29.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 385/1

UREDBA SVETA (ES) št. 2252/2004

z dne 13. decembra 2004

o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 62(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropski svet iz Soluna z dne 19. in 20. junija 2003 je potrdil, da je znotraj Evropske unije potreben usklajen pristop glede biometričnih identifikatorjev ali biometričnih podatkov za dokumente državljanov tretjih držav, potne liste državljanov Evropske unije in informacijske sisteme (VIS in SIS II).

(2)

Minimalni varnostni standardi za potne liste so bili uvedeni z Resolucijo predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta 17. oktobra 2000 (3). Da bi dosegli višje, usklajene varnostne standarde za potne liste in potovalne dokumente in jih zaščitili pred ponarejanjem, je primerno, da se ta resolucija zdaj posodobi in nadomesti z ukrepom Skupnosti. Hkrati je v potni list ali potovalni dokument treba vključiti biometrične identifikatorje, tako da bo vzpostavljena zanesljiva povezava med potnim listom ali potovalnim dokumentom in njegovim pristnim imetnikom.

(3)

Usklajevanje varnostnih značilnosti in vključitev biometričnih identifikatorjev pomenita z vidika prihodnjega razvoja na evropski ravni pomemben korak v smeri uporabe novih elementov, ki bolje zaščitijo potovalni dokument in vzpostavijo zanesljivejšo povezavo med potnim listom in potovalnim dokumentom ter njegovim imetnikom, kar v veliki meri prispeva k zagotavljanju zaščite potnega lista oziroma potovalnega dokumenta pred zlorabo. Upoštevati je treba zahteve Mednarodne organizacije za civilni letalski promet (ICAO), in zlasti tiste iz dokumenta št. 9303 o strojno berljivih potovalnih dokumentih.

(4)

Ta uredba je omejena na uskladitev varnostnih značilnosti vključno z biometričnimi identifikatorji v potnih listih in drugih potovalnih dokumentih držav članic. Določitev organov in teles, pooblaščenih za dostop do podatkov v pomnilniškem mediju dokumentov, poteka v skladu z nacionalno zakonodajo, prav tako je treba upoštevati ustrezno zakonodajo Skupnosti, Evropske unije in mednarodne sporazume.

(5)

S to uredbo je treba določiti samo zahteve, ki niso zaupne. Tem zahtevam ni treba dodati zahtev, ki lahko ostanejo zaupne, da se prepreči nevarnost prenarejanja in ponarejanja. Takšne dodatne tehnične zahteve se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (4).

(6)	Komisiji pomaga Odbor, ustanovljen v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (5).

(7)

Da bi zagotovili, da zadevne informacije niso dostopne večjemu številu oseb, kot je potrebno, je pomembno tudi, da vsaka država članica zadolži največ en organ, ki je odgovoren za izdelavo potnih listov in potovalnih dokumentov, pri čemer imajo države članice možnost, da ta organ po potrebi spremenijo. Države članice morajo iz varnostnih razlogov sporočiti ime pristojnega organa Komisiji in drugim državam članicam.

(8)

V zvezi z osebnimi podatki, ki jih je treba obdelati zaradi potnega lista in potovalnih dokumentov, se uporablja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6). Treba je zagotoviti, da v potnem listu niso shranjene nobene druge informacije, razen če ta uredba ali njena priloga ne določa drugače, ali če ni to navedeno v zadevnih potovalnih dokumentih.

(9)

V skladu z načelom sorazmernosti je za dosego osnovnega cilja, tj. uvedbe skupnih varnostnih standardov in interoperabilnosti biometričnih identifikatorjev, potrebno in primerno za vse države članice določiti pravila, ki uveljavljajo Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (7). Ta uredba v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(10)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja. Ker pa je namen te uredbe nadgradnja schengenskega pravnega reda na podlagi Naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se bo Danska v skladu s členom 5 omenjenega Protokola v šestih mesecih po sprejetju te uredbe s strani Sveta odločila, ali bo to uredbo izvajala v svojem nacionalnem pravnem redu.

(11)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (8). Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zanj ni zavezujoča in se zanj ne uporablja.

(12)

Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (9). Irska zato ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se zanjo ne uporablja.

(13)

Glede Islandije in Norveške, predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (10), ki spadajo v področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o ureditvi za uporabo navedenega sporazuma (11).

(14)

Glede Švice, predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo v zvezi s pridružitvijo Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (12), ki spadajo v področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s Sklepom Sveta z dne 25. oktobra 2004 o podpisu v imenu Evropske skupnosti in o začasni uporabi nekaterih določb tega sporazuma (13).

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. V potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice, se upoštevajo minimalni varnostni standardi iz priloge.

2. Potni listi in potovalni dokumenti imajo pomnilniški medij, ki vsebuje podobo obraza. Države članice vključijo tudi prstne odtise v interoperabilni obliki. Podatki so zavarovani in pomnilniški medij ima zadostno zmogljivost in zmožnost zagotavljanja integritete, avtentičnosti in zaupnosti podatkov.

3. Ta uredba se uporablja za potne liste in potovalne dokumente, ki jih izdajo države članice. Ne uporablja se za osebne izkaznice, ki so jih svojim državljanom izdale države članice, ter za začasne potne liste in potovalne dokumente z veljavnostjo 12 mesecev ali manj.

Člen 2

V skladu s postopkom iz člena 5(2) se določijo dodatne tehnične zahteve za potne liste in potovalne dokumente, ki se nanašajo na:

(a)	dodatne varnostne značilnosti in zahteve, vključno z višjimi standardi zaščite pred prenarejanjem in ponarejanjem;

(b)	tehnične zahteve za pomnilniški medij biometričnih značilnosti in njegovo varnost, vključno z zaščito pred nepooblaščenim dostopom;

(c)	zahteve glede kakovosti in skupnih standardov za podobo obraza in prstne odtise.

Člen 3

1. V skladu s postopkom iz člena 5(2) se lahko sprejme odločitev, da so zahteve iz člena 2 tajne in se ne objavijo. V tem primeru so dostopne samo izvajalcem, ki jih države članice zadolžijo kot odgovorne za tiskanje, in osebam, ki jih za to pooblasti država članica ali Komisija.

2. Vsaka država članica zadolži samo en organ, ki je odgovoren za tiskanje potnih listov in potovalnih dokumentov. Ime tega organa sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Dve ali več držav članic lahko za to zadolžijo isti organ. Vsaka država članica ima pravico, da spremeni zadolženi organ. O tem ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 4

1. Ne glede na pravila o varstvu podatkov imajo osebe, ki jim je izdan potni list ali potovalni dokument, pravico, da preverijo osebne podatke v potnem listu ali potovalnem dokumentu in, če je primerno, zahtevajo popravek ali izbris.

2. Potni list ali potovalni dokument ne vključujeta podatkov v strojno berljivi obliki, razen če ni v tej uredbi ali prilogi k tej uredbi določeno drugače, ali če je v skladu z nacionalno zakonodajo tako navedeno v potnem listu ali potovalnem dokumentu države izdajateljice.

3. Za namene te uredbe se biometrične značilnosti v potnem listu in potovalnih dokumentih uporabljajo samo za preverjanje:

(a)	verodostojnosti dokumenta;

(b)	identitete imetnika s pomočjo neposredno dostopnih primerljivih značilnosti, kadar morata biti potni list ali potovalni dokument izdelana po zakonu.

Člen 5

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 6(2) Uredbe (ES) št. 1683/95.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na dva meseca.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 6

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Države članice uporabljajo to uredbo:

(a)	glede podobe obraza: najkasneje 18 mesecev

(b)	glede prstnih odtisov: najkasneje 36 mesecev

po sprejetju ukrepov iz člena 2. Vendar to ne vpliva na veljavnost že izdanih potnih listov in potovalnih dokumentov.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 13. decembra 2004

Za Svet

Predsednik

B. R. BOT

(1) UL C 98, 23.4.2004, str. 39.

(2) Mnenje z dne 2.12.2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3) UL C 310, 28.10.2000, str. 1.

(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(5) UL L 164, 14.7.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

(6) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(7) UL L 239, 22.9.2000, str. 19. Konvencija, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 871/2004 (UL L 162, 30.4.2004, str. 29).

(8) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(9) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(10) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(11) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(12) Dokument Sveta 13054/04, dostopen na: http://register.consilium.eu.int

(13) Dokumenta Sveta 13464/04 in 13466/04, dostopna na: http://register.consilium.eu.int

PRILOGA

MINIMALNI VARNOSTNI STANDARDI ZA POTNE LISTE IN POTOVALNE DOKUMENTE, KI JIH IZDAJO DRŽAVE ČLANICE

Uvod

Ta priloga določa minimalno raven varnosti, ki mora biti zagotovljena za potne liste in potovalne dokumente držav članic. Določbe iz te priloge se nanašajo predvsem na stran z osebnimi podatki. Splošne varnostne značilnosti se uporabljajo tudi za druge dele potnih listov in potovalnih dokumentov.

Stran z osebnimi podatki je lahko sestavljena iz različnih osnovnih materialov. Ta priloga določa minimalno raven varnosti za uporabljene posebne materiale.

1. Material

Papir, ki se uporablja za tiste dele potnega lista ali potovalnega dokumenta, na katerih so osebni ali drugi podatki, mora izpolnjevati vsaj naslednje minimalne zahteve:

—	nobenih optičnih osvetljevalcev,

—	vodni znaki v dveh odtenkih,

—	zaščitni reagenti, namenjeni zaščiti pred poskusi kemičnega brisanja,

—	obarvana vlakna (delno vidna, delno fluorescentna pri ultravijolični svetlobi, ali nevidna in flourescentna in vsaj dvobarvna),

—	ploščice, fluorescentne pri ultravijolični svetlobi, so priporočljive (za nalepke obvezne),

—	priporočena je uporaba varnostne niti.

Če ima stran z osebnimi podatki obliko nalepke, se vodni znak na papirju, uporabljenem za navedeno stran, lahko opusti. Vodni znak se prav tako lahko opusti na papirju, ki se uporablja za notranjo stran platnic potnega lista. Zaščitni reagenti se na notranjih platnicah zahtevajo samo v primeru, da so nanje vneseni podatki.

Vezna nit mora biti varna pred zamenjavo.

Če je kartica, s katero se v potni list ali potovalni dokument vnesejo osebni podatki, v celoti izdelana iz sintetičnih materialov, ponavadi ni možno vdelati oznak za preverjanje pristnosti, ki se uporabljajo na papirju za potne liste ali potovalne dokumente. Pri nalepkah in karticah je treba pomanjkanje takšnih oznak nadomestiti z ukrepi za varno tiskanje, metodami, ki onemogočajo kopiranje, ali tehnikami izdajanja v skladu s točkami 3, 4 in 5, ki presegajo v nadaljevanju navedene minimalne standarde.

2. Stran z osebnimi podatki

Potni list ali potovalni dokument vsebuje strojno berljivo stran z osebnimi podatki, ki je izdelana v skladu z Delom 1 (strojno berljivi potni listi) dokumenta 9303, pri postopkih njihove izdaje pa se upoštevajo tam navedene zahteve za strojno berljive potne liste.

Podoba imetnika se prav tako pojavi na tej strani in ni pritrjena, temveč vdelana v material strani z osebnimi podatki s pomočjo tehnik izdajanja iz točke 5.

Osebni podatki se nahajajo na strani, ki sledi naslovnici potnega lista ali potovalnega dokumenta. V nobenem primeru se za osebne podatke ne sme več uporabljati notranja stran platnic.

Stran z osebnimi podatki je oblikovana tako, da se razlikuje od drugih strani.

3. Tiskarske tehnike

Uporabljajo se naslednje tiskarske tehnike:

Tiskanje ozadja:

—	vzorec guilloche ali enakovredni vzorec,

—	mavrično obarvanje, če je mogoče, fluorescentno,

—	tisk, ki je fluorescenten pri ultravijolični svetlobi,

—	motivi, ki učinkovito preprečujejo prenarejanje in ponarejanje (zlasti na strani z osebnimi podatki) z izbirno rabo mikrotiska,

—	na papirnatih straneh potnih listov in nalepkah se morajo uporabljati reagentne barve,

—	če je papir, na katerem je tiskan potni list, dobro zavarovan pred poskusi nedovoljenega prirejanja, uporaba reagentnih barv ni obvezna.

B.	Tiskanje dokumenta: Z integriranim mikrotiskom (če ta ni uporabljen že pri tiskanju ozadja).

Številčenje:

Na vseh straneh potnega lista mora biti edinstvena številka dokumenta natisnjena (če je mogoče, s posebnim slogom številk ali pisave in z barvo, ki je fluorescentna pod UV-svetlobo), perforirana ali, pri karticah v potnem listu, vdelana, pri čemer se uporabi enaka tehnika kot za biografske podatke. Priporočljivo je, da je pri karticah v potnem listu edinstvena številka dokumenta vidna na obeh straneh kartice. Če se za osebne podatke uporabljajo nalepke, mora biti edinstvena številka dokumenta obvezno natisnjena s fluorescentno barvo in posebnim slogom številk ali pisave.

Če se za osebne podatke uporabljajo nalepke ali neplastificirane papirnate notranje strani, se lahko uporabi tudi tehniko globokega tiskanja z učinkom prikrite podobe, besedilo v mikropisavi in optično spremenljivo barvo ter DOVID (difrakcijsko optično spreminjajoča se podoba). Razen tega so lahko na kartici v potnem listu, ki je v celoti izdelana iz sintetičnih materialov, uporabljene dodatne optično spremenljive metode vsaj z uporabo DOVID ali enakovrednega postopka.

4. Zaščita pred kopiranjem

Na strani z osebnimi podatki se uporablja optično spreminjajoča se podoba (OVD) ali enakovredno sredstvo, ki zagotavlja isto raven istovetnosti in varnosti, kakor se uporablja pri sedanji enotni obliki vizumov; ta ima obliko difrakcijskih struktur, katerih podoba se pod različnimi koti spreminja (DOVID), kot del vroče ali enakovredne plastifikacije (karseda tanke) ali je nanešeno kot OVD prevleka, oziroma se na nalepkah ali neplastificirani papirnati notranji strani pojavlja kot metalizirana ali delno metalizirana OVD (z globokim pretiskom) ali v obliki enakovrednih sredstev.

Da se doseže učinkovita zaščita pred ponarejanjem in prenarejanjem, morajo biti sredstva OVD vdelana v slojno strukturo dokumenta. V dokumentih iz papirja morajo biti vdelana na čim večji površini kot del vroče ali enakovredne plastifikacije (karseda tanke) ali nanesena kot varnostna prevleka, kakor je opisano v točki 5. V dokumentih, izdelanih iz sintetičnih materialov, morajo biti vdelana v sloj kartice na čim večji površini.

Če je kartica iz sintetičnega materiala posebej prilagojena z lasersko gravuro in je vanjo vgrajena optično spremenljiva laserska podoba, se uporabi difrakcijska OVD, vsaj kot vdelana metalizirana ali prosojna DOVID, da se doseže večja zaščita pred razmnoževanjem.

Če je stran z osebnimi podatki izdelana iz sintetičnih materialov s papirnato sredico, se uporabi difrakcijska OVD, vsaj kot vdelana metalizirana ali prosojna DOVID, da se doseže večja zaščita pred razmnoževanjem.

5. Tehnika izdajanja

Da se zagotovi ustrezna zaščita podatkov v potnem listu ali potovalnem dokumentu pred poskusi prenarejanja in ponarejanja, so osebni podatki skupaj s fotografijo, imetnikovim podpisom in najpomembnejšimi podatki o izdaji vdelani v osnovni material dokumenta. Ustaljeni načini nameščanja fotografije se ne bodo več uporabljali.

Uporabljajo se lahko naslednje tehnike izdajanja:

—	laserski tisk,

—	toplotni prenos,

—	brizgalno tiskanje,

—	fotografski postopek,

—	laserska gravura, ki učinkovito prodre v sloje kartice z varnostnimi značilnostmi.

Da se zagotovi ustrezna zaščita osebnih podatkov pred poskusi ponarejanja, je pri laserskem tisku, toplotnem prenosu in fotografskih tehnikah obvezno plastificiranje (čim tanjše) z uporabo zaščite, ki preprečuje kopiranje.

Potovalni dokumenti EU so izdani v strojno berljivi obliki. Razporeditev na strani z osebnimi podatki sledi zahtevam Dela 1 dokumenta št. 9303 ICAO, postopki izdajanja pa morajo izpolnjevati zahteve, ki jih ta dokument določa za strojno berljive dokumente.

29.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 385/7

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2253/2004

z dne 23. decembra 2004

o spremembi Uredbe (EGS) št. 2237/77 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov kmetijskih gospodarstev

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 79/65/EGS z dne 15. junija 1965 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski gospodarski skupnosti (1), in zlasti člena 7(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (EGS) št. 2237/77 (2) določa vsebino poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se naj uporablja.

(2)

Zbrani podatki za namene poročila s kmetijskega gospodarstva morajo upoštevati razvoj skupne kmetijske politike. Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 (3) bistveno spreminja način, kako se plačujejo podpore kmetom v Skupnosti. Te spremembe je treba upoštevati pri poročilu s kmetijskega gospodarstva, da se lahko pravilno spremlja razvoj kmetijskih prihodkov in zagotovi zadostna podlaga za poslovno analizo gospodarstev.

(3)	Poročilo s kmetijskega gospodarstva je treba prilagoditi zaradi upoštevanja pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške.

(4)	Uredbo (EGS) št. 2237/77 je zato treba ustrezno spremeniti.

(5)	Ob upoštevanju, da bodo nekatere spremembe začele veljati z letom 2004, je primerno spremeniti poročilo s kmetijskega gospodarstva, ki začne veljati v računovodskem letu 2004.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora Skupnosti za mrežo računovodskih podatkov s kmetij –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Prilogi I in II k Uredbi (EGS) št. 2237/77 se spremenita skladno s Prilogama I in II k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne z računovodskim letom 2004, ki se prične v obdobju med 1. januarjem in 1. julijem 2004.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2004

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL 109, 23.6.1965, str. 1859/65. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 660/2004 (UL L 104, 8.4.2004, str. 97).

(2) UL L 263, 17.10.1977, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1837/2001 (UL L 255, 24.9.2001 str. 1).

(3) UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 864/2004 (UL L 161, 30.4.2004, str. 48).

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (EGS) št. 2237/77 se spremeni:

(1)

v tabeli A (SPLOŠNE INFORMACIJE) se vrstici rubrik 1 in 2 spremenita:

„Številka rubrike in opis

Serijska številka

Številka kmetije

—

Območje

—	Podobmočje

—	Zaporedna številka kmetije

‚Nerazporejeno‘

4–5

Informacije o računalniškem zapisu in računovodskih pisarnah

—	število 10-podatkovnih skupin

‚Nerazporejeno‘

7–16

—	Številka računovodske pisarne (po izbiri)

17“

(2)

Tabela M se nadomesti z naslednjim:

„M. NEPOSREDNA PLAČILA GLEDE NA PROIZVODNO OBMOČJE IN REJO ŽIVALI v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 (1), (ES) št. 1254/1999 (2) in (ES) št. 1782/2003 (3) (rubrike 601 do 680 in 700 do 772)

Proizvod ali kombinacija proizvoda (rubrika)			Število osnovnih enot za plačila	Celotna pomoč	Referenčni znesek
(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)	(7)	(8)	(9)	(10)
xxx	nerazporejeno	nerazporejeno				nerazporejeno“

(1) UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

(2) UL L 160, 26.6.1999, str. 21.

