22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/1

(1)

Mednarodna komisija za ribištvo v Baltskem morju je dne 21. septembra 1991 sprejela priporočilo o prepovedi ribolova z vlečnimi mrežami na planoti Oderbank. To priporočilo je bilo v zakonodaji Skupnosti izvedeno s členom 8(3) Uredbe Sveta (ES) št. 88/98 z dne 18. decembra 1997 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Øresunda (1)

(2)

Z vidika pristopa Poljske k Evropski uniji je treba geografsko območje, v katerem velja prepoved ribarjenja z vlečno mrežo, razširiti na poljske vode.

(3)

Zato je treba Uredbo (ES) št. 88/98 ustrezno spremeniti –

22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/2

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/4

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 1961/2001 (2), določa podrobna pravila za uporabo izvoznih nadomestil za sadje in zelenjavo.

(2)

Člen 35(1) Uredbe (ES) št. 2200/96 določa, da se proizvodi, ki jih izvaža Skupnost, v obsegu, potrebnem za gospodarsko pomemben izvoz, lahko krijejo z izvoznimi nadomestili, v mejah, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe.

(3)

V skladu s členom 35(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba poskrbeti, da se preprečijo motnje trgovinskih tokov, nastalih pred tem z režimom nadomestil. Iz tega razloga in zaradi sezonske narave izvoza sadja in zelenjave je treba določiti količine, predvidene za vsak proizvod, na podlagi nomenklature kmetijskih proizvodov za izvozna nadomestila, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 3846/87 (3). Te količine je treba razdeliti, upoštevajoč pokvarljivosti zadevnih proizvodov.

(4)

V skladu s členom 35(4) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba nadomestila določiti ob upoštevanju obstoječega stanja ali izgledov za cene sadja in zelenjave na trgu Skupnosti in iz razpoložljivih zalog na eni strani ter za cene na mednarodnem trgu na drugi stani. Upoštevati je potrebno tudi transportne in tržne stroke iz gospodarske perpektive planiranega izvoza.

(5)

V skladu s členom 35(5) Uredbe (ES) št. 2200/96 je treba cene na trgu Skupnosti določiti ob upoštevanju najugodnejših cen s stališča izvoza.

(6)

Zaradi razmer v mednarodni trgovini ali posebnih zahtev nekaterih trgov, je lahko potrebna sprememba nadomestila za nekatere proizvode glede na namembni kraj.

(7)

Paradižniki, pomaranče, limone in jabolka razredov ekstra, I in II skupnih standardov kakovosti, se trenutno lahko izvozijo v gospodarsko pomembnih količinah.

(8)

Zato, da se zagotovi najboljša uporaba razpoložljivih sredstev in ob upoštevanju strukture izvoza Skupnosti, je primerno, da se določijo izvozna nadomestila A1 in B.

(9)

Ukrepi v tej uredbi so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sveže sadje in zelenjavo –

22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/7

(1)

Zneski reprezentativnih cen in dodatnih dajatev, ki veljajo za uvoz belega sladkorja, surovega sladkorja in nekaterih sirupov za tržno leto 2004/2005, so bili določeni z Uredbo Komisije (ES) št. 1210/2004 (3). Te cene in dajatve so bile nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 250/2005 (4).

(2)

Podatki, s katerimi Komisija trenutno razpolaga, vodijo do sprememb navedenih zneskov, v skladu s pravili in metodami iz Uredbe (ES) št. 1423/95 –

22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/9

(1)

Komisija je s pismom z dne 10. julija 2001 povabila francoske organe oblasti, naj ji dostavijo informacije o določenih ukrepih v korist Electricité de France (EDF), ki bi lahko vsebovali elemente državne pomoči.

(2)

Med julijem 2001 in junijem 2002 so Komisija in francoski organi oblasti izmenjali številna pisma (2). Tehnični sestanek je bil organiziran 3. septembra 2002.

(3)

S pismom z dne 16. oktobra 2002 je Komisija francoske organe oblasti obvestila o treh skupnih odločbah o EDF (3). Na eni strani je Komisija francoskim organom oblasti predlagala, v skladu s členom 88(1) Pogodbe ES, kot koristen ukrep, ukinitev neomejenega državnega jamstva, ki ga uživa EDF pri vseh svojih obveznostih na temelju svojega statusa državne ustanove industrijskega in komercialnega značaja (EPIC), ki izključuje vsako izvajanje zakonodaje, ki se nanaša na sanacijo in na sodno likvidacijo podjetij v težavah. Na drugi strani, skladno s členom 88(2) Pogodbe ES, je Komisija začela z uradnim postopkom preiskave gospodarskih koristi, ki izhajajo iz neplačevanja dolžnega davka na dohodek pravnih oseb s strani družbe EDF, ob prestrukturiranju svoje bilance v 1997, na del računovodskih zalog, ustvarjenih z oprostitvijo davka za prenovo splošnega oskrbovalnega omrežja (RAG). Komisija je nazadnje francoskim organom oblasti ukazala, naj dostavijo določene informacije, potrebne za preiskavo te davčne olajšave v okviru uradnega postopka preiskave.

(4)

V svojih pripombah, predanih Komisiji s pismom z dne 11. decembra 2002, so francoski organi oblasti spodbijali prisotnost vsakega elementa državne pomoči v statusu EPIC-a in so zavrnile izvajanje predlaganega koristnega ukrepa. Francoski organi oblasti so prav tako spodbijali, da je družba EDF uživala davčne olajšave v 1997. Tehnični sestanek med Komisijo in francoskimi organi oblasti v zvezi s preiskavo obravnavane davčne olajšave je potekal 12. februarja 2003.

(5)

2. aprila 2003, ko so francoski organi oblasti zavrnili izvajanje predlaganega koristnega ukrepa, in v skladu s členom 19(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (4), je Komisija odločila, da začne z uradnim postopkom preiskave, določene v členu 88(2) Pogodbe ES, o neomejenem državnem jamstvu, ki ga uživa družba EDF na temelju dejstva, da ne more iti v stečaj (5). S pismom z dne 12. junija 2003 so francoski organi oblasti Komisiji predali svoje pripombe v okviru tega uradnega postopka preiskave.

(6)

Francoski organi oblasti so s pismom z dne 11. novembra 2003, dopolnjenim s pismi z dne 21. novembra in 11. decembra 2003, Komisiji prijavili reformo pokojninskega sistema industrije električne energije in plinarn (IEG), ter ji predložili zakonsko določilo, ki predvideva preoblikovanje družbe EDF v komercialno družbo splošnega prava. Francoski organi oblasti navajajo, da bosta ti dve reformi vključeni v isti zakonski projekt. Francoska vlada je s pismom z dne 16. decembra 2003 potrdila, da bo Parlamentu predlagala določila, ki se nanašajo na preoblikovanje pravne oblike EDF, ki je v tem času javna ustanova, v pravno obliko splošnega prava, da bo omogočeno izvajanje pred 1. januarjem 2005.

(7)

17. novembra 2003 je bil organiziran nov tehnični sestanek med Komisijo, francoskimi organi oblasti in predstavniki družbe EDF v zvezi z vprašanjem davčne olajšave, ki jo je koristila družba EDF. Francoski organi oblasti so prav tako odposlali dodatne informacije o tem vprašanju s pismom z dne 20. novembra 2003.

(8)

Družba EDF proizvaja, transportira in distribuira električno energijo po vsem ozemlju Francije. Družba EDF je eno od najpomembnejših združenj na evropskem energetskem trgu in z njim povezanih trgih. Združenje je prav tako prisotno na Kitajskem, v Egiptu, v Argentini, v Braziliji, v Mehiki ter v Združenih državah.

(9)

V 2002 je družba EDF realizirala za 48,4 milijard EUR prometa; združenje ima v tem času 32,5 milijonov odjemalcev v Franciji in 8,9 milijonov v ostali Evropi. Njegove najpomembnejše evropske podružnice na področju energije so EDF Energy (Velika Britanija) in EnBW (Nemčija), toda družba EDF ima finančno udeležbo prav tako v številnih drugih evropskih družbah.

(10)

Združenje EDF je bilo ustanovljeno z zakonom št. 46-628 z dne 8. aprila 1946 v obliki EPIC. V Franciji pravne osebe javnega prava, kamor spada tudi EPIC, niso podrejene splošnemu pravu, ki se nanaša na sanacijo in na sodno likvidacijo podjetij v težavah.

(11)

Neizvedljivost postopkov nesolventnosti in stečaja pri pravnih osebah javnega prava izhaja iz splošnega načela, da javnim osebam ni možno zaseči dobrin, ki ga priznava francoska zakonodaja od konca XIX. stoletja (6) dalje.

(12)

Francoski organi oblasti so Komisiji prijavili reformo pokojninskega sistema IEG.

(13)

Sedanji pokojninski sistem panoge IEG tvori poseben sistem, ki se razlikuje od splošnega režima socialnega zavarovanja. Gre za pokojninski sistem z razdelitvijo, ki se plačuje iz prispevkov zaposlenih in iz prispevkov podjetij panožne proizvodnje („izravnalni prispevek“), ki je določen v razmerju z maso zaposlenih in ima za cilj vsakoletno izravnavo stroškov pokojninskega režima. Kljub temu, da pokriva celotno panogo, ta pokojninski režim upravlja skupna služba v sklopu družbe EDF in Gaz de France (GDF).

(14)

Reforma, ki so jo prijavili francoski organi oblasti, določa ustanovitev skupnega organa socialnega varstva z nacionalno pristojnostjo, Nacionalnega sklada industrije električne energije in plinarn, neodvisnega od družb EDF in GDF, s statusom pravne osebe zasebnega prava in izhajajočega iz Zakona o socialni varnosti. Vsi zaposleni in delodajalci panoge IEG bodo obvezno včlanjeni v ta sklad.

(15)

Reforma na gospodarskem področju razlikuje dva tipa dajatev:

(16)

Kar zadeva osnovne dajatve (7), reforma predvideva navezovanje specialnega režima podjetij IEG na splošni režim (Nacionalni sklad starostnega zavarovanja delavcev – CNAV) in na obvezne dopolnilne režime (Splošno združenje pokojninskih ustanov vodstvenih kadrov – AGIRC in Dodatno pokojninsko združenje – ARRCO). Ti režimi bodo panožnim delavcem plačevali osnovne dajatve v zameno za plačilo prispevka na izvoru splošnega prava s strani panožnih podjetij.

(17)

Organizacije socialne varnosti določajo tehnične načine tega navezovanja v perspektivi finančne nevtralnosti za sprejemne režime (8). To navezovanje se lahko izvede zlasti po metodi indikatorjev obveznosti ali metodi razmerij obveznosti, ki so jih že uporabili francoski organi socialne varnosti ob predhodnih navezovanjih (9).

(18)

Francoski organi oblasti v svojem pismu z dne 11. decembra 2003 izjavljajo:

„Francoski organi oblasti se obvezujejo, da bodo zagotovili, da bodo konvencije, ki bodo sklenjene med panogo industrije električne energije in plinarn in režimom splošnega prava (sprejemni režim), kot tudi vsak drug ukrep, ki se bo izvajal v tem pogledu, finančno nevtralni za vse stranke in za državo.“

(19)

Pri specifičnih dajatvah (10) reforma razlikuje bodoče specifične dajatve in pretekle specifične dajatve.

(20)

Bodoče specifične dajatve, ki jih oblikujejo zaposleni v panogi po uvedbi reforme, bodo ostali v celoti v breme podjetij pod nespremenjenimi pogoji, kakršno koli bo povečanje njihovega zneska, povezanega z gibanjem mase plač.

