člen 103

Odbor in postopki

POGLAVJE II

ODBOR NA PODLAGI ČLENA 147 POGODBE

Člen 104

Odbor na podlagi člena 147 Pogodbe

NASLOV IX

KONČNA DOLOČBE

Člen 105

Prehodne določbe

Člen 106

Klavzula o pregledu

Člen 107

Razveljavitev

Člen 108

Začetek veljavnosti

PRILOGA I

„Letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za obdobje 2007–2013“

PRILOGA II

„Finančni okvir“

PRILOGA III

„Zgornje meje, ki veljajo za stopnje sofinanciranja“

PRILOGA IV

„Kategorije izdatkov“

NASLOV I

Cilji in splošna pravila glede pomoči

POGLAVJE I

Področje uporabe in opredelitve pojmov

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba določa splošna pravila, ki urejajo Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) (v nadaljevanju „Strukturni skladi“) in Kohezijski sklad, brez poseganja v posebne določbe iz uredb (ES) št. 1080/2006, (ES) št. 1081/2006 in (ES) št. 1084/2006.

Ta uredba opredeljuje cilje, h katerim naj prispevajo Strukturni skladi in Kohezijski sklad (v nadaljevanju „skladi“), merila upravičenosti držav članic in regij do pomoči v okviru teh skladov, razpoložljiva finančna sredstva in merila za njihovo dodeljevanje.

Ta uredba opredeljuje kontekst za kohezijsko politiko, vključno z metodo določanja strateških smernic Skupnosti o koheziji, nacionalnim strateškim referenčnim okvirom in preverjanjem na ravni Skupnosti.

Uredba v ta namen določa načela in pravila partnerstva, programiranja, vrednotenja, upravljanja, vključno s finančnim upravljanjem, spremljanja in nadzora na podlagi delitve pristojnosti med državami članicami in Komisijo.

Člen 2

Opredelitve

V tej uredbi imajo naslednji izrazi naslednji pomen:

1.	„operativni program“: dokument, ki ga predloži država članica in ki ga sprejme Komisija za določitev razvojne strategije z uporabo skladnega niza prednostnih nalog, kar naj bi dosegla s pomočjo iz enega sklada ali, v primeru cilja „konvergenca“ s pomočjo iz Kohezijskega sklada in ESRR;

2.	„prednostna os“: ena od prednostnih nalog strategije v operativnem programu, ki vključuje skupino povezanih operacij, ki imajo posebne merljive cilje;

3.

„operacija“: projekt ali skupina projektov, ki jih izbere organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali operativnega programa v njegovi pristojnosti, na podlagi meril, ki jih določi nadzorni odbor, in ki ga izvaja eden ali več upravičencev za doseganje ciljev prednostne osi, pod katero spada;

4.	„upravičenec“: izvajalec, organ ali podjetje, javno ali zasebno, ki je odgovorno za zagon ali zagon in izvajanje operacije. V smislu shem pomoči iz člena 87 Pogodbe so upravičenci zasebna ali javna podjetja, ki izvajajo posamezen projekt in prejemajo državno pomoč;

5.

„javni izdatki“: vsak javni prispevek k financiranju operacij, ki izvira iz proračuna države, regionalnih ali lokalnih oblasti, Evropskih skupnosti v povezavi s Strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom ter vsak podoben izdatek. Vsak prispevek k financiranju operacij, ki izhaja iz proračunov organov javnega prava ali združenj ene ali več regionalnih ali lokalnih oblasti ali organov javnega prava, delujočih v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18/ES z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (14), se smatra kot podoben izdatek;

6.	„posredniško telo“: vsako javno ali zasebno telo ali služba, ki deluje v pristojnosti organa za upravljanje ali potrjevanje ali ki v imenu tega organa izvaja naloge v razmerju do upravičencev, ki izvajajo operacije.

7.	„nepravilnost“: kakršna koli kršitev določbe zakonodaje Skupnosti, ki je posledica delovanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovalo splošnemu proračunu Evropske unije.

POGLAVJE II

Cilji in naloge

Člen 3

Cilji

1.   Ukrep Skupnosti po členu 158 Pogodbe je namenjen krepitvi gospodarske in socialne kohezije razširjene Evropske unije z namenom spodbujanja usklajenega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja Skupnosti. Ta ukrep se izvaja s pomočjo skladov, Evropske investicijske banke (EIB) in ostalih obstoječih finančnih instrumentov. Usmerjen je v zmanjševanje gospodarskih, socialnih in teritorialnih neskladij, ki so nastala zlasti v državah in regijah, ki zaostajajo v razvoju, in zaradi gospodarskega in socialnega prestrukturiranja ter staranja prebivalstva.

Ukrepi v okviru skladov vključujejo, na nacionalni in regionalni ravni, prednostne naloge Skupnosti v smeri trajnostnega razvoja s povečanjem rasti, konkurenčnosti in zaposlovanja, socialne vključenosti ter varovanja in kakovosti okolja.

2.   V ta namen ESRR, ESS, Kohezijski sklad, EIB in ostali obstoječi finančni instrumenti Skupnosti vsak na ustrezen način prispevajo k doseganju naslednjih treh ciljev:

(a)

cilja „konvergenca“, ki je usmerjen v pospeševanje konvergence najmanj razvitih držav članic in regij z izboljšanjem pogojev za rast in zaposlovanje s pomočjo povečevanja in izboljšanja kakovosti naložb v fizični in človeški kapital, razvoja inovacij in družbe znanja, prilagodljivosti na gospodarske in socialne spremembe, varovanja in izboljšanja okolja ter upravne učinkovitosti. Ta cilj predstavlja prednostno nalogo skladov;

(b)

cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, ki je izven najmanj razvitih regij usmerjen v krepitev konkurenčnosti in privlačnosti regije ter zaposlenosti s predvidevanjem gospodarskih in socialnih sprememb, vključno s spremembami, povezanimi s sprostitvijo trgovine, s pomočjo povečevanja in izboljševanja kakovosti naložb v človeški kapital, inovacij in spodbujanja na znanju temelječe družbe, podjetništva, varovanja in izboljšanja okolja, izboljšanja dostopnosti, prilagodljivostjo delavcev in podjetij ter razvoja skupnih trgov dela; in

(c)

cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, ki je usmerjen v krepitev čezmejnega sodelovanja s pomočjo lokalnih in regionalnih skupnih pobud, transnacionalnega sodelovanja s pomočjo ukrepov za spodbujanje integriranega teritorialnega razvoja, povezanega s prednostnimi nalogami Skupnosti, ter krepitev medregionalnega sodelovanja in izmenjave izkušenj na ustrezni teritorialni ravni.

3.   V sklopu treh ciljev iz odstavka 2 pomoč iz skladov upošteva na eni strani posebne gospodarske in socialne značilnosti ter posebne teritorialne značilnosti na drugi strani. Pomoč iz skladov na ustrezen način s pomočjo diverzifikacije gospodarstva podpira trajnostni razvoj mestnih območij, zlasti kot del regionalnega razvoja, ter obnove podeželja in območij, odvisnih od ribištva. Pomoč podpira tudi območja, ki imajo geografske ali naravne omejitve, ki dodatno otežujejo razvoj, zlasti v najbolj oddaljenih regijah iz člena 299(2) Pogodbe kot tudi v severnih območjih z zelo nizko gostoto prebivalstva, na določenih otokih in otoških državah članicah ter v gorskih območjih.

Člen 4

Instrumenti in naloge

1.   Skladi, vsak s svojimi posebnimi določbami, ki veljajo zanj, prispevajo k doseganju treh ciljev iz člena 3(2) na naslednji način:

(a)	cilj „konvergence“: ESRR, ESS in Kohezijski sklad;

(b)	cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“: ESRR in ESS;

(c)	cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“: ESRR.

2.   Kohezijski sklad posreduje tudi v tistih regijah, ki sicer po merilih iz člena 5(1) niso upravičene do podpore iz cilja „konvergenca“, ki pripadajo:

(a)	državi članici, ki je upravičena do podpore iz Kohezijskega sklada po merilih iz člena 5(2); in

(b)	državi članici, ki je upravičena do sredstev iz Kohezijskega sklada po merilih iz člena 8(3).

3.   Skladi prispevajo k financiranju strokovne pomoči na pobudo držav članic in Komisije.

POGLAVJE III

Geografska upravičenost

Člen 5

Konvergenca

1.   Regije, upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov v okviru cilja „konvergenca“, so regije, ki ustrezajo ravni 2 po nomenklaturi statističnih teritorialnih enot (v nadaljevanju „raven NUTS 2“), v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, izmerjen v paritetah kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Skupnosti za obdobje 2000–2002, je nižji od 75 % povprečja BDP EU-25 za enako referenčno obdobje.

2.   Do sredstev iz Kohezijskega sklada so upravičene tiste države članice, katerih bruto nacionalni prihodek (BNP) na prebivalca, merjen v paritetah kupne moči in izračunan na podlagi zneskov Skupnosti za obdobje 2001–2003, je nižji od 90 % povprečnega BNP EU-25, in ki imajo načrt za izpolnjevanje ekonomskih konvergenčnih meril iz člena 104 Pogodbe.

3.   Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija sprejme seznam regij, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1 ter držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Upravičenost držav članic do sredstev iz Kohezijskega sklada se pregleda leta 2010 na podlagi zneskov Skupnosti o BNP za EU-25.

Člen 6

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

Regije, upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, so tiste, ki niso zajete v členih 5(1) ter 8(1) in (2).

Ob predložitvi nacionalnega strateškega referenčnega okvira iz člena 27 vsaka zadevna država članica navede regije na ravni NUTS 1 in na ravni NUTS 2, za katere bo predložila program za financiranje s strani ESRR.

Člen 7

Evropsko teritorialno sodelovanje

1.   Za namene čezmejnega sodelovanja so do financiranja upravičene regije Skupnosti na ravni NUTS 3 ob vseh notranjih in določenih zunanjih kopenskih mejah in vse regije Skupnosti na ravni NUTS 3 ob morskih mejah, ki so načeloma ločene največ za 150 km, ob upoštevanju mogočih prilagoditev, potrebnih zaradi zagotavljanja skladnosti in stalnosti ukrepov sodelovanja.

Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(2) sprejme seznam upravičenih regij. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

2.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(2) za namene transnacionalnega sodelovanja sprejme seznam upravičenih transnacionalnih območij, razdeljenih po programih. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

3.   Za namene medregionalnega sodelovanja, mrež sodelovanja in izmenjave izkušenj je upravičeno celotno ozemlje Skupnosti.

Člen 8

Prehodna podpora

1.   Regije na ravni NUTS 2, ki bi bile, če bi prag upravičenosti ostal pri 75 % povprečja BDP EU-15, upravičene do statusa iz cilja „konvergenca“ po členu 5(1), vendar pa zaradi tega, ker bo njihova nominalna raven BDP na prebivalca presegla 75 % povprečja BDP EU-25, izmerjenega in izračunanega glede na člen 5(1), do tega niso upravičene, so s specifičnimi prehodnimi ukrepi upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov v okviru cilja „konvergenca“.

2.   Regije na ravni NUTS 2, ki jih v letu 2006 v celoti zajema Cilj 1 po členu 3 Uredbe (ES) št. 1260/1999 in katerih nominalna raven BDP na prebivalca, izmerjena in izračunana glede na člen 5(1), bo presegla 75 % povprečja BDP EU-15, so s specifičnimi prehodnimi ukrepi upravičene do financiranja iz Strukturnih skladov v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“.

Ob ugotovitvi, da bi moral biti Ciper na podlagi revidiranih številk za obdobje 1997–1999 upravičen do statusa Cilja 1 v obdobju 2004–2006, koristi Ciper v obdobju 2007–2013 ugodnosti prehodnih določb, ki veljajo za regije iz prvega pododstavka.

3.   Države članice, ki so v letu 2006 upravičene do sredstev iz Kohezijskega sklada in ki bi do njih ostale upravičene še naprej, če bi prag upravičenosti ostal pri 90 % povprečja BND EU-15, vendar pa do tega niso upravičene, ker bo njihov nominalni BND na prebivalca presegel 90 % povprečja BND EU-25, izmerjenega in izračunanega v skladu s členom 5(2), so s specifičnimi prehodnimi ukrepi upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada v okviru cilja „konvergenca“.

4.   Takoj, ko ta uredba stopi v veljavo, Komisija sprejme seznam regij, ki izpolnjujejo merila iz odstavkov 1 in 2 ter držav članic, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 3. Ta seznam je veljaven od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

POGLAVJE IV

Načela pomoči

Člen 9

Dopolnjevanje, skladnost, usklajevanje in spoštovanje

1.   Skladi nudijo pomoč, ki dopolnjuje nacionalne ukrepe, vključno z ukrepi na regionalni in lokalni ravni, in jih vključuje med prednostne naloge Skupnosti.

2.   Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč iz skladov skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti ter da dopolnjuje druge finančne instrumente Skupnosti. Ta skladnost in to dopolnjevanje sta prikazana predvsem v strateških smernicah Skupnosti o koheziji, v nacionalnih strateških referenčnih okvirih in v operativnih programih.

3.   Pomoč, ki jo sofinancirajo skladi, se osredotoči na prednostne naloge Evropske unije glede krepitve konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, vključno z izpolnjevanjem ciljev integriranih smernic za rast in zaposlovanje za obdobje 2005–2008, kakor je določeno v Sklepu Sveta 2005/600/ES (15). Komisija in države članice v ta namen v skladu s svojimi pooblastili zagotovijo, da se za zgoraj navedene prednostne naloge nameni 60 % izdatkov za cilj „konvergenca“ cilj „in 75 % izdatkov za“ cilj regionalna konkurenčnost in „zaposlovanje“ vseh držav, ki so bile članice Evropske unije pred 1. majem 2004. Ti cilji, ki temeljijo na kategorijah izdatkov iz Priloge IV, se uporabljajo kot povprečje v celotnem programskem obdobju.

Da bi bilo zagotovljeno upoštevanje posebnih nacionalnih okoliščin, vključno s prednostnimi nalogami iz nacionalnega programa reform vsake zadevne države članice, lahko Komisija in ta država članica odločita, da bosta na primeren način dopolnili seznam kategorij iz Priloge IV.

Vsaka zadevna država članica prispeva k tem ciljem.

Države članice, ki so pristopile k Uniji na ali po 1. maju 2004, lahko na lastno pobudo odločijo o uporabi teh določb.

4.   V skladu s svojimi pooblastili Komisija in države članice zagotovijo usklajevanje med pomočjo iz različnih skladov, EKSRP, ESR ter intervencijami EIB in drugih obstoječih finančnih instrumentov.

5.   Projekti, ki jih financirajo skladi, so skladni z določbami Pogodbe in akti, ki so bili sprejeti v skladu z njo.

Člen 10

Programiranje

Cilji skladov se uresničujejo v okviru večletnega večstopenjskega sistema programiranja, ki vključuje opredelitev prednostnih ciljev, financiranje ter sistem upravljanja in nadziranja.

Člen 11

Partnerstvo

1.   Cilji skladov se uresničujejo v okviru tesnega sodelovanja, (v nadaljevanju „partnerstva“), med Komisijo in vsako državo članico. Vsaka država članica organizira, kjer je to primerno in v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami, partnerstvo z organi in telesi, kot so:

(a)	pristojni regionalni, lokalni, mestni in drugi javni organi;

(b)	gospodarski in socialni partnerji;

(c)	drugi ustrezni organ, ki predstavlja civilno družbo, okoljski partnerji, nevladne organizacije in telesa, odgovorna za spodbujanje enakosti med moškimi iz ženskami.

Vsaka država članica določi najbolj reprezentativne partnerje na državni, regionalni in lokalni ravni in v gospodarski, socialni, okoljski in drugih sferah, (v nadaljevanju „partnerji“), v skladu z nacionalnimi predpisi in praksami, ob upoštevanju potrebe po spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami ter spodbujanju trajnostnega razvoja z vključevanjem zahtev glede varovanja in izboljšanja okolja.

2.   Partnerstvo se izvaja ob popolnem upoštevanju ustreznih institucionalnih, pravnih in finančnih pristojnosti vsake kategorije partnerstva, kakor je opredeljeno v odstavku 1.

Partnerstvo zajema pripravo, izvajanje, spremljanje in vrednotenje operativnih programov. Kjer je primerno, države članice vključijo vsakega od zadevnih partnerjev, in zlasti regije, v različne stopnje načrtovanja programov v okviru rokov, ki so določeni za vsako stopnjo.

3.   Komisija se vsako leto o pomoči iz skladov posvetuje z organizacijami, ki predstavljajo gospodarske in socialne partnerje na evropski ravni.

Člen 12

Teritorialna raven izvajanja

Izvajanje operativnih programov iz člena 32 je odgovornost držav članic na ustrezni teritorialni ravni, v skladu s posebnim institucionalnim sistemom v vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to uredbo.