(3) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

Priloga II

Priloga II k Uredbi (ES) št. 2237/77 se spremeni na naslednji način:

(1)

Točka 107 se nadomesti z naslednjim:

„107. DDV sistem

DDV sistem (serijska številka 400), kateremu je zavezano gospodarstvo, je treba za vsako gospodarstvo prikazati s kodno številko v naslednjem seznamu:

	Serijska številka 400 Koda
BELGIJA
Régime normal obligatoire	1
Régime normal sur option	2
Régime agricole	3
ČEŠKA
Registriran	1
DANSKA
Moms (= normalni)	1
NEMČIJA
Pauschalierender Betrieb	1
Optierender Betrieb	2
Getränke erzeugender Betrieb	3
Betrieb mit Kleinumsatz	4
ESTONIJA
Normalni	1
Posebni	2
GRČIJA
Normalni sistem	1
Kmetijski sistem	2
ŠPANIJA
Normalni sistem	1
Poenostavljeni sistem	2
Kmetijski sistem	3
FRANCIJA
TVA sur option avec autorisation pour animaux vivants	2
Remboursement forfaitaire	3
IRSKA
Kmetijski	1
Registriran (= normalni)	2
ITALIJA
Regime esonerato	1
Regime speciale agricolo	2
Regime normal	3
CIPER
Normalni	1
Kmetijski	2
DDV se ne uporablja	3
LATVIJA
Normalni	1
Kmetijski	2
LITVA
Normalni	1
DDV se ne uporablja	2
LUKSEMBURG
Régime normal obligatoire	1
Régime normal sur option	2
Régime forfaitaire de l'agriculture	3
MADŽARSKA
Normalni	1
Kmetijski	2
MALTA
Normalni	1
NIZOZEMSKA
Algemene regeling verplicht	1
Algemene regeling op aanvraag	2
Landbouwregeling	3
AVSTRIJA
Pauschalierender Betrieb	1
Optierender Betrieb	2
POLJSKA
Normalni	1
Kmetijski	2
PORTUGALSKA
Kmetijski sistem	1
Normalni sistem	2
SLOVENIJA
Normalni	1
Kmetijski	2
SLOVAŠKA
Registriran	1
Oproščen	2
FINSKA
Normalni sistem	1
ŠVEDSKA
Normalni sistem	1
ZDRUŽENO KRALJESTVO
Oproščen	1
Registriran	2

Podskupina DDV sistema (samo Španija, Francija, Italija, Madžarska in Poljska)

	Serijska številka 401
ŠPANIJA
	Kjer za gospodarstvo veljata dva sistema, vstavite kodo DDV sistema (ki se uporablja za serijsko številko 400) za manjšinski sistem.
FRANCIJA
Sans TVA obligatoire sur activités connexés	0
Avec TVA obligatoire sur activités connexés	1
ITALIJA
DDV sistem za kmečki turizem („agriturismo“) kot sekundarno dejavnost
Regime speciale agriturismo	1
Regime normale agriturismo	2
MADŽARSKA
	Kjer za gospodarstvo veljata dva sistema, vstavite kodo DDV sistema (ki se uporablja za serijsko številko 400) za manjšinski sistem.
POLJSKA
	Kjer za gospodarstvo veljata dva sistema, vstavite kodo DDV sistema (ki se uporablja za serijsko številko 400) za manjšinski sistem.“

(2)

Točka 113 se zamenja z naslednjim:

‘113. Od tega: podrobnosti o celotni vsoti za rubriko 112

Kategorije živali (rubrike 22 do 50) razen podpor za govedo v šifrah 700 in 770 spodaj

Proizvodi (rubrike 120 do 313 in podrubrike) razen plačil na površino v kodi 600 in plačil v šifrah 670 do 680 spodaj

Specifične šifre na naslednjem seznamu:

—	Šifra 600 se nanaša na skupna plačila na površino iz Uredbe (ES) št. 1251/1999 in (ES) št. 1782/2003, vključno s plačili na praho in energetske rastline. Ta celotni znesek in podrobnosti se prav tako vpišejo v tabelo M,

—	Šifra 670 se nanaša na pomoč v okviru sheme enotnega plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003. Ta celotni znesek in podrobnosti se prav tako vpišejo v tabelo M,

—	Šifra 680 se nanaša na pomoč v okviru sheme enotnega plačila na površino iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003. Ta celotni znesek se prav tako vpiše v tabelo M,

—	Šifra 700 se nanaša na skupna neposredna plačila v skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso iz Uredbe (ES) št. 1254/1999 in (ES) št. 1782/2003. Ta celotni znesek in podrobnosti se prav tako vpišejo v tabelo M,

—	Šifra 770 se nanaša na mlečne premije in dodatna plačila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003. Ta celotni znesek in podrobnosti se prav tako vpišejo v tabelo M,

—	Šifra 800 se nanaša na neposredno pomoč za metode kmetijske proizvodnje, namenjen za zaščito okolja, ohranjanje podeželja in izboljšanja počutja živali,

—	Šifra 810 se nanaša na plačila kmetom, za katere velja omejitev kmetijske uporabe na območjih z okoljskimi omejitvami,

—	Šifra 820 se nanaša na kompenzacijska plačila na območjih z omejenimi možnostmi,

—	Šifra 830 se nanaša na podporo za pomoč kmetom za prilagajanje standardom iz zakonodaje skupnosti,

—	Šifra 835 se nanaša na podporo za stroške storitev svetovanja na kmetijah,

—	Šifra 840 se nanaša na podporo metodam kmetijske proizvodnje, ki so namenjene za izboljšanje kakovosti kmetijskih izdelkov,

—	Šifra 900 se nanaša na podporo pogozdovanju kmetijskih zemljišč,

—	Šifra 910 se nanaša na druge podpore za gozdove,

—	Šifra 951 se nanaša na regrese in podpore reji živali, ki niso vključeni v zgoraj navedene kode,

—	Šifra 952 se nanaša na regrese in podpore pridelkom, ki niso vključeni v zgoraj navedene kode,

—	Šifra 953 se nanaša na regrese in podpore za razvoj podeželja, ki ni vključen v zgoraj navedene kode,

—	Šifra 955 se nanaša na dodatno pomoč iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003,

—	Šifra 998 vključuje plačila za primer nesreč, kompenzacije od javnih organov za izgubo proizvodnje ali proizvodnih sredstev. (Za privatno zavarovanje se uporabljata tabela F in rubrika 181 v tabeli K),

—	Šifra 999 vključuje regrese in podpore izjemnega namena (npr. kmetijsko-denarna kompenzacija). Ob upoštevanju njihove izjemnosti, se ta plačila vpišejo v gotovini,

—	Šifri 1052 in 2052 se nanašata na kompenzacije za prenehanje proizvodnje mleka. Letna plačila se vpišejo pod šifro 1052, pavšalna plačila pa pod šifro 2052,

—	Šifra 950 se uporabi za splošno podporo, ki se ne more dodeliti nobeni dejavnosti (t. j. nobeni pod zgoraj navedenimi šiframi).‘

(3)

V razdelku K se naslov in prvi trije pododstavki spremenijo:

„K. PROIZVODNJA (razen živine)

Določene rubrike proizvodnje se razdelijo na podrubrike. V tem primeru se podatki za stolpce od 4 do 10 vpišejo v obe podrubriki in matično rubriko. V tem primeru se celota podrubrik vpiše v matično rubriko.

Posebej se vpišejo vnosi za pridelke, pridelane na zemljiščih v prahi, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 in Uredbo (ES) št. 1782/2003. Prav tako se posebej vpišejo vnosi, če je enak pridelek bil pridelan z namakanjem ali brez njega.

Podatki za stalne pridelke se vpišejo v ustrezno rubriko z izjemo območja, ki se ne vpiše. Enako velja za pridelke, pridelane na ozemlju, ki je bilo občasno v zakupu manj kot leto.“

(4)

Točka 146 se zamenja z naslednjim:

„146.

Neobdelana zemljišča: zemljišča, ki v vsem obračunskem letu ne dajo nobenega pridelka. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 in Uredbo (ES) št. 1782/2003 je prav tako treba vpisati zemljišče v prahi, ki ni obdelano, vključno z zemljiščem v prahi s travno rušo. Zemljišče v prahi, na katerem rastejo dovoljene poljščine, ki niso namenjene za prehrano, mora biti v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 in Uredbo (ES) št. 1782/2003 vpisano pod ustrezno rubriko pridelka s „proizvodi“ pod šifro 8 ali 9.“

(5)

V podrazdelku STOLPCI TABELE K se besedilo stolpca 2 (Vrsta rastlinskega pridelka) in stolpca 3 (Manjkajoči podatki) spremeni:

„Vrsta rastlinskega pridelka (stolpec 2)

Navedene so vrste rastlinskih pridelkov in njihove šifre:

Šifra 0

Ta šifra se uporablja za proizvode živalskega izvora, predelane proizvode, zaloge in stranske proizvode.

A. Poljščine (vključno sveža zelenjava, melone in jagode gojene na odprtem s kolobarjenjem s kmetijskimi posevki; razen pridelkov, ki so zrasli na zemljišču v prahi v skladu z Uredbo (ES) št. 1251/1999 ali (ES) št. 1782/2003).

Šifra 1

Nenamakani glavni posevki

Glavni posevki zajemajo:

—	edine posevke, to so edini posevki, ki rastejo na dani površini med obračunskim letom,

—	mešane posevke: posevki, ki so sejani, gojeni in nabrani skupaj in tvorijo mešanico kot končni proizvod,

—	od posevkov, ki rastejo zaporedno v teku obračunskega leta na dani površini, so to posevki, ki ostanejo najdlje na zemljišču.

Šifra 2

Nenamakani kombinirani posevki

Posevki, ki nekaj časa uspevajo skupaj na istem zemljišču, vsak pa da samostojen rastlinski pridelek tekom obračunskega leta. Skupno površino razdelimo med tema posevkoma v sorazmerju glede na dejansko zasedbo posameznega.

Šifra 3

Nenamakani naknadni posevki

Posevki, ki rastejo zaporedno med obračunskim letom na dani površini in jih ne smatramo za glavne posevke.

Šifra 6

Namakani glavni ali kombinirani posevki

Šifra 7

Namakani naknadni posevki

Posevek se šteje za namakanega, če se voda dovaja umetno.

Ti dve vrsti pridelka je treba označiti v knjiženju, če so podatki na voljo.

B. Tržno vrtnarstvo in cvetličarstvo na prostem.

Šifra 4

Sveža zelenjava, melone in jagode gojene na prostem v vrtovih za prodajo (glej rubriko 137) in cvetje gojeno na prostem in okrasne rastline (glej rubriko 140).

C. Posevki v rastlinjaku

Šifra 5

Sveža zelenjava, melone in jagode pod zaščito (glej rubriko 138), cvetje in okrasne rastline (letne in trajne) pod zaščito (glej rubriko 141), stalni posevki pod zaščito (glej rubriko 156). Če je potrebno, tudi rubrike 143, 258 in 157.

D. Posevki na zemljišču v prahi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 ali (ES) št. 1782/2003.

Šifra 8	:	Nenamakani posevki na zemljišču v prahi
Šifra 9	:	Namakani posevki na zemljišču v prahi

E. Energetske rastline

Šifra 10

Energetske rastline (členi 88 do 92 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003).

Manjkajoči podatki (stolpec 3)

Šifra 0	:	Šifra 0 se vpiše, ko manjkajočih podatkov ni.
Šifra 1	:	Šifra 1 se vpiše, kadar površina, ki jo pokriva posevek, ni dana (stolpec 4), npr. v primeru prodaje tržnih rastlinskih pridelkov, ki so bili kupljeni kot stalni posevki ali so prišli z zemlje, ki je bila občasno v zakupu za obdobje, krajše od enega leta, in v primeru proizvodnje, nastale iz predelave kupljenih živalskih proizvodov in rastlinskih pridelkov.
Šifra 2	:	Šifra 2 se vpiše za posevke po pogodbi, ko zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje (stolpec 5).
Šifra 3	:	Šifra 3 se vpiše za posevke, ko zaradi prodajnih pogojev ni mogoče navesti dejanske proizvodnje in posevki niso pod pogodbo.
Šifra 4	:	Šifra 4 se vpiše, ko površina in dejanska proizvodnja manjkata.
Šifra 8	:	Šifra 8 se vpiše za šifro proizvoda 146, kadar je zemljišče v prahi ukrep v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/99 ali (ES) št. 1782/03 in ni obdelano (možna travnata ruša je vključena).“

(6)

Oddelek L se nadomesti z:

„L. KVOTE IN DRUGE PRAVICE

Količina lastne kvote se zmeraj vpiše v stolpec 9.

Vpišite tudi kvote, ki se jih izvorno dobi prosto po sedanji tržni vrednosti, če jih je mogoče trgovati ločeno od zemljišča. Kvote, ki jih ni mogoče trgovati posebej od povezanega zemljišča, se vpišejo samo v tabelo G.

Nekateri podatkovni vnosi se vključijo istočasno, posamezno ali kot komponente skupine v druge rubrike v tabele F, G in/ali K.

Uporabijo se naslednje rubrike:

401	mleko
402	premije za krave dojilje
404	premije za ovce in koze
421	sladkorna pesa
422	tobak
423	škrobni krompir
441	amoniak
442	organski gnoj
470	upravičenost do plačil v skladu s shemo enotnega plačila (neobvezno)
499	drugo.

STOLPCI TABELE L

Kvote ali druge pravice (stolpec 1)

Rubrika kvote ali pravice.

Vrsta podatkov (stolpec 2)

Šifra 1	:	Vnosi v zvezi s sredstvi: nakup in prodaja.
Šifra 2	:	Vnosi v zvezi s prihodkom: zakup in najem kvot.

(stolpec 3). Nerazporejeno.

Plačila (stolpec 4)

Za šifro 1 v stolpcu 2:

Plačan znesek za nakup kvot ali drugih pravic.

Za šifro 2 v stolpcu 2:

Plačan znesek za zakup in najem kvot ali drugih pravic. Prav tako vključeno v najemnino pod rubriko 85 (Plačana najemnina) v tabeli F.

Prejemki (stolpec 5)

Za šifro 1 v stolpcu 2:

Prejet znesek za prodajo kvot ali drugih pravic.

Za šifro 2 v stolpcu 2:

Prejet znesek za zakup in najem kvot ali drugih pravic. Prav tako vključen v rubriko 181 (Ostali proizvodi in prejemki) v tabeli K.

Vrednost na začetku obračunskega obdobja (stolpec 6)

Za šifro 1 v stolpcu 2:

Vrednost količin, ki jih ima imetnik na začetku obračunskega obdobja in so po izvoru pridobljene prosto ali kupljene, se vpišejo po trenutni tržni vrednosti, če se s kvotami lahko trguje ločeno od povezane zemlje.

Za šifro 2 v stolpcu 2:

Se ne uporablja.

Amortizacija (stolpec 7)

Amortizacija kvot in drugih pravic se vpiše v ta stolpec. Toda kakršna koli amortizacija kvot in drugih pravic se ne sme uporabljati za tabelo G (postavka 340).

Vrednost na koncu obračunskega obdobja (stolpec 8)

Za šifro 1 v stolpcu 2:

Vrednost količin, ki jih ima imetnik na koncu obračunskega obdobja in so po izvoru pridobljene prosto ali kupljene, se vpišejo po trenutni tržni vrednosti, če se s kvotami lahko trguje ločeno od povezane zemlje.

Za šifro 2 v stolpcu 2:

Se ne uporablja.

Količina (stolpec 9)

Uporabljajo se enote:

—	rubrike 401, 421 do 442: kvintali,

—	rubrike 402 in 404: število osnovnih enot premije,

—	rubrika 470: število upravičenih prejemkov,

—	rubrika 499 ni vpisa.

Davki, dodatni prelevman (stolpec 10)

Vpišite le enkrat, s stolpcem 2 =2.

Rubrika 401: dodatni prelevman na mleko za proizvodnjo v računovodskem letu, sicer je znesek plačan. Vpišite „0“ če obstaja kvota, ni pa plačila.“

(7)

Oddelek M 2 se nadomesti z:

„M. NEPOSREDNA PLAČILA GLEDE NA PROIZVODNO OBMOČJE IN REJO ŽIVALI - v skladu z Uredbami Sveta (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999 in (ES) št. 1782/2003 (postavke 600 do 680 in 700 do 772) (1)

600.

Plačila na površino v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 in Uredbo (ES) št. 1782/2003.

Celota plačil na površino se prav tako vpiše v Tabelo J, s šifro 600. Vključuje tudi plačila na površino za zemljišče v prahi in za energetske rastline.

Podrobnosti za rubriko 600:

Rubrike 621 do 638 se izpolnijo za namakane posevke, samo kadar so ti posebej obravnavni v nacionalnem regionalizacijskem načrtu. V tem primeru se površine in plačila izključijo iz rubrik 601 do 618. Če se namakane površine ne obravnavajo posebej v nacionalnem regionalizacijskem načrtu, se vključijo v rubrike 601 do 618.

601.

Plačila na površino za nenamakano zemljo

Vsote rubrik 602 do 618.

Razne podrubrike se izpolnijo najmanj takrat, kadar so države članice v svojem regionalizacijskem načrtu zaradi različnih upravičenih posevkov predvidele različno kompenzacijsko shemo (kar zadeva referenčne pridelke, znesek enote pomoči, celotno upravičeno površino).

602.

Plačila na površino za žita

603.

Plačila na površino za oljnice

604.

Plačila na površino za stročnice

605.

Plačila na površino za žita za silažo

606.

Plačila na površino za koruzo za zrnje

607.

Plačila na površino za koruzo za silažo

608.

Dodatek za plačila na površino za trdo pšenico na tradicionalno pridelanih območjih ali posebna pomoč za trdo pšenico, kot je opisano v členu 5 (4) Uredbe Sveta (ES) št. 1251/99 in v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003.

609.

Plačila na površino za druge poljščine

611.

Plačila na površino za travno silažo

612.

Plačila na površino za lan, gojen za vlakna

613.

Plačila na površino za konopljo, gojeno za vlakna

614.

Premija za stročnice (če ni vključena v 604).

618.

Poseben dodatek na kakovost trde pšenice (če ni vključen v 608).

621.

Plačila na površino za namakano zemljo

Vsote rubrik 622 do 638.

622.

Plačila na površino za namakana žita

623.

Plačila na površino za namakane oljnice

624.

Plačila na površino za namakane stročnice

625.

Plačila na površino za namakana žita za silažo

626.

Plačila na površino za namakano koruzo za zrnje

627.

Plačila na površino za namakano koruzo za silažo

628.

Dodatek za plačila na površino za namakano trdo pšenico na tradicionalno pridelanih območjih ali posebna pomoč, kot je opisano v členu 5 (4) Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 in v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003.

629.

Plačila na površino za druge namakane poljščine

632.

Plačila na površino za namakani lan, gojen za vlakna

633.

Plačila na površino za namakano konopljo, gojeno za vlakna

634.

Premija za namakane stročnice (če ni vključena v 624).

638.

Poseben dodatek na kakovost namakane trde pšenice (če ni vključen v 628).

650.

Plačila na površino za praho

655.

Pomoč za energetske rastline

670.

Shema enotnega plačila v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003.

Celotna pomoč v skladu s Shemo enotnega plačila se prav tako vpiše v Tabelo J, s šifro 670.

Podrobnosti za rubriko 670 (po izbiri):

671.	Pomoč v skladu s Shemo enotnega plačila (razen tiste v rubrikah 672 do 674); prav tako vključuje pomoč za travinje / trajni pašnik, če ni diferencirano
672.	Pomoč v skladu s Shemo enotnega plačila za travinje / trajni pašnik
673.	Plačila v skladu s Shemo enotnega plačila za praho
674.	Pomoč v skladu s Shemo enotnega plačila, ki je osnovana na posebnih upravičenih prejemkih

680.