(21)

Preteklih specifičnih dajatev zaposlenih, namenjenih za dejavnosti transporta in distribucijo električne energije in plina, ki so se pobirale na datum reforme, ne bodo več financirala panožna podjetja, ampak so te dajatve financirane s tarifnim prispevkom. Prispevek za vsakega končnega uporabnika je vgrajen v del tarife za uporabo električnega omrežja ali plina, ki gre direktno na račun prispevka, in, ki je neodvisen od dejansko porabljene energije. Zbiral se bo pri organizaciji, ki fakturira storitve pošiljanja električne energije ali plina končnemu porabniku, ter bo direktno in v celoti namenjen novemu pokojninskemu skladu panoge IEG.

(22)

Pretekle specifične dajatve zaposlenih, namenjene za ostale dejavnosti poleg transporta in distribucije, ki so se pobirale na datum reforme, bodo še naprej financirala panožna podjetja. Na datum reforme je financiranje teh specifičnih pokojninskih dajatev dokončno razdeljeno med vsa panožna podjetja po dveh kriterijih: masa plač in trajanje zaposlitve osebja v podjetjih, ki izhajajo iz statusa podjetij IEG.

(23)

Sicer pa prijavljena reforma predvideva, da država jamči izplačilo pokojnin, ki odgovarjajo celoti preteklih specifičnih dajatev. To jamstvo kot zadnja instanca bo dodeljeno Nacionalnemu skladu industrije električne energije in plinarn, in ne podjetjem. Jamstvo je lahko dano v izvedbo šele po ugotovljeni nezmožnosti določnega podjetja in predhodni sprožitvi mehanizma solidarnosti med podjetji, do določenega praga.

(24)

V 1987 je družba EDF, ker ji je bilo v 1956 s koncesijsko pogodbo zaupano omrežje splošne oskrbe (RAG), spremenilo računovodsko prakso in je uvrstilo sredstva, namenjena za RAG, v bilančno postavko „Sredstva v koncesiji“. Družba EDF je torej za ta sredstva uporabila specialne računovodske predpise, izdelane v Franciji za sredstva v koncesiji, ki jih je potrebno vrniti državi ob zaključku le-te, in je z oprostitvijo davka za prenovo RAG ustvarila zaloge.

(25)

Zakon št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997 pa je vendarle ustanovil, da je bila družba EDF priznana kot lastnica RAG od 1956 dalje. Računovodske zaloge, ustvarjene od 1987 do 1996 na temelju režima sredstev, danih v koncesijo, so torej postale neopredmetene.

(26)

V 1997 je družba EDF v svojih obračunih imela dva tipa zalog, ustvarjenih z oprostitvijo davka za prenovo RAG: še ne uporabljene zaloge v znesku 38,5 milijard francoskih frankov (FRF) in dajatve koncedenta, ki odgovarjajo operacijam že izvedene prenove, v znesku 18,345 milijard FRF.

(27)

Ker so te zaloge postale neopredmetene, so francoski organi oblasti z zakonom in ministrskim odlokom reorganizirali bilanco družbe EDF.

(28)

Prvič, zakon št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997 določa, da je „1. januarja 1997 protivrednost sredstev v naravi, ki so dana v koncesijo RAG, ki nastopajo v obveznostih bilance družbe EDF, vpisana v postavko ‚Dodelitev sredstev v kapitalu‘, neto od odklona odgovarjajočega prevrednotenja“. Zakon torej predvideva, da je del zalog, ki odgovarjajo dajatvam koncedenta ponovno razvrščen v dodelitev sredstev v kapitalu, ne da bi bil podvržen davku na dohodek pravnih oseb.

(29)

Drugič, pismo ministra za gospodarstvo, finance in industrijo, državnega sekretarja proračuna in državnega sekretarja za industrijo, poslano na družbo EDF 22. decembra 1997 (v nadaljevanju „pismo ministra za gospodarstvo“), v svoji prilogi 1 razlaga prestrukturiranje bilance EDF od vrha, skladno s členom 4 zakona št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997:

(30)

Priloga 3 pisma ministra za gospodarstvo prav tako določa davčne posledice reorganizacije bilance družbe EDF. Ugotovljena je sprememba neuporabljenih neto sredstev s prerazporeditvijo zalog za prenovo, v znesku 38,5 milijard FRF, s ponovnim prenosom in podvrženih davku na dohodek pravnih oseb po stopnji 41,66 %, v veljavi v 1997.

(31)

Na tak način so francoski organi oblasti normalno obdavčili še neuporabljene zaloge v znesku 38,5 milijard FRF, medtem ko del zalog, ki odgovarjajo dajatvam koncedenta, ni bil obdavčen.

(32)

V skladu z zakonom št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997 in pismom ministra za gospodarstvo so bili odkloni prevrednotenja preneseni v rubriko „Lastni kapital“ brez davčne obveze, ker odgovarjajo povečanju vrednosti prevrednotenja, realiziranega z oprostitvijo davka, ali pa pod režimom fiskalne nevtralnosti po zakonu o prevrednotenju v 1959 in v 1976.

(33)

Francoski organi oblasti so v okviru reorganizacije bilance družbe EDF upoštevali mnenje Nacionalnega računovodskega sveta št. 97.06 z dne 18. junija 1997, ki se nanaša na spremembe računovodskih metod, spremembe ocenjevanja, spremembe davčnih opcij in popravkov napak (v nadaljevanju „mnenje Nacionalnega računovodskega sveta“), ki določa, da se popravki računovodskih napak, ki se že po svoji naravi nanašajo na knjiženje preteklih operacij, „knjižijo v rezultatu obračunskega leta, v teku katerega so ugotovljene“.

(34)

V svojem nalogu z dne 15. oktobra 2002 je Komisija francoske organe oblasti zaprosila za posredovanje vseh dokumentov, informacij in podatkov, potrebnih za presojo skladnosti tega ukrepa pomoči, in zlasti kompletne kopije zaupnih poročil francoskega Računskega sodišča o družbi EDF. Francoski organi oblasti so se omejili na posredovanje izvlečkov iz teh poročil, z razlago, da so samo ti izvlečki povezani s preiskavo Komisije, ter, da „določena poročila Računskega sodišča o družbi EDF vsebujejo poimenske elemente, ki razkrivajo komercialno skrivnost“.

(35)

Komisija ugotavlja, da so bili posredovani dokumenti v veliki meri prečiščeni. Opomni, da ni naloga države članice, pač pa Komisije, da presodi primernost dokumentov v okviru svoje preiskave. Sicer pa obstoj poslovnih skrivnosti ne predstavlja veljavnega motiva za zavrnitev predložitve dokumenta Komisiji, ker mora le-ta obravnavati na zaupen način vsako informacijo, ki predstavlja poslovno skrivnost. Če država članica zavrne posredovanje dokumenta, ki ga zahteva Komisija, to Komisiji omogoči, da odloča izključno na osnovi razpoložljivih informacij, skladno z odstavkom 1 člena 13 Uredbe (ES) št. 659/1999.

(36)

V pismu z dne 6. januarjo 2003 je Nacionalni sindikat neodvisnih proizvajalcev termične elektrike (SNPIET) Komisiji poslal pripombe v okviru uradnega postopka preiskave, ki ga je Komisija odprla v zvezi z neplačevanjem davka na dohodek pravnih oseb v letu 1997 na del zalog, ustvarjenih z oprostitvijo davka za prenovo RAG. Glede na te pripombe se družba EDF ni uskladila v okviru svojih dejavnosti s predpisi v rabi v industrijskih in komercialnih družbah, v nasprotju z določili zakona št. 46-628 z dne 8. aprila 1946.

(37)

Francoski organi oblasti so Komisiji sporočili svoje pripombe v okviru dveh uradnih postopkov preiskave.

(38)

Francoski organi oblasti so Komisiji sporočili svoje pripombe v pismu z dne 12. junija 2003, v katerem pred njihovo dopolnitvijo ponavljajo argumente, podane v pismu z dne 11. decembra 2002.

(39)

V svojem pismu z dne 11. decembra 2002 so francoski organi oblasti ovrgli kvalifikacijo državne pomoči z naslednjimi argumenti:

(40)

Francoski organi oblasti v svojem pismu z dne 12. junija 2003 dodajajo ostale, spodaj navedene elemente.

(41)

Kar zadeva državne vire, francoski organi oblasti ocenjujejo, da je Komisija napačno tolmačila zakon št. 80-539 z dne 16. julija 1980. Opozarjajo, da nobeno pravno besedilo, niti zakonodajni odlok ne predvidevata, niti ne odobravata obstoja avtomatskega jamstva v korist družbe EDF, in bolj splošno, za podjetja EPIC. Ponovno zatrjujejo, da zakon št. 80-539 z dne 16. julija 1980 niti v pogledu predmeta, niti učinka, ne more prenesti na državo obveznost dolga, ter opominjajo, da so se za javne osebe, ki so se v Franciji znašle v zelo težkih finančnih težavah, našle finančne rešitve brez posredovanja države. Poleg tega francoski organi oblasti smatrajo, da za pooblaščen državni organ oblasti dejstvo, da ima možnost povečati finančne vire javne osebe v finančnih težavah, ne zadošča za dokazovanje niti obstoja jamstva kot zadnjega posega države, niti obstoja državnih virov v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(42)

Glede selektivnih gospodarskih koristi francoski organi oblasti navajajo, da selektivni element ukrepa pomoči, ki je v obravnavi, ni določen. Po eni strani poudarjajo, da se režim, ki ga je vpeljal zakon št. 80-539 z dne 16. julija 1980, vpisuje v splošno gospodarstvo sistema, ki izhaja iz splošnega principa francoske zakonodaje, po kateri sredstev javnih oseb ni možno zaseči. Po drugi strani pa ocenjujejo, da Komisija ne dokazuje, da bi francoski organi oblasti razpolagali s kakšnim koli diskrecijskim pooblastilom za presojo možnosti uradnega potrjevanja vsote denarja, ki je postala izterljiva po zakonodajnem odloku, za račun javne osebe.

(43)

Francoski organi oblasti tako ponovno ugovarjajo trditvi Komisije, da je družba EDF imela gospodarske koristi na temelju statusa podjetja EPIC zaradi neomejenega jamstva države, ki jo predstavlja pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(44)

Francoski organi oblasti so Komisiji sporočili svoje pripombe s pismom z dne 11. decembra 2002. Spodbijajo karakter državne pomoči pri neplačevanju davka na dohodek pravnih oseb, v letu 1997, na del računovodskih zalog, ustvarjenih z oprostitvijo davka za prenovo RAG.

(45)

Še pred tem pa francoski organi oblasti spodbijajo znesek zalog za prenovo RAG, kot ga navaja Komisija. Francoski organi oblasti nadalje poudarjajo, da celo v odsotnosti dotacij v zalogah za prenovo RAG družba EDF ne bi mogla plačati davka na dohodek pravnih oseb od 1987 do 1996 zaradi močno deficitarnih davčnih prenosov. Še več, ker je država istočasno lastnica družbe EDF in organ oblasti v vlogi koncedenta RAG, so francoski organi oblasti smatrali, da dajatve koncedenta za njega ne predstavljajo resnično izterljivega dolga. Zaradi tega so francoski organi oblasti ob prestrukturiranju bilance v 1997 te dajatve koncedenta dodelili v lastni kapital družbe EDF, s ciljem popravka svoje pod-kapitalizacije, vendar tako, da jih ne podrejajo davku na dohodek pravne osebe. Francoski organi oblasti so mnenja, da se lahko računovodsko prestrukturiranje, izvedeno v 1997, tolmači kot dopolnilna dotacija v kapitalu z zneskom, ki je enak delni oprostitvi davka.