Člen 13

Sorazmerna intervencija

1.   Finančni in upravni viri, ki jih Komisija in države članice uporabljajo pri izvajanju skladov glede na:

(a)	izbiro kazalnikov, predvidenih v členu 37(1)(c);

(b)	vrednotenje v smislu členov 47 in 48;

(c)	splošna načela sistemov upravljanja in nadzora iz člena 58 (e) in (f);

(d)	poročanje, kakor je opredeljeno v členu 67,

so sorazmerni celotnemu znesku izdatkov, dodeljenemu operativnemu programu.

2.   Poleg tega so v členu 74 te uredbe navedene posebne določbe glede sorazmernosti v zvezi z nadzorom.

Člen 14

Deljeno upravljanje

1.   Proračun Evropske unije, dodeljen skladom, se izvaja v okviru deljenega upravljanja med državami članicami in Komisijo, v skladu s členom 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (16), z izjemo tehnične pomoči iz člena 45 te uredbe.

Načelo dobrega finančnega poslovodenja se uporablja v skladu s členom 48(2) Uredbe (ES, Euratom) 1605/2002.

2.   Komisija izvaja svojo pristojnost za izvrševanje splošnega proračuna Evropske unije na naslednje načine:

(a)	Komisija preveri obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah, v skladu s postopki, opisanimi v členih 71, 72 in 73;

(b)	Komisija prekine rok za plačilo ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del, v skladu s členoma 91 in 92, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovejo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek, v skladu s postopki, ki so opisani v členih 100 in 101;

(c)	Komisija preveri povračila predplačil in samodejno odstopi od proračunskih obveznosti, v skladu s postopki opisanimi v členu 82(2) ter členih 93 do 97.

Člen 15

Dodatnost

1.   Prispevki iz Strukturnih skladov ne nadomestijo javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice.

2.   Za regije, ki jih pokriva cilj „konvergenca“, Komisija in država članica določita raven javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov, ki jih bo država članica v programskem obdobju vzdrževala v vseh zadevnih regijah.

Raven izdatkov po državah članicah je ena izmed postavk v odločitvi Komisije o nacionalnem strateškem referenčnem okviru iz člena 28(3). Metodološki dokument Komisije, ki je sprejet v skladu s postopkom iz člena 103(3), določa smernice.

3.   Višina izdatkov iz odstavka 2 praviloma ne sme biti manjša od realne višine povprečnih letnih izdatkov, prejetih v prejšnjem programskem obdobju.

Višina izdatkov se nadalje določi glede na splošne makroekonomske pogoje, v katerih poteka financiranje, in ob upoštevanju določenih posebnih ali izrednih gospodarskih razmer, zlasti privatizacij, kot tudi izredno visoke stopnje javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov države članice v prejšnjem programskem obdobju.

4.   Komisija v sodelovanju z vsako državo članico preveri dodatnost za cilj „konvergenca“ sredi obdobja leta 2011. Komisija se lahko ob posvetovanju z državo članico v okviru tega vmesnega preverjanja odloči, da bo spremenila zahtevano višino strukturnih izdatkov, če se je gospodarski položaj v zadevni državi članici pomembno spremenil od takrat, ko se je določala višina javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov iz odstavka 2. Odločitev Komisije iz člena 28(3) se spremeni, tako da upošteva to prilagoditev.

Komisija v sodelovanju z vsako državo članico preveri naknadno, in sicer 31. decembra 2016, dodatnost za cilj „konvergenca“.

Država članica posreduje Komisiji informacije, zahtevane za preverjanje spoštovanja javnih ali primerljivih strukturnih izdatkov, ki so bili določeni predhodno. Po potrebi se uporabijo metode statističnega ocenjevanja.

Komisija objavi rezultate preverjanja dodatnosti po državah članicah, vključno z metodologijo in viri podatkov, po zaključku vsake od treh stopenj preverjanja.

Člen 16

Enakost med moškimi in ženskami ter nediskriminacija

Države članice in Komisija zagotavljajo, da se na različnih stopnjah izvajanja skladov podpira enakost med moškimi in ženskami ter vključevanje vprašanja enakosti med spoloma.

Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo vsakršno diskriminacijo na osnovi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti na različnih stopnjah izvajanja skladov in zlasti pri dostopu do njih. Eno od meril, ki jih je treba upoštevati pri opredelitvi operacij, sofinanciranih iz skladov, in na različnih stopnjah izvajanja, je zlasti dostopnost za invalidne osebe.

Člen 17

Trajnostni razvoj

Cilji skladov se uresničujejo v okviru trajnostnega razvoja in podpore s strani Skupnosti cilju varovanja in izboljšanja okolja, kot je zapisano v členu 6 Pogodbe.

POGLAVJE V

Finančni okvir

Člen 18

Skupna sredstva

1.   Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti skladov za obdobje 2007–2013 znašajo 308 041 000 000 EUR v cenah iz leta 2004, v skladu z letno razdelitvijo, ki je prikazana v Prilogi I.

Za namene programiranja in kasnejše vključitve v splošni proračun Evropske unije se zneski iz prvega pododstavka indeksirajo na 2 % na leto.

Razdelitev proračunskih sredstev med cilje, ki so opredeljeni v členu 3(2), je takšna, da zagotovi znatno koncentracijo na regije iz cilja „konvergenca“.

2.   Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili in metodologijo, navedenimi v Prilogi II, brez poseganja v določbe iz členov 23 in 24.

3.   Zneski iz odstavkov 12 do 30 Priloge II so vključeni v zneske iz členov 19, 20 in 21 in morajo biti jasno opredeljeni v programskih dokumentih.

Člen 19

Sredstva za cilj „konvergenca“

Skupna sredstva za cilj „konvergenca“ znašajo 81,54 % sredstev iz člena 18(1) (tj. skupno 251 163 134 221 EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

(a)	70,51 % (tj. skupno 177 083 601 004 EUR) za financiranje iz člena 5(1), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje in nezaposlenosti kot meril za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(b)	4,99 % (tj. skupno 12 521 289 405 EUR) za prehodno in posebno pomoč iz člena 8(1), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje, nacionalne blaginje in nezaposlenosti kot meril za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(c)	23,22 % (tj. skupno 58 308 243 811 EUR) za financiranje iz člena 5(2), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje in površine kot meril za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(d)	1,29 % (tj. skupno 3 250 000 000 EUR) za prehodno in posebno pomoč iz člena 8(3).

Člen 20

Sredstva za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“

Skupna sredstva za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ znašajo 15,95 % sredstev iz člena 18(1) (tj. skupno 49 127 784 318 EUR) in se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

(a)	78,86 % (tj. skupno 38 742 477 688 EUR) za financiranje iz člena 6, z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje, stopnje nezaposlenosti, stopnje zaposlenosti in gostoto prebivalstva kot meril za izračun okvirne razdelitve po državah članicah; in

(b)	21,14 % (tj. skupno 10 385 306 630 EUR) za prehodno in posebno pomoč iz člena 8(2), z uporabo upravičenega prebivalstva, regionalne blaginje, nacionalne blaginje in stopnje nezaposlenosti kot meril za izračun okvirne razdelitve po državah članicah.

Člen 21

Sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“

1.   Skupna sredstva za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ znašajo 2,52 % sredstev iz člena 18(1) (kar znaša 7 750 081 461 EUR), razen zneska iz odstavka 22 Priloge II, se med različnimi deli razdelijo na sledeč način:

(a)	73,86 % (tj. skupno 5 576 358 149 EUR) za financiranje čezmejnega sodelovanja iz člena 7(1), z uporabo upravičenega prebivalstva kot merila za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(b)	20,95 % (tj. skupno 1 581 720 322 EUR) za financiranje transnacionalnega sodelovanja iz člena 7(2), z uporabo upravičenega prebivalstva kot merila za izračun okvirne razdelitve po državah članicah;

(c)	5,19 % (tj. skupno 392 002 991 EUR) za financiranje medregionalnega sodelovanja, mrež sodelovanja in izmenjave izkušenj iz člena 7(3).

2.   Prispevek ESRR k čezmejnim programom in programom skupnega morskega bazena v skladu z instrumentom o evropskem sosedstvu in partnerstvu in k čezmejnim programom v okviru instrumenta za predpristopno pomoč v skladu z Uredbo (ES) št. 1085/2006 znaša 813 966 000 EUR na podlagi navedbe vsake zadevne države članice, odšteto od njihovih dodeljenih sredstev iz odstavka 1(a). Ti prispevki ESRR niso vnovič porazdeljeni med zadevnimi državami članicami.

3.   Prispevek ESRR k vsakemu čezmejnemu programu in programu skupnega morskega bazena v okviru instrumentov iz odstavka 2 se dodeli pod pogojem, da je prispevek iz takšnih instrumentov slehernemu takšnemu programu vsaj enakovreden prispevku ESRR. Vendar znaša ta enakovrednost največ 465 690 000 EUR v okviru instrumenta o evropskem sosedstvu in partnerstvu in 243 782 000 EUR v okviru instrumenta za predpristopno pomoč.

4.   Odobrena letna sredstva, ki ustrezajo prispevku ESRR, navedenemu v odstavku 2, so od proračunskega leta 2007 dalje vnesena v ustrezne proračunske postavke čezmejnega področja instrumentov iz odstavka 2.

5.   Letni prispevek iz ESRR, naveden v odstavku 2, za katerega ni bil najkasneje do 30. junija Komisiji predložen noben operativni program v okviru čezmejnega področja in področja skupnega morskega bazena v okviru instrumentov iz odstavka 2, se leta 2008 in 2009 da na razpolago zadevnim državam članicam za financiranje čezmejnega sodelovanja, navedenega v odstavku 1(a), vključno s sodelovanjem ob zunanjih mejah.

Če najkasneje do 30. junija 2010 še obstajajo operativni programi v okviru čezmejnega področja in področja skupnega morskega bazena v okviru instrumentov iz odstavka 2, ki niso bili predloženi Komisiji, se celoten prispevek iz ESRR, naveden v odstavku 2, za ostala leta do leta 2013 da na razpolago zadevnim državam članicam za financiranje čezmejnega sodelovanja, navedenega v odstavku 1(a), vključno s sodelovanjem ob zunanjih mejah.

6.   Če je treba po sprejetju čezmejnih programov in programov skupnega morskega bazena s strani Komisije, navedenih v odstavku 2, takšne programe prekiniti, ker

(a)	država partnerica ne podpiše finančnega sporazuma do konca leta po sprejetju programa; ali

(b)	programov zaradi problemov v odnosih med sodelujočimi državami ni mogoče izvajati;

potem se prispevek ESRR, naveden v odstavku 2, v višini še neodobrenih letnih obrokov, na zahtevo zadevnih držav članic da slednjim na razpolago za financiranje čezmejnega sodelovanja, navedenega v odstavku 1(a), vključno s sodelovanjem ob zunanjih mejah.

Člen 22

Neprenosljivost sredstev

Skupna odobrena sredstva po državah članicah v okviru posameznega cilja skladov in njihovih delov, se med sabo ne smejo prenašati.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko vsaka država članica v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ prenese do 15 % dodeljenih finančnih sredstev ene od komponent iz člena 21(1)(a) in (b) na drugo komponento.

Člen 23

Sredstva za rezervo za uspešnost

3 % sredstev iz člena 19(a) in (b) in člena 20 se lahko dodeli v skladu s členom 50.

Člen 24

Sredstva za tehnično pomoč

0,25 % sredstev iz člena 18(1) se nameni tehnični pomoči Komisije, kakor je opredeljeno v členu 45.

NASLOV II

STRATEŠKI PRISTOP H KOHEZIJI

POGLAVJE I

Strateške smernice skupnosti glede kohezije

Člen 25

Vsebina

Svet na ravni Skupnosti določi strnjene strateške smernice o gospodarski, socialni in teritorialni koheziji, s katerimi opredeli okvir za posege v okviru skladov ob upoštevanju drugih zadevnih politik Skupnosti.

Za vsak cilj v okviru skladov te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja usklajenega, uravnoteženega in trajnostnega razvoja iz člena 3(1).

Te smernice se določijo ob upoštevanju integriranih smernic, ki vključujejo širše smernice gospodarske politike in smernice za zaposlovanje, ki jih je sprejel Svet v skladu s postopki iz členov 99 in 128 Pogodbe.

Člen 26

Sprejem in pregled

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami predlaga strateške smernice Skupnosti o koheziji iz člena 25 te uredbe. Do 1. februarja 2007 se sprejmejo strateške smernice Skupnosti o koheziji, v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe. Strateške smernice Skupnosti o koheziji se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Strateške smernice Skupnosti o koheziji se lahko v vmesnem obdobju po potrebi pregledajo, ob tesnem sodelovanju z državami članicami in v skladu s postopkom iz prvega pododstavka, zaradi upoštevanja vsakršnih večjih sprememb prednostnih nalog Skupnosti.

Vmesni pregled strateških smernic Skupnosti o koheziji za države članice ne predstavlja obveznosti pregleda operativnih programov ali ustreznih nacionalnih strateških referenčnih okvirov.

POGLAVJE II

Nacionalni strateški referenčni okvir

Člen 27

Vsebina

1.   Država članica predloži nacionalni strateški referenčni okvir, ki zagotavlja, da je pomoč iz skladov usklajena s strateškimi smernicami Skupnosti o koheziji, in ki določa povezavo med prednostnimi nalogami Skupnosti na eni strani ter nacionalnim programom reform na drugi strani.

2.   Vsak nacionalni strateški referenčni okvir predstavlja referenčni instrument za pripravo programiranja v okviru skladov.

3.   Nacionalni strateški referenčni okvir se bo uporabljal za cilj „konvergenca“ in cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“. Glede na odločitev posamezne države članice se lahko uporablja tudi za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“, ne da bi to posegalo v prihodnje odločitve drugih zadevnih držav članic.

4.   Nacionalni strateški referenčni okvir vsebuje naslednje elemente:

(a)	analizo razvojnih neskladij, slabosti in možnosti, ob upoštevanju trendov v evropskem in svetovnem gospodarstvu;

(b)	strategijo, izbrano na osnovi te analize, vključno s tematskimi in teritorialnimi prednostnimi nalogami. Te prednostne naloge, kjer je primerno, vključujejo ukrepe, povezane s trajnostnim razvojem mestnih območij, diverzifikacijo gospodarstva na podeželju in v območjih, odvisnih od ribištva;

(c)	seznam operativnih programov za cilja „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“;

(d)

opis tega, kako bodo izdatki za cilja „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ prispevali k prednostnim nalogam Evropske unije glede krepitve konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, vključno z izpolnjevanjem ciljev integriranih smernic za rast in zaposlovanje za obdobje 2005 do 2008, določenih v členu 9(3);

(e)	okvirna letna dodeljena sredstva iz vsakega sklada po programih;

(f)	samo za regije cilja „konvergenca“: (i) ukrepe, predvidene za izboljšanje upravne učinkovitosti držav članic; (ii) znesek skupnih letnih odobrenih sredstev iz EKSRP in ESR; (iii) podatke, potrebne za predhodno preverjanje spoštovanja načela dodatnosti iz člena 15.

(g)	za države članice, ki so upravičene do Kohezijskega sklada v okviru členov 5(2) in 8(3) podatke o mehanizmih za zagotavljanje koordinacije med operativnimi programi samimi in med operativnimi programi in EKSRP, ESR ter po potrebi intervencijami EIB in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti.

5.   Kjer je ustrezno, lahko nacionalni strateški referenčni okvir nadalje vsebuje tudi naslednje elemente:

(a)	postopek usklajevanja med kohezijsko politiko Skupnosti ter ustreznimi nacionalnimi, sektorskimi in regionalnimi politikami zadevne države članice;

(b)	za države članice, ki niso navedene v odstavku 4(g) mehanizme za zagotavljanje usklajevanja med operativnimi programi samimi in med njimi ter ESRR, ESR in intervencijami EIB ter drugih obstoječih finančnih instrumentov.

6.   Podatki v nacionalnem strateškem referenčnem okviru upoštevajo posebne institucionalne ureditve vsake države članice.

Člen 28

Priprava in sprejem

1.   Država članica pripravi nacionalni strateški referenčni okvir po posvetovanju z ustreznimi partnerji iz člena 11, v skladu s postopkom, ki je štet za najbolj primernega in v skladu s svojo institucionalno strukturo. Zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Država članica pripravi nacionalni strateški referenčni okvir v dogovoru s Komisijo, da se zagotovi skupni pristop.

2.   Vsaka država članica pošlje Komisiji nacionalni strateški referenčni okvir v petih mesecih po sprejetju strateških smernic Skupnosti o koheziji. Komisija se seznani z nacionalno strategijo ter prednostnimi nalogami, izbranimi za pomoč iz skladov, ter v roku treh mesecev po datumu prejema okvira poda po njenem mnenju primerne pripombe.