Shema enotnega plačila na površino v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003.

Celotna pomoč v skladu s Shemo enotnega plačila se prav tako vpiše v Tabelo J, s šifro 680.

700.

Neposredna plačila za proizvodnjo govejega mesa v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1254/1999 in Uredbo (ES) št. 1782/2003

Celota neposrednih plačil za goveje meso se prav tako vpiše v Tabelo J, s šifro 700.

Naslednja tabela v skladu z uredbami (ES) št. 1254/1999 in (ES) št. 1782/2003 označuje rubrike za vse vrste neposrednih plačil za goveje meso, toda vpis nekaterih podrobnosti v zvezi s „številom osnovnih enot“ in „celotno pomočjo“ ni nujen. Kar zadeva dodatna plačila iz Uredbe (ES) št. 1254/1999 se je treba izogniti dvojnemu vpisovanju. Torej:

—	doplačilo premije za krave dojilje se vpiše pod rubriko 764, če že ni vpisano pod rubriko 731.

—	doplačilo klavne premije se vpiše pod rubriko 762, če že ni vpisano pod rubriko 742.

—	dodatna plačila za moško govedo se vpišejo pod rubriko 763, če že niso vpisana pod rubrikami 710 do 715.

Rubrike		Število osnovnih enot za plačila	Celotna pomoč
700	Celotna plačila za govedo (vsota rubrik 710, 720, 730, 740, 750, 760)	—	Obvezno
710	Posebna premija (vsota rubrik 711 do 715)	Obvezno	Obvezno
711	Posebna premija za bike	Obvezno	Obvezno
715	Posebna premija za vole	Obvezno	Obvezno
720	Zunajsezonska premija	Obvezno	Obvezno
730	Premija za krave dojilje (vsota rubrik 731 do 735)	—	Obvezno
731	Premija za krave dojilje za krave dojilje in telice skupaj (ali vsota rubrik 732 in 733)	Obvezno	Obvezno
732	Premija za krave dojilje za krave dojilje	Neobvezno	Neobvezno
733	Premija za krave dojilje za telice	Neobvezno	Neobvezno
735	Premija za krave dojilje: dodatna nacionalna premija	Obvezno	Obvezno
740	Klavna premija (vsota rubrik 741 in 742)	—	Obvezno
741	Klavna premija: 1 do 7 mesecev	Neobvezno	Obvezno
742	Klavna premija: 8 mesecev in več	Obvezno	Obvezno
750	Ekstenzifikacijsko plačilo skupaj (ali vsota rubrik 751 in 753)	Obvezno	Obvezno
751	Ekstenzifikacijska premija za moško govedo in krave dojilje	Neobvezno	Neobvezno
753	Ekstenzifikacijska premija za krave molznice	Neobvezno	Neobvezno
760	Dodatna plačila (nacionalni okvir) (vsota rubrik 761 in 769)	—	Obvezno
761	Plačila na glavo skupaj (vsota rubrik 762, 763, 764, 765, 766)	—	Obvezno
762	Doplačilo klavne premije za govedo, staro 8 mesecev in več	Neobvezno	Neobvezno
763	Moška goveda	Neobvezno	Neobvezno
764	Doplačilo premije za krave dojilje	Neobvezno	Neobvezno
765	Krave molznice	Neobvezno	Neobvezno
766	Telice	Neobvezno	Neobvezno
769	Plačila na površino	Neobvezno	Obvezno

770.

Mlečna premija, vključno z dodatnimi plačili v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003

Rubrika		Število osnovnih enot za plačila	Celotna pomoč
770.	Mlečna premija in dodatna plačila	Obvezno	Obvezno
771.	Mlečna premija	Neobvezno	Neobvezno
772.	Dodatna plačila	Neobvezno	Neobvezno

STOLPCI TABELE M

Proizvod ali kombinacija proizvoda (stolpec 1)

(stolpca 2 in 3). Nerazporejeno.

Število osnovnih enot za plačila (stolpec 4).

V rubrikah od 600 do 655, 680 in 769 se označi površina v arih, za katere mora biti pomoč plačana proizvajalcu. V rubrike od 710 do 766 se vpiše število plačil. V rubrikah od 670 d0 674 se vpiše število unovčenih upravičenih prejemkov. V rubrike od 770 do 772 se vpiše znesek posamezne referenčne količine (v kvintalih).

Celotna pomoč (stolpec 5)

Celotna prejeta pomoč ali pomoči, za katere se ugotovi upravičenost med računovodskim letom.

Referenčni znesek (stolpec 6)

V rubrikah od 602 do 613, 622 do 633 in 650 se vpiše referenčni pridelek (v kilogramih na hektar), ki se uporabi za izračun premij. Kjer ti podatki niso na razpolago v računih gospodarstva, jih lahko vpišejo zvezne agencije z uporabo podatkov na podlagi lokacije gospodarstva.

(stolpci 7 do 10). Nerazporejeno.“

(1) Kjer je potrebno, se te šifre uporabijo tudi za CNDP v Češki, Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, Madžarski, Poljski in Sloveniji."

29.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 385/28

SKLEP SVETA

z dne 2. junija 2004

o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednim tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti in spremni memorandum o soglasju

(2004/911/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 94, v povezavi s členom 300(2), prvi pododstavek, (3), prvi pododstavek in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dne 16. oktobra 2001 je Svet pooblastil Komisijo za pogajanja s Švicarsko konfederacijo o ustreznem sporazumu za zagotovitev, da bo Švicarska konfederacija sprejela ukrepe, enakovredne tistim, ki se uporabljajo v Skupnosti, da se zagotovi učinkovito obdavčevanje dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti.

(2)	Uporaba določb Direktive 2003/48/ES (2) je odvisna od tega, ali Švicarska konfederacija, v skladu s Sporazumom, ki ga je Švicarska konfederacija sklenila s Skupnostjo, uporablja ukrepe, enakovredne tistim iz te direktive.

(3)

Skupnost je odločila, da ugodi pobudi Švicarske konfederacije, da se v Sporazum vključi ukrepe, enakovredne ureditvam iz prvotnih različic Direktive Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (3) in Direktive Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčitve plačil obresti in licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (4).

(4)	Sporazum in memorandum o soglasju je treba podpisati in potrditi v imenu Skupnosti.

(5)	Treba je zagotoviti preprost in hiter postopek za morebitne prilagoditve Prilog I in II k Sporazumu –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti in spremni memorandum o soglasju se potrdita v imenu Evropske skupnosti.

Besedili Sporazuma in spremnega memoranduma o soglasju sta priloženi temu sklepu.

Člen 2

Komisija je s tem pooblaščena, da v imenu Skupnosti potrdi spremembe prilog k Sporazumu, ki zagotavljajo, da ustrezajo podatkom o pristojnih organih iz uradnega obvestila iz člena 5(a) Direktive 2003/48/ES in podatkom iz priloge k Direktivi.

Člen 3

Predsednik Sveta je s tem pooblaščen za imenovanje oseb, pooblaščenih za podpis Sporazuma, spremnega memoranduma o soglasju in izmenjavi pisem iz člena 22(2) Sporazuma in iz memoranduma o soglasju, v imenu Skupnosti.

Člen 4

Predsednik Sveta v imenu Skupnosti pošlje uradno obvestilo iz člena 17(1) Sporazuma (5).

Člen 5

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 2. junija 2004

Za Svet

Predsednik

C. McCREEVY

(1) Mnenje, podano z dne 30. marca 2004 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2) UL L 157, 26.6.2003, str. 38.

(3) UL L 225, 20.8.1990, str. 6.

(4) UL L 157, 26.6.2003, str. 49.

(5) Datum začetka veljavnosti Sporazuma bo Generalni sekretariat Sveta objavil v Uradnem listu Evropske unije.

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu „Švica“,

ali „pogodbenici“,

STA SE DOGOVORILI O SKLENITVI NASLEDNJEGA SPORAZUMA:

Člen 1

Retencija s strani švicarskih plačilnih zastopnikov

1. Plačila obresti, ki jih plačilni zastopnik, ustanovljen na ozemlju Švice, opravi upravičenim lastnikom v smislu člena 4, ki so rezidenti države članice Evropske unije, (v nadaljnjem besedilu „države članice“) so, ob upoštevanju odstavka 2 in člena 2, predmet retencije dela zneska plačila obresti. Stopnja retencije v prvih treh letih od datuma začetka uporabe tega sporazuma znaša 15 %, v naslednjih treh letih 20 % in nato 35 %.

2. Plačila obresti na dolžniške terjatve, ki jih plačajo dolžniki, ki so rezidenti Švice ali ki se nanašajo na stalne poslovne enote nerezidentov v Švici, so izvzeta od retencije. Za namene tega sporazuma ima izraz „stalna poslovna enota“ pomen, kot ga ima v ustrezni konvenciji o dvojni obdavčitvi med Švico in državo, katere rezident je dolžnik. Če takšne konvencije ni, izraz „stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli dolžnika.

3. Vendar v primeru, da Švica stopnjo svojega anticipativnega davka na plačila obresti, katerih vir je v Švici posameznikom, ki so rezidenti držav članic, zniža pod 35 %, za taka plačila obresti izvede retencijo. Stopnja take retencije je razlika med stopnjo retencije iz prvega odstavka in novo stopnjo anticipativnega davka. Vendar pa ta stopnja ne sme presegati stopnje iz odstavka 1.

Če Švica zmanjša področje uporabe svoje zakonodaje o anticipativnem davku na plačila obresti posameznikom, ki so rezidenti držav članic, vsako plačilo obresti, tako izvzeto iz anticipativnega davka, postane predmet retencije po stopnjah iz odstavka 1.

4. Odstavek 2 se ne uporablja za obresti, ki jih švicarski investicijski skladi, ki so v času začetka veljavnosti tega sporazuma ali kasneje izvzeti iz švicarskega anticipativnega davka na svoja plačila, izplačajo posameznikom, ki so rezidenti države članice.

5. Švica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da plačilni zastopniki ustanovljeni na ozemlju Švice, izvajajo naloge, potrebne za izvajanje tega sporazuma, in zlasti zagotovi določbe o postopkih in kaznih.

Člen 2

Prostovoljno razkritje

1. Švica zagotovi postopek, ki omogoča, da se upravičeni lastnik, kakor ga opredeljuje člen 4, izogne retenciji iz člena 1 tako, da izrecno pooblasti svojega plačilnega zastopnika v Švici, da o plačilih obresti poroča pristojnemu organu te države. Tako pooblastilo zajema vsa plačila obresti, ki jih upravičenemu lastniku plača ta plačilni zastopnik.

2. Najmanjši obseg podatkov, ki jih mora posredovati plačilni zastopnik, kadar ga za to izrecno pooblasti upravičeni lastnik, sestoji iz:

(a)	identitete in rezidentstva upravičenega lastnika, ugotovljenega v skladu s členom 5;

(b)	naziva in naslova plačilnega zastopnika;

(c)	številke računa upravičenega lastnika ali, če nima računa, podatkov o dolžniški terjatvi, iz katere izhajajo obresti; in

(d)	zneska plačil obresti, izračunanega v skladu s členom 3.

3. Švicarski pristojni organ podatke iz odstavka 2 sporoči pristojnemu organu države članice, katere rezident je upravičeni lastnik. Takšno sporočanje podatkov je avtomatično in se opravi vsaj enkrat letno v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v Švici, za vsa plačila obresti v tistem letu.

4. Kadar se upravičeni lastnik odloči za takšen postopek prostovoljnega razkritja ali davčnemu organu v državi članici, katere rezident je, kako drugače prijavi svoj dohodek od obresti, ki mu jih je izplačal švicarski plačilni zastopnik, se ta dohodek od obresti obdavči v državi članici po istih stopnjah, kot se uporabljajo za podobne dohodke v tej državi.

Člen 3

Osnova za odmero retencije

1. Plačilni zastopnik zadrži retencijo iz člena 1(1) kot sledi:

(a)	v primeru plačila obresti v smislu člena 7(1)(a): od bruto zneska plačanih ali pripisanih obresti;

(b)	v primeru plačila obresti v smislu člena 7(1)(b) ali (d): od zneska obresti ali dohodka iz teh pododstavkov;

(c)	v primeru plačila obresti v smislu člena 7(1)(c): od zneska obresti iz tega pododstavka.

2. Za namene odstavka 1 se retencija odtegne sorazmerno dolžini obdobja, v katerem ima upravičeni lastnik dolžniško terjatev. Kadar plačilni zastopnik na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, ne more ugotoviti dolžine obdobja, plačilni zastopnik šteje, da ima upravičeni lastnik dolžniško terjatev ves čas njenega obstoja, razen, če upravičeni lastnik ne predloži dokazila o datumu pridobitve terjatve.

3. Davki in retencije na isto plačilo obresti, ki niso retencija iz tega sporazuma, se odbijejo od zneska retencije, izračunane v skladu s tem členom.

4. Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v člen 1(2).

Člen 4

Opredelitev upravičenega lastnika

1. V tem sporazumu „upravičeni lastnik“ pomeni vsakega posameznika, ki prejme plačilo obresti ali posameznika, za katerega se zagotovi plačilo obresti, razen če predloži dokazilo, da obresti ni prejel v lastno korist ali da niso bile zagotovljene v njegovo korist. Posameznik se ne šteje za upravičenega lastnika, če:

(a)	deluje kot plačilni zastopnik v smislu člena 6; ali

(b)	deluje v imenu pravne osebe, investicijskega sklada ali primerljivega ali enakovrednega telesa za skupne naložbe v vrednostne papirje; ali

(c)	deluje v imenu drugega posameznika, ki je upravičeni lastnik, in ki plačilnemu zastopniku razkrije svojo identiteto in državo, katere rezident je.

2. Kadar ima plačilni zastopnik podatke, ki kažejo na to, da posameznik, ki prejme plačilo obresti ali za katerega se zagotovi plačilo obresti, ni upravičeni lastnik, ta zastopnik izvede vse razumne ukrepe za ugotovitev identitete upravičenega lastnika. Če plačilni zastopnik ne more ugotoviti identitete upravičenega lastnika, zastopnik zadevnega posameznika obravnava kot upravičenega lastnika.

Člen 5

Identiteta in rezidentstvo upravičenih lastnikov

Za namen ugotavljanja identitete in rezidentstva upravičenega lastnika iz člena 4 plačilni zastopnik vodi evidenco o priimku, imenu, naslovu in podrobnostih o rezidentstvu v skladu s švicarskimi predpisi o boju proti pranju denarja. Za pogodbene odnose, sklenjene na ali po 1. januarju 2004, ali transakcije, izvedene ob odsotnosti pogodbenih odnosov na ali po tem datumu, se pri posameznikih, ki predložijo potni list ali uradno osebno izkaznico, ki jo je izdala država članica, in ki izjavijo, da so rezidenti države, ki ni država članica ali Švica, rezidentstvo ugotavlja na podlagi potrdila o rezidentstvu za davčne namene, ki ga izda pristojni organ države, za katero posameznik trdi, da je njen rezident. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se za državo rezidentstva šteje država članica, ki je izdala potni list ali drug uradni osebni dokument.

Člen 6

Opredelitev plačilnega zastopnika

Za namene tega sporazuma „plačilni zastopnik“ v Švici pomeni banke po švicarski bančni zakonodaji, trgovce z vrednostnimi papirji po Zveznem zakonu o borzah in trgovanju z vrednostnimi papirji, fizične in pravne osebe, ki so rezidenti ali so ustanovljeni v Švici, osebne družbe in stalne poslovne enote tujih družb, ki, četudi občasno, v okviru svojega poslovanja sprejemajo, držijo, vlagajo ali prenašajo sredstva tretjih oseb ali zgolj plačujejo obresti ali zagotavljajo plačilo obresti.

Člen 7

Opredelitev plačila obresti

1. Za namene tega sporazuma „plačilo obresti“ pomeni:

(a)

obresti, ki se plačajo ali pripišejo na račun in se nanašajo na dolžniške terjatve vseh vrst, vključno z obrestmi na fiduciarne depozite švicarskih plačilnih zastopnikov v dobro upravičenih lastnikov, kakor so opredeljeni v členu 4, ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali imajo pravico do udeležbe v dolžnikovem dobičku, in še posebej dohodek od državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic, pri čemer pa so izključene obresti iz posojil med posamezniki, ki ne opravljajo svoje poslovne dejavnosti. Kazni zaradi zamude pri plačilu se ne štejejo za plačila obresti;

(b)	obračunane ali h glavnici pripisane obresti pri prodaji, povračilu ali odkupu dolžniških terjatev iz točke (a);

(c)

dohodek, ki bodisi neposredno ali posredno prek subjekta iz člena 4(2) Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, v nadaljnjem besedilu „Direktiva“, izvira iz plačila obresti in ki ga razdelijo:

(i)	kolektivni naložbeni podjemi z domicilom v državi članici,

(ii)	subjekti z domicilom v državi članici, ki uporabljajo možnost po členu 4(3) Direktive in ki o tem dejstvu obvestijo plačilnega zastopnika,

(iii)

kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni zunaj ozemlja pogodbenic,

(iv)	švicarski investicijski skladi, ki so v času začetka veljavnosti tega sporazuma ali kasneje izvzeti iz švicarskega anticipativnega davka na svoja plačila posameznikom, ki so rezidenti države članice;

(d)

dohodek, dosežen s prodajo, povračilom ali odkupom delnic ali enot v naslednjih podjemih in subjektih, če ti neposredno ali posredno prek drugih kolektivnih naložbenih podjemov ali subjektov, ki so navedeni spodaj, naložijo več kot 40 % svojih sredstev v dolžniške terjatve iz točke (a):

(i)	kolektivni naložbeni podjemi z domicilom v državi članici,

(ii)	subjekti z domicilom v državi članici, ki uporabljajo možnost po členu 4(3) Direktive in ki o tem dejstvu obvestijo plačilnega zastopnika,

(iii)

kolektivni naložbeni podjemi, ustanovljeni zunaj ozemlja pogodbenic,

(iv)	švicarski investicijski skladi, ki so v času začetka veljavnosti tega sporazuma ali kasneje izvzeti iz švicarskega anticipativnega davka na svoja plačila posameznikom, ki so rezidenti države članice.

2. V zvezi s pododstavkom (1)(c), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o deležu dohodka, ki izvira iz plačil obresti, se celoten znesek dohodka šteje za plačilo obresti.

3. V zvezi s pododstavkom (1)(d), kadar plačilni zastopnik nima podatkov o odstotku sredstev, ki so bila naložena v dolžniške terjatve ali v delnice ali enote, kot se opredeljuje v tem pododstavku, se šteje, da ta odstotek presega 40 %. Kadar plačilni zastopnik ne more določiti zneska realiziranega dohodka upravičenega lastnika, se šteje, da je dohodek enak iztržku od prodaje, povračila ali odkupa delnic ali enot.

4. Dohodek, povezan s podjemi ali subjekti, ki so do 15 % svojih sredstev naložili v dolžniške terjatve v smislu pododstavka 1(a), se v skladu s pododstavkoma 1(c) in (d) ne šteje za plačilo obresti.

5. Odstotek iz pododstavka (1)(d) in odstavka 3 od 1. januarja 2011 znaša 25 %.

6. Odstotka iz pododstavka (1)(d) in odstavka 4 se določita glede na naložbeno politiko, kot jo opredeljujejo pravila sklada ali instrumenti o ustanovitvi zadevnih podjemov ali subjektov, ali, če teh pravil ni, glede na dejansko sestavo sredstev zadevnih podjemov ali subjektov.

Člen 8

Delitev prihodkov

1. Švica obdrži 25 % prihodka, ustvarjenega z retencijo iz tega sporazuma, 75 % prihodka pa prenese državi članici, katere rezident je upravičeni lastnik.