(46)

Francoski organi oblasti prav tako spodbijajo, da bi bilo povračilo države nezakonito zmanjšano od 1987 do 1996 zaradi ustvarjanja zalog, ki jih obravnavamo. Navajajo, da četudi bi bil neto rezultat višji, povračilo države ne bi bilo višje, ker v tem obdobju raven povračila ne odgovarja predhodno definiranemu procentu neto rezultata podjetja. To raven je država svobodno določala, v absolutni vrednosti, in ni bilo nujno, da bi bila določena glede na finančni položaj podjetja. Še več, to povračilo se ni obvezno pobiralo od neto dobičkov vsakega računovodskega obdobja. V tej perspektivi, ter upoštevajoč deficitarno pasivno bilanco družbe EDF, francoski organi oblasti poudarjajo, da je država končno od 1987 do 1996 pobrala dividende, katerih raven je precej presegala meje splošnega prava komercialnih družb.

(47)

Poleg tega francoski organi oblasti ocenjujejo, da, čeprav se je ustvarjanje zalog za prenovo RAG izkazalo za gospodarsko korist, se bi le to moralo smatrati kot izničeno s povišanjem davka na dohodek pravnih oseb, ki se je plačeval v 1997. Prav tako ocenjujejo, da je v obdobju 1987–1996 družba EDF državi v celoti nakazala vsoto, ki je višja od davka na dohodek pravnih oseb, kot bi jo plačala družba komercialnega prava, ki ne bi bila ustvarila zalog za prenovo RAG, in, ki bi svojemu delničarju nakazala dividendo, enako 37,5 % neto rezultata po plačilu davka.

(48)

Sicer pa francoski organi oblasti smatrajo, da, če bi šlo za primer neopravičene gospodarske koristi, bi šlo za obstoječo pomoč in ne za novo pomoč, zaradi desetletnega predpisa, predvidenega v členu 15 Uredbe (ES) št. 659/1999, ki teče od dodelitve prvih elementov pomoči. Upoštevajoč, da prvi zahtevek Komisije po podatkih nosi datum 10. julij 2001, bi bili morebitni elementi pomoči, odobrene pred 1991, predpisani. Francoski organi oblasti ocenjujejo, da posredovanje zakonodajalca v 1997 ni imelo učinka prekinitve tega predpisa, ker imajo lahko tak učinek le ukrepi Komisije. Francoski organi oblasti na koncu ocenjujejo, da gre v vsakem primeru za obstoječo pomoč, v kolikor je bila dodeljena pred liberalizacijo trga električne energije.

(49)

V pismu z dne 20. novembra 2003 francoski organi oblasti ponavljajo svoje argumente glede odstopanj prevrednotenja, vključenega v znesku dajatve koncedenta, ki se pojavljajo v obračunih družbe, ter glede izvedbe predpisov. Še več, zatrjujejo, da je stopnja davka na dohodek pravnih oseb, ki bi se morala uporabiti pri prestrukturiranju bilance EDF, stopnja iz 1996 (stopnja 36,67 %), in ne iz 1997 (stopnja 41,66 %). V bistvu francoski organi oblasti smatrajo, da je bilo to prestrukturiranje izvedeno z davčno napovedjo, oddano 23. decembra 1997, po zaključku obračunskega leta 1996, vendar pred obračunskim letom 1997.

(50)

Na tak način francoski organi oblasti spodbijajo trditev Komisije, da bi družba EDF v 1997 imela gospodarske koristi zaradi neplačevanja davka na dohodek pravnih oseb na del zalog, ustvarjenih z oprostitvijo davka za prenovo RAG.

(51)

Pripombe družbe SNPIET so bile predane francoskim organom oblasti s pismom z dne 21. januarja 2003. V pismu z dne 21. februarja 2003 so francoski organi oblasti komentirali pripombe, ki navajajo, na eni strani, da mora biti glavni del prejetih pripomb družbe SNPIET označen, kot da ni bil prejet, ker le-te ne zadevajo uradnega odprtega postopka preiskave, in, po drugi strani, da družba SNPIET Komisiji ne prinaša nobenega novega elementa, kar zadeva odprt postopek, ker za to tudi nimajo komentarja.

(52)

Člen 87(1) Pogodbe ES (11) določa, da „so v neskladju s skupnim trgom, v kolikor vplivajo na izmenjavo med državami članicami, pomoči, ki jih odobri država, ali so odobrene iz državnih virov v kateri koli obliki, ki omejujejo, ali grozijo, da bodo omejevale konkurenco s favoriziranjem določenih podjetij ali določenih proizvodenj“. Za opredelitev, ali neki ukrep tvori državno pomoč na temelju člena 87(1) Pogodbe ES, mora Komisija oceniti naslednje kriterije: izvor ukrepa države in uporabo državnih finančnih virov, dodelitev ugodnosti določenim podjetjem ali določenim sektorjem, kar ustvarja omejevanje konkurence in namembnost izmenjave med državami članicami.

(53)

Komisija tukaj vnovič opozarja na elemente, že razkrite v odločbah predloga koristnega ukrepa in začetka uradnega postopka preiskave (12).

(54)

Sedanja odločba ne sodi vnaprej o izvedbi in spoštovanju določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(55)

Družbi EDF je podeljen status podjetja EPIC od njegove ustanovitve dalje z zakonom št. 46-628 z dne 8. aprila 1946, ki se nanaša na nacionalizacijo električne energije in plina. Kot vse ostale javne osebe tudi družba EDF ni podrejena splošnemu pravu kolektivnih postopkov.

(56)

Sporočilo Komisije o izvajanju člena 87 in 88 Pogodbe ES pri državnih pomočeh v obliki jamstev (13) (v nadaljevanju „sporočilo o državnih pomočeh v obliki jamstev“) v točki 2.1.3 navaja, da „tvorijo […] pomoč v obliki jamstva bolj ugodni kreditni pogoji, ki jih pridobijo podjetja, katerih pravni status izključuje možnost postopka stečaja ali plačilne nesposobnosti, ali izrecno predvideva državno jamstvo ali kritje izgub s strani države“. Obstoj državne pomoči je s tem določen, v kolikor obstaja prisotnost ene od teh predpostavk.

(57)

Komisija je mnenja, da je status družbe EDF, ko ne more priti v postopek sanacije ali sodne likvidacije, ter posledično stečaja, enak splošnemu jamstvu, ki se nanaša na celotne obveznosti podjetja. Tako jamstvo po tržnih predpisih ne more vključevati nobenega povračila. To jamstvo, ki je v svojem obsegu neomejeno v času in v znesku, predstavlja državno pomoč.

(58)

Na temelju sporočila o državnih pomočeh v obliki jamstev gre za pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, četudi država ni izpeljala plačila iz naslova odobrenega jamstva. Pomoč je odobrena v trenutku, ko je jamstvo odprto, se pravi, v zakonu o ustanovitvi družbe EDF v pravni obliki podjetja EPIC, ki izključuje izvedbo postopkov plačilne nesposobnosti in stečaja. Neomejeno državno jamstvo, dodeljeno družbi EDF, torej izhaja iz zakona.

(59)

V svoji odločbi o predlogu koristnega ukrepa in odločbi o začetku uradnega postopka preiskave je Komisija že kvalificirala neomejeno jamstvo, ki ga koristi družba EDF za obstoječo pomoč. V bistvu tvorijo obstoječo pomoč na temelju člena 1 Uredbe (ES) št. 659/1999 vse pomoči, ki obstajajo pred vstopom Pogodbe ES v veljavo v državi članici, ki jo to zadeva. Sicer pa je bilo splošno načelo o nedotakljivosti dobrin javne osebe postavljeno s francosko zakonodajo koncem XIX. stoletja, status družbe EDF pa datira iz 1946.

(60)

V nasprotju s trditvami francoskih organov oblasti pa specialni postopek izterjave terjatev, predviden z zakonom št. 80-539 z dne 16. julija 1980 (14) ni primerljiv z zakonom št. 85-98 z dne 25. januarja 1985, ki se nanaša na sanacijo in sodno likvidacijo podjetij. Na temelju tega zadnjega zakona št. 85-98 z dne 25. januarja 1985, ko neka družba ni več sposobna poplačati dolgov in ne more biti predmet sanacije, mora priti v sodno likvidacijo. Njena sredstva so torej zasežena in prodana, proizvod prodaje pa v principu služi za odškodnine vsem upnikom. Vendar pa je v praksi aktiva pogosto veliko manjša od pasive, in izkaže se, da proizvod od prodaje redko zadošča za povračilo celote terjatev. Biti upnik komercialne družbe splošnega prava tako predstavlja dvojno tveganje: ne samo tveganje postopka sodne likvidacije v primeru prenehanja plačevanja, ampak poleg tega ta postopek upnikom ne jamči pokritja njihovih terjatev.

(61)

Nasprotno pa podjetja EPIC ne morejo priti v sodno likvidacijo in njihova aktiva ne more biti zasežena; ne more torej biti prodana za poplačilo upnikov. Povračilo dolgov javnih oseb se podreja specialnemu postopku, ki ga je uvedel zakon št. 80-539 z dne 16. julija 1980, po katerem morajo podjetja v primeru nezadostnosti kreditov ustvariti potrebne finančne vire. V primeru pomanjkanja pristojne oblasti podjetju EPIC naslovijo poziv, naj ukrepa. Če poziv ne učinkuje, pristojen organ oblasti začne z uradnim potrjevanjem izdatka. Zakon št. 80-539 z dne 16. julija 1980 in njegov dekret o izvajanju ne izključujeta državnega jamstva kot zadnje instance, ker le-to določa, da pristojen organ oblasti „sprosti, če je treba, potrebne finančne vire, ali z zmanjšanjem kreditov, dodeljenih za druge izdatke in se še ne uporabljajo, ali s povečanjem finančnih virov“ (15). To besedilo ne izključuje, da bi to povečanje finančnih virov zaradi posredovanja države lahko prihajalo v podjetje iz zunanjih finančnih virov, še zlasti, če ni druge rešitve, ki bi jo lahko predvideli iz lastnih virov podjetja.

(62)

Biti upnik podjetja EPIC torej ne predstavlja nobenega tveganja, da terjatve ne bi bile povrnjene: ne samo, da podjetje EPIC ne more priti v stečaj, ampak še več, zakon jamči povračilo njegovih dolgov s specialnimi administrativnimi postopki. Postopek, ki se izvaja v primeru podjetja EPIC, torej ni primerljiv s postopkom sodne likvidacije, ki se izvaja v primeru komercialnih družb skupnega prava. Nasprotno, zakon št. 80-539 z dne 16. julija 1980 okrepi učinek neomejenega državnega jamstva, od katerega ima družba EDF gospodarsko korist na osnovi dejstva, da ne more priti v stečaj.

(63)

Francoska zakonodajna doktrina smatra, da so javne osebe pač po francoskem pravu prejemniki jamstva kot zadnjega možnega ukrepa države. Kajti, ker te javne osebe vodijo strateške dejavnosti, ki so bistvenega pomena za gospodarstvo ali nacionalno solidarnost, država ne bi mogla ostati ravnodušna do njihove usode, če bi se znašle v težki finančni situaciji. Pomoč države bi bila še toliko bolj zanesljiva, ker bi izvajala odločilen nadzor nad dejavnostjo podjetja, na primer z določanjem tarif za njeno proizvodnjo (16).

(64)

Prav tako je v nekem neobjavljenem mnenju Državni svet v pogledu javne ustanove menil, „da bo državno jamstvo […] izhajalo, brez izrecnih zakonskih določil, iz same narave javne ustanove organizacije.“ (17).

(65)

Z drugimi besedami, če je neizvedljivost postopka stečaja ali nezmožnosti plačevanja javnih oseb posledica načela, da njihovo imetje ne more biti zaseženo, izhaja obveza države, da odgovori na njihove dolgove v primeru stečaja iz istega načela.

(66)

V nasprotju od želja francoskih organov oblasti je zakon z dne 16. julija 1980 selektiven, v kolikor se izvaja samo v primeru komercialnih podjetij, ki imajo status javne osebe. Zakon torej ne uvaja nekega splošnega ukrepa.