Država članica lahko istočasno predloži nacionalni strateški referenčni okvir in operativne programe iz člena 32.

3.   Pred sprejemom operativnih programov iz člena 32(5) ali ob njihovem sprejemu Komisija po posvetovanju z državo članico sprejme odločitev, ki zajema:

(a)	seznam operativnih programov iz člena 27(4)(c);

(b)	okvirna letna dodeljena sredstva iz vsakega sklada po programih iz člena 27(4)(e); in

(c)	samo za cilj „konvergenca“, višino izdatkov, ki zagotavlja spoštovanje načela dodatnosti iz člena 15 in predvidene ukrepe za izboljšanje upravne učinkovitosti iz člena 27(4)(f)(i).

POGLAVJE III

Strateško spremljanje izvajanja

Člen 29

Poročanje držav članic o strategijah

1.   Leta 2007 države članice prvič vključijo v svoja letna poročila o izvajanju nacionalnega programa reform strnjen del o prispevku operativnih programov, ki se sofinancirajo iz skladov, k izvajanju nacionalnega programa reform.

2.   Države članice najpozneje do konca leta 2009 in 2012 pripravijo strnjeno poročilo s podatki o prispevku programov, ki se sofinancirajo iz skladov,

(a)	glede izvajanja ciljev kohezijske politike, kot je bila vzpostavljena s Pogodbo,

(b)	glede izpolnjevanja nalog skladov, kot je določeno v tej uredbi,

(c)	glede izvajanja prednostnih nalog, podrobno navedenih v strateških smernicah Skupnosti o koheziji iz člena 25 in določenih v prednostnih nalogah iz nacionalnega strateškega referenčnega okvira iz člena 27; in

(d)	glede doseganja cilja krepitve konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest ter prizadevanja za izpolnjevanje ciljev integriranih smernic za rast in zaposlovanje za obdobje 2005 do 2008, določenih v členu 9(3).

3.   Vsaka država članica vsebino poročila iz odstavka 2 opredeli z namenom, da se ugotovijo:

(a)	socialno-gospodarske razmere in trendi;

(b)	dosežki, izzivi in prihodnja pričakovanja v zvezi z izvajanjem dogovorjene strategije; in

(c)	primeri dobre prakse.

4.   Sklicevanje na nacionalni program reform v tem členu se nanaša na integrirane smernice za rast in zaposlovanje za obdobje 2005 do 2008 in velja tudi za vse primerljive smernice, katere določi Evropski svet.

Člen 30

Poročanje Komisije o strategijah in razprava o kohezijski politiki

1.   Komisija prvič v letu 2008 in kasneje vsako leto v svoje letno poročilo o napredku za spomladanski Evropski svet vključi oddelek s povzetkom poročil držav članic iz člena 29(1), zlasti o napredku pri izpolnjevanju prednostnih nalog Evropske unije glede krepitve konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest, vključno z izpolnjevanjem ciljev integriranih smernic za rast in zaposlovanje za obdobje 2005 do 2008, določenih v členu 9(3).

2.   V letih 2010 in 2013 ter najkasneje do 1. aprila Komisija pripravi strateško poročilo, ki povzema poročila držav članic iz člena 29(2). Po potrebi se to poročilo vključi v poročilo iz člena 159 Pogodbe kot poseben oddelek.

3.   Svet preuči strateško poročilo iz odstavka 2 čim prej po njegovi objavi. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, te institucije pa se pozove, naj o njem razpravljajo.

Člen 31

Kohezijsko poročilo

1.   Poročilo Komisije iz člena 159 Pogodbe vključuje zlasti:

(a)	opis napredka gospodarske in socialne kohezije, vključno s socialno-gospodarskimi razmerami in razvojem v regijah ter vključitvijo prednostnih nalog Skupnosti;

(b)	evidenco vloge skladov, EIB in ostalih finančnih instrumentov ter učinka drugih politik Skupnosti in nacionalnih politik o doseženem napredku.

2.   Poročilo po potrebi vključuje tudi:

(a)	vse morebitne predloge glede ukrepov in politik Skupnosti, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi se okrepila ekonomska in socialna kohezija;

(b)	vse predlagane prilagoditve strateških smernic Skupnosti o koheziji, ki so potrebne, da odrazijo spremembe politike Skupnosti.

NASLOV III

PROGRAMIRANJE

POGLAVJE I

Splošne določbe o strukturnih skladih in kohezijskem skladu

Člen 32

Priprava in potrditev operativnih programov

1.   Dejavnosti v okviru skladov v državah članicah potekajo v obliki operativnih programov znotraj nacionalnega strateškega referenčnega okvira. Vsak operativni program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013. Operativni program zajema samo enega od treh ciljev iz člena 3, razen v primeru drugačnega dogovora med Komisijo in državo članico.

2.   Vsak operativni program izdela država članica ali kateri koli organ, ki ga imenuje država članica, v sodelovanju s partnerji iz člena 11.

3.   Država članica Komisiji čimprej predloži predlog operativnega programa, ki vsebuje vse elemente iz člena 37, vendar ne kasneje kot pet mesecev po sprejetju strateških smernic Skupnosti o koheziji iz člena 26.

4.   Komisija oceni predlagan operativni program, da ugotovi, ali prispeva k ciljem in prednostnim nalogam nacionalnega strateškega referenčnega okvira in strateškim smernicam Skupnosti o koheziji. Če Komisija v roku dveh mesecev po prejemu operativnega programa presodi, da slednji ne prispeva k doseganju ciljev nacionalnega strateškega referenčnega okvirja in strateških smernic Skupnosti o koheziji, lahko zaprosi državo članico za vse potrebne dodatne informacije in, če je to primerno, da ustrezno popravi predlagani program.

5.   Komisija čimprej sprejme vsak operativni program, vendar ne kasneje kot v štirih mesecih po uradni predložitvi programa s strani države članice, ter ne pred 1. januarjem 2007.

Člen 33

Spremembe operativnih programov

1.   Na pobudo države članice ali Komisije v dogovoru z zadevno državo se operativne programe lahko ponovno pregleda in po potrebi spremeni preostanek programa v enem ali več od naslednjih primerov:

(a)	po pomembnih socialno-gospodarskih spremembah;

(b)	z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja večjih sprememb v Skupnosti, nacionalnih ali regionalnih prednostnih nalog;

(c)	ob upoštevanju vrednotenja iz člena 48(3); ali

(d)	ob težavah pri izvajanju.

Operativni programi se po potrebi spremenijo po dodelitvi rezerv iz členov 50 in 51.

2.   Komisija sprejme odločitev o zahtevi po spremembi operativnih programov čimprej, vendar ne kasneje kot tri mesece po njegovi uradni predložitvi s strani države članice.

3.   Sprememba operativnega programa ne zahteva spremembe odločitve Komisije iz člena 28(3).

Člen 34

Posebni značaj skladov

1.   Operativni programi prejemajo sredstva samo iz enega sklada, razen če ni drugače določeno v odstavku 3.

2.   Brez poseganja v odstopanja, ki so določena v posebnih določbah skladov, lahko ESRR in ESS dopolnitveno in ob upoštevanju 10 % omejitve financiranja Skupnosti za vsako prednostno os operativnega programa financirata ukrepe, ki spadajo v obseg pomoči drugega sklada, če so nujni za zadovoljivo izvajanje operacije in so z njo neposredno povezani.

3.   V državah članicah, ki prejemajo podporo iz Kohezijskega sklada, nudita ESRR in Kohezijski sklad skupno pomoč za operativne programe za prometno infrastrukturo in okolje, vključno z velikimi projekti.

Člen 35

Geografski obseg

1.   Operativni programi, predloženi pod ciljem „konvergenca“, se izdelajo na ustrezni geografski ravni in vsaj na ravni NUTS 2.

Operativni programi, predloženi v okviru cilja „konvergenca“ s prispevkom iz Kohezijskega sklada, se izdelajo na nacionalni ravni.

2.   Operativni programi, predloženi v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, se za regije, ki prejemajo financiranje ESRR, izdelajo na ravni NUTS 1 ali NUTS 2, v skladu z institucionalnim sistemom države članice, razen če je med Komisijo in državo članico dogovorjeno drugače. Če jih financira ESS, izdela programe na ustrezni ravni država članica.

3.   Operativni programi, predloženi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za čezmejno sodelovanje, se praviloma izdelajo za vsako mejo ali skupino meja na ravni NUTS 3, vključno z enklavami. Operativni programi, predloženi v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ za transnacionalno sodelovanje, se izdelajo na ravni vsakega območja transnacionalnega sodelovanja. Programi za medregionalno sodelovanje in izmenjavo izkušenj se nanašajo na celotno ozemlje Skupnosti.

Člen 36

Sodelovanje Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada

1.   EIB in EIS lahko v skladu z načini, določenimi v njunih statutih, sodelujeta pri načrtovanju programov pomoči iz skladov.

2.   EIB in EIS lahko na zahtevo države članice sodelujeta pri pripravi nacionalnih strateških referenčnih okvirov in operativnih programov ter pri dejavnostih za pripravo projektov, zlasti velikih projektov, ureditev financiranja in javno-zasebnih partnerstev. Država članica lahko v dogovoru z EIB in EIS osredotoči odobrena posojila na eno ali več prednostnih nalog operativnega programa, zlasti na področjih inovacij, gospodarstva znanja, človeškega kapitala, okolja in projektov osnovne infrastrukture.

3.   Komisija se lahko pred sprejemom odločitve iz člena 28(3) in operativnih programov posvetuje z EIB in EIS. Posvetovanje se zlasti nanaša na operativne programe, ki vsebujejo okvirni seznam velikih projektov ali programov, ko so zaradi narave svojih prednostnih nalog primerni za dodelitev posojil ali drugih vrst tržnega financiranja.

4.   Komisija lahko, če se ji zdi primerno, za oceno velikih projektov zaprosi EIB, naj preveri tehnično kakovost zadevnih projektov in njihovo gospodarsko in finančno sposobnost preživetja, zlasti glede izvajanja ali razvoja instrumentov finančnega inženiringa.

5.   Komisija lahko pri izvajanju določb tega člena dodeli donacijo EIB in EIS.

POGLAVJE II

Vsebina programiranja

Oddelek 1

Operativni programi

Člen 37

Operativni programi za cilja „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“

1.   Operativni programi za cilj „konvergenca“ ter cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ vsebujejo:

(a)	analizo stanja upravičenega področja ali sektorja glede prednosti in slabosti ter izbrane strategije, s katero naj bi se reagiralo nanje;

(b)	utemeljitev izbranih prednostnih nalog ob upoštevanju strateških smernic Skupnosti o koheziji, nacionalnega strateškega referenčnega okvira pa tudi rezultatov iz predhodnega vrednotenja iz člena 48;

(c)	podatke o prednostnih oseh in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se opredelijo količinsko, z uporabo omejenega števila kazalnikov za učinek in rezultate, ob upoštevanju načela sorazmernosti. Kazalniki omogočajo merjenje napredka glede na začetno stanje in doseganju ciljev prednostnih osi;

(d)	v informativne namene, okvirno razdelitev programirane uporabe prispevka iz skladov k operativnemu programu po kategorijah v skladu z izvedbenimi določbami te uredbe, ki jih je sprejela Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3);

(e)

načrt financiranja, ki vsebuje dve tabeli: (i) tabelo, v kateri je za vsako leto v skladu s členi 52, 53 in 54 razčlenjen skupni znesek odobrenih finančnih sredstev, predvidenih za prispevke iz vsakega sklada. Finančni načrt znotraj skupnega letnega prispevka iz Strukturnih skladov ločeno prikazuje odobrena sredstva za regije, ki prejemajo prehodno pomoč. Skupni letni prispevek sklada se mora ujemati z veljavnim Finančnim okvirom ob upoštevanju postopnega zmanjševanja iz odstavka 6 Priloge II; (ii) tabelo, ki za celotno programsko obdobje za operativni program in za vsako prednostno os določa skupni znesek odobrenih finančnih sredstev Skupnosti in nacionalnih protipostavk ter stopnjo prispevka iz skladov. Kjer nacionalno protipostavko v skladu s členom 53 sestavljajo javni in zasebni izdatki, je v tabeli navedena okvirna razdelitev med javnim in zasebnim. Kjer nacionalno protipostavko v skladu s členom 53 sestavljajo javni izdatki, je v tabeli naveden znesek nacionalnega javnega prispevka. Informativno prikazuje prispevek EIB in drugih obstoječih finančnih instrumentov;

(f)	podatke o skladnosti z ukrepi, ki jih financira EKSRP in, kjer je ustrezno, z ukrepi, ki jih financira ESR;

(g)

določbe o izvajanju operativnega programa vključno z: (i) določitvijo vseh organov, ki so določeni v členu 59, ali v primeru, da država članica izkorišča možnost iz člena 74, določitev drugih teles in postopkov v skladu s pravili iz člena 74; (ii) opisom sistemov spremljanja in vrednotenja; (iii) podatki o organu, pristojnemu za prejemanje plačil Komisije, in telesu ali telesih, odgovornih za plačila upravičencem; (iv) opredelitvijo postopkov za sprožitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi njihova preglednost; (v) elementi, ki zagotavljajo objavo in informacije o operativnem programu iz člena 69; (vi) opis postopkov, dogovorjenih med Komisijo in državo članico, za izmenjavo računalniško vodenih podatkov za dosego pogojev za izplačila, spremljanje in vrednotenje, ki so določeni v tej uredbi;

(h)	okvirni seznam velikih projektov v smislu člena 39, ki se bodo Komisiji v potrditev predvidoma predložili v programskem obdobju;

2.   Operativni programi glede prometa in okolja, ki jih skupaj financirata ESRR in Kohezijski sklad, vsebujejo prednostno os, lastno vsakemu skladu, in posebni prispevek iz sklada.

3.   Brez poseganja v drugi pododstavek člena 5 Uredbe (ES) št. 1080/2006 vsak operativni program v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ vključuje utemeljitev za tematsko, geografsko in finančno osredotočenje na prednostne naloge, kakor je določeno v členu 5 navedene uredbe in v členu 4 Uredbe (ES) št. 1081/2006.

4.   Operativni programi, ki jih financira ESRR za cilj „konvergenca“ in cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, vsebujejo še:

(a)	podatke o pristopu k trajnostnemu razvoju mestnih območij, kjer je to primerno;

(b)	posebno prednostno os za ukrepe, ki se financirajo po dodatni dodelitvi iz odstavka 20 Priloge II v operativnih programih, ki nudijo pomoč najbolj oddaljenim regijam;

5.   Operativni programi, na katere vpliva ena ali več posebnih dodelitev iz dodatnih določb Priloge II, vsebujejo podatke o predvidenih postopkih za dodeljevanje in zagotavljanje spremljanja teh posebnih dodelitev.

6.   Na pobudo držav članic lahko operativni programi, ki jih financira ESRR, za cilj „konvergenca“ in cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ vsebujejo tudi:

(a)	seznam mest, izbranih za obravnavanje vprašanja mestnih območij, in postopke za nadaljnji prenos na mestne organe, po možnosti s pomočjo globalnih nepovratnih sredstev;

(b)	ukrepe za medregionalno sodelovanje z vsaj eno regijo ali lokalnim organom druge države članice.

7.   Na pobudo zadevne države članice lahko operativni programi, ki jih financira ESS, za cilj „konvergenca“ in cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ vsebujejo tudi horizontalen pristop ali prednostno os za obravnavanje medregionalnih in transnacionalnih ukrepov, ki vključujejo nacionalne, regionalne ali lokalne organe vsaj ene druge države članice.

Člen 38

Operativni programi cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“

Posebna pravila za operativne programe so za operativne programe cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ določeni v Uredbi (ES) št. 1080/2006.

Oddelek 2

Veliki projekti

Člen 39

Vsebina

Kot del operativnega programa lahko ESRR in Kohezijski sklad financirata izdatke operacije, ki jo sestavlja vrsta del, dejavnosti ali storitev, katere namen je samostojno izvajanje nedeljive naloge točno določene gospodarske ali tehnične narave, ki ima jasno opredeljene cilje in katere skupni stroški presegajo 25 milijonov EUR v primeru okolja in 50 milijonov EUR v primeru drugih področij (v nadaljevanju „veliki projekti“).