2. Taki prenosi se izvršijo za vsako leto v enem obroku za vsako državo članico, najpozneje v obdobju šestih mesecev po koncu davčnega leta v Švici.

Člen 9

Odprava dvojnega obdavčevanja

1. Če so bile obresti, ki jih je prejel upravičeni lastnik, predmet retencije pri plačilnem zastopniku v Švici, mu država članica, katere rezident za davčne namene je upravičeni lastnik, prizna davčni odbitek v višini zneska retencije. Kadar ta znesek presega znesek davčne obveznosti na celoten znesek obresti, ki so predmet retencije v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, država članica rezidentstva za davčne namene upravičenemu lastniku povrne presežni del odtegnjenega davka.

2. Če so bile obresti upravičenega lastnika predmet kakršnih koli drugih vrst davkov in retencij, razen teh iz tega sporazuma, in država članica rezidentstva za davčne namene, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali konvencijami o dvojnem obdavčevanju, prizna odbitek davka za takšne davke in retencije, se takšni drugi davki in retencije odbijejo pred uporabo postopka iz odstavka 1. Država članica rezidentstva za davčne namene priznava potrdila švicarskih plačilnih zastopnikov kot ustrezno dokazilo o davku ali retenciji, ob pogoju, da bodo pristojni organi države članice rezidentstva za davčne namene pri švicarskih pristojnih organih lahko preverili podatke iz potrdil, ki jih izdajo švicarski plačilni zastopniki.

3. Država članica, katere rezident je upravičeni lastnik za davčne namene, lahko mehanizem davčnega odbitka iz odstavkov 1 in 2 nadomesti s povračilom retencije iz člena 1.

Člen 10

Izmenjava informacij

1. Pristojni organi Švice in vseh držav članic o dohodkih iz tega sporazuma izmenjujejo informacije o dejanjih, ki po zakonodaji zaprošene države predstavljajo davčno goljufijo ali podobno. „Podobno“ vključuje samo kršitve z isto stopnjo nezakonitosti, kot jo ima po zakonodaji zaprošene države davčna goljufija. V odgovoru na ustrezno utemeljeno zahtevo zaprošena država zagotovi informacije o zadevah, ki jih država prosilka preiskuje ali bi jih lahko preiskovala na podlagi upravnega, civilnega ali kazenskega postopka. Brez poseganja v področje uporabe izmenjave informacij, kot je opredeljena v tem odstavku, se informacije izmenjujejo v skladu s postopki iz konvencij o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami in se jih obravnava kot zaupne na način, kot je določen v teh konvencijah.

2. Pri ugotavljanju ali se informacije lahko posredujejo kot odgovor na zahtevo, zaprošena država uporabi predpis o zastaranju v skladu z zakonodajo države prosilke namesto predpisa o zastaranju zaprošene države.

3. Zaprošena država zagotovi informacije, kadar država prosilka utemeljeno sumi, da bi dejanje lahko predstavljalo davčno goljufijo ali podobno. Sum države prosilke o davčni goljufiji ali podobnem lahko temelji na:

(a)	dokumentih, bodisi overjenih ali ne, vključujoč med drugim poslovne evidence, poslovne knjige ali informacije o bančnih računih;

(b)	pričevanju davkoplačevalca;

(c)	informacijah, pridobljenih od informatorja ali druge tretje osebe, ki so bile neodvisno potrjene ali so verjetno zanesljive; ali

(d)	posrednih dokazih.

4. Švica se bo dvostransko pogajala z vsako državo članico, da bi opredelila posamezne kategorije, ki spadajo pod „podobno“, v skladu s postopki obdavčevanja v teh državah.

Člen 11

Pristojni organi

Za namene tega sporazuma pristojni organi pomenijo organe, navedene v Prilogi I.

Člen 12

Posvetovanje

Če pride do nesoglasja med švicarskim pristojnim organom in enim ali več pristojnimi organi iz člena 11 glede razlage ali uporabe tega sporazuma, si organi prizadevajo rešiti to nesoglasje z medsebojnim sporazumom. O rezultatih posvetovanj nemudoma poročajo Komisiji Evropskih skupnosti in pristojnim organom drugih držav članic. Na zahtevo katerega koli od pristojnih organov lahko Komisija sodeluje pri posvetovanjih v zvezi z razlago.

Člen 13

Pregled

1. Pogodbenici se med seboj posvetujeta vsaj enkrat vsake tri leta ali na zahtevo katere koli pogodbenice z namenom pregledati in – če se pogodbenicama zdi potrebno – izboljšati pravilno delovanje tega sporazuma ter oceniti mednarodna dogajanja. Posvetovanja se začnejo v roku enega meseca od zahteve ali, v nujnih primerih, takoj, ko je to mogoče.

2. Na osnovi takšne ocene se lahko pogodbenici posvetujeta, da bi proučili, ali so, ob upoštevanju mednarodnega dogajanja, potrebne spremembe tega sporazuma.

3. Takoj ko so na voljo zadostne izkušnje glede popolnega izvajanja člena 1(1), se pogodbenice posvetujejo, da bi proučile, ali so, ob upoštevanju mednarodnega dogajanja, potrebne spremembe tega sporazuma.

4. Za namene posvetovanj iz odstavkov 1, 2 in 3, vsaka pogodbenica drugo pogodbenico obvesti o možnih dogajanjih, ki bi lahko vplivala na pravilno delovanje tega sporazuma. To vključuje tudi vse ustrezne sporazume med eno od pogodbenic in tretjo državo.

Člen 14

Razmerje do dvostranskih konvencij o dvojnem obdavčevanju

Določbe konvencij o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami ne preprečujejo odmere retencije, kot jo predvideva ta sporazum.

Člen 15

Plačila dividend, obresti in licenčnin med družbami

1. Brez poseganja v uporabo domačih ali pogodbeno urejenih predpisov, ki so namenjeni preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, donosi, ki jih odvisne družbe plačujejo matičnim družbam, v državi vira niso obdavčene, kadar:

—	ima matična družba vsaj dve leti neposredno v lasti najmanj 25 % kapitala te odvisne družbe, in

—	je ena družba rezident za davčne namene v državi članici in druga družba rezident za davčne namene v Švici, in

—	v skladu s katero koli konvencijo o dvojnem obdavčevanju s katero koli tretjo državo, nobena družba ni rezident za davčne namene v tej tretji državi, in

—	sta obe družbi zavezani za davek od dobička pravnih oseb, ne da bi bili oproščeni, in imata obe obliko kapitalske družbe (1).

Vendar pa lahko Estonija, dokler zaračunava davek na razdeljene dobičke, ne da bi obdavčevala nerazdeljene dobičke, ter najdlje do 31. decembra 2008, še naprej uporablja omenjeni davek na razdeljene dobičke estonskih odvisnih družb njihovim matičnim družbam ustanovljenim v Švici.

2. Brez poseganja v uporabo domačih ali pogodbenih predpisov ki so namenjeni preprečevanju goljufij ali zlorab v Švici in v državah članicah, plačila obresti in licenčnin med povezanimi družbami ali njihovimi stalnimi poslovnimi enotami, v državi vira niso obdavčena, kadar:

—	sta ti družbi vsaj dve leti povezani z najmanj 25 % neposredno udeležbo ali sta obe v lasti tretje družbe, ki ima vsaj dve leti neposredno v lasti najmanj 25 % kapitala prve in druge družbe, in

—	je ena družba rezident za davčne namene ali je stalna poslovna enota v državi članici in je druga družba rezident za davčne namene ali je druga stalna poslovna enota v Švici, in

—	po konvencijah o dvojnem obdavčevanju s tretjimi državami nobena družba ni rezident za davčne namene v tej tretji državi in tam nima stalne poslovne enote, in

—	so vse družbe zavezanke za davek od dobička pravnih oseb brez oprostitev, zlasti za plačila obresti in licenčnin in ima vsaka obliko kapitalske družbe (1).

Če Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti in licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic za določeno državo članico predvideva prehodno obdobje, ta država izvaja določbe zgoraj navedene ureditve glede plačil obresti in licenčnin šele po izteku tega obdobja.

3. Obstoječe konvencije o dvojnem obdavčevanju med Švico in državami članicami, ki ob času sprejetja tega sporazuma zagotavljajo ugodnejšo davčno obravnavo plačila dividend, obresti in licenčnin, ostanejo nespremenjene.

Člen 16

Prehodne določbe za prenosljive dolžniške vrednostne papirje (2)

1. Od dneva začetka uporabe tega sporazuma in dokler vsaj ena izmed držav članic uporablja podobne določbe, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, se domače in mednarodne obveznice in drugi prenosljivi dolžniški vrednostni papirji, ki so bili prvič izdani pred 1. marcem 2001 ali za katere so prvotne prospekte za izdajo pred tem datumom odobrili pristojni organi, ne štejejo za dolžniške terjatve v smislu člena 7(1)(a), če od vključno 1. marca 2002 ni bila izdana nobena nadaljnja emisija takšnih prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev.

Dokler pa vsaj ena država članica uporablja podobne določbe, se določbe tega člena še naprej uporabljajo tudi po 31. decembru 2010 za takšne prenosljive vrednostne papirje:

—	ki vsebujejo klavzulo o obrutenju in predčasnem odkupu, ter

—	kadar je plačilni zastopnik, kot ga opredeljuje člen 6, ustanovljen v Švici, in

—	ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice.

Če in ko vse države članice prenehajo uporabljati podobne določbe, se določbe tega člena še naprej uporabljajo samo za takšne prenosljive vrednostne papirje:

—	ki vsebujejo klavzulo o obrutenju in predčasnem odkupu, ter

—	kadar je plačilni zastopnik izdajatelja ustanovljen v Švici, in

—	ta plačilni zastopnik plača ali zagotovi plačilo obresti v neposredno korist upravičenega lastnika, ki je rezident države članice.

Če država ali povezan subjekt, ki deluje kot državni organ ali katerega vloga je priznana z mednarodno pogodbo (navedeno v Prilogi II k temu sporazumu), od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se celotna emisija takšnega vrednostnega papirja, ki je sestavljena iz prve emisije in vseh naslednjih emisij, šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 7(1)(a) tega sporazuma.

Če kateri koli drug izdajatelj, ki ni zajet v drugem pododstavku, od 1. marca 2002 naprej izda dodatno emisijo prej omenjenega prenosljivega dolžniškega vrednostnega papirja, se takšna dodatna emisija šteje za dolžniško terjatev v smislu člena 7(1)(a) tega sporazuma.

2. Ta člen Švici in državam članicam ne preprečuje nadaljnjega obdavčevanja prihodka od prenosljivih dolžniških vrednostnih papirjev iz odstavka (1) v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

Člen 17

Podpis, začetek in trajanje veljavnosti

1. Ta sporazum morata pogodbenici ratificirati ali potrditi v skladu s svojimi lastnimi postopki. Pogodbenici druga drugo obvestita o zaključku teh postopkov. Sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem uradnem obvestilu.

2. Ob upoštevanju izpolnjevanja ustavnih obveznosti Švice in prava Skupnosti glede sklepanja mednarodnih sporazumov in brez poseganja v člen 18 Švica in, kjer je to ustrezno, Skupnost učinkovito izvajata in uporabljata ta sporazum od 1. januarja 2005 in se o tem uradno obvestita.

3. Ta sporazum velja, dokler ga ne odpove ena od pogodbenic.

4. Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. V takem primeru ta sporazum preneha veljati 12 mesecev po predložitvi uradnega obvestila.

Člen 18

Uporaba in ustavitev uporabe

1. Ta sporazum se uporablja pod pogojem, da odvisna ali pridružena ozemlja držav članic iz poročila Sveta (Ekonomsko-finančne zadeve) Evropskemu svetu v Santa Maria da Feira 19. in 20. junija 2000 ter Združene države Amerike, Andora, Lihtenštajn, Monako in San Marino sprejmejo in izvajajo ukrepe, ki so skladni ali enakovredni ukrepom v Direktivi ali v tem sporazumu, z izjemo člena 15 tega sporazuma, in predvidijo iste datume začetka izvajanja.

2. Pogodbenici vsaj šest mesecev pred datumom iz člena 17(2) tega sporazuma v medsebojnem soglasju odločita, ali bodo izpolnjeni pogoji iz odstavka (1), pri čemer upoštevata datume začetka veljavnosti ustreznih ukrepov v zadevnih državah članicah, imenovanih tretjih državah in odvisnih ali pridruženih ozemljih. Če se pogodbenici ne odločita, da bodo izpolnjeni pogoji, soglasno sprejmeta nov datum za namene člena 17(2).

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 se člen 15 za Španijo uporablja od dneva veljavnosti dvostranskega sporazuma med Španijo in Švico o izmenjavi podatkov na zaprosilo v upravnih, civilnih ali kazenskih primerih davčne goljufije, kakor to določa zakonodaja zaprošenih držav, ali podobnem, ob upoštevanju delov dohodka, za katere se ta sporazum ne uporablja, vendar so zajete v konvenciji ali sporazumu med Španijo in Švico o odpravi dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja.

4. The application of this Agreement or parts thereof may be suspended by either Contracting Party with immediate effect through notification to the other should the Directive or part of the Directive cease to be applicable either temporarily or permanently in accordance with Community law or in the event that a Member State should suspend the application of its implementing legislation.

5. Either Contracting Party may suspend the application of this Agreement through notification to the other in the event that one of the third States or territories referred to in paragraph 1 should subsequently cease to apply the measures referred to in that paragraph. Suspension of application shall take place no earlier than two months after notification. Application of this Agreement shall resume as soon as the measures are reinstated.

Člen 19

Terjatve in končne poravnave

1. V primeru odpovedi tega sporazuma ali odloga njegove uporabe v celoti ali delno, ostanejo terjatve posameznikov v skladu s členom 9 nespremenjene.

2. V takem primeru Švica pripravi končni obračun najpozneje do konca obdobja uporabe tega sporazuma in opravi končno plačilo državam članicam.

Člen 20

Ozemlje uporabe

Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, ter na drugi strani na ozemlju Švice.

Člen 21

Priloge

1. Priloge so sestavni del tega sporazuma.

2. Seznam pristojnih organov iz Priloge I se lahko spremeni le z uradnim obvestilom Švice drugi pogodbenici za organ iz točke (a) te priloge in z uradnim obvestilom Skupnosti za druge organe.

Seznam povezanih subjektov v Prilogi II se lahko spremeni z medsebojnim dogovorom.

Člen 22

Jeziki

1. Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vse od teh jezikovnih različic enako verodostojne.

2. Različico tega sporazuma v malteškem jeziku pogodbenice overita z izmenjavo pisem. Ta različica je enako verodostojna kot različice v jezikih iz odstavka 1.

EN FE DE LO CUAL, los plenipotenciarios abajo firmantes suscriben el presente Acuerdo.

NA DŮKAZ ČEHOŽ připojili níže podepsaní zplnomocnění zástupci k této smlouvě své podpisy.

TIL BEKRÆFTELSE HERAF har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne aftale.

ZU URKUND DESSEN haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter dieses Abkommen gesetzt.

SELLE KINNITUSEKS on täievolilised esindajad käesolevale lepingule alla kirjutanud.

ΣΕ ΠΙΣΤΩΣΗ ΤΩΝ ΑΝΩΤΕΡΩ, οι υπογράφοντες πληρεξούσιοι έθεσαν την υπογραφή τους κάτω από την παρούσα συμφωνία.

IN WITNESS WHEREOF, the undersigned Plenipotentiaries have hereunto set their hands.

EN FOI DE QUOI, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent accord.

IN FEDE DI CHE, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto la propria firma in calce al presente accordo.

TO APLIECINOT, attiecīgi pilnvarotas personas ir parakstījušas šo nolīgumu.

TAI PALIUDYDAMI, šį Susitarimą pasirašė toliau nurodyti įgaliotieji atstovai.

FENTIEK HITELÉÜL e megállapodást az alulírott meghatalmazottak alább kézjegyükkel látták el.

B'XIEHDA TA' DAN, il-Plenipotenzjari hawn taħt iffirmati ffirmaw dan il-Ftehim.

TEN BLIJKE WAARVAN de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder deze overeenkomst hebben geplaatst.

W DOWÓD CZEGO, niżej podpisani pełnomocnicy złożyli swoje podpisy.

EM FÉ DO QUE, os plenipotenciários abaixo assinados apuserem as suas assinaturas no final do presente Acordo.

NA DÔKAZ ČOHO dolupodpísaní splnomocnení zástupcovia podpísali túto dohodu.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta sporazum.

TÄMÄN VAKUUDEKSI allamainitut täysivaltaiset edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.

TILL BEVIS HÄRPÅ har undertecknade befullmäktigade undertecknat detta avtal.

Hecho en Luxemburgo, el veintiseis de octubre del dos mil cuatro.

V Lucemburku dne dvacátého šestého října dva tisíce čtyři.

Udfærdiget i Luxembourg den seksogtyvende oktober to tusind og fire.

Geschehen zu Luxemburg am sechsundzwanzigsten Oktober zweitausendundvier.

Kahe tuhande neljanda aasta oktoobrikuu kahekümme kuuendal päeval Luxembourgis.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι έξι Οκτωβρίου δύο χιλιάδες τέσσερα.

Done at Luxembourg on the twenty-sixth day of October in the year two thousand and four.

Fait à Luxembourg, le vingt-six octobre deux mille quatre.

Fatto a Lussembourgo, addì ventisei ottobre duemilaquattro.

Luksemburgā, divi tūkstoši ceturtā gada divdesmit sestajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai ketvirtų metų spalio dvidešimt šeštą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kettőezer negyedik év október huszonhatodik napján.

Magħmula fil-Lussemburgu fis-sitta u għoxrin jum ta' Ottubru tas-sena elfejn u erbgħa.

Gedaan te Luxemburg, de zesentwintigste oktober tweeduizendvier.

Sporządzono w Luksemburgu w dniu dwudziestym szóstym października roku dwutysięcznego czwartego.

Feito em Luxemburgo, em vinte e seis de Outubro de dois mil e quatro.

V Luxemburgu dvadsiateho šiesteho októbra dvetisícštyri.

V Luxembourgu, dne šestindvajsetega oktobra leta dva tisoč štiri.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäkuudentena päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaneljä.

Som skedde i Luxemburg den tjugosjätte oktober tjugohundrafyra.

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

(1) V zvezi s Švico izraz „kapitalska družba“ zajema:

—	société anonyme/Aktiengesellschaft/società anonima;

—	société à responsabilité limitée/Gesellschaft mit beschränkter Haftung/società a responsabilità limitata;

—	société en commandite par actions/Kommanditaktiengesellschaft/società in accomandita per azioni.

(2) Tako kot v Direktivi se te prehodne določbe uporabljajo tudi za prenosljive dolžniške vrednostne papirje investicijskih skladov.