(67)

Ukrep uvaja državno pomoč, ko le-ta nudi gospodarsko korist določenim specifičnim prejemnikom. Vsi ukrepi, ki bi lahko posredno ali neposredno favorizirali sektorje, podjetja ali proizvode, se razumejo v pomenu gospodarske koristi. Posredovanja države v korist javnih podjetij lahko na tak način vsebujejo element državne pomoči, če so izvedena v nenormalnih okoliščinah in prinašajo gospodarsko korist podjetju, ki ga to zadeva.

(68)

V trenutku, ko zaradi svojega statusa družba EDF ne more priti v stečaj, njene obveznosti ne predstavljajo nobenega tveganja plačilne nezmožnosti. Družba EDF si torej lahko sposodi po nižji stopnji od stopnje, ki se normalno ponuja komercialni družbi splošnega prava, ki je lahko predmet postopka sanacije ali sodne likvidacije. V bistvu se lahko kreditni pogoji, ki jih podjetje doseže, spreminjajo glede na njegovo tveganje glede plačilne nezmožnosti. Bolj ko je to tveganje veliko, bolj dragi so kreditni pogoji, ponujeni temu podjetju. Podjetja, ki kot družba EDF, uporabljajo obvezno financiranje, zaprosijo neodvisne agencije za cenitve za redno cenitev njihovih tveganj plačilne nezmožnosti. Tako pripisane ocene podjetju določajo znesek povračila, ki ga zahteva vlagatelj za podpis obveznih posojil. Če ocena podjetja pada zaradi povečanega tveganja plačilne nezmožnosti, bodo vlagatelji zahtevali večje povračilo in cena obvezne emisije za podjetje se bo povečala. Nasprotno pa, podjetje, ki ni podvrženo splošnemu pravu stečaja, ter tako uživa neomejeno državno jamstvo, ne predstavlja nobenega tveganja plačilne nezmožnosti, kar mu omogoča, da si sposoja pod bolj ugodnimi pogoji.

(69)

Glavne agencije za cenitve imajo vsako neomejeno državno jamstvo za odločujoč element za presojo tveganja plačilne nezmožnosti družbe EDF. Agencija Fitch Ratings od junija 2001 dalje tako družbi EDF podeljuje dolgoročno oceno AAA in kratkoročno oceno F1+. V enem od uradnih sporočil je agencija poudarila, da te ocene odražajo implicitno državno jamstvo dolga družbe EDF, kot tudi njen sedanji pravni status, ter je dodala, da bi bila dolgoročna ocena družbe EDF AA+ (18), če tega jamstva ne bi bilo. V maju 2002 je agencija Fitch potrdila te dolgoročne in kratkoročne ocene; nasprotno pa je kvaliteti notranjega kredita združenja podelila oceno AA (19). Neomejeno jamstvo države družbi EDF tako omogoča pridobitev boljše ocene njenega tveganja plačilne nezmožnosti od tistih, ki izhajajo iz preproste analize njene kvalitete notranjega kredita. V januarju 2002 pa je agencija Moody’s po svoji strani znižala perspektivo dolgoročne ocene družbe EDF od „stabilne“ do „negativne“. V enem od uradnih sporočil je agencija razložila to revizijo ocene z vedno večjo verjetnostjo, da sta bila status in struktura nadzora družbe EDF pozvana, da se srednjeročno spremenita, ter je navedla, da bi se v primeru, da bi družba EDF izgubila svoj sedanji status, s katerim se lahko izogne splošnemu pravu stečaja, njena dolgoročna ocena lahko znižala za eno ali dve stopnji (20). Neomejeno državno jamstvo družbi EDF omogoča pridobitev bolj ugodnih kreditnih pogojev od pogojev, ki so dostopni komercialni družbi brez državnega jamstva.

(70)

V kolikor je družba EDF edino aktivno podjetje na trgu električne energije, ki zaradi svojega statusa uživa neomejeno državno jamstvo, ima ta prednost selektiven karakter.

(71)

Družba EDF je v konkurenci z ostalimi operaterji Skupnosti na trgu proizvodnje in distribucije električne energije, ter energetskih storitev, kot tudi z ostalimi aktivnimi operaterji na energetskih trgih, ki konkurirajo električni energiji. Po konstantnem tolmačenju zakonov Sodišča Evropskih skupnosti (21), vsaka državna pomoč, ki krepi položaj podjetja v primerjavi z ostalimi konkurenčnimi podjetji v menjavah znotraj Skupnosti, ustvarja omejevanje konkurence.

(72)

Neomejeno državno jamstvo na tak način v korist družbe EDF ustvari gospodarsko korist, ki neizogibno krepi njen položaj glede na položaj njenih konkurentov. Jamstvo torej ustvari omejevanje konkurence v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(73)

Navezava pokojninskega režima panoge podjetij IEG na režime splošnega prava ne predstavlja gospodarske koristi, v kolikor je možnost take navezave odprta za vsak specialni pokojninski režim, ki to želi, in, ko so njegovi finančni pogoji, pogoji vrednotenja in terminski plan finančno nevtralni za prevzemni režim in za državo.

(74)

V tem posebnem primeru je potrebno tehnične pogoje navezave še opredeliti z aktualnimi pogajanji med panogo in prevzemnimi režimi. Francoski organi oblasti so se kljub temu formalno obvezali, s pismom z dne 11. decembra 2003, „da bodo zagotovili, da bodo konvencije, ki bodo sklenjene med panogo industrij električne energije in plinarn in režimi splošnega prava (prevzemnimi režimi), kot tudi vsak drug ukrep, ki bi se izvajal v tem pogledu, finančno nevtralni za vse stranke in za državo“.

(75)

Komisija ocenjuje, da, v kolikor je ta obveza učinkovito upoštevana, navezava pokojninskega režima panoge podjetij IEG na režime splošnega prava ne predstavlja gospodarske koristi. Če to ne bi bilo tako, bi seveda operacija morala biti ponovno preiskana. Komisija v tem pogledu poudarja, da bodo morali francoski organi oblasti operacijo uradno prijaviti Komisiji, v kolikor njeni dokončni pogoji ne bi bili v skladu s tem načelom finančne nevtralnosti.

(76)

V luči teh obveznosti francoskih organov oblasti je Komisija mnenja, da navezovanje pokojninskega režima panoge podjetij IEG na režime splošnega prava ne vsebuje elementov državne pomoči zato, ker je to navezovanje finančno nevtralno za podjetja, za prevzemne režime in za državo.

(77)

Nasprotno pa prijavljena reforma podjetja panoge IEG razbremenjuje plačila dela pokojninskih obveznosti, ki odgovarjajo dajatvam, ki so jih na datum reforme že pobirali delavci, zaposleni pri transportu in distribuciji električne energije in plina. Te dajatve bodo dejansko financirane z že omenjenim tarifnim prispevkom. Podjetja panoge IEG so na tak način razbremenjena plačila dela pokojninskih dajatev iz preteklosti, kar za sektor podjetij IEG predstavlja gospodarsko korist.

(78)

Sektor električne energije in plina na tak način uživa gospodarsko korist, ki ni bila dodeljena nobenemu drugemu sektorju francoskega gospodarstva, in še zlasti ne sektorjem, ki so neposredna konkurenca (kot so sektor nafte in premoga. Gre torej za selektivno sektorsko gospodarsko korist.

(79)

Francoski sektor električne energije in plina je konkurent identičnim sektorjem v ostalih državah članicah. Vsaka državna pomoč, ki krepi položaj sektorja v primerjavi s konkurenčnimi sektorji v menjavah znotraj Skupnosti, ustvarja omejevanje konkurence. Če panožna podjetja ne plačujejo dela preteklih pokojninskih obveznosti, to za francoski sektor podjetij IEG predstavlja gospodarsko korist, ki neizogibno krepi njegov položaj glede na položaj konkurenčnih sektorjev v ostalih državah članicah. Ta gospodarska korist torej ustvarja omejevanje konkurence v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(80)

Državno jamstvo, dodeljeno Nacionalnemu skladu industrije električne energije in plinarn, ki se nanaša na nakazilo pokojnin, ki odgovarjajo celoti specifičnih preteklih pravic, predstavlja jamstvo kot zadnja rešitev, ki je odobrena za pokojninski režim panoge podjetij IEG, in ne podjetjem. Državno jamstvo torej koristi organizaciji socialne varnosti, ki deluje po načelu porazdelitve in se financira z obveznimi prispevki. Po stalnem tolmačenju Državnega sodišča (22), taka organizacija ne izvaja gospodarske dejavnosti v smislu Pogodbe ES. Jamstvo, ki ga uživa, torej ne predstavlja gospodarske koristi, navedene v členu 87(1) Pogodbe ES.

(81)

Reforma pokojninskega sistema panoge podjetij IEG, ki so jo prijavili francoski organi oblasti, vključuje državne finančne vire.

(82)

Znesek obveznosti, ki odgovarja specifičnim pokojninskim dajatvam, ki so jih na datum reforme že pobirali delavci, zaposleni pri transportu in distribuciji električne energije ali plina, bo prenesen na Nacionalni sklad podjetij IEG in bo financiran s tarifnim prispevkom, ki so ga uvedli francoski organi oblasti. Ustvarjalni dejavnik tega tarifnega prispevka je priključitev na omrežje transporta ali distribucije električne energije ali plina.

(83)

Plačevanje tega prispevka je obvezno. Uvedel ga je zakon, ki opredeljuje njegov ustvarjalni dejavnik, pogoje pobiranja in namembnost. Različne stopnje tega prispevka so določene s skupnim odlokom ministrov, zadolženih za proračun in energijo, po mnenju Komisije o upravljanju z energijo. V takem primeru, četudi država ne posreduje neposredno v upravljanje s prispevkom, ker le-tega pobirajo organizacije, ki fakturirajo dobavo električne energije ali plina, je nakazan naravnost v nov pokojninski sklad panoge, pa vendarle določa pogoje pobiranja in namembnost zbranih sredstev. Zaradi teh razlogov, finančna sredstva, zbrana s tarifnim prispevkom predstavljajo državne finančne vire.

(84)

Ker je zakon št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997 družbo EDF določil za lastnico RAG od 1956 dalje, je treba preveriti, če ta zakon ne vključuje prenosa lastnine RAG.

(85)

Po informacijah, ki so jih predložili francoski organi oblasti, se lahko družbo EDF upravičeno smatra kot lastnico RAG od prvega razpisa v 1956 dalje. Ta zaključek temelji na naslednjih elementih: značilnostih različnih tipov koncesijskih pogodb po francoskem pravu, posebnih značilnosti originalne koncesije družbi EDF, ki ni vsebovala natančne klavzule o retrocesiji, postopek nakupa zadevnih sredstev, za katera je družba EDF morala plačati dajatev, podobno odškodnini za razlastitev, pogojih financiranja vzdrževanja in razvoja RAG na stroške družbe EDF. Zaradi tega je Komisija mnenja, da „pojasnilo“ o lastnini RAG, ki ga je izvedel zakon št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997, samo po sebi ne vsebuje elementa državne pomoči.

(86)

Od sedaj naprej pa je potrebno preučiti, če je zakon št. 97-1026 povlekel vse davčne posledice tega „pojasnila“, in če, pod predpostavko, da ni bilo tako, ni bilo ugodnosti davčne narave v korist družbe EDF.

(87)

V obdobju 1987–1996 je družba EDF ustvarila zaloge z oprostitvijo davka za prenovo RAG. Glede na zakon iz 1997, ki postavlja družbo EDF za lastnico RAG od 1956 dalje, so te zaloge postale neopredmetene in so torej morale biti prerazporejene po ostalih bilančnih postavkah.

(88)

Pismo ministra za gospodarstvo, ki ugotavlja davčne posledice prestrukturiranja bilance družbe EDF kaže, da so francoski organi oblasti neuporabljene zaloge za prenovo RAG obdavčili z davkom na dohodek pravnih oseb po stopnji 41,66 %, ki se je uporabljala v 1997.