Člen 40

Podatki, predloženi Komisiji

Država članica ali organ upravljanja Komisiji predloži naslednje podatke o velikih projektih:

(a)	podatke o organu, ki je odgovoren za izvajanje;

(b)	podatke o naravi naložbe ter njen opis, finančni obseg in lokacijo;

(c)	rezultate študij izvedljivosti;

(d)	časovni razpored za izvedbo projekta in, če je pričakovano obdobje izvajanja zadevne operacije daljše od programskega obdobja, faze, za katere je zaprošeno sofinanciranje Skupnosti v programskem obdobju od 2007 do 2013;

(e)	analizo stroškov in koristi, vključno z oceno tveganja in predvidenega učinka na zadevni sektor in socialno-gospodarske razmere v državi članici in/ali regiji ter, če je mogoče in če je primerno, v ostalih regijah Skupnosti;

(f)	analiza učinka na okolje;

(g)	utemeljitev javnega prispevka;

(h)	finančni načrt, ki prikazuje celotne načrtovane finančne vire in načrtovan prispevek iz skladov, EIB, EIS in vseh drugih virov financiranja Skupnosti, vključno z okvirnim letnim načrtom finančnega prispevka ESRR ali Kohezijskega sklada za velike projekte.

V skladu s postopkom iz člena 103(2) Komisija sprejme okvirne smernice za metodologijo, ki se jo uporablja pri izvajanju analize stroškov in koristi, predvidene v točki (e) zgoraj.

Člen 41

Odločitev Komisije

1.   Komisija oceni velik projekt, po potrebi po posvetovanju z zunanjimi strokovnjaki, vključno z EIB, glede na dejavnike iz člena 40, skladnost s prednostnimi nalogami operativnega programa, njegov prispevek k doseganju ciljev teh prednostnih nalog in skladnost z ostalimi politikami Skupnosti.

2.   Komisija sprejme odločitev takoj, ko je to mogoče, vendar ne kasneje kot v treh mesecih po predložitvi velikega projekta s strani države članice ali organa za upravljanje, če je predložitev v skladu s členom 40. Ta odločitev opredeli fizični predmet, znesek, za katerega velja stopnja sofinanciranja za prednostno os, ter letni načrt finančnega prispevka ESRR ali Kohezijskega sklada.

3.   Če Komisija za velik projekt zavrne finančni prispevek iz skladov, državo članico obvesti o razlogih v roku in v skladu s tem povezanimi pogoji iz odstavka 2.

Oddelek 3

Globalna nepovratna sredstva

Člen 42

Splošne določbe

1.   Država članica ali organ upravljanja lahko upravljanje in izvajanje dela operativnega programa zaupa enemu ali več posredniškim telesom, ki jih imenuje država članica ali organ upravljanja, vključno z lokalnimi organi, regionalnimi telesi za razvoj ali nevladnimi organizacijami v skladu z določbami sporazuma med državo članico, organom upravljanja in tem telesom.

Takšen prenos ne posega v finančno odgovornost organa za upravljanje in držav članic.

2.   Posredniško telo, odgovorno za upravljanje z globalnimi nepovratnimi sredstvi, priskrbi zagotovila o svoji plačilni sposobnosti in pristojnosti tako na zadevnem področju kot tudi za administrativno in finančno upravljanje. Običajno je ustanovljeno v trenutku imenovanja ali zastopano v regiji ali regijah, ki jih zajema operativni program.

Člen 43

Izvedbene določbe

Sporazum iz prvega pododstavka člena 42(1) opredeljuje zlasti:

(a)	vrste operacij, ki jih zajemajo globalna nepovratna sredstva;

(b)	merila za izbor upravičencev;

(c)	stopnje pomoči iz skladov in pravila, ki urejajo to pomoč, vključno z uporabo nastalih obresti;

(d)	ureditev spremljanja, vrednotenja in zagotavljanja finančnega nadzora globalnih nepovratnih sredstev iz člena 59(1) nad organom upravljanja, vključno z načini vračanja sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana, in predložitev računovodskih izkazov;

(e)	kadar je primerno, vsako uporabo finančnega jamstva ali podobnega instrumenta, razen če država članica ali organ upravljanja zagotovita tako jamstvo v skladu z institucionalno ureditvijo vsake države članice.

Oddelek 4

Finančni inženiring

Člen 44

Instrumenti finančnega inženiringa

Iz Strukturnih skladov se lahko kot del operativnega programa financirajo izdatki v zvezi s projektom, ki vključujejo prispevke za podpiranje instrumentov finančnega inženiringa za podjetja, predvsem mala in srednje velika podjetja, kot so skladi tveganega kapitala, jamstveni skladi in posojilni skladi, in za sklade za razvoj mestnih območij, tj. sklade, iz katerih se vlaga v javno-zasebna partnerstva in druge projekte, ki so vključeni v celovit načrt za trajnostni razvoj mestnih območij.

Kadar so takšni projekti organizirani preko holdinških skladov, tj. da se vzpostavijo skladi za naložbe v več skladov tveganega kapitala, jamstvene sklade, posojilne sklade in sklade za razvoj mestnih območij, jih država članica ali organ upravljanja izvede v eni ali več naslednjih oblikah:

(a)	oddaje javnega naročila v skladu z veljavnim pravom o javnih naročilih;

(b)

v drugih primerih, kjer sporazum nima narave pogodbe javnega značaja v smislu prava o javnih naročilih, v obliki dodelitve donacije, v tem primeru opredeljene kot neposredni finančni prispevek v obliki nepovratnih sredstev: (i) EIB ali EIS; ali (ii) finančni instituciji brez razpisa za predloge, če je to v skladu z nacionalnim pravom, ki je združljivo z Pogodbo.

Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbena pravila za ta člen.

Oddelek 5

Tehnična pomoč

Člen 45

Tehnična pomoč na pobudo Komisije

1.   Na pobudo in/ali v imenu Komisije, ob upoštevanju omejitve 0,25 % letnih dodeljenih sredstev, lahko skladi financirajo pripravljalno, spremljevalno, upravno ali strokovno pomoč, ukrepe vrednotenja, revizije in pregleda, ki so potrebni za izvajanje te uredbe.

Ti ukrepi zajemajo zlasti:

(a)	pomoč pri pripravi in oceni projektov, vključno z EIB s pomočjo donacije ali drugih oblik sodelovanja, kakor je primerno;

(b)	študije, povezane z izdelavo strateških smernic Skupnosti o koheziji, poročanja Komisije o kohezijski politiki in triletnega kohezijskega poročila;

(c)	vrednotenja, strokovna poročila, statistike in študije, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje skladov, ki jih lahko z donacijo ali drugimi oblikami sodelovanja po potrebi izvajata EIB ali EIS;

(d)	ukrepe, usmerjene k partnerjem, upravičencem do pomoči iz skladov in javnosti, vključno z informacijskimi ukrepi;

(e)	ukrepe za razširjanje informacij, povezovanje v mreže, ozaveščanje, spodbujanje sodelovanja in izmenjave izkušenj znotraj Skupnosti;

(f)	vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;

(g)	izboljševanje metod vrednotenja in izmenjavo informacij o praksah na tem področju.

2.   Če je predviden prispevek iz ESRR ali Kohezijskega sklada, sprejme Komisija odločitev v zvezi z vrsto ukrepov, naštetih v odstavku 1 tega člena, v skladu s postopkom iz člena 103(2).

3.   Če je predviden prispevek iz ESS, sprejme Komisija odločitev v zvezi z vrsto ukrepov, naštetih v odstavku 1 tega člena, po posvetovanju z odborom iz člena 104, v skladu s postopkom iz člena 103(2).

Člen 46

Tehnična pomoč držav članic

1.   Na pobudo države članice lahko skladi financirajo pripravljalne, upravljalne, spremljevalne, informacijske in nadzorne ukrepe ter ukrepe vrednotenja operativnih programov hkrati z ukrepi za izboljšanje upravne sposobnosti za izvajanje skladov znotraj naslednjih omejitev:

(a)	4 % skupnih dodeljenih sredstev v okviru cilja „konvergenca“ ter cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“;

(b)	6 % skupnih dodeljenih sredstev v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“.

2.   Ukrepe za tehnično pomoč znotraj omejitev iz odstavka 1 se izvede za vsakega od treh ciljev načeloma v okviru vsakega operativnega programa. Vendar pa se te ukrepe kot dopolnilne lahko izvede delno in v okviru splošnih omejitev za tehnično pomoč iz odstavka 1 v obliki posebnega operativnega programa.

3.   Če se država članica odloči izvajati ukrepe za tehnično pomoč v okviru vsakega operativnega programa, delež celotnega zneska odhodkov za tehnično pomoč glede na vsak operativni program ne sme preseči omejitev iz odstavka 1.

V tem primeru se lahko ukrepe za tehnično pomoč izvede v obliki posebnega operativnega programa, če celotni znesek odhodkov za tehnično pomoč v takem posebnem programu ne povzroči, da bi celotni delež sredstev, dodeljenih za tehnično pomoč, presegel omejitve iz odstavka 1.

NASLOV IV

UČINKOVITOST

POGLAVJE I

Vrednotenje

Člen 47

Splošne določbe

1.   Namen vrednotenja je izboljšati kakovost, učinkovitost in doslednost pomoči iz skladov ter strategijo in izvajanje operativnih programov v zvezi s posebnimi strukturnimi težavami, ki vplivajo na zadevne države članice in regije, obenem pa upoštevati cilj trajnostnega razvoja in ustrezne zakonodaje Skupnosti glede vpliva na okolje in strateške okoljske presoje.

2.   Vrednotenje je lahko strateške narave, z namenom preverjanja razvoja programa ali skupine programov glede na prednostne naloge Skupnosti in držav članic ali operativne narave, z namenom, da se podpre spremljanje operativnega programa. Vrednotenja se izvajajo pred, med in po programskem obdobju.

3.   Vrednotenje se odvisno od primera izvaja v pristojnosti držav članic ali Komisije v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 13.

Vrednotenje izvajajo notranji ali zunanji strokovnjaki ali telesa, ki so funkcionalno neodvisni od organov iz člena 59(b) in (c). Rezultati se objavijo v skladu s pravili, ki veljajo za dostop do dokumentov.

4.   Vrednotenje se financira iz proračuna za strokovno pomoč.

5.   Komisija določi okvirne smernice za metode vrednotenja, vključno s standardi kakovosti, v skladu s postopkom iz člena 103(2).

Člen 48

Odgovornost držav članic

1.   Države članice zagotovijo potrebne vire za izvajanje vrednotenj, organizirajo pripravo in zbiranje potrebnih podatkov ter uporabijo različne vrste podatkov, ki jih nudi sistem spremljanja.

Če je to primerno, lahko v okviru cilja „konvergenca“ in v skladu z načelom sorazmernosti iz člena 13 izdelajo tudi načrt vrednotenja, ki predstavlja okvirne dejavnosti vrednotenja, ki jih namerava izvajati država članica v različnih fazah izvajanja.

2.   Države članice v okviru cilja „konvergenca“ izvedejo predhodno vrednotenje za vsak operativni program posebej. V utemeljenih primerih in ob upoštevanju načela sorazmernosti iz člena 13 ter po dogovoru med Komisijo in državami članicami lahko slednje izvedejo enkratno predhodno vrednotenje za več kot en operativni program.

Države članice za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ izvedejo bodisi predhodno vrednotenje za vse operativne programe skupaj bodisi vrednotenje za vsak sklad posebej bodisi vrednotenje za vsako prednostno nalogo bodisi vrednotenje za vsak operativni program.

Države članice za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ skupaj izvajajo predhodno vrednotenje bodisi za vsak operativni program posebej bodisi za več operativnih programov.

Predhodna vrednotenja se izvajajo v pristojnosti organa, odgovornega za pripravo dokumentov za programiranje.

Namen predhodnih vrednotenj je optimizacija dodeljevanja proračunskih sredstev v okviru operativnih programov in izboljšanje kakovosti programiranja. Vrednotenje opredeljuje in presoja neskladja, vrzeli in razvojne možnosti, cilje, ki jih je treba doseči, pričakovane rezultate, merljive cilje, po potrebi skladnost predlagane strategije za regijo, dodano vrednost za Skupnost, obseg upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti, pridobljena nova spoznanja iz prejšnjega programiranja ter kakovost postopkov izvajanja, spremljanja, vrednotenja in finančnega upravljanja.

3.   V programskem obdobju države članice izvajajo vrednotenje, povezano s spremljanjem operativnih programov, zlasti če spremljanje programov odkrije znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev ali če so pripravljeni predlogi za popravljanje operativnih programov iz člena 33. Rezultati se pošljejo nadzornemu odboru operativnega programa in Komisiji.

Člen 49

Odgovornost Komisije

1.   Komisija lahko izvaja strateška vrednotenja.

2.   Komisija lahko na lastno pobudo in v partnerstvu z zadevno državo članico izvaja vrednotenja, povezana s spremljanjem operativnih programov, če spremljanje programov odkrije znatno odstopanje od prvotno zastavljenih ciljev. Rezultate se pošlje nadzornemu odboru za operativni program.

3.   Komisija izvaja naknadna vrednotenja za vsak cilj v tesnem sodelovanju z državo članico in organi za upravljanje.

Naknadno vrednotenje zajema vse operativne programe v okviru vsakega cilja in pregleda obseg uporabe sredstev, uspešnost in učinkovitost načrtovanja programov skladov in socialno-gospodarski učinek.

Izvede se za vsakega od ciljev z namenom oblikovanja zaključkov za politike gospodarske in socialne kohezije.

Vrednotenje opredeli dejavnike, ki so pripomogli k uspehu ali neuspehu izvajanja operativnih programov, in opredeli dobro prakso.

Naknadno vrednotenje se zaključi do 31. decembra 2015.

POGLAVJE II

Rezerve

Člen 50

Nacionalna rezerva na podlagi doseženih rezultatov

1.   Država članica se lahko na lastno pobudo odloči vzpostaviti nacionalno rezervo na podlagi doseženih rezultatov za cilj „konvergenca“ in/ali cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, ali za oba, ki obsegata 3 % njenih skupnih dodeljenih sredstev za vsak cilj.

2.   Če se država članica odloči vzpostaviti tako rezervo, za vsak cilj najkasneje do 30. junija 2011 oceni dosežene rezultate operativnih programov.

3.   Komisija najkasneje 31. decembra 2011 na podlagi predlogov vsake zadevne države članice in v tesnem posvetovanju z njo dodeli nacionalno rezervo na podlagi doseženih rezultatov.

Člen 51

Nacionalna varnostna rezerva

Država članica lahko na lastno pobudo rezervira znesek v višini 1 % letnega prispevka Strukturnega sklada za cilj „konvergenca“ in 3 % letnega prispevka Strukturnega sklada za cilj „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ za pokrivanje nepredvidenih lokalnih ali sektorskih kriz, povezanih z gospodarskim in socialnim prestrukturiranjem ali s posledicami sprostitve trgovine.

Država članica lahko dodeli rezervo za vsak cilj posebnemu nacionalnemu programu ali znotraj operativnega programa.

NASLOV V

FINANČNI PRISPEVEK IZ SKLADOV

POGLAVJE I

Prispevek iz skladov

Člen 52

Spremembe deležev prispevkov

Prispevek skladov se lahko spremeni glede na:

(a)	resnosti posebnih težav, zlasti gospodarske, socialne ali teritorialne narave;

(b)	pomen vsake prednostne osi za prednostne naloge Skupnosti, kakor so določene v strateških smernicah Skupnosti o koheziji, in za nacionalne ter regionalne prednostne naloge;

(c)	varovanje in izboljševanje okolja, zlasti z uporabo previdnostnega načela, načela preventivnega ukrepanja in načela onesnaževalec plača;

(d)	stopnja zbiranja zasebnega financiranja, zlasti v javno-zasebnem partnerstvu, na zadevnih področjih.

(e)	vključevanje medregionalnega sodelovanja iz člena 37(6)(b) v okviru cilja „konvergenca“ cilja in cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“;

(f)

v okviru cilja „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“, pokrivanje območij z geografsko ali naravno neugodnimi razmerami, opredeljenih, kakor sledi: (i) otoške države članice, upravičene v okviru Kohezijskega sklada, in drugi otoki, razen če na njih leži glavno mesto države članice ali imajo trdno povezavo s celino; (ii) gorska območja, kakor jih opredeljuje nacionalna zakonodaja držav članic; (iii) redko (manj kot 50 prebivalcev na kvadratni kilometer) in zelo redko (manj kot 8 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljena območja; (iv) območja, ki so bila do 30. aprila 2004 na zunanjih mejah Skupnosti in so na ta dan prenehala biti taka.

Člen 53

Prispevek iz skladov

1.   Prispevek iz skladov se na ravni operativnega programa izračuna glede na:

(a)	bodisi skupne upravičene izdatke, ki vključujejo javne in zasebne izdatke;

(b)	bodisi upravičene javne izdatke.

2.   Za prispevek iz skladov za operativne programe v okviru ciljev „konvergenca“ in „regionalna konkurenčnost in zaposlovanje“ veljajo zgornje meje, določene v Prilogi III.