PRILOGA I

SEZNAM PRISTOJNIH ORGANOV

Za namene tega sporazuma so „pristojni organi“:

(a)	v Švici: Le Directeur de l'Administration fédérale des contributions / Der Direktor der Eidgenössischen Steuerverwaltung / il direttore dell'Amministrazione federale delle contribuzioni ali njegov namestnik ali zastopnik;

(b)	v Kraljevini Belgiji: De Minister van Financiën / Le Ministre des Finances ali pooblaščeni zastopnik;

(c)	v Češki republiki: Ministr financí ali pooblaščeni zastopnik;

(d)	v Kraljevini Danski: Skatteministeren ali pooblaščeni zastopnik;

(e)	v Zvezni republiki Nemčiji: Der Bundesminister der Finanzen ali pooblaščeni zastopnik;

(f)	v Republiki Estoniji: Rahandusminister ali pooblaščeni zastopnik;

(g)	v Helenski republiki: Ο Υπουργός των Οικονομικών ali pooblaščeni zastopnik;

(h)	v Kraljevini Španiji: El Ministro de Hacienda ali pooblaščeni zastopnik;

(i)	v Francoski republiki: Le Ministre chargé du budget ali pooblaščeni zastopnik;

(j)	na Irskem: The Revenue Commissioners ali pooblaščeni zastopnik;

(k)	v Italijanski republiki: Il Capo del Dipartimento per le Politiche Fiscali ali pooblaščeni zastopnik;

(l)	v Republiki Ciper: Yπουργός Οικονομικών ali pooblaščeni zastopnik;

(m)	v Republiki Latviji: Finanšu ministrs ali pooblaščeni zastopnik;

(n)	v Republiki Litvi: Finansų ministras ali pooblaščeni zastopnik;

(o)	v Velikem vojvodstvu Luksemburg: Le Ministre des Finances ali pooblaščeni zastopnik, vendar pa je za namene člena 10 pristojni organ „le Procureur Général d'État luxemburgeois“;

(p)	v Republiki Madžarski: A pénzügyminiszter ali pooblaščeni zastopnik;

(q)	v Republiki Malti: Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščeni zastopnik;

(r)	v Kraljevini Nizozemski: De Minister van Financiën ali pooblaščeni zastopnik;

(s)	v Republiki Avstriji: Der Bundesminister für Finanzen ali pooblaščeni zastopnik;

(t)	v Republiki Poljski: Minister Finansów ali pooblaščeni zastopnik;

(u)	v Portugalski republiki: O Ministro das Finanças ali pooblaščeni zastopnik;

(v)	v Republiki Sloveniji: Minister za finance ali pooblaščeni zastopnik;

(w)	v Slovaški republiki: Minister financií ali pooblaščeni zastopnik;

(x)	v Republiki Finski: Valtiovarainministeriö/Finansministeriet ali pooblaščeni zastopnik;

(y)	v Kraljevini Švedski: Finansdepartementet ali pooblaščeni zastopnik;

(z)

v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska in na evropskih ozemljih, za katerih zunanje odnose je odgovorno Združeno kraljestvo: Commissioners of Inland Revenue ali njihov pooblaščeni zastopnik in pristojni organ v Gibraltarju, ki ga bo Združeno kraljestvo imenovalo v skladu s sprejetimi dogovori glede gibraltarskih oblasti v kontekstu instrumentov EU in ES in zadevnih pogodb uradno posredovanih državam članicam in institucijam Evropske unije z dne 19. aprila 2000, kopijo katerih Generalni sekretar Sveta Evropske unije uradno pošlje Švici in ki se uporabljajo za ta sporazum.

PRILOGA II

SEZNAM POVEZANIH SUBJEKTOV

Za namene člena 16 tega sporazuma se za „povezane subjekte, ki delujejo kot državni organi ali katerih vloga je priznana z mednarodno pogodbo“, štejejo naslednji subjekti:

SUBJEKTI V EVROPSKI UNIJI:

Belgija

Vlaams Gewest (Flamska regija)

Région wallonne (Valonska regija)

Région bruxelloise/Brussels Gewest (Regija glavnega mesta Bruselj)

Communauté française (Francoska skupnost)

Vlaamse Gemeenschap (Flamska skupnost)

Deutschsprachige Gemeinschaft (Nemško govoreča skupnost)

Španija

Xunta de Galicia (Regionalni zakonodajni svet Galicije)

Junta de Andalucía (Regionalni zakonodajni svet Andaluzije)

Junta de Extremadura (Regionalni zakonodajni svet Extremadure)

Junta de Castilla-La Mancha (Regionalni zakonodajni svet Kastilje-La Manche)

Junta de Castilla-León (Regionalni zakonodajni svet Kastilje-León)

Gobierno Foral de Navarra (Regionalna vlada Navarre)

Govern de les Illes Balears (Vlada Balearskih otokov)

Generalitat de Catalunya (Avtonomna vlada Katalonije)

Generalitat de Valencia (Avtonomna vlada Valencije)

Diputación General de Aragón (Regionalni svet Aragona)

Govern de les Illes Balears (Vlada Kanarskih otokov)

Gobierno de Murcia (Vlada Murcie)

Gobierno de Madrid (Vlada Madrida)

Gobierno de la Comunidad Autónoma del País Vasco/Euzkadi (Vlada avtonomne skupnosti Baskije)

Diputación Foral de Guipúzcoa (Regionalni svet Guipúzcoe)

Diputación Foral de Vizcaya/Bizkaia (Regionalni svet Biskaje)

Diputación Foral de Alava (Regionalni svet Alave)

Ayuntamiento de Madrid (Svet mesta Madrid)

Ayuntamiento de Barcelona (Svet mesta Barcelona)

Cabildo Insular de Gran Canaria (Otoški svet Gran Canarie)

Cabildo Insular de Tenerife (Otoški svet Tenerifeja)

Instituto de Crédito Oficial (Javna kreditna institucija)

Instituto Catalán de Finanzas (Finančna institucija Katalonije)

Instituto Catalán de Finanzas (Finančna institucija Valencije)

Grčija

Оργανισμός Тηλεπικοινωνιών Ελλάδος (Državna telekomunikacijska organizacija)

Оργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος (Državne železnice)

Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού (Javno elektrogospodarstvo)

Francija

La Caisse d'amortissement de la dette sociale (CADES) (Sklad za odkup socialnega dolga)

L'Agence française de développement (AFD) (Francoska razvojna agencija)

Réseau Ferré de France (RFF) (Francoske železnice)

Caisse Nationale des Autoroutes (CNA) (Državni sklad za avtoceste)

Assistance publique Hôpitaux de Paris (APHP) (Državna pomoč pariškim bolnišnicam)

Charbonnages de France (CDF) (Francoska uprava za premog)

Entreprise minière et chimique (EMC) (Podjetje za rudarstvo in kemikalije)

Italija

Regije

Province

Občine

Cassa Depositi e Prestiti (Sklad za depozite in posojila)

Latvija

Pašvaldības (lokalne vlade)

Poljska

gminy (občine)

powiaty (okraji)

województwa (vojvodstva)

związki gmin (skupnosti občin)

powiatów (skupnosti okrajev)

województw (skupnosti vojvodstev)

miasto stołeczne Warszawa (glavno mesto Varšava)

Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa (Agencija za prestrukturiranje in modernizacijo kmetijstva)

Agencja Nieruchomości Rolnych (Agencija za kmetijsko premoženje)

Portugalska

Região Autónoma da Madeira (Avtonomna regija Madeire)

Região Autónoma dos Açores (Avtonomna regija Azorskih otokov)

Občine

Slovaška

mestá a obce (občine)

Železnice Slovenskej republiky (Slovaške železnice)

Štátny fond cestného hospodárstva (Državni sklad cestnega gospodarstva)

Slovenské elektrárne (Slovaške elektrarne)

Vodohospodárska výstavba (Družba za vodnogospodarske gradnje)

MEDNARODNI SUBJEKTI:

Evropska banka za obnovo in razvoj

Evropska investicijska banka

Azijska razvojna banka

Afriška razvojna banka

Svetovna banka/Mednarodna banka za obnovo in razvoj/Mednarodni denarni sklad

Mednarodna finančna korporacija

Medameriška razvojna banka

Sklad Sveta Evrope za socialni razvoj

EURATOM

Evropska skupnost

Corporación Andina de Fomento (CAF) (Andska razvojna korporacija)

Eurofima

Evropska skupnost za premog in jeklo

Nordijska investicijska banka

Karibska razvojna banka

Določbe člena 16 ne vplivajo na morebitne mednarodne obveznosti, ki jih imajo pogodbenice do zgoraj navedenih mednarodnih subjektov.

SUBJEKTI V TRETJIH DRŽAVAH:

Subjekti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.	Subjekt se po nacionalnih merilih jasno šteje za osebo javnega prava.

2.	Takšna oseba javnega prava je netržni proizvajalec, ki upravlja in financira skupino dejavnosti, predvsem dobavo netržnega blaga in storitev, ki so namenjene v korist skupnosti in ki jih dejansko nadzira država.

3.	Takšna oseba javnega prava se v velikem obsegu in redno zadolžuje.

4.	Zadevna država lahko jamči, da takšna oseba javnega prava v primeru klavzul o obrutenju ne bo izvedla predčasnega odkupa.

MEMORANDUM O SOGLASJU

med

Evropsko skupnostjo, Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko litvo, Velikim vojvodstvom Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko, Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska in Švicarsko konfederacijo

EVROPSKA SKUPNOST,

KRALJEVINA BELGIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu „Švica“,

SO SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

1. UVOD

Švica in Skupnost skleneta Sporazum o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (v nadaljevanju „Direktiva“). Ta memorandum o soglasju dopolnjuje ta sporazum.

2. UPRAVNA POMOČ V PRIMERIH DAVČNE UTAJE ALI PODOBNEM

Takoj po podpisu Sporazuma bo Švica z vsako državo članico Evropske unije začela dvostranska pogajanja, da bi:

—

v svoje konvencije o dvojnem obdavčevanju dohodka in premoženja vključile določbe o upravni pomoči v obliki izmenjave podatkov na zaprosilo za vse upravne, civilne ali kazenske primere davčne goljufije po zakonodaji zaprošene države ali podobnem, ob upoštevanju delov dohodkov, za katere Sporazum ne velja, vendar so zajeti v njihovih konvencijah,

—	opredelile posamezne kategorije primerov, ki so v skladu s postopki obdavčevanja v teh državah zajete pod „podobno“.

3. POGAJANJA ZA ZAGOTOVITEV ENAKOVREDNIH UKREPOV S TRETJIMI DRŽAVAMI

V prehodnem obdobju, predvidenem v Direktivi, bo Skupnost začela pogovore z drugimi pomembnimi finančnimi centri, da bi spodbudila sprejetje ukrepov, enakovrednih tistim, ki jih uporablja Skupnost.

4. IZJAVA O NAMERI

Podpisnice tega memoranduma o soglasju izjavljajo, da Sporazum iz točke 1 in ta memorandum zagotavljata sprejemljiv in uravnotežen dogovor, ki varuje interese pogodbenic. Zato bodo izvajale dogovorjene ukrepe v dobri veri in ne bodo delovale enostransko, da ne bi brez upravičenega razloga ogrozile tega sporazuma.

Če bi bila odkrita bistvena razlika med področjem uporabe Direktive, kot je bila sprejeta 3. junija 2003, in področjem uporabe Sporazuma, predvsem glede člena 1(2) in člena 6 Sporazuma, bosta pogodbenici takoj začeli posvetovanja v skladu s členom 13(1) Sporazuma, da bi zagotovili ohranitev enakovredne narave ukrepov iz Sporazuma.

Podpisano v Luxembourgu, 26. oktobra 2004 dne v dveh izvodih v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsaka od teh jezikovnih različic enako verodostojna.

Različico tega sporazuma v malteškem jeziku bodo podpisnice overile na podlagi izmenjave pisem. Ta različica bo enako verodostojna kot različice v jezikih iz prejšnjega odstavka.

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Za Českou republiku

På Kongeriget Danmarks vegne

Für die Bundesrepublik Deutschland

Eesti Vabariigi nimel

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Por el Reino de España

Pour la République française

Thar cheann Na hÉireann

For Ireland

Per la Repubblica italiana

Για την Κυπριακή Δημοκρατία

Latvijas Republikas vārdā

Lietuvos Respublikos vardu

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

A Magyar Köztársaság részéről

Għar-Republikka ta' Malta

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Für die Republik Österreich

W imieniu Rzeczypospolitej Polskiej

Pela República Portuguesa

Za Republiko Slovenijo

Za Slovenskú republiku

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

För Konungariket Sverige

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

29.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 385/50

SKLEP SVETA

z dne 25. oktobra 2004

o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o datumu začetka uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

(2004/912/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 94 v povezavi s členom 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Člen 17(2) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o datumu začetka uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, določa, da Švica in, kjer je to ustrezno, Skupnost učinkovito izvajata in uporabljata ta sporazum od 1. januarja 2005.

(2)

V skladu s členom 18(1) je uporaba Sporazuma pogojena s tem, da nekatera odvisna ali pridružena ozemlja držav članic ter Združene države Amerike, Andora, Lihtenštajn, Monako in San Marino sprejmejo in izvajajo ukrepe, ki so v skladu ali so enakovredni tistim iz Direktive ali Sporazuma. Če se pogodbenici vsaj šest mesecev pred datumom iz člena 17(2) (1. januar 2005) ne odločita, da bo pogoj izpolnjen, v skladu s členom 18(2) soglasno sprejmeta nov datum za namene člena 17(2). Nobena izmed teh odločitev ni bila sprejeta.

(3)

Vse zadevne tretje države do 1. januarja 2005 ne bodo mogle izvajati ukrepov iz člena 18(1). Poleg tega bo Švica lahko izvajala in uporabljala ta sporazum od 1. julija 2005 le pod pogojem, da bodo do navedenega datuma izpolnjene švicarske ustavne zahteve. Kaže, da bodo vse tretje države in vsa odvisna ali pridružena ozemlja iz odstavka 1 člena 18 Sporazuma lahko izpolnila pogoje, določene v navedenem odstavku, do 1. julija 2005.

(4)	V skladu s členom 18(2) Sporazuma je treba zato 1. julij 2005 sprejeti kot novi datum za namene člena 17(2) Sporazuma.

(5)	Sporazum v obliki izmenjave pisem, ki določa nov datum začetka uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, je treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o datumu začetka uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES z dne 3. junija 2003 o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti, se odobri v imenu Evropske skupnosti.

Besedilo Sporazuma v obliki izmenjave pisem je priloženo k temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen za imenovanje oseb(-e), pooblaščene(-ih) za podpis sporazuma, ki zavezuje Skupnost.

V Luxembourgu, 25. oktobra 2004

Za Svet

Predsednik

R. VERDONK

SPORAZUM

v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o datumu začetka uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti

Spoštovani,

v čast mi je sklicevati se na Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti. Sporazum, ki ga bosta pogodbenici ratificirali ali odobrili v skladu z lastnimi postopki, se bo uporabljal od datuma, določenega v skladu s postopkom iz člena 18(2) Sporazuma.

Člen 18(2) določa, da se pogodbenici v medsebojnem soglasju najmanj šest mesecev pred datumom iz člena 17(2) Sporazuma (1. januar 2005) odločita, ali bodo pogoji, določeni v členu 18(1) Sporazuma, izpolnjeni, in če se ne odločita, da bodo pogoji izpolnjeni, soglasno sprejmeta nov datum začetka uporabe Sporazuma.

Člen 18(1) določa, da se Sporazum uporablja pod pogojem, da odvisna ali pridružena ozemlja držav članic iz poročila Ekonomsko-finančnega Sveta Evropskemu svetu v Santa Marii da Feira dne 19. in 20. junija 2000, kot tudi Združene države Amerike, Andora, Lihtenštajn, Monako in San Marino sprejmejo in izvajajo ukrepe, ki so v skladu ali so enakovredni tistim iz Direktive ali Sporazuma, z izjemo člena 15 Sporazuma, in predvidijo iste datume začetka izvajanja.

Iz pogajanj, ki so potekala med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, je bilo razumeti, da bo v skladu s členom 17(2) Sporazuma Švicarska konfederacija Sporazum lahko začela uporabljati šele s 1. julijem 2005, in sicer pod pogojem, da bodo do tega datuma izpolnjene švicarske ustavne zahteve.

Prosim vas za potrditev, da je 1. julij 2005 za vas sprejemljiv kot novi datum začetka uporabe Sporazuma v skladu s členom 18(2) Sporazuma in da bo švicarska vlada storila vse, kar je v njenih močeh, za zagotovitev upoštevanja tega datuma. Prosim vas tudi za potrditev, da Švicarska konfederacija soglaša, da so na podlagi informacij, danih med pogajanji, ki so potekala 21. junija 2004, in brez poseganja v naslednji odstavek, pogoji iz člena 18(1) izpolnjeni.

Sprejemam, da je Švica obvezana od 1. julija 2005 uporabljati določbe Sporazuma samo v primeru, da vse države članice EU in vse države in ozemlja iz člena 18(1) Sporazuma uporabljajo tam omenjene ukrepe za obdavčevanje prihrankov od istega datuma. Isti pogoj se uporablja tudi za vsako od držav članic EU.

Sprejmite izraze našega globokega spoštovanja,

Hecho en Luxemburgo, el

V Lucemburku dne

Udfærdiget i Luxembourg, den

Geschehen zu Luxemburg am

Luxembourg,

Έγινε στις Λουξεμβούργο, στις

Done at Luxembourg,

Fait à Luxembourg, le

Fatto a Lussembourgo, addì

Luksemburgā,

Priimta Liuksemburge,

Kelt Luxembourgban,

Magħmul fil-Lussemburgu,

Gedaan te Luxemburg,

Sporzÿdzono w Luksemburgu, dnia

Feito em Luxemburgo,

V Luxemburgu

V Luxembourgu,

Tehty Luxemburgissa

Utfärdat i Luxemburg den

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Za Európske spoločenstvo

za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Spoštovani,

v čast mi je potrditi prejem vašega pisma z današnjim datumom, v katerem je zapisano:

„Spoštovani,

Sprejmite izraze našega globokega spoštovanja,“.

Na podlagi pogajanj, ki so potekala med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo, lahko potrdim, da Švicarska konfederacija soglaša s 1. julijem 2005 kot novim datumom uporabe prej omenjenega sporazuma, pod pogojem, da bodo do tega datuma izpolnjene švicarske ustavne zahteve. Potrjujem, da bo švicarska vlada storila vse, kar je v njenih močeh, za zagotovitev upoštevanja tega datuma.

S pridržkom tehničnega preverjanja informacij, danih med pogajanji, ki so potekala 21. junija 2004, s strani mojih služb, kar bom na podlagi končnih različic ustreznih sporazumov potrdil pred podpisom Sporazuma, potrjujem, da Švicarska konfederacija soglaša s tem, da bodo, brez poseganja v naslednji odstavek, izpolnjeni pogoji iz člena 18(1).

Soglašam s tem, da je Švica obvezana od 1. julija 2005 uporabljati določbe Sporazuma samo v primeru, da vse države članice EU in vse države in ozemlja iz člena 18(1) Sporazuma uporabljajo tam omenjene ukrepe za obdavčevanje prihrankov od istega datuma. Sprejemam, da se isti pogoj uporablja tudi za vsako od držav članic EU.

Sprejmite izraze našega globokega spoštovanja,

Geschehen zu Luxemburg am

Fait à Luxembourg, le

Fatto a Lussembourgo, addì

Hecho en Luxemburgo, el

V Lucemburku dne

Udfærdiget i Luxembourg, den

Luxembourg,

Έγινε στις Λουξεμβούργο, στις

Done at Luxembourg,

Luksemburgā,

Priimta Liuksemburge,

Kelt Luxembourgban,

Magħmul fil-Lussemburgu,

Gedaan te Luxemburg,

Sporzÿdzono w Luksemburgu, dnia

Feito em Luxemburgo,

V Luxemburgu

V Luxembourgu,

Tehty Luxemburgissa

Utfärdat i Luxemburg den

Für die Schweizerische Eidgenossenschaft

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

29.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 385/55

PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 14. decembra 2004

o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb

(Besedilo velja za EGP)

(2004/913/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti druge alinee člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Maja 2003 je Komisija sprejela sporočilo „Posodabljanje prava družb in izboljšanje upravljanja družb v Evropski uniji – načrt za napredek“ (1). Poleg več predlogov za okrepitev pravic delničarjev in posodobitev upravnega odbora oz. uprave sporočilo predvideva pobudo za spodbujanje ustreznega regulativnega sistema za prejemke direktorjev v državah članicah.