(89)

Nasprotno pa, v skladu s členom 4 zakona št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997, je bil del teh zalog, dajatev koncedenta, ki odgovarja operacijam že realizirane prenove, prerazporejen v dotacije v kapitalu v višini 14,119 milijard FRF brez obdavčitve z davkom na dohodek pravnih oseb. Francoski organi oblasti sami prepoznavajo nezakonit karakter te operacije. V uradnem zapisu Generalne davčne direkcije z dne 9. aprila 2002, poslanem Komisiji, francoski organi oblasti navajajo, da „dajatve koncedenta, ki se tičejo RAG, predstavljajo neupravičen dolg, ki ga je vgradnja v kapital osvobodila davka na neupravičen način“, ter da „bi ta rezerva morala biti pred vgradnjo v kapital prenesena iz pasive ustanove, kjer je bila po pomoti, v račun neto situacije, ter bi tako povzročila pozitivno spremembo neto aktive, obdavčene po členu 38-2“ Splošnega davčnega zakonika. Ugotavljajo, da „je gospodarska korist pri tako pridobljenih davkih [v 1997 s strani družbe EDF] lahko ocenjena na 5,88 milijard frankov (14,119 × 41,66 %)“, ali 888,89 milijonov EUR (23).

(90)

Komisija po eni strani ugotavlja, da morajo biti popravki napak, skladno z mnenjem Nacionalnega računovodskega sveta, knjiženi v rezultatu računovodskega leta, v teku katerega so bile napake ugotovljene. Po drugi strani pa, če bi bile neuporabljene zaloge, ki so bile ustvarjene z oprostitvijo davka v znesku 38,5 milijard FRF, obdavčene z davkom na dohodek pravnih oseb po stopnji 41,66 % v letu 1997, je Komisija mnenja, da ni objektivnega razloga, da ne bi bili obdavčili še drugega dela zalog, ustvarjenega z oprostitvijo davka po enaki stopnji.

(91)

Komisija je mnenja, da bi morale biti dajatve koncedenta obdavčene istočasno in po isti stopnji, kot ostale računovodske zaloge, ustvarjene z oprostitvijo davka. To pomeni, da bi moralo biti 14,119 milijard FRF dajatev koncedenta prištetih k 38,5 milijardam FRF neuporabljenih zalog, da bi bile obdavčene po stopnji 41,66 %, ob prestrukturiranju bilance družbe EDF s strani francoskih organov oblasti. S tem. da ni plačala celotnega davka na dohodek pravnih oseb ob prestrukturiranju svoje bilance, je družba EDF prihranila 888,89 milijonov EUR.

(92)

Komisija je mnenja, da je pomoč nakazana v letu 1997, ker je bil znesek 14,119 milijard FRF na ta datum dolg do države, vpisan v bilanco kot dajatev koncedenta, ki ga je država prepustila z zakonom št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997.

(93)

Francoski organi oblasti zatrjujejo, da družba EDF ne bi bila zmožna plačevati davka na dohodek pravnih oseb od 1987 do 1996, tudi če ne bi bilo dotacij v zalogah za prenovo RAG, in to zaradi prenosa davčne izgube. Komisija je mnenja, da ta argument ni primeren, ker davčne ugodnosti datirajo iz leta 1997, in ne iz predhodnih let. Poleg tega Komisija ugotavlja, da bi v odsotnosti teh dotacij v zalogah prenosi davčnih izgub v obdobju od 1987 do 1996 postopoma izginili, in bi bil torej v 1997 znesek davka, ki ga je družba EDF dolgovala, znatno višji.

(94)

Francoski organi oblasti prav tako ocenjujejo, da, če bi se ustvarjanje zalog za prenovo RAG izkazalo za gospodarsko korist, se bi le-ta morala smatrati izničena s povečanjem davka na dohodek pravnih oseb, ki je bil plačan v 1997. Komisija tega argumenta ne more zavrniti. Kot ga je prikazala Komisija in kot ga navajajo tudi sami francoski organi oblasti v svojem uradnem zapisu z dne 9. aprila 2002, če bi bile neuporabljene zaloge za prenovo normalno obdavčene, bi bile dajatve koncedenta prerazporejene v dotacije v kapitalu brez obdavčitve na dohodek pravnih oseb. Davek, ki ga je družba EDF plačala v 1997, je torej nižji od normalnega.

(95)

Francoski organi oblasti sicer trdijo, da ima računovodska reforma v 1997 enako vrednost kot dopolnilna dotacija v kapitalu v znesku, ki je enak delni oprostitvi davka. Šlo bi torej za njihov del investicije, in ne za pomoč. Prav tako trdijo, da je v obdobju 1987–1996 družba EDF državi v celoti nakazala višjo vsoto od davka na dohodek pravnih oseb, kot bi ga plačala komercialna družba, ki ni ustvarila zalog za prenovo RAG in ki bi svojemu delničarju nakazala dividendo v višini 37,5 % neto rezultata po plačilu davka.

(96)

Komisija lahko take argumente samo zavrže in opozori, da se načelo privatnega investitorja lahko obdrži le v okviru izvajanja gospodarskih dejavnosti, in ne v okviru izvajanja zakonskih pooblastil. Javni organ oblasti ne more uporabiti argumenta morebitnih gospodarskih koristi, ki bi jo lahko izvlekel v vlogi lastnika podjetja, da bi lahko upravičil pomoč, dodeljeno na diskreditoren način s pomočjo predpravic, s katerimi razpolaga kot davčni organ oblasti nasproti temu istemu podjetju.

(97)

Kajti, če država članica lahko poleg izvajanja svoje vloge javnega organa oblasti deluje kot delničar, ne more mešati svoje vloge države, ki izvaja javna pooblastila z vlogo države delničarke. Če bi države članice pooblastili, da uporabljajo svoje posebne pravice javnega organa oblasti pri svojih investicijah v podjetjih, ki so aktivna na trgih, odprtih za konkurenco, bi zakonodaji Skupnosti odvzele vsak koristen učinek na področju državne pomoči. Poleg tega, če bi bila Pogodba ES na temelju svojega člena 295 nevtralna v pogledu lastnine kapitala, ne bi manjkalo veliko, da bi morala biti javna podjetja podrejena enakim pravilom, kot privatna podjetja. Sicer ne bi bilo več enakega obravnavanja med javnimi in privatnimi podjetji, če bi država v korist podjetij, katerih delničarka je, uporabljala svoje posebne pravice javnega organa oblasti.

(98)

Francoski organi oblasti zatrjujejo, da je stopnja davka na dohodek pravnih oseb, ki bi se bila morala uporabiti pri prestrukturiranju bilance družbe EDF, stopnja iz leta 1996 in ne iz leta 1997. Kot je navedla že pred tem, Komisija opozarja, na eni strani, da Nacionalni računovodski svet smatra, da morajo biti računovodske napake popravljene v teku obračunskega obdobja, v katerem so bile ugotovljene. Ker so zaloge za prenovo RAG po zakonu št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997 postale neopredmetene, morajo biti torej prerazporejene prav v teku obračunskega obdobja 1997, in torej obdavčene po stopnji davka na dohodek pravnih oseb, ki se je uporabljala v teku tega obračunskega obdobja. Po drugi strani pa Komisija ugotavlja, da so francoski organi oblasti sami uporabili stopnjo davka na dohodek pravnih oseb iz leta 1997 za del zalog, ki je bil obdavčen.

(99)

Neporavnano plačilo družbe EDF za 888,89 milijonov EUR davka v letu 1997 torej predstavlja gospodarsko korist za združenje. Družba EDF bi lahko uporabila vsoto, enakovredno dolžnemu plačilu za davek za okrepitev svojega lastnega kapitala brez iskanja zunanjih finančnih virov. Ugodnost je neizogibno selektivna, ker neplačan davek na dohodek pravnih oseb za del računovodskih zalog predstavlja izjemo pri davčnemu obravnavanju, ki se normalno izvaja pri taki operaciji. Dejstvo, da je ugodnost odstopljena družbi EDF s specifičnim zakonskim aktom, zakon št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997, potrjuje njen enkraten in čezmeren karakter.

(100)

Ker torej družba EDF koristi neomejeno državno jamstvo, ta gospodarska ugodnost v njeno korist neizogibno krepi njen položaj v primerjavi s položajem njenih konkurentov. Ustvarja torej omejevanje konkurence v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(101)

Pojem pomoči pokriva ne le pozitivne storitve kot so subvencije, ampak prav tako vsa posredovanja javnih organov oblasti, ki lajšajo obveznosti, ki normalno bremenijo proračun podjetja, in ki imajo enak učinek kot subvencije (24). V skladu z stalnim tolmačenjem zakonodaje (25), je opustitev pobiranja davka, ki bi moral biti pobran s strani države, enako vredno kot poraba iz državnih finančnih virov.

(102)

Ta opustitev pobiranj celotnega davka na dohodek pravnih oseb, ki bi moral biti pobran v obračunskem obdobju 1997, izhaja neposredno iz državnega akta, zakona št. 97-1026 z dne 10. novembra 1997.

(103)

Tako je družba EDF v letu EDF koristila državno pomoč 888,89 milijonov EUR v obliki davčne olajšave.

(104)

Od svoje ustanovitve v letu 1946 in do začetka veljavnosti Direktive 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (26) je družba EDF na francoskem trgu uživala monopolni položaj z izključnimi pravicami za transport, distribucijo, kot tudi uvoz in izvoz električne energije. Vendar pa je bila družba EDF že konkurent proizvajalcem električne energije ostalim državam članicam še pred veljavnostjo Direktive 96/92/ES. Povrh vsega je na priključenih trgih, na katerih je družba EDF že razširila različne dejavnosti preko svojih izključnih pravic (bodisi z zemljepisnega, ali pa sektorskega stališča), že obstajala svobodna konkurenca. Učinki na menjave so torej obstajali veliko pred liberalizacijo, predvideno z Direktivo 96/92/ES.

(105)

Električna energija je pomemben in rastoč predmet menjav med državami članicami, pri katerih je družba EDF aktivno sodelovala. Te menjave, povečane s sprejemom Direktive Sveta 90/547/EGS z dne 29. oktobra 1990 o tranzitu električne energije po prenosnih omrežjih (27), so se izvajale na osnovi komercialnih sporazumov med različnimi operaterji omrežja električne energije visoke napetosti v državah članicah. V evropskih državah OECD se je uvoz električne energije med 1980 in 1990 povečal na letno povprečno stopnjo več kot 7 %. Od 1981 do 1989 je družba EDF pomnožila presežek svoje komercialne bilance električne energije z 9, ter dosegla neto izvoz 42 TWh, kar predstavlja 10 % njene celotne proizvodnje. V 1985 je družba EDF izvozila že 19 TWh v ostale države članice.

(106)

V svojem letnem poročilu 1997 družba EDF navaja, da se nahaja „med vsemi vodilnimi mednarodnimi operaterji sektorja električne energije, izven Francije z več kot 13 milijard investiranih FRF, s proizvodnim parkom z instalirano močjo, ki predstavlja blizu 11 % moči francoskega parka, in več kot 8 milijonov strank.“ Poročilo prav tako poudarja, da je družba EDF v letu 1997 „pomnožila in okrepila svoje investicije v Evropi z razširitvijo svoje prisotnosti v Avstriji in na Poljskem“, ter da je „izvozila več kot 70 TWh v Evropo“.