3.   Za operativne programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, pri katerih vsaj en udeleženec spada med države članice, katerih povprečni bruto domači proizvod na prebivalca (BDP) za obdobje 2001–2003 ni presegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 85 % upravičenih izdatkov. Za vse druge operativne programe prispevek iz ESRR ne sme biti višji od 75 % upravičenih izdatkov, ki jih sofinancira ESRR.

4.   Za prispevek iz skladov na ravni prednostne osi ne veljajo zgornje meje, določene v odstavku 3 in Prilogi III. Vendar so določene, da se zagotovi spoštovanje največjega zneska prispevka iz skladov in največje stopnje prispevka na sklad, določena na ravni operativnega programa.

5.   Za operativne programe, ki jih skupaj financirajo:

(a)	ESRR in Kohezijski sklad; ali

(b)	dodatne dodelitve za najbolj oddaljene regije iz Priloge II, ESRR in/ali Kohezijski sklad,

se z odločitvijo o sprejetju operativnega programa določi najvišja stopnja in najvišji znesek prispevka za vsak sklad in dodelitev posebej.

6.   Z odločitvijo Komisije o sprejetju operativnega programa se določi najvišja stopnja in najvišji znesek prispevka iz sklada za vsak operativni program in za vsako prednostno os. V odločitvi se ločeno prikaže odobrena sredstva za regije, ki prejemajo prehodno pomoč.

Člen 54

Druge določbe

1.   Prispevek iz skladov za vsako prednostno os ne sme biti manjši od 20 % upravičenih javnih izdatkov.

2.   Ukrepi tehnične pomoči, ki se izvajajo na pobudo ali v imenu Komisije, se lahko financirajo do stopnje 100 %.

3.   V obdobju upravičenosti iz člena 56(1):

(a)	lahko prednostna os prejema pomoč samo iz enega sklada in v okviru enega cilja naenkrat;

(b)	lahko projekt prejema pomoč skladov v okviru samo enega operativnega programa naenkrat;

(c)	projekt iz skladov ne prejme pomoči, višje od dodeljenih skupnih javnih izdatkov.

4.   Javna pomoč, dodeljena v okviru operativnih programov, spoštuje zgornje meje za državno pomoč pri državni pomoči podjetjem v smislu člena 87 Pogodbe.

5.   Izdatek, ki ga sofinancirajo skladi, ne prejema pomoči od nobenega drugega finančnega instrumenta Skupnosti.

POGLAVJE II

Projekti, ki ustvarjajo prihodek

Člen 55

Projekti, ki ustvarjajo prihodek

1.   Za namene te uredbe je projekt, ki ustvarja prihodek, vsak projekt, ki vključuje naložbo v infrastrukturo, za katere uporabo se plačujejo pristojbine, ki jih neposredno krijejo uporabniki, ali vsak projekt, ki vključuje prodajo ali oddajo zemlje ali zgradb, ali kakršne koli druge storitve proti plačilu.

2.   Upravičeni izdatki za projekte, ki ustvarjajo prihodek, ne presegajo sedanje vrednosti stroškov naložbe, znižane za sedanjo vrednost neto prihodkov naložbe v določenem referenčnem obdobju za

(a)	naložbe v infrastrukturo; ali

(b)	druge projekte, kadar je možno objektivno vnaprej oceniti prihodke.

V primerih, ko niso vsi stroški naložbe upravičeni do sofinanciranja, se neto prihodek dodeli proporcionalno upravičenim in neupravičenim delom stroškov naložbe.

Pri izračunu organ upravljanja upošteva ustrezno referenčno obdobje za te vrste naložbo ter projekta, običajno pričakovano donosnost takšne vrste naložbe in uporabo načela onesnaževalec plača ter po potrebi načela enakosti v povezavi z relativno blaginjo zadevne države članice.

3.   Kadar prihodkov vnaprej objektivno ni mogoče določiti, se prihodke, ustvarjene v petih letih od zaključka projekta, odšteje od izdatkov, predloženih Komisiji. To stori organ za potrjevanje, in sicer najpozneje ob delnem ali dokončnem zaprtju operativnega programa. Zahtevek za plačilo končnega zneska se ustrezno popravi.

4.   Kadar se – najpozneje tri leta po zaključku operativnega programa – ugotovi, da so bili pri operaciji ustvarjeni prihodki, ki niso bili upoštevani v odstavkih 2 in 3, se taki prihodki povrnejo v splošni proračun Evropske unije sorazmerno prispevkom iz skladov.

5.   Brez poseganja v obveznosti iz člena 70(1) lahko države članice sprejmejo postopke sorazmerno z zadevnimi zneski za spremljanje prihodkov, ustvarjenih v okviru projektov, katerih skupni stroški ne presegajo 200 000 EUR.

6.   Ta člen se ne uporablja za projekte, za katere veljajo pravila o državni pomoči v smislu člena 87 Pogodbe.

POGLAVJE III

Upravičenost izdatkov

Člen 56

Upravičenost izdatkov

1.   Izdatki, vključno z velikimi projekti, so upravičeni do prispevka iz skladov, če so bili poravnani med datumom predložitve operativnega programa Komisiji ali – če je to prej – med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2015. Projekti ne smejo biti zaključeni pred datumom začetka upravičenosti.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 se prispevki v naravi, stroški amortizacije in režijski stroški lahko obravnavajo kot izdatki, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju projektov, pod naslednjimi pogoji:

(a)	pravila za upravičenost iz odstavka 4 predvidevajo upravičenost takšnih izdatkov;

(b)	znesek izdatkov je utemeljen z računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo kot računi;

(c)	kar zadeva prispevke v naravi, sofinanciranje iz skladov ne presega skupnih upravičenih izdatkov ob izključitvi vrednosti takih prispevkov.

3.   Izdatek je upravičen do prispevka sklada, samo če je nastal zaradi projekta, o katerem je odločil organ upravljanja zadevnega operativnega programa ali v njegovi pristojnosti, in v skladu z merili, ki jih vnaprej določi nadzorni odbor.

Nov izdatek, ki je nastal med popravljanjem operativnega programa iz člena 33, je upravičen od datuma, ko Komisija prejme zahtevo po popravku operativnega programa.

4.   Pravila o upravičenosti se določijo na nacionalni ravni, ob upoštevanju izjem, ki jih določajo posebne uredbe za vsak sklad. Zajemajo celotne izdatke, prijavljene v okviru operativnega programa.

5.   Ta člen ne posega v izdatke iz člena 45.

POGLAVJE IV

Trajanje projektov

Člen 57

Trajanje projektov

1.   Država članica ali organ upravljanja zagotovi, da za projekt ohrani prispevek iz skladov le, če v petih letih od zaključka projekta ali v treh letih od zaključka projekta v državah članicah, ki so izkoristile možnost skrajšanja tega roka za vzdrževanje naložbe ali delovnih mest, ki so jih ustvarila MSP, ne pride do bistvenih sprememb projekta,

(a)	ki vpliva na njeno naravo ali pogoje izvajanja ali ki podjetju oziroma javni organizaciji podeli neupravičeno prednost; in

(b)	je posledica spremenjene narave lastništva dela infrastrukture ali prenehanja proizvodne dejavnosti.

2.   Država članica in organ upravljanja obvestita Komisijo v letnem poročilu o izvajanju iz člena 67 o vsaki spremembi iz odstavka 1. Komisija obvesti ostale države članice.

3.   Neupravičeno izplačani zneski bodo izterjani v skladu s členi 98 do 102.

4.   Države članice in Komisija zagotovijo, da podjetja, od katerih so bila izterjana sredstva v skladu z odstavkom 3, po prenosu proizvodne dejavnosti znotraj države članice ali v drugo državo članico ne prejemajo prispevkov skladov.

NASLOV VI

UPRAVLJANJE, SPREMLJANJE IN NADZOR

POGLAVJE I

Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 58

Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora

Sistemi upravljanja in nadzora operativnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, vsebujejo:

(a)	opredelitev nalog organov, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in razdelitev nalog znotraj vsakega organa;

(b)	spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi organi in znotraj njih;

(c)	postopke za zagotavljanje pravilnosti in zakonitosti izdatkov, prijavljenih v okviru operativnega programa;

(d)	zanesljive sisteme računovodstva, nadzorovanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;

(e)	sistem poročanja in spremljanja, v primeru, ko odgovorni organ izvrševanje nalog zaupa drugemu organu;

(f)	ureditev za presojo delovanja sistemov;

(g)	sisteme in postopke za zagotavljanje ustreznega sledenja reviziji;

(h)	postopke poročanja in spremljanja nepravilnosti in postopke za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov.

Člen 59

Določitev organov

1.   Za vsak operativni program država članica določi:

(a)	organ upravljanja: nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali javno ali zasebno telo, ki ga določi država članica za upravljanje operativnega programa;

(b)	organ za potrjevanje: nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ, ki ga določi država članica, da potrjuje izjave o izdatkih in zahtevke za plačila, preden so poslani Komisiji;

(c)	revizijski organ: nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ ali telo, pod pogojem, da je neodvisen od organa za upravljanje in organa za potrjevanje, ki ga določi država članica za vsak operativni program in je pristojen za pregledovanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora.

Isti organ je lahko določen za več kot en operativni program.

2.   Država članica lahko določi enega ali več posredniških teles za izvajanje nekaterih ali vseh nalog organa za upravljanje ali organa za potrjevanje v pristojnosti tega organa.

3.   Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in njene odnose s Komisijo.

Brez poseganja v to uredbo država članica določi medsebojne odnose organov iz odstavka 1, ki izvajajo svoje naloge popolnoma v skladu z institucionalnim, pravnim in finančnim sistemom zadevne države članice.

4.   Glede na člen 58(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 del istega telesa.

5.   Za operativne programe v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“ se posebna pravila o upravljanju in nadzoru določijo v Uredbi (ES) št. 1080/2006.

6.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbena pravila za člene 60, 61 in 62.

Člen 60

Naloge organa za upravljanje

Organ upravljanja je odgovoren za upravljanje in izvajanje operativnih programov v skladu z načelom dobrega finančnega poslovanja in zlasti za:

(a)	zagotavljanje, da so operacije izbrane za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za operativni program, in da za celotno obdobje izvajanja spoštujejo ustrezna pravila Skupnosti in nacionalna pravila;

(b)

preverjanje dobave sofinanciranih proizvodov in storitev in preverjanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in so v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili; pregledi posameznih operacij na kraju samem se lahko izvedejo na osnovi vzorca v skladu s podrobnimi pravili, ki jih sprejme Komisija po postopku iz člena 103(3);

(c)	zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje računovodskih podatkov za vsako operacijo v operativnem programu v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno upravljanje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;

(d)	zagotavljanje, da upravičenci in drugi organi, ki so udeleženi v izvajanju projektov, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi s projekti, ne glede na nacionalna računovodska pravila;

(e)	zagotavljanje, da se vrednotenja operativnih programov iz člena 48(3) izvedejo v skladu s členom 47;

(f)	vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in kontrol, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami člena 90;

(g)	zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in nadzoru, ki se izvaja glede izdatkov, za namene izdaje potrdil;

(h)	usmerjanje dela nadzornega odbora in zagotavljanje dokumentov, potrebnih za spremljanje kakovosti izvajanja operativnega programa, ob upoštevanju njegovih posebnih ciljev;

(i)	izdelava in, po potrditvi nadzornega odbora, predložitev letnih in končnih poročil o izvajanju Komisiji;

(j)	zagotavljanje upoštevanja zahtev po informacijah in javnem obveščanju iz člena 69;

(k)	zagotavljanje podatkov Komisiji, da ji je omogočeno ocenjevanje velikih projektov.

Člen 61

Naloge organa za potrjevanje

Organ za potrjevanje operativnega programa je odgovoren zlasti za:

(a)	pripravo potrjenih izkazov o izdatkih in zahtevkov za izplačila ter njihovo posredovanje Komisiji;

(b)

potrjevanje, da: (i) je izkaz o izdatkih točen, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih; (ii) so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili in da so nastali zaradi projektov, ki so bili izbrani za financiranje v skladu z merili, ki veljajo za program, in v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili;

(c)	zagotavljanje za namen izdajanja potrdil, da je od organa za upravljanje prejel dovolj informacij o izvajanju postopkov in preverjanju glede izdatkov, ki so vsebovani na izkazih o izdatkih;

(d)	upoštevanje, za namen izdajanja potrdil, rezultatov vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v njegovi pristojnosti;

(e)	vzdrževanje računovodskih evidenc izdatkov, predloženih Komisiji, v računalniški obliki;

(f)

vzdrževanje evidence o izterljivih zneskih ter zneskih, ki so bili umaknjeni po preklicu celotnega prispevka za določen projekt ali dela tega prispevka. Izterjane zneske se povrne v splošni proračun Evropske unije, in sicer pred zaprtjem operativnega programa tako, da se jih odšteje od naslednjega izkaza o izdatkih.

Člen 62

Naloge revizijskega organa

1.   Revizijski organ operativnega programa je odgovoren zlasti za:

(a)	zagotavljanje, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovitost sistema upravljanja in nadzora operativnega programa;

(b)	zagotavljanje, da se revizije projektov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preverijo prijavljeni izdatki;

(c)

posredovanje revizijske strategije Komisiji, v devetih mesecih od potrditve operativnega programa, ki pokriva vse organe iz točk (a) in (b), ki bodo izvedli revizijo, uporabljane metode, metode vzorčenja za revizije projektov ter okvirni načrt revizij, ki zagotavlja, da so glavna telesa revidirana in revizije enakomerno porazdeljene čez celotno programsko obdobje; Če velja skupni sistem v več operativnih programih, se lahko predloži enotna revizijska strategija.;

(d)

do 31. decembra vsako nadaljnje leto od leta 2008 do leta 2015: (i) posredovanje letnega poročila o nadzoru Komisiji; poročilo vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo v okviru operativnega programa v obdobju preteklih 12 mesecev, ki se zaključi 30. junija zadevnega leta, in poročanje o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemu upravljanja in nadzora programa. Prvo poročilo, ki ga je treba posredovati do 31. decembra 2008, zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008. Podatki v zvezi z revizijami, izvedenimi po 1. juliju 2015, se vključijo v končno poročilo o nadzoru k izjavi o zaključitvi iz točke (e); (ii) izdajo mnenja na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v njegovi pristojnosti, o tem, ali sistem upravljanja in nadzora deluje učinkovito, da se poda zadostno zagotovilo o pravilnosti izkazov o izdatkih, ki so bili predloženi Komisiji, in posledično zadostno zagotovilo o zakonitosti in pravilnosti poslovnih dogodkov; (iii) posredovanje izjave, kadar je to primerno v skladu s členom 88, glede delne zaključitve, v kateri je ocenjena legalnost in pravilnost izdatkov v zvezi s tem. Če v več operativnih programih velja skupni sistem, se lahko podatki iz točke (i) združijo v skupnem poročilu, mnenje in izjava iz točk (ii) in (iii) pa lahko zajemajo vse zadevne operativne programe.

(e)

posredovanje izjave o zaključitvi, ki ocenjuje veljavnost zahteve za izplačilo končnega plačila ter zakonitost in pravilnost poslovnih dogodkov, ki so povezani s tem in so zajeti v končnem izkazu o izdatkih, ki dopolnjuje končno poročilo o nadzoru; izjavo se posreduje Komisiji najpozneje do 31. marca 2017.

2.   Revizijski organ zagotovi, da je revizija opravljena po mednarodnih revizijskih standardih.

3.   Če revizije in nadzor iz odstavka 1(a) in (b) izvaja organ, ki ni revizijski organ, revizijski organ zagotovi, da ima ta organ ustrezno funkcionalno neodvisnost.

4.   Komisija najpozneje v roku treh mesecev po prejemu revizijske strategije iz odstavka 1(c) sporoči svoje pripombe nanjo. Če pripomb v tem roku nima, se šteje, da je strategija sprejeta.

POGLAVJE II

Spremljanje

Člen 63

Nadzorni odbor

1.   Država članica ustanovi nadzorni odbor za vsak operativni program, v soglasju z organom za upravljanje, v roku treh mesecev od datuma obvestila državi članici o odločitvi, da je bil operativni program odobren. Ustanovi se lahko en nadzorni odbor za več operativnih programov skupaj.

2.   Vsak nadzorni odbor sestavi svoj poslovnik znotraj institucionalnega, pravnega in finančnega okvira zadevne države članice ter ga sprejme sporazumno z organom za upravljanje, da opravlja svoje naloge v skladu s to uredbo.

Člen 64

Sestava

1.   Nadzornemu organu predseduje predstavnik države članice ali organa za upravljanje.

Njegovo sestavo določi država članica s soglasjem organa za upravljanje.