(2)

Oblika, struktura in raven prejemkov direktorjev so vprašanja, ki sodijo v pristojnost družb in njihovih delničarjev. To bi moralo olajšati zaposlovanje in zadržanje direktorjev, ki imajo kvalitete, potrebne za vodenje družbe. Vendar pa so prejemki eno od ključnih področij, kjer imajo izvršni direktorji lahko navzkrižje interesov in na katerem je treba ustrezno upoštevati interese delničarjev. Sistemi prejemkov bi zato morali biti podvrženi primernemu nadzoru upravljanja družb, ki bi moral temeljiti na ustreznih pravicah do obveščanja. Pri tem je pomembno, da se v celoti upošteva raznolikost sistemov upravljanja družb v Skupnosti, ki odražajo različne poglede, ki jih imajo države članice na vloge družb in organov, odgovornih za določanje politike prejemkov direktorjev in prejemkov posameznih direktorjev.

(3)

Razkritje natančnih in pravočasnih informacij s strani izdajateljev vrednostnih papirjev zagotavlja trajno zaupanje vlagateljev in je pomembno sredstvo za spodbujanje dobrega upravljanja družb v celotni Skupnosti. Zato je pomembno, da javne družbe prikažejo ustrezno transparentnost v poslih z vlagatelji, tako da jim omogočijo, da izrazijo svoje mnenje.

(4)

Pri izvajanju tega priporočila bi morale države članice upoštevati posebnosti kolektivnih naložbenih podjemov v obliki družbe in bi morale preprečiti, da bi bili različni tipi kolektivnih naložbenih podjemov po nepotrebnem različno obravnavani. Glede kolektivnih naložbenih podjemov, kakor so opredeljeni v Direktivi Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (2), ta direktiva že določa vrsto specifičnih mehanizmov upravljanja. Da pa bi se izognili nepotrebnemu različnemu obravnavanju kolektivnih naložbenih podjemov v obliki družbe, ki niso usklajeni na ravni Skupnosti, bi morale države članice upoštevati, ali in v kakšnem obsegu za te neusklajene kolektivne naložbene podjeme veljajo enakovredni mehanizmi upravljanja.

(5)

Delničarjem bi bilo treba zagotoviti jasen in celovit pregled politike prejemkov družbe. Takšno razkritje bi omogočilo delničarjem oceno pristopa družbe k prejemkom in okrepilo odgovornost družbe do delničarjev. Vključevati bi moralo elemente v zvezi z nadomestili. Vendar pa družba zato ne bi smela biti zavezana razkriti kakršne koli poslovno občutljive informacije, ki bi lahko škodile strateškemu položaju družbe.

(6)	Ustrezno transparentnost bi bilo treba zagotoviti tudi pri politiki v zvezi z oblikovanjem direktorskih pogodb. To bi moralo zajemati razkritje informacij o vprašanjih, kot so odpovedni roki in odpravnine v primeru odpovedi pogodb, ki so neposredno povezani s prejemki direktorjev.

(7)

Da bi delničarji lahko učinkovito izrazili svoje mnenje in imeli možnost za razpravljanje o politiki prejemkov na podlagi izčrpnega razkritja, ne da bi jim zato bilo treba sprožiti postopek predložitve sklepa delničarjev, bi morala biti politika prejemkov jasno uvrščena na dnevni red letne skupščine delničarjev.

(8)

Da bi povečali odgovornost, bi morala biti politika prejemkov na letni skupščini delničarjev predložena v glasovanje. Glasovanje na skupščini bi lahko imelo posvetovalno vlogo, da se pravice pristojnih organov, odgovornih za prejemke direktorjev, ne bi spremenile. Posvetovalno glasovanje ne bi vsebovalo nobene obveznosti niti glede spremembe pogodbenih upravičenosti direktorjev do prejemkov niti glede spremembe politike prejemkov.

(9)

Poleg tega bi delničarji morali razpolagati z informacijami, na podlagi katerih bi lahko sprožili odgovornost posameznih direktorjev za prejemke, ki jih zaslužijo ali so jih zaslužili. Razkritje prejemkov posameznih direktorjev družbe, izvršnih kot neizvršnih ter članov uprave ali nadzornega sveta, v predhodnem poslovnem letu, je zato pomembno za oceno prejemkov glede na celotno poslovanje družbe.

(10)

Sheme gibljivih prejemkov, v skladu s katerimi direktorji prejmejo plačilo v obliki delnic, delniških opcij ali v obliki katere druge pravice do pridobitve delnic, oziroma na podlagi katerih se prejemki preračunajo glede na gibanje cen delnic, kot vse znatne spremembe teh shem, bi bilo treba predložiti v predhodno odobritev na letni skupščini delničarjev. Odobritev bi morala biti omejena na shemo prejemkov in na pravila, ki se uporabljajo za določitev posameznih prejemkov v okviru sheme, in ne na posamezne prejemke direktorjev, ki izhajajo iz uporabe te sheme.

(11)	Zaradi pomembnosti vprašanja prejemkov direktorjev je primerno spremljati izvajanje tega priporočila ter, v primeru nezadostnega izvajanja, preučiti nadaljnje ukrepe –

PRIPOROČA:

Oddelek I

Področje uporabe in opredelitve pojmov

1. Področje uporabe

1.1

Države članice bi morale sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da javne družbe, ki imajo statutarni sedež na njihovem ozemlju, upoštevajo to priporočilo. Vendar pa bi morale ustrezno upoštevati tudi specifične lastnosti kolektivnih naložbenih podjemov v obliki družbe, ki jih ureja Direktiva 85/611/EGS. Države članice bi morale prav tako presoditi specifične lastnosti kolektivnih naložbenih podjemov v obliki družbe, za katere ta direktiva ne velja in katerih edini namen je naložba denarja investitorjev v različne nabore sredstev ter ne poskušajo pridobiti pravnega ali upravljalskega nadzora nad katerim koli izdajateljem osnovnih naložb.

1.2

Poleg tega bi morale države članice sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da javne družbe, ki niso registrirane v eni od držav članic, vendar pa so njihove delnice primarno uvrščene na organizirani trg vrednostnih papirjev na njihovem ozemlju, upoštevajo določbe tega priporočila.

1.3

Države članice bi morale zagotoviti, da se to priporočilo uporablja za prejemke generalnih direktorjev, v okoliščinah, ko slednji niso člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa javne družbe.

2. Opredelitve pojmov za namene tega priporočila

2.1

„Direktor“ pomeni katerega koli člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa javne družbe.

2.2

„Javna družba“ pomeni družbo, katere delnice so uvrščene na organiziran trg v smislu Direktive 2004/39/ES v eni ali več državah članicah.

Oddelek II

Politika prejemkov

3. Razkritje politike prejemkov direktorjev

3.1

Vsaka javna družba bi morala razkriti obračun v zvezi s politiko prejemkov družbe („poročilo o prejemkih“). Poročilo bi moralo biti del neodvisnega poročila o prejemkih in/ali vključeno v letnem računovodskem izkazu in letnem poslovnem poročilu ali v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom družbe. Poročilo o prejemkih bi moralo biti objavljeno tudi na spletišču javne družbe.

3.2

Obračun prejemkov bi moral obravnavati predvsem politiko družbe o prejemkih direktorjev za naslednje poslovno leto in, če je to primerno, za naslednja leta. Vsebovati bi moral tudi pregled o tem, kako se je izvajala politika prejemkov v prejšnjem poslovnem letu. Posebna pozornost bi morala biti posvečena morebitnim znatnim spremembam politike prejemkov javne družbe v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom.

3.3

Obračun prejemkov bi moral navajati vsaj naslednje informacije:

(a)	razlago relativne pomembnosti variabilnega in fiksnega dela prejemkov direktorjev;

(b)	zadostne informacije o merilih za uspešnost, ki so podlaga za določanje morebitne upravičenosti do delniških opcij, delnic ali variabilnega dela prejemkov;

(c)	zadostne informacije o povezavi med prejemki in uspešnostjo;

(d)	glavne parametre in utemeljitve za morebitno letno shemo bonusov in druge nedenarne ugodnosti;

(e)	opis glavnih značilnosti pokojninskega načrta dodatnega pokojninskega zavarovanja ali ukrepov zgodnjega upokojevanja direktorjev.

Vendar pa razkritje teh podatkov v obračunu prejemkov v nobenem primeru ne bi smelo povzročiti razkritja poslovno občutljivih podatkov.

3.4

Obračun prejemkov bi moral tudi povzeti in razložiti politiko javne družbe v zvezi s pogoji pogodb izvršnih direktorjev. Med drugim bi moral vključevati informacije o trajanju pogodb, sklenjenih z izvršnimi direktorji, o odpovednih rokih, ki se uporabljajo, in podrobnosti o določbah v zvezi z odpravninami v primeru odpovedi in drugimi plačili, povezanimi s predčasno prekinitvijo pogodbe za izvršne direktorje.

3.5

Razkriti bi bilo treba tudi informacije o pripravljalnem postopku in postopku odločanja, ki se uporabljata pri določanju politike prejemkov direktorjev za javno družbo. Če je primerno, bi morale biti vključene tudi informacije o nalogah in pooblastilih ter sestavi komisije za prejemke, imena zunanjih svetovalcev, ki so sodelovali pri določanju politike prejemkov, in vloga letne skupščine delničarjev.

4. Glasovanje delničarjev

4.1

Brez poseganja v vlogo ali organizacijo pristojnih organov, odgovornih za določanje prejemkov direktorjev, bi morala biti politika prejemkov ali kakršna koli znatna sprememba politike prejemkov izrecno uvrščena na dnevni red letne skupščine delničarjev.

4.2

Brez poseganja v vlogo in organizacijo zadevnih organov, pristojnih za določanje prejemkov direktorjev, bi moral biti obračun prejemkov dan na glasovanje na letni skupščini delničarjev. Glasovanje je lahko posvetovalno.

Države članice pa lahko določijo, da se takšno glasovanje izvede samo, če ga zahtevajo delničarji, ki jim pripada najmanj 25 % skupnega števila glasov prisotnih ali zastopanih delničarjev na letni skupščini. To ne bi smelo posegati v pravico delničarjev, da predložijo sklep v skladu z nacionalnimi določbami.

4.3

Javna družba bi morala obvestiti delničarje, ki so upravičeni do prejema obvestila o skupščini, o nameri, da se predloži sklep o odobritvi obračuna prejemkov na letni skupščini delničarjev.

Oddelek III

Prejemki posameznih direktorjev

5. Razkritje prejemkov posameznih direktorjev

5.1

Skupne prejemke in druge ugodnosti, dodeljene posameznim direktorjem v zadevnem poslovnem letu, bi bilo treba podrobno razkriti v letnih računovodskih izkazih ali v pojasnilih k letnim računovodskim izkazom ali pa v, če je primerno, v poročilu o prejemkih.

5.2

Letni računovodski izkazi ali pojasnila k letnim računovodskim izkazom ali pa, če je primerno, poročilo o prejemkih bi moralo vsebovati vsaj informacije iz točk 5.3 do 5.6 za vsakega posameznika, ki je delal kot direktor javne družbe kadar koli v določenem poslovnem letu.

5.3

Glede prejemkov in/ali ugodnosti bi bilo treba prikazati naslednje informacije:

(a)	skupni znesek plače direktorja, ki je že izplačan ali je dolgovan, za storitve v zadevnem poslovnem letu, in kjer je primerno, sejnine, ki jih določi letna skupščina delničarjev;

(b)	prejemke in ugodnosti, ki jih je prejel od katere koli družbe, ki je del iste skupine;

(c)	prejemke, izplačane v obliki udeležbe na dobičku in/ali bonusa, in razloge za dodelitev teh bonusov in/ali udeležbe pri dobičku;

(d)	kjer so takšni prejemki zakonsko dovoljeni, kakršne koli znatne dodatne prejemke, izplačane direktorjem za posebne storitve zunaj obsega običajnih funkcij direktorja;

(e)	nadomestilo, izplačano ali izplačljivo vsakemu nekdanjemu izvršnemu direktorju v zvezi s prekinitvijo njegovih dejavnosti v zadevnem poslovnem letu;

(f)	skupno ocenjeno vrednost nedenarnih ugodnosti, ki se štejejo za prejemke, ki niso zajeti v točkah (a) do (e).

5.4

Glede delnic in/ali pravic do pridobitve delniških opcij in/ali vseh drugih spodbujevalnih delniških shem bi bilo treba prikazati naslednje informacije:

(a)	število s strani družbe ponujenih delniških opcij ali dodeljenih delnic v določenem poslovnem letu in njihove pogoje uporabe;

(b)	število izvršenih delniških opcij v zadevnem poslovnem letu ter za vsako od njih število zadevnih delnic in izvršilno ceno ali vrednost udeležbe v spodbujevalni delniški shemi ob koncu poslovnega leta;

(c)	število neizvršenih delniških opcij ob koncu poslovnega leta, njihovo izvršilno ceno, datum izvršitve in glavne pogoje za izvršitev teh pravic;

(d)	kakršne koli spremembe določb in pogojev obstoječih delniških opcij, do katerih pride v poslovnem letu.

5.5

V zvezi s pokojninskim načrtom dodatnega pokojninskega zavarovanja bi bilo treba prikazati naslednje informacije:

(a)	če gre za pokojninski načrt z vnaprej opredeljenimi koristmi, v zadevnem poslovnem letu na novo pridobljene pravice direktorja do pokojnine iz pokojninskega načrta;

(b)	če gre za pokojninski načrt z vnaprej opredeljenimi premijami, podrobnosti o v zadevnem poslovnem letu plačanih prispevkih ali prispevkih, ki jih mora plačati javna družba za omenjenega direktorja.

5.6

Če te dovoljuje nacionalna zakonodaja ali statut javne družbe, bi bilo treba prikazati zneske, ki jih je družba ali katera koli hčerinska družba ali družba, vključena v konsolidirane letne računovodske izkaze družbe, plačala v obliki posojil, predplačil in poroštev za vsako posamezno osebo, ki je opravljala funkcije direktorja kadar koli v zadevnem poslovnem letu, vključno z dolgovanimi zneski in obrestno mero.

Oddelek IV

Prejemki v obliki delnic

6. Odobritev delničarjev

6.1

Sheme, v skladu s katerimi direktorji prejmejo prejemke v obliki delnic, delniških opcij ali v obliki katere druge pravice za pridobitev delnic ali se v skladu z njimi predvideva prejemke na podlagi gibanja cen delnic, bi morali pred njihovim sprejemom s sklepom odobriti delničarji na letni skupščini delničarjev. Odobritev bi se morala nanašati na shemo samo in ne na dodelitev takšnih prejemkov v obliki delnic v skladu z omenjeno shemo posameznim direktorjem.

6.2

Odobritev na letni skupščini delničarjev bi bilo treba pridobiti za naslednje:

(a)	dodelitev prejemkov v obliki delnic direktorjem, vključno z delniškimi opcijami;

(b)	določitev njihovega največjega števila in glavnih pogojev za postopek dodelitve;

(c)	obdobje, v katerem je mogoče izvršiti opcije;

(d)	pogoje za kakršno koli naknadno spremembo izvršilne cene opcij, če je to primerno in zakonsko dovoljeno;

(e)	kakršne koli druge dolgoročne spodbujevalne sheme, do katerih so direktorji upravičeni in ki niso ponujene drugim zaposlenim pod podobnimi pogoji.

6.3

Na letni skupščini delničarjev bi bilo treba določiti skrajni rok, v katerem lahko organ, ki je odgovoren za prejemke direktorjev, dodeli te vrste nadomestil posameznim direktorjem.

6.4

Vse znatne spremembe določb in pogojev shem bi morali, preden so te sheme sprejete, odobriti tudi delničarji s sklepom na letni skupščini delničarjev. V teh primerih bi bilo treba delničarje obvestiti o celoti pogojev predlaganih sprememb in bi jim bilo treba razložiti učinke predlaganih sprememb.

6.5

Če takšne načrte dovoljuje nacionalna zakonodaja ali statut javne družbe, bi morali delničarji odobriti tudi kakršen koli načrt znižanja cen opcij, v skladu s katerim se dodeli pravice do vpisa delnic po ceni, ki je nižja od tržne vrednosti delnice na dan, ko je določena cena delnic, ali po povprečju tržnih vrednosti za določeno število dni pred datumom, ko je določena izvršilna cena.

6.6

Točke 6.1 do 6.4 ne bi smele veljati za sheme, v okviru katerih je udeležba pod podobnimi pogoji ponujena zaposlenim v javni družbi ali kateri koli hčerinski družbi, v kateri so zaposleni upravičeni do udeležbe pri shemi, in ki so bile potrjene na letni skupščini delničarjev.

Oddelek V

Informiranje in končne določbe

7. Informiranje

7.1

Pred letno skupščino delničarjev, na kateri se predloži osnutek sklepa v skladu s točko 6.1 in v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali statutom javne družbe, bi bilo treba delničarjem dati na voljo informativno obvestilo v zvezi s sklepom.

Obvestilo bi moralo vsebovati celotno besedilo shem prejemkov v obliki delnic ali opis njihovih poglavitnih pogojev ter imena udeležencev shem. V obvestilu bi moral biti določen tudi odnos med temi shemami in skupno politiko prejemkov direktorjev.

Osnutek sklepa bi se moral jasno sklicevati na samo shemo ali povzetek njenih poglavitnih pogojev.

7.2

Delničarjem bi morali biti na voljo tudi podatki o tem, kako namerava družba zagotoviti delnice, ki so potrebne za izpolnitev njenih obveznosti iz spodbujevalnih shem. Predvsem bi moralo biti jasno navedeno, ali družba načrtuje nakup potrebnih delnic na trgu, ali so to njene lastne delnice, ali pa bo izdala nove delnice.

7.3

Na voljo bi moral biti tudi pregled stroškov sheme za družbo glede na načrtovano uporabo.

7.4

Te informacije bi morale biti objavljene na spletišču javne družbe.

8. Končne določbe

8.1

Države članice so pozvane, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za spodbujanje uporabe tega priporočila do 30. junija 2006 ter da uradno obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu s tem priporočilom, da bi Komisiji omogočile natančno spremljanje stanja in na podlagi tega ocenitev potrebe za sprejem dodatnih ukrepov.

8.2

To priporočilo je naslovljeno na države članice.

V Bruslju, 14. decembra 2004

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije

(1) COM(2003) 284 konč.

(2) UL L 375, 31.12.1985, str. 3. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/39/ES (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

29.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 385/60

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 16. decembra 2004

o spremembi Odločbe 2003/858/ES glede uvoza živih rib in proizvodov iz ribogojstva za nadaljnjo predelavo ali neposredno prehrano ljudi

(notificirano pod dokumentarno številko K(2004) 4560)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/914/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/67/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih v zvezi z zdravjem živali, ki urejajo dajanje živali in proizvodov iz ribogojstva na trg (1), in zlasti členov 20(1) in 21(2) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba 2003/858/ES z dne 21. novembra 2003 o pogojih zdravstvenega varstva živali in zahtevah za spričevala za uvoz živih rib, njihovih iker in zaroda, namenjenih za gojenje, ter živih rib in proizvodov iz ribogojstva, namenjenih za prehrano ljudi (2), določa posebne pogoje za zdravstveno varstvo živali pri uvozu živih rib in določenih proizvodov iz ribogojstva v Skupnost iz tretjih držav.

(2)	Opredelitev „gojenja“ v Odločbi 2003/858/ES je privedla do različnih razlag o področju uporabe te odločbe. Zaradi jasnosti je treba to opredelitev natančneje določiti.