(107)

Podjetniška pogodba 1997–2000, ki je bila podpisana 8. aprila 1997 med državo in EDF, predvideva, da bo EDF namenila okoli 14 milijard FRF svojim mednarodnim investicijam, evropskim regijam, ki se nahajajo med prioritetami. Med 2000 in 2002 je družba EDF kupila tretjino kapitala nemškega podjetja EnBW, povečala proizvodne kapacitete in distribucijo svoje britanske podružnice London Electricity, prevzela neposreden nadzor nad italijanskim podjetjem Fenice, ter postavila partnerstvo z družbo Fiat za nakup družbe Montedison (ki je postala Edison). Družba EDF zaseda tako pomembno mesto v menjavi električne energije med državami članicami. V 2001 se je izvoz električne energije družbe EDF povečal na rekordno vrednost 83,9 TWh, ter prispeval za 2 300 milijonov EUR k letnim prodajam.

(108)

Trenutno je trg električne energije v Franciji odprt do višine 34,5 % s pragom ustreznosti potrošnikov, določenim na 7 GWh. Ta trg, odprt za konkurenco, sestavlja okoli 3 100 odjemnih mest, kar predstavlja povpraševanje po več kot 150 TWh. Po zadnjih ocenah znaša del trga konkurentov družbe EDF na tem trgu 18,5 %. Na francoskem trgu je prisotnih 31 evropskih dobaviteljev električne energije, in izvoz električne energije v Franciji je v 2001 predstavljal okoli 26 TWh. Poleg tega, kar zadeva proizvodnjo električne energije v Franciji, je družba EDF odslej konkurent družbe Compagnie Nationale du Rhône, podružnice Electrabel, ter Société Nationale d’Electricité et de Thermique, katerih del kapitala je v lasti francoske družbe Endesa. Družba EDF je torej odslej konkurent ostalim operaterjem na francoskem trgu.

(109)

Celo pred veljavnostjo Direktive 96/92/ES, v februarju 1999, so nekatere države članice že enostransko sprejele ukrepe za odprtje trga električne energije. Še zlasti Združeno kraljestvo je v 1990 odprlo svoj trg 100 % za velike industrijske stranke. Švedska je odprla svoj trg za 100 % leta 1996, Finska ga je začela odpirati leta 1995, in dosegla 100 % leta 1997, Nemčija ga je odprla za 100 % leta 1998, in Nizozemska ga je v celoti odprla za industrijske stranke leta 1998. V teh pogojih, celo pred datumom, določenim z direktivo za odprtje trga konkurenci, so državne pomoči, dodeljene podjetjem, ki so razpolagala z monopolom v državah članicah, aktivno sodelovale pri menjavah znotraj Skupnosti, kot v primeru družbe EDF, ki je škodovala konkurenci na trgu električne energije v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(110)

Družba EDF je sodelovala, in še vedno sodeluje, pri konkurenci tako v Franciji kot v ostalih državah članicah tudi na ostalih področjih, in ne samo na področju svoje glavne dejavnosti proizvodnje in distribucije električne energije, kajti ta družba je razvejala svoje dejavnosti na trge storitev, povezanih z energijo, ki so popolnoma liberalizirani. Leta 1997 je SDS, podružnica, ki je v 100 % lasti družbe EDF, združila svoje dejavnosti, vezane na dobavo storitev za individualne stranke, podjetja in lokalne organe oblasti. Družba SDS je izvajala svojo dejavnost rokovanja z odpadki, cestne razsvetljave in ostalih storitev, vezanih na energijo, s prispevkom v prodaji v letu 1998 v višini 685 milijonov EUR, v primerjavi z 650 milijonov EUR leta 1997. Leta 2000 je družba EDF ustanovila partnerstvo z Veolia Environnement s posredovanjem družbe Dalkia, ki v Evropi vodi na področju energetskih storitev za podjetja in skupnosti. Ponuja storitve energetskega inženiringa in vzdrževanja, upravlja termične instalacije in tehnične službe, vezane na delovanje objektov, ter zagotavlja obratovanje toplotnih omrežij, istočasne proizvodnje toplote in električne energije, celotne proizvodnje energije in industrijskih tekočin.

(111)

Družba EDF je prav tako razvila svoje dejavnosti na trgu obnovljivih energij. Leta 1997 je holdinška družba CHART, podružnica, ki je v 100 % lasti družbe EDF, združila svoje aktivnosti na področju obnovljivih virov energij, kot so geotermična in vetrna energija. Njen prispevek v konsolidiranem letnem prometu je torej bil 70 milijonov EUR.

(112)

Končno, kot proizvajalec in distributer električne energije je družba EDF, in bo še vnaprej, konkurent dobaviteljem ostalih nadomestnih virov energije, kot so premog, nafta in plin, tako na svojem nacionalnem trgu, kot na mednarodnih trgih. V Franciji, na primer, je družba EDF uspešno izvedla kampanjo za spodbujanje uporabe elektrike za gretje. Na tak način je povečala svoj del trga v primerjavi s konkurenco, ki dobavlja nadomestne vire energije, kot so nafta ali plin. V jeklarskem sektorju električne peči konkurirajo plinskim in naftnim pečem.

(113)

V pogledu vpliva na menjave plina med državami članicami je potrebno opozoriti, da, ker ima Francija le majhne rezerve plina, je bil le-ta vedno v pretežni meri uvožen. Plinski trg je bil tudi predmet direktive o liberalizaciji, Direktive 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, sprejete v juniju 1998, ki je morala biti prestavljena v vsako državo članico pred avgustom 2000. Države članice so morale določiti sprejemljive stranke, ki so imele možnost izbirati dobavitelja. Določitev sprejemljivih strank je moralo privesti do takojšnjega odprtja plinskega trga z najmanj 20 % letne nacionalne porabe plina, potem pa 28 % v letu 2003.

(114)

Francosko parlamentarno poročilo (28) navaja, da je po vladnih informacijah poraba izbranih strank, ki so menjale dobavitelja, predstavljala na začetku leta 2002 okoli 25 % skupne porabe izbranih strank in 5 % celotnega trga, ter da so se na francoskem trgu pojavili štirje novi operaterji.

(115)

Tako se zdi, da je bila družba EDF v letu 1997 že dobro zasidrana na določenih trgih ostalih držav članic, ter pomoč, ki je izhajala iz neplačevanja davka na dohodek pravnih oseb na del računovodskih zalog, ustvarjenih z oprostitvijo davka za prenovo RAG, ni mogla vplivati na menjave med državami članicami.

(116)

Neomejeno državno jamstvo v korist družbe EDF je prav tako ustvarilo gospodarsko korist, ki neizogibno krepi njen položaj v primerjavi s položajem njenih konkurentov. V luči predhodnih opažanj obvezno vpliva na menjave med državami članicami v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(117)

Reforma pokojninskega sistema panožnih podjetij IEG zmanjšuje obveznosti, ki bremenijo podjetja v sektorju in tvorijo na tak način sektorsko gospodarsko korist. Upoštevajoč obstoj evropskih trgov električne energije in plina, ima dodelitev ugodnosti sektorskim podjetjem v Franciji neizogiben učinek na menjave med državami članicami.

(118)

Na tak način in v kolikor so izpolnjeni štirje kriteriji, opredeljeni v členu 87(1) Pogodbe ES, neomejeno državno jamstvo, ki ga uživa družba EDF, neplačevanje dela pokojnin iz preteklosti s strani podjetij panoge IEG, in neplačevanje davka na dohodek pravnih oseb na del računovodskih zalog, ustvarjenih z oprostitvijo davka za prenovo RAG s strani EDF, tvorijo državno pomoč. Odslej je potrebno pregledati njihovo računovodstvo v luči predpisov Pogodbe ES.

(119)

Neomejeno državno jamstvo, ki ga uživa družba EDF predstavlja državno pomoč, ki združenju omogoča jemanje posojil na mednarodnem finančnem trgu pod bolj ugodnimi pogoji.

(120)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da so pomoči, ki odgovarjajo kriterijem, ki jih opredeljuje, v načelu neskladne s skupnim trgom. Izjeme pri tej neskladnosti, predvidene v členu 87(2) Pogodbe ES, se v tem primeru ne izvajajo zaradi narave pomoči, ki ni namenjena doseganju ciljev, naštetih v tem odstavku.

(121)

Ukrep pomoči v obravnavi tudi ne izpolnjuje pogojev, predvidenih v členu 87(3)(a) in (c) za pomoči, namenjene favoriziranju gospodarskega razvoja v določenih regijah, še toliko bolj ne, ker odgovarja pomoči pri obratovanju. Kajti ni podrejena investicijam ali ustvarjanju delovnih mest, kot to predvidevajo glavne smernice glede državnih pomoči za regionalne namene (29).

(122)

Člen 87(3)(c) Pogodbe ES prav tako predvideva izjemo za pomoči, namenjene za pomoči pri razvoju določenih dejavnosti, kadar le-te ne spreminjajo pogojev menjave v obsegu, ki je v nasprotju z interesi Skupnosti. V sedanjem primeru ukrep pomoči v pregledovanju ne sodi v okvir take izjeme.

(123)

Kar zadeva izjeme, predvidene v točkah (b) in (d) člena 87(3) Pogodbe ES, ukrep pomoči v obravnavi v tem primeru ni namenjen spodbujanju izvajanja projekta skupnega interesa, niti odpravljanju težkih motenj francoskega gospodarstva, niti spodbujanju kulture in ohranjanju dediščine.

(124)

Na tak način kriteriji skladnosti, navedeni v členu 87(2) in (3) Pogodbe ES, niso izpolnjeni.

(125)

Francoski organi oblasti so mnenja, da Komisija v svoji presoji statusa družbe EDF ni upoštevala pritiskov, s katerim je povezan, kot je na primer načelo specialnosti in prepoved razsojevalnih klavzul. Gre za določila francoskega upravnega prava, ki so popolnoma neodvisna od vprašanja državnih pomoči. Francoski organi oblasti so tisti, ki so odločili o podelitvi tega statusa družbi EDF. To izhaja iz zakona, ki ga je sprejel Parlament; torej ga je možno v vsakem trenutku spremeniti po isti poti. Komisija pa vendar ugotavlja, da to načelo specialnosti ni predstavljalo ovire pri določenih spremembah dejavnosti družbe EDF.

(126)

V smislu člena 86(2) Pogodbe ES so podjetja, ki so zadolžena za upravljanje storitve splošnega gospodarskega interesa, dolžna spoštovati predpise Pogodbe ES, zlasti predpise o konkurenci, v kolikor izvedba teh predpisov ne škodi izpolnjevanju posebne naloge po pravu ali po dejanju, ki jim je dodeljena.

(127)

Komisija ne spodbija, da so obveznosti javnih storitev v pristojnosti družbe EDF. V tem smislu in na temelju člena 86 Pogodbe ES, bi lahko družba EDF prejela finančno kompenzacijo ali uživala določene čezmerne posebne pravice splošnega prava. Vendar pa morajo biti ti finančni ukrepi, ali te posebne pravice v sorazmerju s tem, kar je potrebno za kompenzacijo dodatnih stroškov, s katerimi te naloge javnih storitev bremenijo družbo EDF. Sicer pa je državno jamstvo, ki ga uživa družba EDF, v kolikor pokriva vse dejavnosti družbe EDF in je časovno neomejeno, videti nesorazmerno. Komisija je torej mnenja, da jamstvo ustvarja neprimerno omejevanje konkurence.

(128)

Francoski organi oblasti se niso sklicevali na uporabo člena 86(2) Pogodbe ES, ampak so poudarili dejstvo, da družba EDF izvaja nalogo javne storitve. Francoski organi oblasti pa vendarle niso natančno navedli, katere so specifične obveznosti javne storitve družbe EDF, niti njenih izdatkov. Torej je nemogoče preveriti, če obseg državnih obveznosti do družbe EDF odgovarja ali ne, izdatkom naloge javne storitve. V tem pogledu Komisija opozarja na težavo pri pravilnem ocenjevanju vrednosti splošnega jamstva, ki ni opredeljeno z zneskom in je časovno neomejeno.