2.   Na lastno pobudo ali na pobudo nadzornega odbora predstavnik Komisije sodeluje pri delu organa v svetovalni vlogi. Predstavnika EIB in EIS lahko sodelujeta v svetovalni vlogi za tiste operativne programe, h katerim EIB in EIS prispevata.

Člen 65

Naloge

Nadzorni organ se prepriča o učinkovitosti in kakovosti izvajanja operativnih programov v skladu z naslednjimi določbami:

(a)	v šestih mesecih od odobritve operativnega programa preuči in odobri merila za izbiro aktivnosti, ki se financirajo, ter odobri vsako revizijo teh meril v skladu s potrebami načrtovanja programov;

(b)	periodično revidira napredek doseganja posameznih ciljev operativnega programa na podlagi dokumentov, ki jih predloži organ upravljanja;

(c)	pregleda rezultate izvajanja, zlasti doseganje ciljev, določenih za vsako prednostno os, in vrednotenja iz člena 48(3);

(d)	preuči in odobri letna in končna poročila o izvajanju iz člena 67;

(e)	obvesti se ga o letnem poročilu o nadzoru, ali delu poročila glede zadevnega operativnega programa, ter o vseh zadevnih pripombah, ki jih lahko poda Komisija po preučitvi tega poročila ali v zvezi s tem delom poročila;

(f)	lahko predlaga organu za upravljanje kakršno koli spremembo ali prilagoditev operativnega programa, ki bi verjetno omogočila dosego ciljev skladov iz člena 3, ali izboljšala njegovo upravljanje, vključno s finančnim upravljanjem;

(g)	obravnava in odobri vsak predlog za spremembo vsebine odločitve Komisije o prispevku iz skladov.

Člen 66

Ureditev spremljanja

1.   Organ upravljanja in nadzorni organ zagotavljata kakovost izvajanja operativnega programa.

2.   Organ upravljanja in nadzorni organ izvajata spremljanje, ob upoštevanju finančnih kazalnikov in kazalnikov iz člena 37(1)(c), ki so opredeljeni v operativnem programu.

Kjer narava pomoči to omogoča, se statistika razčleni glede na spol in velikost podjetij prejemnikov.

3.   Izmenjava podatkov med Komisijo in državami članicami za ta namen se izvaja v elektronski obliki, v skladu z izvedbenimi določbami te uredbe, ki jih je sprejela Komisija po postopku iz člena 103(3).

Člen 67

Letno poročilo in končno poročilo o izvajanju

1.   Prvič v letu 2008 in do 30. junija za vsako nadaljnje leto organ upravljanja Komisiji pošlje letno poročilo o izvajanju operativnega programa, ter do 31. marca 2017 končno poročilo o izvajanju operativnega programa.

2.   Poročila iz odstavka 1 vsebujejo naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja operativnega programa:

(a)	napredek pri izvajanju operativnega programa in prednostnih osi glede na njihove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo, kjer in kadar je opredelitev mogoča, z uporabo kazalnikov iz člena 37(1)(c) na ravni prednostne osi;

(b)

finančno izvajanje operativnega programa s podrobnimi podatki za vsako prednostno os o: (i) izdatkih, ki so jih plačali upravičenci, navedenih v zahtevkih za plačila, poslanih organu za upravljanje, ter ustreznem javnem prispevku; (ii) skupnih plačilih, prejetih od Komisije, in količinski opredelitvi finančnih kazalnikov iz člena 66(2); in (iii) izdatkih, ki jih je plačalo telo, odgovorno za plačila upravičencem; kjer je to primerno, se finančno izvajanje na območjih, ki prejemajo prehodno pomoč, predstavi ločeno znotraj vsakega operativnega programa;

(c)	izključno v informativne namene, okvirno razdelitev dodelitve sredstev iz skladov po kategorijah, v skladu z izvedbenimi določbami, ki jih je Komisija sprejela po postopku iz člena 103(3);

(d)

določila, ki sta jih sprejela organ upravljanja in nadzorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti: (i) ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov; (ii) povzetek vseh pomembnih težav pri izvajanju operativnega programa in vseh sprejetih ukrepov, vključno z odzivom na pripombe iz člena 68(2), kjer je to primerno; (iii) uporaba tehnične pomoči;

(e)	ukrepe, sprejete za zagotavljanje informacij in obveščenosti javnosti o operativnem programu;

(f)	podatke o pomembnih težavah v zvezi s spoštovanjem prava Skupnosti pri izvajanju operativnega programa in sprejetih ukrepih za njihovo odpravljanje;

(g)	kjer je primerno, o napredku in financiranju velikih projektov;

(h)	uporabo pomoči, ki je bila organu za upravljanje ali drugemu javnemu organu sproščena po preklicu iz člena 98(2) v času izvajanja operativnega programa.

(i)	primere, v katerih je bila ugotovljena bistvena sprememba v okviru člena 57.

Obseg podatkov, posredovanih Komisiji, je sorazmeren celotnemu znesku izdatkov zadevnega operativnega programa. Kjer je primerno, se lahko takšni podatki posredujejo v obliki povzetka.

Podatki iz točk (d), (g), (h) in (i) se ne vključijo, če od prejšnjega poročila ni prišlo do pomembnih sprememb.

3.   Poročila iz odstavka 1 veljajo za sprejemljiva, če vsebujejo vse ustrezne podatke iz odstavka 2. Komisija obvesti državo članico o sprejemljivosti letnega poročila v 10 delovnih dneh od dneva prejema poročila.

4.   Komisija v roku dveh mesecev od prejema poročila obvesti državo članico o svojem mnenju glede vsebine sprejemljivega letnega poročila o izvajanju, ki ga predloži organ upravljanja. Za končno poročilo o operativnem programu je rok največ pet mesecev od datuma prejema sprejemljivega poročila. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.

Člen 68

Letni pregled programov

1.   Komisija in organ upravljanja vsako leto ob predložitvi letnega poročila o izvajanju iz člena 67 preverita napredek pri izvajanju operativnega programa, glavne rezultate, dosežene v prejšnjem letu, finančno izvajanje in druge dejavnike, z namenom izboljšanja izvajanja.

Lahko se preverijo vsi vidiki delovanja sistema upravljanja in nadzora, ki so omenjeni v zadnjem letnem poročilu o nadzoru, v skladu s členom 62(1)(d)(i).

2.   Po preverjanju iz odstavka 1 lahko Komisija posreduje pripombe državi članici in organu za upravljanje, ki o tem obvestita nadzorni odbor. Država članica Komisijo obvesti o ukrepih, sprejetih kot odgovor na te pripombe.

3.   Ko bodo, kjer je primerno, dostopna naknadna vrednotenja za pomoč, dodeljeno v programskem obdobju 2000-2006, se celotni rezultati lahko preverijo ob naslednjem letnem preverjanju.

POGLAVJE III

Informiranje in obveščanje javnosti

Člen 69

Informiranje in obveščanje javnosti

1.   Država članica in organ upravljanja za operativni program zagotovita in objavita podatke o aktivnostih in sofinanciranih programih. Informacije so naslovljene na državljane Evropske unije in upravičence, z namenom poudariti vlogo Skupnosti in poskrbeti za preglednost pomoči iz skladov.

Komisija izvedbene določbe tega člena sprejme v skladu s postopkom iz člena 103(3).

2.   Organ upravljanja operativnega programa je odgovoren za obveščanje javnosti, v skladu z izvedbenimi določbami te uredbe, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3).

POGLAVJE IV

Pristojnosti držav članic in komisije

Oddelek 1

Pristojnosti držav članic

Člen 70

Upravljanje in nadzor

1.   Države članice so pristojne za upravljanje in nadzor operativnih programov zlasti z naslednjimi ukrepi:

(a)	zagotavljanjem, da so sistemi upravljanja in nadzora za operativne programe vzpostavljeni v skladu s členi 58 do 62 ter da delujejo učinkovito;

(b)	preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem nepravilnosti ter vračilom neupravičeno plačanih zneskov, skupaj z zamudnimi obrestmi, kjer je primerno. Sporočajo jih Komisiji in jo obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov.

2.   Če ni mogoče povrniti neupravičeno izplačanih sredstev upravičencu, je država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropske unije, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.

3.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbene določbe iz odstavkov 1 in 2.

Člen 71

Vzpostavljanje sistemov upravljanja in nadzora

1.   Pred vložitvijo prvega vmesnega zahtevka za plačilo ali najpozneje v roku dvanajstih mesecev od odobritve vsakega operativnega programa država članica Komisiji predloži opis sistemov, ki zajema zlasti organizacijo in postopke:

(a)	organov za upravljanje in potrjevanje ter posredniških teles;

(b)	revizijskega organa in vseh drugih teles, ki izvajajo revizijo pod njegovo pristojnostjo.

2.   Opis iz odstavka 1 spremlja poročilo, ki vsebuje rezultate ocene vzpostavitve sistemov in podaja mnenje o njihovi skladnost s členi 58 do 62. Če mnenje vsebuje zadržke, je v poročilu navedena resnost pomanjkljivosti, in če pomanjkljivosti ne zadevajo celotnega programa, zadevna prednostna os oziroma osi. Država članica obvesti Komisijo o korektivnih ukrepih in časovnem razporedu njihovega izvajanja ter nato potrdi izvedbo ukrepov in umik ustreznih pridržkov.

Za poročilo iz prvega pododstavka se šteje, da je sprejeto, in izvrši se prvo vmesno plačilo na naslednji način:

(a)	v roku dveh mesecev od datuma prejema poročila, če je mnenje iz prvega pododstavka brez pridržkov in Komisija nanj nima pripomb;

(b)	če mnenje vsebuje pridržke, po potrditvi Komisiji, da so bili korektivni ukrepi v zvezi s ključnimi elementi sistemov izvedeni, in ustrezni pridržki umaknjeni ter Komisija na poročilo nima pripomb v roku dveh mesecev od datuma potrditve.

Če zadržki zadevajo izključno eno prednostno os, se prvo vmesno plačilo izvede v zvezi z drugimi prednostnimi osmi operativnega programa, o katerih ni bilo podanih zadržkov.

3.   Poročilo in mnenje iz odstavka 2 pripravi revizijski organ ali javno ali zasebno telo, ki je funkcionalno neodvisno od organa za upravljanje in organa za potrjevanje, in svoje delo izvaja ob upoštevanju mednarodnih revizijskih standardov.

4.   Če v več operativnih programih velja skupni sistem, se o slednjem lahko sporoči glede na odstavek 1 skupaj z enim poročilom in mnenjem iz odstavka 2.

5.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbene določbe za odstavke 1 do 4.

Oddelek 2

Pristojnosti Komisije

Člen 72

Pristojnosti Komisije

1.   Komisija se v skladu s postopkom iz člena 71 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 58 do 62, ter se na podlagi letnih poročil o nadzoru, letnih mnenj revizijskega organa in lastnih pregledov prepriča, da sistemi učinkovito delujejo v obdobju izvajanja operativnih programov.

2.   Brez poseganja v revizije držav članic lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo preglede na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije operacij vključenih v operativni program, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj deset delovnih dni pred revizijo, razen v nujnih primerih. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki držav članic lahko sodelujejo pri takšnih revizijah. Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3) sprejme izvedbene določbe te uredbe glede uporabe podatkov, zbranih med revizijo.

Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije, ki so ustrezno pooblaščeni za revizije na kraju samem, imajo dostop do računovodskih knjig ter vseh ostalih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali shranjenimi na elektronskih nosilcih ter v zvezi z izdatki, ki jih financirajo skladi.

Omenjena pooblastila za revizije ne vplivajo na uporabo nacionalnih predpisov, na podlagi katerih določena preverjanja opravljajo uradniki, določeni v skladu z nacionalno zakonodajo. Pooblaščeni predstavniki Komisije predvsem ne sodelujejo pri preiskavah na domu in uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice. Kljub temu pa imajo dostop do teh informacij.

3.   Komisija lahko zahteva od države članice, da izvede revizijo na terenu, da preveri učinkovito delovanje sistemov in pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.

Člen 73

Sodelovanje z revizijskimi organi držav članic

1.   Komisija sodeluje z revizijskimi organi operativnih programov, da uskladijo svoje revizijske načrte in metode, in takoj izmenja rezultate revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se najbolje izkoristijo sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.

V primeru, ko država članica imenuje več revizijskih organov, lahko za omogočanje tega sodelovanja imenuje koordinacijski organ.

Komisija in revizijski organ ter koordinacijski organ, če je bil takšen organ imenovan, se redno sestajajo, vsaj enkrat letno, če se ne dogovorijo drugače, in skupaj pregledajo letno poročilo o nadzoru in mnenje iz člena 62 ter izmenjajo poglede na druga vprašanja glede izboljšanja upravljanja in nadzora operativnih programov.

2.   Pri določanju svoje revizijske strategije Komisija izbere operativne programe, kjer je bilo mnenje o skladnosti sistema po členu 71(2) brez zadržkov ali kjer so bili zadržki umaknjeni po korektivnih ukrepih, kjer je revizijska strategija revizijskega organa zadovoljiva in kjer so bila pridobljena ustrezna zagotovila, da sistemi upravljanja in nadzora učinkovito delujejo na podlagi rezultatov revizij Komisije in države članice.

3.   Za te programe lahko Komisija zaključi, da se lahko zlasti opre na mnenje iz člena 62(1)(d)(ii) glede učinkovitega delovanja sistemov, in da bo izvedla svoje revizije na kraju samem le, če obstajajo dokazi, ki nakazujejo, da obstajajo pomanjkljivosti sistema, ki vplivajo na izdatke, ki so bili za Komisijo potrjeni za leto, za katero je bilo pridobljeno mnenje iz člena 62(1)(d)(ii) brez pridržkov glede takšnih pomanjkljivosti.

Kadar Komisija sprejme takšno odločitev, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico. Če obstajajo dokazi ki nakazujejo, da obstajajo pomanjkljivosti, lahko od države članice zahteva tudi, da izvede revizije v skladu s členom 72(3) ali pa izvede svoje revizije po členu 72(2).

Oddelek 3

Sorazmernost pri nadzoru operativnih programov

Člen 74

Ureditev sorazmernega nadzora

1.   Za operativne programe, pri katerih skupni upravičeni javni izdatki ne presegajo 750 milijonov EUR in za katere sofinanciranje Skupnosti ne presega 40 % skupnih javnih izdatkov:

(a)	revizijskemu organu ni treba predložiti revizijske strategije iz člena 62(1)(c) Komisiji;

(b)

če je mnenje o skladnosti sistema iz člena 71(2) brez pridržkov, ali če so bili pridržki po korektivnih ukrepih umaknjeni, Komisija lahko zaključi, da se lahko zlasti opre na mnenje iz člena 62(1)(d)(ii) glede učinkovitega delovanja sistemov, in da bo izvedla svoje revizije na kraju samem le, če obstajajo dokazi ki nakazujejo, da obstajajo pomanjkljivosti sistema, ki vplivajo na izdatke, ki so bili za Komisijo potrjeni za leto, za katero je bilo pridobljeno mnenje iz člena 62(1)(d)(ii) brez pridržkov glede takšnih pomanjkljivosti. Kadar Komisija sprejme takšno odločitev, o tem ustrezno obvesti zadevno državo članico. Če obstajajo dokazi ki nakazujejo, da obstajajo pomanjkljivosti, lahko od države članice zahteva, da izvede revizije v skladu s členom 72(3) ali pa izvede svoje revizije po členu 72(2).

2.   Za operativne programe iz odstavka 1 lahko država članica izkoristi tudi možnost vzpostavitve teles in postopkov v skladu z nacionalnimi pravili za izvajanje:

(a)	nalog organa za upravljanje v zvezi s preverjanjem sofinanciranih proizvodov in storitev ter izdatkov, prijavljenih po členu 60(b);

(b)	nalog organa za potrjevanje iz člena 61; in

(c)	nalog revizijskega organa iz člena 62.

Če država članica izkoristi to možnost, ji ni treba imenovati organa za potrjevanje in revizijskega organa iz člena 59(1)(b) in (c).

Določbe člena 71 se uporabljajo smiselno.

Ko Komisija sprejme izvedbene določbe za člene 60, 61 in 62, opredeli določbe, ki ne veljajo za operativne programe, za katere je zadevna država članica uporabila možnost iz tega odstavka.

NASLOV VII

FINANČNO UPRAVLJANJE

POGLAVJE I

Finančno upravljanje

Oddelek 1

Proračunske obveznosti

Člen 75

Proračunske obveznosti

1.   Proračunske obveznosti Skupnosti v operativnih programih (v nadaljevanju „proračunske obveznosti“) se v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013 izvršujejo letno za vsak sklad in cilj. Prva proračunska obveznost se prevzame, preden Komisija sprejme odločitev o potrditvi operativnega programa. Vsaka nadaljnja proračunska obveznost se običajno do 30. aprila vsako leto prevzame na podlagi odločitve Komisije o dodelitvi prispevka iz skladov, kot je navedeno v členu 32.