(3)	Zahteve, določene z Direktivo Sveta 91/493/EGS z dne 22. julija 1991 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov (3), se uporabljajo tudi za žive ribe, uvožene za prehrano ljudi. Člen 4 Odločbe 2003/858/ES je treba zaradi jasnosti ustrezno spremeniti.

(4)

Uvozne zahteve za ribje proizvode za nadaljnjo predelavo, določene v Odločbi 2003/858/ES, je treba uporabljati samo za vrste, dovzetne za bolezni iz seznama II Priloge A k Direktivi 91/67/EGS ali bolezni, ki se štejejo za eksotične v Skupnosti. Izkušnje so pokazale, da te zahteve z besedilom člena 5.2 niso jasno opisane, zato je treba člen zaradi razjasnitve dopolniti.

(5)

Uredba Komisije (ES) št. 282/2004 z dne 18. februarja 2004, ki uvaja dokument za izjavo o živalih, ki vstopajo v Skupnost (4) iz tretjih držav, in ki uvaja dokument za veterinarske preglede teh živali, je nadomestila Odločbo 92/527/ES (5). Če so žive ribe namenjene gojenju ali obnovi zaroda, je treba uporabiti nadzorni postopek iz člena 8 Direktive Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS in 90/675/EGS (6) ter uradni veterinar mora ustrezno izpolniti enotni veterinarski vstopni dokument iz Uredbe Komisije (ES) št. 282/2004.

(6)

Uredba Komisije (ES) št. 136/2004 z dne 22. januarja 2004 o postopkih za veterinarske preglede proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti (7) je nadomestila Odločbo 93/13/ES (8). Kadar so določeni proizvodi iz ribogojstva namenjeni za nadaljnjo predelavo v Skupnosti, je treba izvesti nadzorni postopek iz člena 8 Direktive 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (9), in uporabiti skupni veterinarski vstopni dokument iz Uredbe Komisije (ES) št. 136/2004, ki ga ustrezno izpolni uradni veterinar.

(7)	Postopke izdaje spričeval, določene v členu 7 Odločbe 2003/858/ES, je treba ustrezno spremeniti, Prilogo VI pa črtati.

(8)	Zaradi poenostavitve in razjasnitve je treba uskladiti navedbe o vzorcih spričeval, določenih v Prilogah k Odločbi 2003/858/EC, z navedbami o vzorcih spričeval, določenih v skladu z Direktivo Sveta 91/493/EGS. Priloge II, III, IV in V k Odločbi 2003/858/ES je treba ustrezno spremeniti.

(9)	Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2003/858/ES se spremeni:

Besedilo iz člena 2(2)(g) se nadomesti z:

„(g)	‚gojenje‘ je reja vodnih živali v ribogojnici.“

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Pogoji, povezani z uvozom živih rib iz ribogojstva za prehrano ljudi

Države članice dovolijo uvoz živih rib iz ribogojstva, namenjenih za neposredno prehrano ljudi ali nadaljnjo predelavo pred porabo, na svoje ozemlje, samo če:

(a)	riba izvira iz tretjih držav, ki so odobrene v členu 11 Direktive 91/493/EGS, in izpolnjuje zahteve javnega zdravja, ki so določene v tej direktivi; in

(b)	pošiljka ustreza pogojem, določenim v členu 3(1); ali

(c)	se ribe pošljejo neposredno v odobreno uvozno središče za zakol in evisceracijo.“

Besedilo iz člena 5(2) se nadomesti z:

„2. Države članice zagotovijo, da predelava ribjih proizvodov iz ribogojstva iz ribjih vrst, dovzetnih za EHN, ISA, VHS in IHN, poteka v odobrenem uvoznem središču, razen če:

(a)	je riba eviscerirana pred odpremo v Evropsko skupnost; ali

(b)	ima kraj porekla v tretji državi zdravstveni status, kar zadeva EHN, ISA, VHS in IHN, ki je enakovreden statusu kraja, kjer bodo ribji proizvodi predelani.“

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Pogoji, povezani z uvozom ribjih proizvodov iz ribogojstva za neposredno prehrano ljudi

Države članice dovolijo uvoz ribjih proizvodov iz ribogojstva, namenjenih za neposredno prehrano ljudi, na svoje ozemlje, samo če:

(a)	riba izvira iz tretjih držav in obratov, odobrenih po členu 11 Direktive 91/493/EGS, in izpolnjuje zahteve javnega zdravja, določene v navedeni direktivi; in

(b)	pošiljka sestoji iz ribjih proizvodov, primernih za prodajo na drobno restavracijam ali neposredno potrošnikom brez nadaljnje predelave; in je označena v skladu z določbami Direktive Sveta 91/493/ES; in

(c)	pošiljka ustreza jamstvom, kot so določena v veterinarskem spričevalu, ki je sestavljeno v skladu z vzorcem v Prilogi V, ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb v Prilogi III.“

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Nadzorni postopki

1. Žive ribe, njihove ikre in zarod, uvoženi za gojenje, in žive ribe iz ribogojstva, uvožene za obnavljanje ribje populacije v gojitvenih loviščih, so veterinarsko pregledane na mejnih kontrolnih točkah v državi članici prihoda v skladu s členom 8 Direktive 91/496/EEC, enotni veterinarski vstopni dokument iz Uredbe Komisije (ES) št. 282/2004 pa se ustrezno izpolni.

2. Žive ribe in proizvodi iz ribogojstva, uvoženi za neposredno prehrano ljudi ali za nadaljnjo predelavo pred porabo, so veterinarsko pregledani na mejni kontrolni točki v državi članici prihoda v skladu s členom 8 Direktive 97/78/ES, skupni veterinarski vstopni dokument iz Uredbe (ES) št. 136/2004 pa se ustrezno izpolni.“

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Preprečevanje kontaminacije naravnih voda

1. Države članice zagotovijo, da uvožene žive ribe iz ribogojstva, namenjene za prehrano ljudi, niso izpuščene v naravne vode na njihovem ozemlju.

2. Države članice zagotovijo, da uvoženi proizvodi iz ribogojstva, namenjeni za prehrano ljudi, ne kontaminirajo naravnih voda na njihovem ozemlju.

3. Države članice zagotovijo, da transportna voda iz uvoženih pošiljk ne kontaminira naravnih voda na njihovem ozemlju.“

7.	Priloga II se nadomesti z besedilom v Prilogi I k tej odločbi.

8.	Priloga III se nadomesti z besedilom v Prilogi II k tej odločbi.

9.	Priloga IV se nadomesti z besedilom v Prilogi III k tej odločbi.

10.	Priloga V se nadomesti z besedilom v Prilogi IV k tej odločbi.

11.	Priloga VI se črta.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 2004

Za Komisijo

Markos KYPRIANOU

Član Komisije

(1) UL L 46, 19.2.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(2) UL L 324, 11.12.2003, str. 37. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2004/454/ES (UL L 156, 30.4.2004, str. 29).

(3) UL L 268, 24.9.1991, str. 15. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003.

(4) UL L 49, 19.2.2004, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 585/2004 (UL L 91, 30.3.2004, str. 17).

(5) UL L 332, 18.11.1992, str. 22.

(6) UL L 268, 24.9.1991, str. 56. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pogojih pristopa (UL L 236, 23.9.2003, str. 346).

(7) UL L 21, 28.1.2004, str. 11.

(8) UL L 9, 15.1.1993, str. 33.

(9) UL L 24, 30.1.1998, str. 9. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 882/2004 (UL L 165, 30.4.2004, str. 1).

PRILOGA I

„PRILOGA II

“

PRILOGA II

„PRILOGA III

POJASNJEVALNE OPOMBE

(a)	Spričevala izdelajo pristojni organi v državi izvoznici, temeljijo pa na ustreznem vzorcu iz prilog II, IV ali V k tej odločbi, ob upoštevanju namembnega kraja in porabe rib ali proizvodov po vnosu v ES.

(b)

Ob upoštevanju statusa namembnega kraja v zvezi z virusno hemoragično septikemijo (VHS), infekciozno hematopoetsko nekrozo (IHN), spomladansko viremijo krapov (SVC), bakterijskim nefritisom (BKD), kužno nekrozo trebušne slinavke (IPN) in zajedavcem Gyrodactylus salaris (G. salaris) v državi članici ES je treba v spričevalo vključiti ustrezne posebne dodatne zahteve.

(c)

Izvirnik vsakega spričevala je sestavljen iz ene strani, natisnjene dvostransko, ali, če se zahteva več strani, je sestavljen tako, da vse strani tvorijo nedeljivo celoto.

Na desni na vrhu vsake strani je oznaka ‚izvirnik‘ in posebna kodna številka, ki jo dodeli pristojni organ. Vse strani spričevala so oštevilčene – (številka strani) od (skupnega števila strani).

(d)

Izvirnik spričevala in oznake, omenjene v vzorcu, so sestavljeni v vsaj enem od uradnih jezikov države članice ES, v kateri bo opravljena inšpekcija na mejni točki, ter v jeziku namembne države članice ES. Vendar lahko te države članice dopustijo uporabo drugih jezikov, ki jih spremlja uradni prevod.

(e)

Spričevalo, izdano za žive ribe, njihove ikre in zarod mora biti izpolnjeno na dan nakladanja pošiljke za izvoz v ES. Izvirnik spričevala mora biti ožigosan z uradnim žigom in podpisan s strani uradnega inšpektorja, ki ga določi pristojni organ. Pristojni organ države izvoznice mora pri tem zagotoviti, da se spoštujejo načela certificiranja, ki so usklajena z načeli, določenimi v Direktivi Sveta 96/93/ES.

Žig, razen reliefni žig, in podpis morata biti v barvi, ki se razlikuje od barve tiskanja.

(f)	Zaradi identifikacije vsebine pošiljke se lahko spričevalu dodajo dodatne strani; te strani se obravnavajo kot sestavni del izvirnika in so na vsaki strani ožigosane in podpisane s strani uradnega inšpektorja, ki dokument potrjuje.

(g)	Izvirnik spričevala mora spremljati pošiljko, dokler ta ne prispe na mejno kontrolno točko ES.

(h)	Spričevalo, izdano za žive ribe, njihove ikre in zarod, velja 10 dni od datuma izdaje. V primeru prevoza z ladjo se čas veljavnosti podaljša za čas potovanja po morju.

(i)	Žive ribe, njihove ikre in zarod se ne prevažajo skupaj z drugimi ribami, ikrami ali zarodom, ki niso namenjene v ES ali ki imajo nižji zdravstveni status. Poleg tega se ne smejo prevažati pod drugimi pogoji, ki bi utegnili spremeniti njihov zdravstveni status.

(j)

Morebitna prisotnost patogenov v vodi je bistvenega pomena za ugotavljanje zdravstvenega statusa živih rib, iker in zaroda. Uradnik, pristojen za izdajanje spričeval, bi moral zato upoštevati naslednje:

‚Kraj porekla‘ mora navajati kraj ribogojnice, na kateri so bile vzgojene ribe, ikre ali zarod, preden so dosegle komercialno velikost, ustrezno za pošiljko iz tega spričevala.“

PRILOGA III

„PRILOGA IV

“

PRILOGA IV

„PRILOGA V

“

29.12.2004

Uradni list Evropske unije

L 385/74

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 27. decembra 2004

o spremembi Odločbe 2001/497/ES glede uvedbe alternativnega sklopa standardnih pogodbenih klavzul za prenos osebnih podatkov v tretje države

(notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5271)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/915/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (1) ter zlasti člena 26(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Da bi pospešili prenos podatkov iz Skupnosti je zaželeno, da upravljavci zagotovijo globalen prenos podatkov po enotnem sklopu pravil o varstvu podatkov. Če ni globalnih standardov za varstvo podatkov, zagotovijo standardne pogodbene klavzule pomembno orodje, ki omogoča prenos osebnih podatkov iz vseh držav članic po skupnem sklopu pravil. Odločba Komisije 2001/497/ES z dne 15. junija 2001 o standardnih pogodbenih klavzulah za prenos osebnih podatkov v tretje države v skladu z Direktivo 95/46/ES (2) zato določa vzorec sklopa standardnih pogodbenih klavzul, ki zagotavlja ustrezno zaščito prenosa podatkov v tretje države.

(2)

Po sprejetju te odločbe je bilo pridobljenih veliko izkušenj. Poleg tega je koalicija poslovnih združenj (3) predložila sklop alternativnih standardnih pogodbenih klavzul, ki so oblikovane tako, da lahko zagotavljajo enakovredno raven varstva podatkov kot jo določajo standardne pogodbene klavzule iz Odločbe 2001/497/ES, čeprav uporabljajo različne mehanizme.

(3)

Ker je uporaba standardnih pogodbenih klavzul za mednarodne prenose podatkov prostovoljna, saj so standardne pogodbene klavzule le ena od več možnosti, ki jih predvideva Direktiva 95/46/ES, je treba, da lahko za zakonito prenašanje osebnih podatkov v tretjo državo izvozniki podatkov v Skupnosti in uvozniki podatkov v tretjih državah svobodno izbirajo med sklopi standardnih pogodbenih klavzul ali kako drugo pravno podlago za prenos podatkov. Vendar, ker je vzorec vsak sklop kot celota, izvoznikom podatkov ni dovoljeno spreminjati teh sklopov ali jih popolnoma ali delno združevati na kakršen koli način.

(4)	Standardne pogodbene klavzule, ki so jih predložila poslovna združenja, si prizadevajo povečati uporabo pogodbenih klavzul med izvajalci z mehanizmi, kot so bolj prilagodljive zahteve pri pregledih, natančnejša pravila v zvezi s pravico do dostopa.

(5)

Sedaj predloženi sklep vsebuje poleg tega, kot alternativo k sistemu solidarne odgovornosti, določene v Odločbi 2001/497/ES, režim odgovornosti, ki temelji na obveznostih primerne skrbnosti, pri čemer sta izvoznik podatkov in uvoznik podatkov odgovorna za svoje kršitve pogodbenih obveznosti v razmerju do posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Izvoznik podatkov je odgovoren tudi za neprizadevnost pri ugotavljanju, ali je uvoznik podatkov zmožen izpolniti svoje pravne obveznosti po klavzulah (odgovornost za skrbnost pri izbiri, culpa in eligendo), in s tem v zvezi lahko oseba, na katero se nanašajo osebni podatki, ukrepa proti izvozniku podatkov. Izvajanje točke (b) klavzule I novega sklopa standardnih pogodbenih klavzul je s tega vidika posebej pomembna, še zlasti v zvezi z možnostjo izvoznika podatkov, da pregleda prostore uvoznika podatkov ali da zahteva dokaze o zadostnih finančnih sredstvih za izpolnjevanje njegovih obveznosti.

(6)

Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, imajo pri uveljavljanju pravice v korist tretjega zagotovljeno večjo udeležbo izvoznika podatkov pri razreševanju pritožb posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pri čemer je izvoznik podatkov dolžan stopiti v stik z uvoznikom podatkov in uresničiti pogodbo v razumnem roku enega meseca, če je to potrebno. Če izvoznik podatkov zavrne izvajanje pogodbe in če uvoznik podatkov še naprej nadaljuje s kršitvijo lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uveljavlja klavzule proti uvozniku podatkov in ga nazadnje toži v državi članici. To sprejetje pristojnosti in soglasje v zvezi z izpolnjevanjem odločbe pristojnega sodišča ali organa za varstvo podatkov ne posega v postopkovne pravice uvoznikov podatkov, uveljavljene v tretjih državah, kot je pravica do pritožbe.

(7)

Vendar pa je zaradi preprečevanja zlorabljanja te dodatne prilagodljivosti organom za varovanje podatkov primerno zagotoviti lažjo prepoved ali zaustavitev prenosa podatkov na podlagi novega sklopa standardnih pogodbenih klavzul v tistih primerih, ko izvoznik podatkov zavrne sprejetje vseh primernih ukrepov za izvajanje obveznosti pogodbenih klavzul do uvoznika podatkov ali ko slednji v dobri veri noče sodelovati s pristojnimi nadzornimi organi za varovanje podatkov.

(8)

Uporaba standardnih pogodbenih klavzul ne posega v uveljavljanje nacionalnih predpisov, sprejetih v skladu z Direktivo 95/46/ES ali Direktivo 2002//58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 (4), o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), še zlasti v zvezi s posredovanjem poslovnih komunikacij za namene neposrednega trženja.

(9)	Na podlagi omenjenega se lahko varnostni ukrepi, navedeni v predloženih standardnih pogodbenih klavzulah, štejejo kot primerni v smislu člena 26(2) Direktive 95/46/ES.

(10)	Delovna skupina za varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ustanovljena v skladu s členom 29 Direktive 95/46/ES, je posredovala mnenje (5) o ravni varstva, zagotovljeni s standardnimi pogodbenimi klavzulami, priloženimi k tej odločbi, ki je bilo upoštevano pri pripravi te odločbe.

(11)	Da bi se vrednotilo izvajanje sprememb Odločbe 2001/497/ES, je primerno, da jih Komisija oceni tri leta po tem, ko so bile države članice o njih obveščene.

(12)	Odločbo 2001/497/ES je treba ustrezno spremeniti.

(13)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega v skladu s členom 31 Direktive 95/46/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba 2001/497/ES se spremeni:

1.	V členu 1 se doda naslednji odstavek: „Upravljavci podatkov lahko izberejo katerega koli od sklopov I ali II v Prilogi. Vendar pa ne smejo niti spreminjati klavzul niti kombinirati posameznih klavzul ali sklopov.“

V členu 4 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim besedilom:

„2. Za namene odstavka 1, ko upravljavec podatkov navaja primerne varnostne ukrepe na podlagi standardnih pogodbenih klavzul iz sklopa II v Prilogi, imajo pristojni organi za varstvo podatkov pravico do izvajanja svojih obstoječih pooblastil, da prepovejo ali začasno ustavijo prenos podatkov v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	zavrnitev uvoznika podatkov, da v dobri veri sodeluje z organi za varstvo podatkov ali izpolnjuje čiste obveznosti po pogodbi;

(b)	zavrnitev izvoznika podatkov, da sprejme vse primerne ukrepe za izvajanje pogodbe proti uvozniku podatkov v razumnem roku enega meseca od trenutka, ko pristojni organ za varstvo podatkov obvesti izvoznika podatkov.

Za namene prvega pododstavka, zlonamerna zavrnitev ali zavrnitev izvajanja pogodbe s strani uvoznika podatkov ne vključuje primerov, v katerih je sodelovanje ali izvajanje v nasprotju z obveznimi zahtevami nacionalne zakonodaje, veljavne za uvoznika podatkov, ki ne presegajo tega, kar je potrebno v demokratični družbi na podlagi enega od interesov iz člena 13(1) Direktive 95/46/ES, še zlasti sankcije iz mednarodnih in/ali nacionalnih instrumentov, zahteve za prijavo davka ali zahteve za poročanje o boju proti pranju denarja.

Za namene točke (a) prvega pododstavka lahko sodelovanje zajema zlasti predložitev opreme za obdelavo podatkov uvoznika podatkov v pregled ali obveznost upoštevanja nasvetov nadzornega organa za varstvo podatkov v Skupnosti.

3. Prepoved ali začasna ustavitev v skladu z odstavkoma 1 in 2 preneha veljati takoj, ko so odstranjeni razlogi za prepoved ali začasno ustavitev.

4. Potem ko države članice sprejmejo ukrepe v skladu z odstavki 1, 2 in 3, nemudoma obvestijo Komisijo, ta pa bo posredovala informacije drugim državam članicam.“

3.	V členu 5 se prvi stavek nadomesti z naslednjim: „Komisija oceni izvajanje te odločbe na podlagi razpoložljivih informacij tri leta po njeni notifikaciji in po notifikaciji katere koli njene spremembe državam članicam.“.