(129)

Upoštevajoč informacije, s katerimi razpolaga, je komisija mnenja, da preiskava spoštovanja pogojev, formuliranih v sodbi Altmark (30), ter kriterijev izvajanja člena 86(2) Pogodbe ES, v tem posebnem primeru ni možno.

(130)

Francoski organi oblasti so mnenja, da dejanje Komisije iz člena 295 Pogodbe ES odvzema koristen učinek. Kot podkrepitev svoje trditve citirajo zaključni govor generalnega odvetnika v zadevah C-367/98, C-483/99 in C-503/99, ki se nanašajo na „specifična dejanja“ (golden shares). Vendar pa Sodišče v svojih sodbah ni sledilo takemu tolmačenju člena 295 Pogodbe ES (31). Na temelju tega člena je Skupnost nevtralna, kar zadeva režim lastnine v državah članicah. Nobeno določilo Pogodbe ES države ne ovira pri tem, da ima v lasti del ali celotna podjetja. Toda predpisi o konkurenci se morajo izvajati istočasno in na enak način v privatnih podjetjih in v javnih podjetjih. V bistvu, po stalnem tolmačenju zakonov Sodišča, člen 295 nima takega učinka, da bi se režimi lastnine, obstoječi v državah članicah, izmikali osnovnim predpisom Pogodbe ES (32).

(131)

Tako tolmačenje zakonov je potrdila sodba West LB Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 6. marca 2003 (33). V smislu te sodbe se ne bi moglo smatrati, da člen 295 Pogodbe ES omejuje obseg pomena državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Izvajanje konkurenčnih predpisov v podjetjih, neodvisno od lastninskega režima, kateremu so podrejena, nima za cilj omejiti zaščitno področje člena 295 Pogodbe ES in povzročiti, da države članice praktično nimajo več nobene svobode pri upravljanju z javnimi podjetji, v ohranjanju finančnih udeležb, ki jih imajo v njih, ali celo pri razmišljanju še o ostalih možnostih razen izključno dobičkonosnih kriterijev. Kajti, če domnevamo, da so lahko interesi, ki jim sledijo ti argumentu, v nasprotju z izvajanjem konkurenčnih predpisov, so upoštevani v členu 86(2) Pogodbe ES, v kolikor to določilo predvideva, da se lahko podjetja, zadolžena za upravljanje storitev splošnega gospodarskega interesa, izognejo izvajanju konkurenčnih predpisov, če so slednji neuspešni pri izvrševanju posebne naloge, ki je bila dodeljena tem podjetjem, tako pri pravicah kot pri dejanjih.

(132)

V sedanjem primeru državno lastništvo kapitala družbe EDF sploh ni predmet razprave: kajti neomejeno državno jamstvo ni vezano na režim lastništva družbe EDF, ampak na njen pravni status. Če so s tem statusom bistveno povezani elementi, ki ustvarjajo omejevanje konkurence, mora biti ta isti status predan v preiskavo predpisov o državni pomoči. Države članice lahko svobodno izbirajo pravni status podjetij, vendar morajo pri svoji izbiri spoštovati predpise Pogodbe ES. V tem smislu je dejanje Komisije skladno z načelom enake obravnave.

(133)

Komisija na noben način ne postavlja v ponovno obravnavo javnega karakterja kapitala družbe EDF, niti ne spodbija statusa podjetij EPIC kot takega. Komisija preiskuje le učinek izjeme pri postopku sanacije in sodne likvidacije, kot tudi vlogo države kot garanta kot zadnje možnosti za vse dolgove družbe EDF, vključno s tistimi, ki so vezani na dejavnosti, ki ne izhajajo iz obveznosti javne storitve.

(134)

Neomejeno državno jamstvo, ki ga uživa družba EDF tako predstavlja državno pomoč, ki ni v skladu s predpisi Pogodbe ES. Komisija je že zahtevala ukinitev pomoči v svoji odločbi, sprejeti v oktobru 2002, o predlogu koristnega ukrepa.

(135)

V pismu z dne 11. novembra 2003 so francoski organi oblasti Komisiji predložili osnutek naslednjega zakonskega določila: „Javne nacionalne ustanove Electricité de France in Gaz de France se preoblikujejo (…) v delniško družbo, ki jo upravljajo (…) uporabna določila za komercialne družbe.“ Francoski organi oblasti navajajo, da bo imelo preoblikovanje družbe EDF v delniško družbo za posledico podrejanje splošnemu pravu, ki se uporablja za podjetja v sanaciji ali sodni likvidaciji. Komisija meni, da bo imelo podrejanje družbe EDF splošnemu pravu stečaja za posledico ukinitev neomejenega državnega jamstva, katerega je uživala.

(136)

V pismu z dne 16. decembra 2003 je Francoska vlada potrdila, da je „Parlamentu predlagala določila, ki se nanašajo na preoblikovanje pravne oblike družbe EDF, ki je trenutno javna ustanova, v pravno obliko splošnega prava, da bi s tem omogočila izvajanje pred 1. januarjem 2005“. Na osnovi te informacije je Komisija smatrala, da mora biti neomejeno državno jamstvo, ki ga družba EDF uživa, odpravljeno na učinkovit način pred 1. januarjem 2005. Tak rok zadostuje in je razumen, če upoštevamo potrebne modifikacije zakonov in predpisov.

(137)

Komisija ugotavlja, da sedanji pokojninski sistem panoge podjetij IEG v bistvu ustvarja pregrado na vstopu francoskih trgov električne energije in plina. V resnici, v skladu s predpisi sedanjega sistema, ki jih mora upoštevati vsak novi uporabnik, podjetja ne nakazujejo prispevkov iz izvora, ampak vsako leto prispevajo za plačila pokojnin celotne panoge v sorazmerju s svojo maso plač. Iz tega izhaja, da raven prispevka novega uporabnika ni odvisna od predhodno določene fiksne stopnje, ampak je določena vsako leto glede na potrebe ravnovesja panožnega pokojninskega sistema. Torej ta raven ravnovesja ustreza parametrom kot so masa plač v panogi in njena demografska struktura, ki sta določeni za nazaj ob vstopu na trg in brez povezave z lastnimi pokojninskimi obvezami.

(138)

Dalje, ker so industrije električne energije in plinarne močno kapitalistične, je verjetno, da vsak na novo vstopajoči na trg, ali kotira na borzi, ali pa poziva k javnemu varčevanju. Torej, od začetka veljavnosti računovodskih norm IAS, morajo ta podjetja na svojih računih zalagati pokojninske obveznosti panoge, ki so starejše on njihovega vstopa na trg, vendar jih bremenijo v sorazmerju z njihovo trenutno maso plač. To zalaganje pokojninskih obveznosti iz preteklosti predstavlja dodatno obvezo glede na obveze, ki jih nosijo podjetja, za katera velja splošno pravo socialne varnosti, ki financirajo pokojninski sistem z obveznimi prispevki in jim zato ni potrebno zalagati teh obveznosti. Vstop na močno kapitalistični trg z velikimi fiksnimi stroški predstavlja tako investicijo, da se vsak dodaten strošek lahko pojavi kot večja ovira.

(139)

Na koncu ukinitev neomejenega državnega jamstva, ki ga uživata EDF in GDF, in torej njihova podrejenost splošnemu pravu stečajev, brez vzporedne pokojninske reforme panoge, bodo obtežili vsa podjetja v sektorju, vključno z na novo vstopajočimi, z obvezo prevzema pokojninskih obveznosti dveh zgodovinskih operaterjev, če prideta v stečaj. Upoštevajoč vsote, ki so v igri, tega tveganja ostala podjetja v sektorju ne morejo prenesti. Prenos takega tveganja na podjetja v sektorju tako predstavlja oviro pri vstopu konkurentov na francoski trg.

(140)

Sedanji pokojninski sistem panoge podjetij IEG ustvarja ovire pri vstopu na francoski trg električne energije in plina. Reforma, ki so jo francoski organi oblasti prijavili, omogoča odstranitev teh vstopnih ovir. Po eni strani nadomesti prispevek uravnoteženosti, ki ga plačujejo podjetja v sektorju z obveznimi prispevki v režimih splošnega prava (osnovni režim in obvezni dopolnilni režim). Po drugi strani zmanjša znesek specifičnih pokojninskih dajatev, ki so se zbirale pred reformo, ki sega preko zneska storitev splošnega prava, in ki ga morajo financirati vsa podjetja v sektorju. Na datum reforme so specifične pokojninske dajatve, ki ostanejo v breme podjetij, dokončno razdeljene med podjetja po dveh kriterijih: mase plač in trajanja zaposlitve osebja v podjetjih, ki izhajajo iz statusa podjetij IEG. Prispevek podjetij je na tak način sorazmeren glede na njihovo preteklo prisotnost na trgu električne energije in plina. In na koncu, v primeru stečaja operaterjev iz preteklosti, bodo panožna podjetja prevzela v svoje breme samo specifične dajatve, in to v mejah praga, ki bo upošteval njihove lastne pokojninske obveznosti tako, da ne bo ogroženo njihovo preživetje.

(141)

Ker je sedanji sistem tik pred ukinitvijo, Komisija ocenjuje, da ni potrebno preučiti njegove skladnosti z določili Pogodbe ES. Sedanja odločba se omejuje izključno na preučitev skladnosti novega sistema s predpisi Skupnosti, ki zadevajo državne pomoči.

(142)

Kar zadeva tarifni del prispevka, ki je bil uveden v korist Nacionalnega sklada industrij električne energije in plinarn za financiranje dela pokojninskih dajatev, ki so se pred reformo zbirale iz plač delavcev pri transportu in distribuciji električne energije in plina, je potrebno opozoriti, da je njegov tvorni dejavnik priključitev porabnikov na omrežje transporta in distribucije električne energije ali plina. Tarifni prispevek je za vsakega končnega porabnika vgrajen v del tarife, imenovan „fiksen“, za uporabo omrežja, ki je neodvisen od dejansko porabljene energije. Na tak način ga plača končni porabnik, četudi ne bi porabil nobene energije. Plačilo prispevka torej ni vezano na količino porabe električne energije ali plina. Iz tega izhaja, da Nacionalni sklad industrij električne energije in plinarn s tem prispevkom ni financiran z električno energijo ali plinom, uvoženim iz ostalih držav članic. Mehanizem financiranja tega prispevka torej ne krepi učinka pomoči na konkurenco in na menjave med državami članicami, ker ne obremenjuje uvoženih proizvodov. Na tak način ne ustvarja ovire na vstopu na francoski trg električne energije in plina.

(143)

Sicer pa je potrebno opozoriti, da specifične pokojninske dajatve, ki so se pobirale pred reformo, predstavljajo pretekle stroške, vezane na preteklo monopolno situacijo. V resnici plačevanje specifičnih pokojninskih dajatev s strani podjetij panoge IEG ni sprožalo težav, dokler so se ta podjetja razvijala v monopolističnem okviru. Seveda so v primerjavi s podjetji iz drugih sektorjev nosila višje pokojninske stroške, vendar so bila zaščitena pred vsako konkurenco znotraj panoge. Poleg tega jim računovodske norme niso nalagale zalaganja zneskov specifičnih dajatev na svoje račune, ki so jih morala plačati svojim delavcem. Kar se tiče delavcev, je bila pridobitev njihovega plačila specifičnih pokojninskih dajatev zagotovljena, v kolikor je te dajatve upravljala pokojninska služba družb EDF-GDF, ki je uživala neomejeno državno jamstvo. Odkar so se trgi električne energije in plina odprli konkurenci, so te specifične dajatve postale strošek za podjetja električne energije in plinarn, ki vpliva na njihovo konkurenčnost. Po eni strani te specifične dajatve za ta podjetja predstavljajo dodatne socialne stroške, ki ne bremenijo njihovih konkurentov. Po drugi strani, od vstopa norm IAS v veljavo, bodo morala podjetja na svojih računih zalagati znesek specifičnih dajatev, ki so jih zbrali njihovi delavci. Do 1. januarja 2003 so te specifične pokojninske dajatve predstavljale […]. Plačilo specifičnih pokojninskih dajatev, ki niso predstavljala nepremostljivih stroškov dokler so bila podjetja zaščitena pred vsako konkurenco znotraj panoge, danes predstavlja težavo večjih razsežnosti za ta podjetja, ki so od sedaj v konkurenci z ostalimi podjetji električne energije in plina.