2.   Če ni bilo opravljeno nobeno izplačilo, lahko država članica najpozneje do 30. septembra v letu n zahteva prenos obveznosti v zvezi z operativnimi programi, ki so povezani z nacionalno izredno rezervo iz člena 51, na druge operativne programe. Država članica v svoji zahtevi določi operativne programe, na katere naj bi se sredstva prenesla.

Oddelek 2

Splošna pravila glede plačil

Člen 76

Splošna pravila glede plačil

1.   Plačila Komisije prispevkov iz skladov se izvajajo v skladu s proračunskimi obveznostmi. Vsako plačilo se knjiži na najstarejšo odprto proračunsko obveznost zadevnega sklada.

2.   Plačila se izvajajo v obliki vnaprejšnjega financiranja, vmesnih plačil in končnega plačila. Izplačujejo se organu, ki ga določi država članica.

3.   Najkasneje do 30. aprila vsako leto države članice pošljejo Komisiji začasno napoved verjetnih zahtevkov za plačila za tisto finančno leto in za naslednje finančno leto.

4.   Vsi dopisi glede finančnih transakcij med Komisijo in organi ter telesi, ki so jih določile države članice, se pošiljajo prek elektronskih sredstev in v skladu z izvedbenimi določbami te uredbe, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3). V primeru višje sile in zlasti v primeru motnje v delovanju skupnega računalniškega sistema ali pomanjkanje trajne povezave lahko država članica izkaz o izdatkih in zahtevek za plačilo pošlje v tiskani obliki.

Člen 77

Splošna pravila za izračun vmesnih plačil in končnih plačil

Vmesna plačila in končna plačila se izračunajo z uporabo stopnje sofinanciranja iz odločitve o zadevnem operativnem programu za vsako prednostno os glede upravičenih izdatkov, navedenih v okviru te prednostne osi, v vsakem izkazu o izdatkih, ki jih potrdi organ za potrjevanje.

Vendar pa prispevek Skupnosti v obliki vmesnih in končnih plačil ni višji od javnega prispevka in najvišjega zneska pomoči iz skladov za vsako prednostno os, kakor je določeno v odločitvi Komisije o potrditvi operativnega programa.

Člen 78

Izkaz o izdatkih

1.   Vsi izkazi o izdatkih za vsako prednostno nalogo vključujejo skupni znesek upravičenih izdatkov v skladu s členom 56, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju operacij, in ustrezen javni prispevek, ki je bil plačan ali mora biti plačan upravičencem v skladu s pogoji o javnem prispevku. Izdatki, ki so jih upravičenci plačali, morajo biti utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo.

Če gre samo za sheme pomoči v smislu člena 87 Pogodbe, poleg pogojev, navedenih v prejšnjem pododstavku, bi javni prispevek, ki ustreza izdatkom, vključenim v izkaz o izdatkih, plačal upravičencem organ, ki pomoč dodeljuje.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 – kar zadeva državne pomoči v smislu člena 87 Pogodbe – so lahko v izkazu o izdatkih zajeti predujmi, ki jih je upravičencem izplačal organ, ki pomoč dodeljuje, in sicer pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:

(a)	zanje velja bančna garancija ali javna finančna pomoč z enakovrednim učinkom;

(b)	ne presegajo 35 % skupnega zneska pomoči, ki se dodeli upravičencu za določen projekt;

(c)

pokrivajo jih izdatki, ki so jih plačali upravičenci pri izvajanju projekta, in so utemeljeni s prejetimi računi ali računovodskimi listinami z enako dokazno vrednostjo najpozneje tri leta po letu plačila predujma ali 31. decembra 2015, kar je prej; če niso, se naslednji izkaz o izdatkih ustrezno popravi.

3.   Izkazi o izdatkih za vsak operativni program opredelijo elemente iz odstavka 1 v zvezi z regijami, ki prejemajo prehodno pomoč.

4.   Pri velikih projektih, kot so opredeljeni v členu 39, se lahko v izkaze o izdatkih vključijo le izdatki v zvezi z velikimi projekti, ki jih je Komisija že sprejela.

5.   V primerih, ko se prispevek iz skladov izračunava glede na javne izdatke z upoštevanjem člena 53(1), na končni znesek za izplačilo, kot je izračunan na osnovi zahtevka za plačilo, ne vplivajo nobeni drugi podatki o izdatkih razen tisti o javnih izdatkih.

6.   Z odstopanjem od odstavka 1 v zvezi z instrumenti finančnega inženiringa, kakor so opredeljeni v členu 44 zajema izkaz o izdatkih skupne izdatke, plačane pri vzpostavljanju teh skladov ali holdinških skladov ali s prispevanjem vanje.

Vendar pri delni ali končni zaključitvi operativnega programa upravičeni izdatki predstavljajo skupno:

(a)	vsa plačila iz skladov za razvoj mestnih območij za naložbe v javno-zasebna partnerstva ali druge projekte, ki so vključeni v celovit načrt za razvoj mestnih območij; ali

(b)	vsa plačila za naložbe v podjetja iz vsakega od zgoraj omenjenih skladov; ali

c)	vsa zagotovila, vključno z zneski, ki so jih za zagotovila namenili jamstveni skladi; in

(d)	upravičene stroške upravljanja.

Pri upravičenih izdatkih, ki jih plača upravičenec, se uporabi stopnja sofinanciranja.

Ustrezni izkaz o izdatkih se temu ustrezno popravi.

7.   Obresti, ki nastanejo s plačili iz operativnih programov v sklade, kakor so opredeljeni v členu 44, se v primeru skladov za razvoj mestnih območij uporabijo za financiranje projektov razvoja mestnih območij, v ostalih primerih pa za financiranje dejavnosti finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja.

Sredstva, vrnjena v operacije iz naložb v okviru skladov, kakor so opredeljeni v členu 42a, ali ki so ostala, ko so bile izplačana vsa jamstva, pristojni organi zadevnih držav članic ponovno uporabijo v korist projektov razvoja mestnih območij ali malih in srednje velikih podjetij.

Člen 79

Kopičenje vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil

1.   Kumulativna vsota vnaprejšnjega financiranja in vmesnih plačil ne sme presegati 95 % prispevka iz skladov k operativnemu programu.

2.   Ko je ta meja dosežena, organ za potrjevanje nadaljuje s posredovanjem vsakršnih potrjenih izkazov o izdatkih dne 31. decembra leta n, ter sredstev, pridobljenih v tem letu za vsak sklad, najkasneje do konca februarja leta n+1.

Člen 80

Celost plačil upravičencem

Države članice se prepričajo, da organi, zadolženi za izplačevanje, zagotavljajo, da upravičenci kar se da hitro in v celoti prejmejo celoten znesek javnega prispevka. Nobenega zneska se ne odšteje ali zadrži, in se ne obračuna nobena posebna dajatev ali druga dajatev z enakovrednim učinkom, ki bi znižala zneske za upravičence.

Člen 81

Uporaba eura

1.   Zneski, določeni v operativnih programih, predloženih s strani držav članic, potrjeni izkazi o izdatkih, zahtevki za plačilo in izdatki, navedeni v letnem in končnem poročilu o izvajanju, so izraženi v eurih.

2.   Odločitve Komisije glede operativnih programov, obveznosti in plačila Komisije so izraženi in izvršeni v eurih.

3.   Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo, eura niso sprejele kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja eura Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih organa za potrjevanje zadevnega operativnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

4.   Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je v računovodske izkaze zabeležil organ za potrjevanje pred datumom, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.

Oddelek 3

Vnaprejšnje financiranje

Člen 82

Plačilo

1.   Po odločitvi Komisije o odobritvi prispevka iz skladov za vsak operativni program, Komisija organu, ki ga je določila država članica, izplača enkratni znesek vnaprejšnjega financiranja za obdobje 2007–2013.

Znesek vnaprejšnjega financiranja se plača v različnih obrokih na naslednji način:

(a)	za države, ki so bile članice pred 1. majem 2004, v letu 2007 2 % prispevka iz Strukturnih skladov za operativni program in 3 % v letu 2008 za operativni program;

(b)	za države članice, ki so pristopile k Evropski unija na ali po 1. maju 2004, v letu 2007 2 % prispevka iz Strukturnih skladov za operativni program, v letu 2008 3 % prispevka iz Strukturnih skladov za operativni program in v letu 2009 2 % prispevka iz Strukturnih skladov za operativni program;

(c)

če spada operativni program pod cilj evropskega teritorialnega sodelovanja in je vsaj eden od udeležencev država članica, ki je k Evropski uniji pristopila na ali po 1. maju 2004, v letu 2007 2 % prispevka iz ESRR za operativni program, v letu 2008 3 % prispevka iz ESRR za operativni program in v letu 2009 2 % prispevka iz ESRR za operativni program;

(d)	za države, ki so bile članice pred 1. majem 2004, v letu 2007 2 % prispevka iz Kohezijskega sklada za operativni program, v letu 2008 3 % prispevka iz Kohezijskega sklada za operativni program in v letu 2009 2,5 % prispevka iz Kohezijskega sklada za operativni program;

(e)	za države članice, ki so pristopile k EU na ali po 1. maju 2004, v letu 2007 2,5 % prispevka Kohezijskega sklada za operativni program, v letu 2008 4 % prispevka iz Kohezijskega sklada za operativni program in v letu 2009 4 % prispevka iz Kohezijskega sklada za operativni program .

2.   Skupni znesek, ki je bil izplačan v smislu vnaprejšnjega financiranja, organ, določen s strani države članice, povrne Komisiji, če v roku štiriindvajsetih mesecev od plačila prvega obroka vnaprejšnjega financiranja ni poslan noben zahtevek za plačilo.

Takšno povračilo ne vpliva na skupni prispevek Sklada k operativnemu programu.

Člen 83

Obresti

Vse obresti, ki jih ustvari vnaprejšnje financiranje, se knjižijo na zadevni operativni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo ob končni zaključitvi operativnega programa.

Člen 84

Obračun

Znesek, ki je bil izplačan v smislu vnaprejšnjega financiranja, se v celoti izbriše iz izkazov Komisije, ko je operativni program v skladu s členom 89 te uredbe zaključen.

Oddelek 4

Vmesna plačila

Člen 85

Vmesna plačila

Vmesna plačila se izplačujejo za vsak operativni program. Prvo vmesno plačilo se izvede v skladu s členom 71(2).

Člen 86

Sprejemljivost zahtevkov za plačila

1.   Za vsako vmesno plačilo Komisije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	Komisiji je bil poslan zahtevek za plačilo in izkaz o izdatkih, v skladu s členom 78;

(b)	Komisija v celotnem obdobju za vsako prednostno os ni plačala več, kot je najvišji znesek pomoči iz skladov, kakor je določeno v odločitvi Komisije o potrditvi operativnega programa;

(c)	organ upravljanja je Komisiji poslal najnovejše letno poročilo o izvajanju v skladu s členom 67(1) in (3);

(d)	ni utemeljenega mnenja Komisije glede kršitve po členu 226 Pogodbe v zvezi z operacijo(-ami), pri katerih so izdatki prijavljeni v zadevnem zahtevku za plačilo.

2.   Če eden ali več izmed teh pogojev iz odstavka 1 ni izpolnjenih, Komisija v roku enega meseca obvesti državo članico in organ za potrjevanje, da se lahko izvedejo potrebni ukrepi za izboljšanje stanja.

Člen 87

Datum predložitve zahtevkov za plačila in zamuda s plačilom

1.   Organ za potrjevanje se prepriča, da se, kolikor je to mogoče, zahtevke za vmesna plačila za vsak operativni program zbere in pošlje Komisiji trikrat na leto. Zato, da Komisija lahko izvede izplačilo v tekočem letu, se zahtevek za izplačilo predloži do 31. oktobra.

2.   Glede na razpoložljiva sredstva in na to, da plačila v skladu s členom 92 niso začasno ustavljena, Komisija izplačuje vmesna plačila v največ dveh mesecih od datuma, ko se zahtevek za plačilo, ki izpolnjuje pogoje iz člena 86, pri njej registrira.

Oddelek 5

Zaključitev programa in končno plačilo

Člen 88

Delna zaključitev

1.   Delna zaključitev operativnih programov je mogoča v obdobjih, ki jih določi država članica.

Delna zaključitev velja za operacije, zaključene v obdobju do 31. decembra prejšnjega leta. Za namene te uredbe se šteje, da je operacija zaključena, ko so bile aktivnosti v okviru slednje dejansko izvedene in za katere so bili vsi izdatki upravičencev in ustrezen javni prispevek plačani.

2.   Delna zaključitev se izvede ob pogoju, da države članice Komisiji do 31. decembra določenega leta posreduje naslednje:

(a)	izkaz o izdatkih, ki se nanaša na projekte iz odstavka 1;

(b)	izjavo glede delne zaključitve v skladu s členom 62(1)(d)(iii).

3.   Finančni popravki v skladu s členoma 98 in 99 glede projektov, ki so predmet delne zaključitve, so neto popravki.

Člen 89

Pogoji za končno plačilo

1.   Komisija izvrši končno plačilo pod pogojem, da:

(a)

je država članica do 31. marca 2017 poslala zahtevek za plačilo, ki vsebuje naslednje dokumente: (i) zahtevek za končno plačilo in izkaz o izdatkih v skladu s členom 78; (ii) končno poročilo o izvajanju operativnega programa, vključno z informacijami iz člena 67; (iii) izjavo o zaključitvi iz člena 62(1)(e); in

(b)	ni utemeljenega mnenja Komisije glede kršitve po členu 226 Pogodbe v zvezi s projektom(-i), pri katerem(-ih) so izdatki prijavljeni v zadevnem zahtevku za plačilo.

2.   Če dokumenti iz odstavka 1 niso poslani Komisiji, bo v skladu s členom 93 preostanek samodejno razveljavljen.

3.   Komisija v roku petih mesecev od datuma prejema obvesti državo članico o svojem mnenju glede vsebine izjave o zaključitvi iz odstavka 1(a)(iii). Če Komisija v roku petih mesecev ne poda pripomb, se šteje, da je izjava o zaključitvi sprejeta.

4.   Glede na razpoložljiva sredstva Komisija izplača preostanek v največ petinštiridesetih dneh od kasnejšega od naslednjih datumov:

(a)	datuma prejema končnega poročila v skladu s členom 67(4); in

(b)	datuma prejema izjave o zaprtju iz odstavka 1(a)(iii) tega člena.

5.   Brez poseganja v odstavek 6 preostanek proračunskih obveznostih preneha dvanajst mesecev po plačilu. Zaključitev operativnega programa pomeni prvega od treh naslednjih dogodkov:

(a)	končno plačilo, ki ga določi Komisija na osnovi dokumentov iz odstavka 1;

(b)	opomin Komisije državi članici za neupravičeno plačane zneske v zvezi z operativnim programom;

(c)	razveljavljenje preostanka proračunskih obveznosti.

Komisija v roku dveh mesecev obvesti državo članico o datumu zaključitve operativnega programa.

6.   Ne glede na rezultate revizij, ki jih je izvedla Komisija ali Evropsko računsko sodišče, je lahko preostanek, ki ga je izplačala Komisija za operativni program, popraviti v roku devetih mesecev od datuma izplačila ali, če obstaja negativna razlika, ki jo mora povrniti država članica, v roku devetih mesecev od izdaje opomina. Takšen popravek preostanka ne vpliva na datum zaključitve operativnega programa, kakor je naveden v odstavku 5.

Člen 90

Dostopnost dokumentov

1.   Organ upravljanja brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč iz člena 87 Pogodbe, zagotavlja, da ostanejo vsi spremni dokumenti glede izdatkov in revizij zadevnega operativnega programa dostopni Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču:

(a)	v obdobju treh let po zaključitvi operativnega programa, kakor je določeno v členu 89(3);

(b)	v obdobju treh let po letu, ko je prišlo do delne zaključitve programa, v zvezi z dokumenti glede izdatkov in revizij operacij iz odstavka 2.

Ta obdobja se prekinejo bodisi v primeru sodnega postopka ali na upravičeno zahtevo Komisije.

2.   Organ upravljanja na zahtevo omogoči Komisiji dostop do seznama zaključenih projektov, ki so bile po členu 88 predmet delne zaključitve.

3.   Dokumenti se hranijo bodisi v originalni obliki bodisi v obliki overjene različice, ki se ujema z izvirnikom, na splošno sprejetih nosilcih podatkov.

Oddelek 6

prekinitev roka plačila in odložitev plačil

Člen 91

Prekinitev roka plačila

1.   Rok plačila lahko prekine odredbodajalec na podlagi prenosa, v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, za največ šest mesecev, če:

(a)	v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi ki nakazujejo, da obstajajo pomembne pomanjkljivosti pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora;

(b)	mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem, ko se je seznanil z informacijami, ki so ga opozorile, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena.

2.   Komisija takoj obvesti državo članico in organ za potrjevanje o razlogih za prekinitev. Prekinitev se prekliče takoj, ko država članica sprejme potrebne ukrepe.

Člen 92

Odložitev plačil

1.   Komisija lahko začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil na ravni prednostnih osi ali programov, če:

(a)	obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi; ali

(b)	je izdatek iz potrjenega izkaza o izdatku povezan z resno nepravilnostjo, ki ni bila odpravljena; ali

(c)	je država članica huje kršila obveznosti iz člena 70(1) in (2).

2.   Komisija se lahko odloči za začasno prekinitev celote ali dela vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost predložitve stališč v roku dveh mesecev.

3.   Komisija prekliče začasno prekinitev celote ali dela vmesnih plačil, ko je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic prekinitve. Če država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za preklic celotnega zneska ali dela zneska prispevka Skupnosti k operativnemu programu v skladu s členom 99.

Oddelek 7

Samodejno prenehanje prevzetih obveznosti

Člen 93

Načela

1.   Komisija samodejno razveljavi vsak del proračunske obveznosti operativnega programa, ki ni bil uporabljen za plačilo vnaprejšnjega financiranja ali vmesnih plačil ali za katerega ni bil poslan zahtevek za plačilo v skladu s členom 86, do 31. decembra naslednjega leta po letu proračunske obveznosti po programu, razen v primeru iz odstavka 2.

2.   Za države članice, katerih BDP v obdobju od leta 2001 do leta 2003 ni dosegal 85 % povprečja EU-25 v istem obdobju, kakor je navedeno v Prilogi II, je rok iz prvega odstavka 31. december tretjega leta po letu proračunske obveznosti, nastale v letu 2007 do leta 2010, vključene v njihove operativne programe.

Ta rok je treba uporabljati tudi za letno proračunsko obveznost v obdobju od leta 2007 do leta 2010 pri operativnem programu, ki spada pod cilj evropskega teritorialnega sodelovanja, če je vsaj eden od udeležencev država članica iz prvega pododstavka.

3.   Ta del obveznosti, ki so po 31. decembru 2015 še vedno odprte, samodejno preneha, če Komisija do 31. marca 2017 ne prejme ustreznega zahtevka za plačilo.

4.   Če ta uredba stopi v veljavo po 1. januarju 2007, se obdobje, v katerem se po odstavku 1 izvede prvo samodejno prenehanje obveznosti, za prvo prevzeto obveznost podaljša za število mesecev med 1. januarjem 2007 in datumom prve proračunske obveznosti.

Člen 94

Obdobje za prekinitev za velike projekte in sheme pomoči

Ko Komisija sprejme odločitev o odobritvi velikega projekta ali sheme pomoči, se zneski, ki so potencialno predmet samodejnega prenehanja obveznosti, zmanjšajo za letne zneske v zvezi s takšnimi velikimi projekti ali shemami pomoči.

Za te letne zneske je začetni datum izračunavanja rokov samodejnega prenehanja obveznosti iz člena 93 enak datumu pozneje izdane odločitve o odobritvi takšnih velikih projektov ali shem pomoči.

Člen 95

Obdobje prekinitve zaradi sodnih postopkov in upravnih pritožb

Znesek, ki je potencialno predmet samodejnega prenehanja obveznosti, se zmanjša za zneske, ki jih organ za potrjevanje ni mogel prijaviti Komisiji, ker so bili projekti začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, pod pogojem, da država članica Komisiji posreduje informacije o razlogih do 31. decembra drugega ali tretjega leta po letu proračunske obveznosti iz člena 93.

Za del obveznosti, ki so 31. decembra 2015 še odprte, se rok iz člena 93(2) prekine pod istimi pogoji, kot veljajo za znesek za zadevne operacije.

Za zgoraj omenjeno zmanjšanje se lahko zaprosi enkrat, če je prekinitev trajala do enega leta, ali večkrat, za število let med sodnim ali upravnim sklepom, s katerim je bilo izvajanje projekta prekinjeno, ter datumom končnega sodnega ali upravnega sklepa.

Člen 96

Izjeme od samodejne prekinitve obveznosti

V izračun zneskov obveznosti, ki so samodejno prenehale, se ne vključi:

(a)

tisti del proračunske obveznosti, za katerega je bil predložen zahtevek za plačilo in katerega povračilo je Komisija omejila ali prekinila 31. decembra drugega ali tretjega leta po letu proračunske obveznosti, kakor je navedeno v členu 93 in v skladu s členoma 91 in 92. Ko je težava, ki povzroči prekinitev ali zadržanje, odpravljena, se pravilo samodejnega prenehanja obveznosti uporabi za dotični del proračunske obveznosti;

(b)	tisti del proračunske obveznosti, za katerega je bil predložen zahtevek za plačilo in katerega povračilo je bilo omejeno, zlasti zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev;

(c)

tisti del proračunske obveznosti, za katerega ni bilo mogoče sprejeti zahtevka za plačilo zaradi višje sile, ki je resno vplivala na izvajanje operativnega programa. Nacionalni organi, ki se sklicujejo na višjo silo, morajo dokazati njene neposredne posledice na izvajanje celote ali dela operativnega programa.

Člen 97

Postopek

1.   Komisija pravočasno obvesti državo članico in zainteresirane organe, kadar koli obstaja tveganje samodejnega prenehanja obveznosti iz člena 93. Komisija obvesti državo članico in zainteresirane organe o višini samodejnega prenehanja obveznosti, ki je posledica podatkov, s katerimi razpolaga.

2.   Država članica ima od dneva prejema tega podatka dva meseca časa, da sprejme višino zneska ali predloži svoja stališča. Komisija izvede samodejno prenehanje obveznosti najkasneje devet mesecev po roku iz člena 93.

3.   Prispevek skladov k operativnemu programu se za to leto zmanjša za znesek, ki je bil samodejno odtegnjen. Država članica v roku dveh mesecev po datumu prenehanja obveznosti izdela popravljen finančni načrt, ki odraža zmanjšani znesek pomoči v okviru ene ali več prednostnih osi operativnega programa. Če tega ne naredi, Komisija sorazmerno zmanjša zneske, dodeljene za vsako prednostno os.

POGLAVJE II

Finančni popravki

Oddelek 1

Finančni popravki držav članic

Člen 98

Finančni popravki držav članic

1.   Države članice imajo prvostopenjsko odgovornost za preiskovanje nepravilnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo okoliščin izvajanja ali nadzora projektov ali operativnih programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.

2.   Država članica izvede potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi, ki so odkrite v delovanju projektov ali operativnih programov. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka iz operativnega programa. Država upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter finančno izgubo sklada.

Sredstva iz skladov, ki so bila na ta način sproščena, lahko država članica ponovno porabi do 31. decembra 2015 za zadevni operativni program, v skladu z določbami iz odstavka 3.

3.   Prispevek, ki je bil preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno porabiti za projekt ali projekte, ki so bili predmet popravka, niti kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti za obstoječi projekt v okviru celote ali dela prednostne osi, kjer je do te sistemske napake prišlo.

4.   V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse projekte, ki bi lahko bili prizadeti.

Oddelek 2

Finančni popravki Komisije

Člen 99

Merila za popravke

1.   Komisija lahko izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti operativnemu programu, če po ustrezni preiskavi ugotovi, da:

(a)	obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;

(b)	je izdatek v potrjenem izkazu o izdatkih nepravilen in ni bil popravljen s strani države članice pred začetkom postopka za popravek iz tega odstavka;

(c)	država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 99 pred začetkom postopka za popravek iz tega odstavka.

2.   Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo nepravilnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek.

3.   Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva naravo in resnost nepravilnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem operativnem programu.

4.   Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 98(2), poročil, predloženih v skladu s členom 70(1)(b), in vseh odgovorov države članice.

5.   Če država članica ne spoštuje svojih obveznosti iz člena 15(4), lahko Komisija izvede finančni popravek, glede na stopnjo nespoštovanja teh obveznosti, z ukinitvijo dela ali celotnega prispevka iz Strukturnih skladov zadevni državi članici.

Stopnja, ki se uporablja za finančni popravek iz tega odstavka, se določi v izvedbenih določbah te uredbe, ki jih sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 103(3).

Člen 100

Postopek

1.   Pred sprejemom odločitve o finančnem popravku, Komisija prične postopek z obvestilom države članice o svojih začasnih ugotovitvah in z zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje stališče.

Če Komisija predlaga finančne popravke na podlagi ekstrapolacije ali pavšala, ima država članica s pregledom zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti manjši od ocene Komisije. Ob soglasju s Komisijo lahko država članica omeji svoj pregled na ustrezen delež ali vzorec dokumentacije. Razen v upravičenih primerih je za ta pregled dovoljen rok največ dveh mesecev poleg dvomesečnega obdobja iz prvega pododstavka.

2.   Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v časovnih rokih, omenjenih v odstavku 1, predloži država članica.

3.   Če država članica ne sprejme začasnih ugotovitev Komisije, je država članica povabljena na zaslišanje pred Komisijo, kjer obe strani s sodelovanjem, temelječim na partnerstvu, poskušata doseči dogovor glede ugotovitev in zaključkov.

4.   V primeru dogovora sme država članica ponovno uporabiti zadevna sredstva Skupnosti v skladu z drugim pododstavkom člena 98(2).

5.   Če do dogovora ne pride, Komisija sprejme odločitev o finančnem popravku v roku šestih mesecev od datuma zaslišanja, in pri tem upošteva vse informacije in ugotovitve, ki so ji bile predložene med postopkom. Če do zaslišanja ne pride, začne šestmesečni rok teči na datum vabila, ki ga je poslala Komisija.

Člen 101

Obveznosti držav članic

Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice, da izterjuje sredstva po členu 98(2) te uredbe in prejema državno pomoč po členu 87 Pogodbe in členu 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe (17).

Člen 102

Povračilo

1.   Vsako povračilo, ki ga je treba izplačati splošnemu proračunu Evropske unije, se izvede pred rokom plačila po vrstnem redu izterjav, izdelanem v skladu s členom 72 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Ta rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.

2.   Iz vsake zamude pri plačilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je eno in pol odstotne točke nad obrestno mero, ki jo uporablja Evropska centralna banka v svojih operacijah glavnega refinanciranja na prvi delovni dan v mesecu datuma zapadlosti.

NASLOV VIII

Odbori

POGLAVJE I

Odbor za usklajevanje skladov

Člen 103

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Odbor za usklajevanje skladov (v nadaljevanju „Odbor za usklajevanje skladov“).

2.   Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3.   Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4.   Odbor za usklajevanje skladov sprejme svoj poslovnik.

5.   EIB in EIS imenujeta vsak svojega predstavnika brez pravice glasovanja.

POGLAVJE II

Odbor na podlagi člena 147 pogodbe

Člen 104

Odbor na podlagi člena 147 Pogodbe

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 147 Pogodbe (v nadaljevanju „Odbor“). Odbor sestavljajo po en vladni predstavnik, en predstavnik organizacij delavcev in en predstavnik organizacij delodajalcev iz vsake države članice. Član Komisije, odgovoren za predsedovanje temu odboru, lahko to odgovornost prenese na visokega uradnika Komisije.

2.   Vsaka država članica imenuje predstavnika in namestnika predstavnika v vsaki kategoriji iz odstavka 1. Ob odsotnosti člana ima namestnik samodejno pravico sodelovati v postopkih.

3.   Člane in namestnike na predlog Komisije imenuje Svet za obdobje treh let. Lahko so ponovno imenovani. Svet si glede sestave odbora prizadeva zagotoviti pravično zastopanost različnih zadevnih kategorij. EIB in EIS lahko za točke dnevnega reda, ki ju zadevajo, imenujeta predstavnika brez pravice do glasovanja.

4.   Odbor:

(a)	daje mnenje o izvedbenih pravilih za to uredbo;

(b)	daje mnenja o osnutkih odločitev Komisije v zvezi z načrtovanjem v primeru podpore s strani ESS;

(c)	z njim se posvetuje, ko se obravnavajo kategorije ukrepov tehnične pomoči iz člena 45 v primeru podpore s strani ESS in druga pomembna vprašanja z vplivom na izvajanje strategij zaposlovanja, usposabljanja in socialne vključenosti na ravni EU, ki so pomembna za ESS.

5.   Komisija se lahko posvetuje z odborom glede drugih vprašanj, ki v odstavku 4 niso navedena.

6.   Za sprejetje mnenj odbora je potrebna absolutna večina pravilno oddanih glasov. Komisija odbor obvesti, na kakšen način je upoštevala njegova mnenja.

NASLOV IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 105

Prehodne določbe

1.   Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali delnim preklicem, pomoči, ki jo sofinancirajo Strukturni skladi, ali projekta, ki ga sofinancira Kohezijski sklad, in ju je odobrila Komisija na podlagi uredb (EGS) št. 2052/88 (18), (EGS) št. 4253/88 (19), (ES) št. 1164/94 (20) in (ES) št. 1260/1999, ali na podlagi druge zakonodaje, ki se dne 31. decembra 2006 uporablja za to pomoč ali projekte, in ki se posledično še naprej uporablja za to pomoč ali projekte do njihove zaključitve.

2.   Komisija ob sprejemanju odločitve o operativnih programih upošteva vsako pomoč, ki jo sofinancirajo Strukturni skladi, ali vsak projekt, ki ga sofinancira Kohezijski sklad, in sta ju Svet ali Komisija že odobrila pred začetkom veljavnosti te uredbe in ima finančne posledice v obdobju, ki ga zajemajo ti operativni programi.

3.   Z odstopanjem od člena 31(2), 32(4) in 37(1) Uredbe (ES) št. 1260/1999 Komisija delne zneske obveznosti za pomoč, ki jo sofinancira ESRR ali ESS in ki jo je odobrila med 1. januarjem 2000 in 31. decembrom 2006, in za katere potrjeni izkaz o dejansko plačanih izdatkih, končno poročilo o izvajanju in izjava iz člena 38(1)(f) navedene uredbe Komisiji niso bili poslani v 15 mesecih po končnem datumu upravičenosti izdatkov, določenem v sklepu o dodelitvi prispevka iz skladov, samodejno razveljavi najpozneje 6 mesecev po navedenem roku, kar terja povračilo neupravičeno izplačanih zneskov.

Zneski iz projektov ali programov, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložilnim učinkom, se ne upoštevajo pri računanju zneska za samodejno prenehanje obveznosti.

Člen 106

Klavzula o pregledu

Svet to uredbo pregleda najpozneje do 31. decembra 2013 v skladu s postopkom iz člena 161 Pogodbe.

Člen 107

Razveljavitev

Brez poseganja v določbe iz člena 105(1) te uredbe se Uredba (ES) št. 1260/1999 razveljavi s 1. januarjem 2007.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje kot sklicevanje na to uredbo.

Člen 108

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Določbe iz členov od 1 do 16, od 25 do 28, od 32 do 40, od 47 do 49, od 52 do 54, 56, od 58 do 62, od 69 do 74, od 103 do 105 in 108 se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti te uredbe samo za programe za obdobje 2007–2013. Druge določbe se uporabljajo od 1. januarja 2007.

---

(1)  Privolitev z dne 4. julija 2006 (še ni objavljena v UL).

(2)  UL C 255, 14.10.2005, str. 79.

(3)  UL C 231, 20.9.2005, str. 1.

(4)  UL C 121, 20.5.2005, str. 14.

(5)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(6)  UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 173/2005 (UL L 29, 2.2.2005, str. 3).

(7)  UL L 154, 21.6.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1888/2005 (UL L 309, 25.11.2005, str. 1).

(8)  Glej stran 82 tega Uradnega lista.

(9)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(10)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(11)  Glej stran 12 tega Uradnega lista.

(12)  Glej stran 79 tega Uradnega lista.

(13)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(14)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(15)  UL L 205, 6.8.2005, str. 21.

(16)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(17)  UL L 83, 27.3.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003. Opomba: Naslov Uredbe (ES) št. 659/1999 je bil spremenjen, da se upošteva preštevilčenje členov Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, v skladu s členom 12 Pogodbe iz Amsterdama, prvotno sklicevanje je bilo na člen 93 Pogodbe.

(18)  Uredba Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah Strukturnega sklada in njihovi učinkovitosti in o usklajevanju njihovih dejavnosti med njimi samimi ter s projekti Evropske investicijske banke in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti (UL L 185, 15.7.1988, str. 9). Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1260/1999.

(19)  Uredba Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določbah za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede usklajevanja dejavnosti različnih Strukturnih skladov med njimi samimi in s projekti Evropske investicijske banke in drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti (UL L 374, 31.12.1988, str. 1). Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 1260/1999.

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L 130, 25.5.1994, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

---

---

---

---

---