(144)

Te specifične pokojninske dajatve delavcev podjetij IEG izhajajo iz člena 24 Nacionalnega statuta zaposlenih v industriji električne energije in plinarn in iz njegove priloge št. 3, ki se nanaša na storitve invalidnosti, starosti in smrti, ki datira iz leta 1946. Ta besedila se od 1997 dalje niso spreminjala.

(145)

Prijavljena reforma predvideva, da podjetja te panoge ne bodo plačevala specifičnih dajatev, ki so jih na datum reforme zbirali delavci pri transportu in distribuciji električne energije in plina. Reforma je dimenzionirana na strogo potreben obseg, ker so podjetja razbremenjena le dela specifičnih pokojninskih dajatev iz preteklosti. Če se znesek vseh preteklih specifičnih dajatev v panogi dvigne na […], bodo podjetja razbremenjena le plačila specifičnih pokojninskih dajatev, ki so jih pred reformo zbirali delavci pri transportu in distribuciji električne energije in plina, kar predstavlja vsoto […] 1. januarja 2003. […] torej ostane v breme podjetij v panogi. Reforma pokojninskega režima, kot so jo prijavili francoski organi oblasti, panožnih podjetij torej ne razbremenjuje plačila celote specifičnih pokojninskih dajatev iz preteklosti, ampak samo enega dela.

(146)

Vsak trg, ki deluje v monopolističnem okviru, se organizira na specifičen način, in se torej takoj ob svojem odprtju ne prilagodi delovanju konkurence. Zaradi tega liberalizacija takega sektorja zahteva njegovo reorganizacijo, ki mu bo omogočila, da doseže želeno konkurenčno delovanje. Pomoč, ki jo dodeli država v vidu te sektorske reorganizacije, je potrebna in proporcionalna. V bistvu samo dejavnosti transporta in distribucije električne energije, ki se tradicionalno monopolno odvijajo, prejemajo pomoč, ostali vidiki reforme pa ne vsebujejo elementov državne pomoči. Pomoč se torej lahko šteje za skladno s skupnim trgom na temelju člena 87(3)(c) Pogodbe ES, ker omogoča razvoj dejavnosti, o kateri je govora ter ne spreminja menjav v nasprotju z interesi Skupnosti.

(147)

Komisija ocenjuje, da se situacija v konkretnem primeru po svoji naravi ne razlikuje tako zelo od situacij „propadlih stroškov“ na področju energije. Gre za učinek pomoči, ki imajo za cilj olajšati prehod v konkurenčen energetski sektor. Zagotovo metodologija, ki jo je sprejela Komisija za preiskavo tega tipa pomoči, ne omogoča razumevanja te reforme pokojninskega sistema. Vendar pa v posebnem primeru Komisija ocenjuje, da je primerno izenačiti te pomoči s kompenzacijo propadlih stroškov in bo v svoji analizi podobnih primerov sledila temu pristopu.

(148)

Reforma pokojninskega sistema podjetij v panog IEG, z odstranitvijo ovir ob vstopu na francoske trge električne energije in plina, omogoča širjenje konkurence na teh trgih. Ta reforma specialne ga režima se, med ostalim, vpisuje v splošni okvir reforme pokojninskih sistemov držav članic, kar želita tako Svet kot Komisija (34).

(149)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da so pomoči, ki odgovarjajo kriterijem, ki jih opredeljuje, v načelu neskladne s skupnim trgom. Izjeme te neskladnosti, predvidene v členu 87(2) Pogodbe ES, se posebej ne izvajajo zaradi narave pomoči, ki ni namenjena za doseganje ciljev, naštetih v omenjenem odstavku.

(150)

Ukrep pomoči, ki je v obravnavi, tudi ne izpolnjuje pogojev, predvidenih v členu 87(3)(a) in (c) za pomoči, namenjene za favoriziranje gospodarskega razvoja določenih regij, še toliko bolj, ker odgovarja pomoči za obratovanje. V bistvu ukrep ni podrejen investicijam ali ustvarjanju delovnih mest, kot je predvideno v glavnih smernicah, ki zadevajo državne pomoči za potrebe regij.

(151)

Člen 87(3)(c) Pogodbe ES prav tako predvideva izjemo glede pomoči, ki so namenjene za pomoč pri razvoju določenih aktivnosti, kadar le-te ne spreminjajo pogojev menjave v obsegu, ki je v nasprotju z interesi Skupnosti. V tem posebnem primeru ukrep pomoči, ki je v preučevanju, ne vstopa v okvir te izjeme. Ta izjema po veljavnem davčnem pravu, ki velja za eno samo podjetje, se ne more razumeti kot olajšava pri razvoju neke dejavnosti. Njen edini cilj je v resnici pomoč podjetju pri zniževanju obratovalnih stroškov.

(152)

Kar zadeva izjeme, predvidene v členu 87(3)(b) in (d) Pogodbe ES, ta posebni primer ukrepa pomoči v proučevanju ni namenjen spodbujanju izvedbe nekega projekta skupnega interesa, niti sanaciji težke motnje francoskega gospodarstva, niti spodbujanju kulture in ohranjanju dediščine.

(153)

Na tak način kriteriji skladnosti, navedeni v členu 87(2) in (3) Pogodbe ES, niso izpolnjeni. Vendar pa, kar zadeva kompenzacijo stroškov javnih služb, se pojavlja ista opomba kot za neomejeno državno jamstvo, ki ga uživa družba EDF: francoski organi oblasti se v pogledu davčne olajšave niso sklicevali na uporabo člena 86(2) Pogodbe ES, ampak so poudarjali dejstvo, da družba EDF izvaja nalogo javnih storitev. Francoski organi oblasti pa vendar niso dostavili nobene ocene stroška, ki je nastal v družbi EDF pri teh nalogah. Komisija torej ne more ugotoviti, ali davčna olajšava v obravnavi povrne, ali ne, morebitne presežne stroške, vezane na te naloge javnih storitev, ki so ji naloženi (35).

(154)

Na osnovi prejšnjih razmišljanj Komisija meni, da pomoč v preučevanju predstavlja pomoč pri obratovanju, katere učinek je bil okrepiti konkurenčen položaj družbe EDF v primerjavi s konkurenti. Pomoč je torej neskladna s skupnim trgom.

(155)

Komisija na koncu meni, da se v nasprotju s trditvami francoskih organov oblasti v tem posebnem primeru predpisana pravila ne izvajajo. Zagotovo je družba EDF ustvarila računovodske zaloge z oprostitvijo davka od 1987 do 1996. Vendar pa je potrebno opozoriti, po eni strani, da po mnenju Nacionalnega računovodskega sveta, da morajo biti popravki napak, ki se celo po svoji naravi nanašajo na pretekle operacije, obračunani v rezultatu poslovnega leta, v katerem so napake ugotovljene, in po drugi strani, da zakon, ki določa, da morajo biti dajatve koncedenta prerazporejene v dotacije v kapitalu brez obdavčitve na dohodek pravnih oseb, datira z dne 10. novembra 1997. Davčna olajšava datira torej iz 1997 in predpis se ne izvaja v primeru nove pomoči, nakazane na ta datum.

(156)

Ta odločba je bila izdelana na osnovi informacij, ki so jih predložili francoski organi oblasti. Potrebno je pripomniti, da kljub ukazu, naj dostavijo informacije, poslanemu v oktobru 2002, so francoski organi oblasti vztrajno zavračali, da bi Komisiji predali nekatere zahtevane dokumente v neokrnjenem obsegu. Tako so na primer namesto z ukazom zahtevanih poročil Računskega sodišča predložili le izvlečke.

(157)

Komisija najprej ugotavlja, da se mora neomejeno državno jamstvo, ki ga uživa družba EDF, ukiniti, kot posledica tega pa se mora podjetje podrediti splošnemu pravu kolektivnih postopkov.

(158)

Komisija opozori na obveznost francoskih organov oblasti, da zagotovijo navezavo pokojninskega režima panoge podjetij IEG na režime splošnega prava brez vsakega finančnega vmešavanja prevzemnih režimov in države. Komisija meni, da navezava v obravnavi ne vsebuje elementa državne pomoči, v kolikor se ta obveza spoštuje.

(159)

Komisija nato ugotavlja, da specifične pokojninske dajatve delavcev, ki delajo pri transportu in distribuciji električne energije in plina, ki so se pobirali na datum reforme, ne bodo več financirala panožna podjetja, ampak se bodo financirala s tarifnim prispevkom. Neplačevanje dela specifičnih dajatev iz preteklosti s strani panožnih podjetij predstavlja državno pomoč, ki je skladna s skupnim trgom v smislu člena 87(3)(c) Pogodbe ES.

(160)

Komisija končno ugotavlja, da neplačevanje davka na dohodek pravnih oseb na del zalog, ustvarjenih z oprostitvijo davka za prenovo RAG v letu 1997 s strani družbe EDF, predstavlja državno pomoč, ki ni v skladu s skupnim trgom. Ta davčna pomoč znaša 888,89 milijonov EUR –

22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/30

(1)

Svet je 19. februarja sprejel Skupno stališče 2004/161/PESC (1) o podaljšanju omejitvenih ukrepov proti Zimbabveju za obdobje 12 mesecev od 21. februarja 2004.

(2)

Glede na stanje v Zimbabveju bi se Skupno stališče 2004/161/PESC moralo podaljšati za novo obdobje dvanajstih mesecev –

22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/31

(1)

Svet je 23. februarja 2004 sprejel Skupno stališče 2004/179/SZVP (1).

(2)

Svet je 26. avgusta 2004 sprejel Skupno stališče 2004/622/SZVP o spremembah Skupnega stališča 2004/179/SZVP (2).

(3)

Na podlagi ponovnega pregleda Skupnega stališča 2004/179/SZVP, je treba omejevalne ukrepe ponovno podaljšati za obdobje dvanajstih mesecev in dopolniti sezname oseb iz Prilog I in II omenjenega skupnega stališča –

22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/34

(1)

Svet je s Skupnim stališčem 2004/694/SZVP sprejel ukrepe za zamrznitev vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo fizičnim osebam, obtoženim pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ).

(2)

Svet je 22. decembra 2004 sprejel Sklep 2004/900/SZVP o spremembi seznama v Prilogi k Skupnemu stališču 2004/694/SZVP.

(3)

Ker sta bila g. Savo Todović in g. Vladimir Lazarević premeščena v pripor v prostorih MKSJ, ju je treba črtati s seznama.

(4)

Seznam v Prilogi k Skupnemu stališču 2004/694/SZVP je zato treba ustrezno spremeniti –

22.2.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/37

(1)

Svet je 26. aprila 2004 sprejel Skupno stališče 2004/423/SZVP o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Burmi/Mjanmaru (1).

(2)

Svet je 25. oktobra 2004 sprejel Skupno stališče 2004/730/SZVP (2) o spremembi Skupnega stališča 2004/423/SZVP, v katerem je med drugim prepovedal odobravanje finančnih posojil in kreditov ter pridobivanje ali povečevanje lastniških deležev v burmanskih podjetjih v državni lasti.

(3)

S seznama burmanskih podjetij v državni lasti, ki je priložen Skupnemu stališču 2004/423/SZVP, je treba črtati nekaj podjetij, za katera se ti ukrepi uporabljajo.

(4)

Skupno stališče 2004/423/SZVP je treba zato v skladu s členom 10 Skupnega stališča spremeniti –