V Prilogi se spremeni naslednje:

1.	Za naslovom se vstavi izraz „SKLOP I“.

2.	K tej odločbi se doda besedilo iz Priloge.

Člen 2

Ta odločba se uporablja od 1. aprila 2005.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 27. decembra 2004

Za Komisijo

Charlie McCREEVY

Član Komisije

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1883/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(2) UL L 181, 4.7.2001, str. 19.

(3) Mednarodna trgovinska zbornica (ICC), Poslovni svet Japonske v Evropi (JBCE), Evropsko združenje industrije informacijske in komunikacijske tehnike in tehnologije (EICTA), Odbor za EU Ameriške gospodarske zbornice v Belgiji (Amcham), Združenje britanske industrije (CBI), Okrogla miza za mednarodno komunikacijo (ICRT) in Evropska federacija združenj za direktni marketing (FEDMA).

(4) UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

(5) Mnenje št. 8/2003, dostopno na spletni strani: http://europa.eu.int/comm/privacy

PRILOGA

„

SKLOP II

Standardne pogodbene klavzule za prenos osebnih podatkov iz Skupnosti v tretje države (prenosi od upravljavca k upravljavcu)

Dogovor o prenosu podatkov

med

_ (ime)

_ (naslov in država sedeža)

v nadaljnjem besedilu ‚izvoznik podatkov‘

_ (ime)

_ (naslov in država sedeža)

(v nadaljnjem besedilu ‚uvoznik podatkov‘),

posamezno je vsaka stranka ‚pogodbenica‘; skupaj ‚pogodbenici‘.

Opredelitev pojmov

V teh klavzulah:

(a)

imajo izrazi ‚osebni podatki‘, ‚posebne vrste podatkov/občutljivi podatki‘, ‚obdelovati/obdelava‘, ‚pravljavec‘, ‚obdelovalec‘, ‚posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki‘ in ‚nadzorni organ/organ‘ enak pomen kot v Direktivi 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 (pri čemer pomeni ‚organ‘ pristojni organ za varstvo podatkov na ozemlju, kjer je sedež izvoznika podatkov);

(b)	‚izvoznik podatkov‘ pomeni upravljavca, ki prenese osebne podatke;

(c)	‚uvoznik podatkov‘ pomeni upravljavca, ki soglaša s tem, da prejme od izvoznika podatkov osebne podatke za nadaljnjo obdelavo v skladu s pogoji teh klavzul, in ki ni podvržen sistemu tretje države za zagotovitev ustreznega varstva;

(d)	‚klavzule‘ pomenijo pogodbene klavzule, ki so samostojen dokument in ne vsebujejo trgovinskih in poslovnih pogojev, določenih s strani pogodbenic v posebnih trgovinskih dogovorih.

Podrobnosti prenosa (kot tudi zajeti osebni podatki) so navedene v Prilogi B, ki je sestavni del klavzul.

I. Obveznosti izvoznika podatkov

Izvoznik podatkov jamči in se zavezuje, da:

(a)	so bili osebni podatki zbrani, obdelani in preneseni v skladu z zakoni, ki veljajo za izvoznika podatkov;

(b)	je sprejel vse primerne ukrepe, s katerimi je ugotovil, da je uvoznik podatkov zmožen izpolniti svoje pravne obveznosti iz teh klavzul;

(c)	uvozniku podatkov zagotovi kopije ustreznih zakonov o varstvu podatkov ali kopije sklicev nanje (kadar so ti ustrezni in ne vključujejo pravnih nasvetov) v državi, v kateri ima izvoznik podatkov sedež, če je to potrebno;

(d)

se odzove na poizvedbe posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in organa v zvezi z osebnimi podatki, ki jih obdela uvoznik podatkov, razen če pogodbenici soglašata, da to stori uvoznik podatkov, v tem primeru pa se izvoznik podatkov še vedno odzove v razumni meri in z dosegljivimi podatki, če se uvoznik podatkov noče ali ne more odzvati. Na poizvedbe se odzove v razumnem času;

(e)

posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki in ki imajo po klavzuli III korist tretjega, na njihovo zahtevo da na voljo kopijo klavzul, razen če klavzule vsebujejo zaupne podatke; v tem primeru ima pravico, da jih odstrani. Če so bili podatki odstranjeni, mora izvoznik podatkov pisno obvestiti posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, o razlogu odstranitve in o njihovi pravici, da na odstranitev opozorijo. Vendar pa izvoznik podatkov spoštuje odločbo organa v zvezi z dostopom posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do celotnega besedila klavzul, dokler se posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, strinjajo, da bodo spoštovali tajnost odstranjenih zaupnih podatkov. Izvoznik podatkov zagotovi tudi organu kopijo klavzul, če je to potrebno.

II. Obveznosti uvoznika podatkov

Uvoznik podatkov jamči in se zavezuje, da:

(a)

bo poskrbel za ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe in z njimi zaščitil osebne podatke pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom in zagotovil varnostno raven, ustrezno tveganju, ki ga predstavljata obdelava in narava podatkov, ki jih je treba zaščititi;

(b)

bo poskrbel za postopke, ki spoštujejo in ohranjajo zaupnost osebnih podatkov, tako da bo vsaka tretja oseba, pooblaščena za dostop do osebnih podatkov, vključno z obdelovalci, spoštoval in ohranjal zaupnost in varnost osebnih podatkov. Vsaka oseba, ki je pod nadzorom uvoznika podatkov, vključno z obdelovalcem podatkov, mora obdelovati podatke samo v skladu z navodili uvoznika podatkov. Ta določba ne velja za osebe, ki jih zakon ali drugi predpisi pooblaščajo ali od njih zahtevajo, da imajo dostop do osebnih podatkov;

(c)

nima nobenega razloga za domnevo, da v času sprejetja teh klavzul obstajajo kakršni koli lokalni zakoni s precejšnjimi škodljivimi posledicami za jamstva, določena s temi klavzulami, in obvesti izvoznika podatkov (ki prenese to obvestilo organu, če je to potrebno), če ugotovi, da takšni zakoni obstajajo;

(d)	obdeluje osebne podatke v namene, opisane v Prilogi B, in ima pravno pooblastilo, da daje jamstva in izpolnjuje obveznosti, določene v teh klavzulah;

(e)

izvozniku podatkov določi kontaktno točko znotraj organizacije, ki je pooblaščena, da odgovarja na poizvedbe v zvezi z obdelovanjem osebnih podatkov, in v dobri veri ter razumnem roku sodeluje z izvoznikom podatkov, s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in organom pri vseh takih poizvedbah. Če izvoznik podatkov preneha delovati ali če sta se tako zmenili pogodbenici, prevzame uvoznik podatkov odgovornost za ravnanje po določbah klavzule I(e);

(f)	na njegovo zahtevo izvozniku podatkov priskrbi dokaze o zadostnih finančnih sredstvih za izpolnitev svojih obveznosti iz klavzule III (ki lahko vključujejo zavarovanje);

(g)

na razumno zahtevo izvoznika podatkov predloži izvozniku podatkov (ali katerim koli neodvisnim ali nepristranskim inšpekcijskim uslužbencem ali revizorjem, ki jih izbere izvoznik podatkov, uvoznik podatkov pa temu izboru ne nasprotuje na podlagi utemeljenega razloga) v presojo, pregled in/ali certificiranje svojo opremo za obdelovanje podatkov, datoteke in dokumentacijo, potrebno za obdelavo, zaradi preverjanja skladnosti z jamstvi in obveznostmi v teh klavzulah, ob primernem predhodnem obvestilu in v času uradnih ur. Pri zahtevi se upoštevajo vse potrebne odobritve ali privoljenja regulativnega ali nadzornega organa države, v kateri ima uvoznik podatkov sedež, s tem da bo skušal uvoznik podatkov te odobritve ali privoljenja dobiti pravočasno;

(h)

obdeluje osebne podatke po svoji izbiri v skladu:

(i)	z zakoni o varstvu podatkov v državi, v kateri ima izvoznik podatkov sedež;

(ii)

z ustreznimi določbami (1) katere koli odločbe Komisije iz člena 25(6) Direktive 95/46/ES, pri čemer uvoznik podatkov upošteva ustrezne določbe takega pooblastila ali odločbe in ima sam sedež v državi, na katero se tako pooblastilo ali taka odločba nanaša, vendar pa ni zajet v takem pooblastilu ali taki odločbi za namene prenosa(-ov) osebnih podatkov (2), ali

(iii)

z načeli obdelave podatkov, določenimi v Prilogi A.

Uvoznik podatkov označi izbrano možnost: _

Začetnici uvoznika podatkov: _;

(i)

ne razkriva ali prenaša osebnih podatkov upravljavcu podatkov, ki je tretja oseba in je zunaj Evropskega gospodarskega prostora (EGP), razen če o prenosu obvesti izvoznika podatkov in če

(i)	obdeluje upravljavec podatkov, ki je tretja oseba, osebne podatke v skladu z odločbo Komisije, ki ugotavlja, da tretja država zagotavlja ustrezno zaščito; ali

(ii)	postane upravljavec podatkov, ki je tretja oseba, podpisnik teh klavzul ali drugega dogovora o prenosu podatkov, odobrenega s strani pristojnega organa v Evropski uniji; ali

(iii)

so posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, dobili priložnost ugovora, potem ko so bili obveščeni o namenu prenosa, kategorijah prejemnikov in dejstvu, da lahko imajo države, v katere se izvažajo podatki, drugačne standarde varovanja podatkov; ali

(iv)	dajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, v zvezi z nadaljnjim prenosom občutljivih podatkov izrecno soglasje za nadaljnji prenos.

III. Odgovornost in pravice tretjih oseb

(a)

Vsaka pogodbenica odgovarja drugi pogodbenici za škodo, ki jo povzroči s kakršno koli kršitvijo teh klavzul. Odgovornost med pogodbenicama je omejena na dejansko povzročeno škodo. Dodatne odškodnine (tj. odškodnine, s katerimi se pogodbenica kaznuje zaradi neprimernega ravnanja) so izrecno izvzete. Vsaka pogodbenica odgovarja drugi pogodbenici za škodo, ki jo povzroči s kakršno koli kršitvijo teh klavzul. To ne vpliva na odgovornost izvoznika podatkov po pravu o varstvu podatkov.

(b)

Pogodbenici soglašata, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico, da kot tretja oseba uveljavi to klavzulo in klavzule I(b), I(d), I(e), II(a), II(c), II(d), II(e), II(h), II(i), III(a), V, VI(d) in VII zoper uvoznika podatkov ali izvoznika podatkov za njune kršitve obligacijskih razmerij v zvezi z osebnimi podatki in da v ta namen prizna pristojnost države, v kateri ima izvoznik podatkov sedež. Če obstajajo domneve o kršitvi s strani uvoznika podatkov, mora posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, najprej zahtevati od izvoznika podatkov, naj primerno ukrepa in uveljavi svoje pravice nasproti uvozniku podatkov; če izvoznik podatkov ne ravna tako v razumnem roku (v normalnih okoliščinah je to en mesec), lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, uveljavlja svoje pravice neposredno nasproti uvozniku podatkov. Posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je upravičen do neposrednega ukrepanja zoper izvoznika podatkov, ki ni sprejel vseh primernih ukrepov, s katerimi bi ugotovil, ali je uvoznik podatkov zmožen izpolniti svoje pravne obveznosti iz teh klavzul (dokazno breme, da si je za to razumno prizadeval, nosi izvoznik podatkov).

IV. Zakonodaja, ki se uporablja za klavzule

Te klavzule ureja zakonodaja države, v kateri ima izvoznik podatkov sedež, z izjemo zakonov in predpisov, povezanih z obdelavo osebnih podatkov s strani uvoznika podatkov v klavzuli II(h), ki veljajo samo v primeru, da se uvoznik podatkov tako odloči v tej klavzuli.

V. Reševanje sporov s posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, ali z organom

(a)

Pogodbenici se pri sporu ali zahtevku, ki ga vloži posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali organ, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, povezanih s katero koli pogodbenico ali z obema pogodbenicama, pogodbenici medsebojno obvestita o vsakem takem sporu ali zahtevku in sodelujeta zato, da ga poravnata po mirni poti in pravočasno.

(b)

Pogodbenici soglašata, da se odzoveta na kateri koli splošno dosegljiv nezavezujoč postopek mediacije, sprožen s strani posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali organa. Če pogodbenici sodelujeta v postopkih, se lahko odločita za sodelovanje na daljavo (po telefonu ali elektronski poti). Pogodbenici tudi soglašata, da bosta premislili o sodelovanju v kateri koli drugi arbitraži, mediaciji ali drugih postopkih za reševanje sporov, ki se uporabljajo za spore v zvezi z varstvom podatkov.

(c)

Vsaka pogodbenica spoštuje odločbo pristojnega sodišča iz države, v kateri ima izvoznik podatkov sedež, ali organa; ta je dokončna in zoper njo se ni več mogoče pritožiti.

VI. Prenehanje

(a)

Če uvoznik podatkov krši svoje obveznosti po teh klavzulah, lahko izvoznik podatkov začasno ustavi prenos osebnih podatkov k uvozniku podatkov, dokler se kršitev ne odpravi ali dokler pogodba ne preneha veljati.

(b)

V primeru:

(i)	začasne zaustavitve prenosa osebnih podatkov k uvozniku podatkov s strani izvoznika podatkov za več kot en mesec v skladu z odstavkom (a);

(ii)	kršitve zakonskih ali uradnih obveznosti v državi uvoza s strani uvoznika podatkov zaradi upoštevanja teh klavzul;

(iii)

resnega in vztrajnega kršenja jamstev ali obveznosti po teh klavzulah s strani uvoznika podatkov;

(iv)	končne odločitve pristojnega sodišča v državi, v kateri ima izvoznik podatkov sedež, ali predpisov organa iz te države, zoper katero se ni mogoče več pritožiti, da je prišlo do kršitve klavzul s strani uvoznika podatkov ali izvoznika podatkov; ali

(v)

se predloži peticija za uresničevanje ali prenehanje delovanja uvoznika podatkov, osebnega ali poslovnega, vendar se ta peticija ne zavrne v primernem roku za tako zavrnitev v okviru veljavnega zakona; se izda nalog za likvidacijo; je imenovan prejemnik katerih koli njegovih sredstev; se v primeru bankrota imenuje skrbnik, če je uvoznik podatkov posameznik; se začne s strani družbe predlagana sporazumna poravnava; ali se zgodi enako v kateri koli pristojnosti

potem ima izvoznik podatkov pravico, brez poseganja v katere koli druge pravice, ki jih lahko ima nasproti uvozniku podatkov, do odpovedi teh klavzul; v tem primeru se po potrebi obvesti organ. V primerih, zajetih v (i), (ii), ali (iv), je tudi uvoznik podatkov upravičen do odpovedi teh klavzul.

(c)

Vsaka pogodbenica lahko odpove te klavzule, če (i) se izda kakršna koli ustrezna odločba Komisije v skladu s členom 25(6) Direktive 95/46/ES (ali kakšno nadomestno besedilo) v zvezi z državo (ali sektorjem le-te), v katero uvoznik podatkov prenaša podatke in jih obdeluje, ali (ii) se Direktiva 95/46/ES (ali kakšno nadomestno besedilo) začne neposredno uporabljati v taki državi.

(d)

Pogodbenici soglašata, da ju prenehanje veljavnosti klavzul kadar koli in v kakršnih koli okoliščinah ter iz katerega koli vzroka (razen prenehanja v klavzuli VI(c)) ne odvezuje od obveznosti in/ali pogojev iz klavzul, ki zadevajo obdelavo prenesenih osebnih podatkov.

VII. Spreminjanje teh klavzul

Pogodbenice ne smejo spreminjati teh klavzul, razen v primeru posodobitve kakršnih koli informacij v Prilogi B, pri čemer obvestijo organ, če je to potrebno. To pogodbenicam ne preprečuje, da dodajo še kakšne trgovinske klavzule, če je to potrebno.

VIII. Opis prenosa

Podrobnosti o prenosu in o osebnih podatkih so navedeni v Prilogi B. Pogodbenici soglašata, da lahko Priloga B vsebuje poslovne informacije zaupne narave, ki se ne smejo razkriti tretjim osebam, razen če to zahteva zakon, pristojni nadzorni organ, agencija ali klavzula I(e). Pogodbenici lahko uporabljata dodatne priloge za zajemanje dodatnih prenosov, ki se po potrebi predložijo organu. Druga možnost je, da se Priloga B izpolni tako, da zajema večkratne prenose.

Datum: _

ZA UVOZNIKA PODATKOV

ZA IZVOZNIKA PODATKOV

…

PRILOGA A

NAČELA OBDELAVE PODATKOV

Omejitev namenov: Osebni podatki se lahko obdelujejo in posledično uporabljajo ali posredujejo naprej samo v namene, opisane v Prilogi B, ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pozneje dovoli njihovo uporabo.

Kakovost in sorazmernost podatkov: Osebni podatki morajo biti točni in, kjer je to potrebno, ažurirani. Podatki morajo biti primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, zaradi katerih so preneseni in nadalje obdelani.

Preglednost: Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, morajo razpolagati z informacijami, potrebnimi za pravično obdelavo (kot je informacija o namenih obdelave in o prenosu), razen če so tako informacijo že dobili od izvoznika podatkov.

Varnost in tajnost: Upravljavec podatkov mora pri obdelavi poskrbeti za tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ustrezne za varstvo osebnih podatkov pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim posredovanjem ali dostopom. Podatkov ne sme obdelovati nobena oseba, ki deluje pod vodstvom upravljavca podatkov, vključno z obdelovalcem, razen v skladu z navodili upravljavca.

Pravica do dostopa, rektifikacije, izbrisa in ugovora: Kot določa člen 12 Direktive 95/46/ES, morajo posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, neposredno ali po tretji osebi, priskrbeti osebne informacije, ki jih ima o njih organizacija, razen pri zahtevah, ki so očitno neprimerne, temeljijo na nerazumnih rokih, številu, se ponavljajo, ali do katerih je dostop onemogočen po zakonodaji države izvoznika podatkov. Dostopa ni treba odobriti v primeru predhodne odobritve s strani organa, če obstaja možnost resnega škodovanja interesom uvoznika podatkov ali drugih organizacij, ki zadevajo uvoznika podatkov, in če take interese ne prekrijejo interesi človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Virov osebnih podatkov ni treba identificirati, kadar to po najboljših možnih prizadevanjih ni mogoče ali kadar bi bile kršene zakonite pravice drugih oseb. Posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, morajo popraviti, spremeniti ali zbrisati svoje osebne informacije, če so netočne ali obdelane v nasprotju s temi načeli. Če obstajajo nujni razlogi za dvom v zakonitost odločitev, lahko organizacija zahteva nadaljnje obrazložitve, še preden pride do rektifikacije, spremembe ali izbrisa. Tretjih oseb, ki so jim bili razkriti podatki, ni treba uradno obvestiti o kakršni koli rektifikaciji, spremembi ali izbrisu, če predstavlja to izjemen napor. Posameznikom, na katere se nanašajo osebni podatki, naj bo omogočeno tudi, da na nujni zakonski podlagi v zvezi z njihovim posebnim položajem ugovarjajo obdelavi podatkov, ki se nanašajo nanje. Dokazno breme za vsako zavrnitev nosi uvoznik podatkov, posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pa lahko pred organom vedno spodbija to zavrnitev.

Občutljivi podatki: Uvoznik podatkov sprejme dodatne ukrepe (npr. tiste, povezane z varnostjo), ki so potrebni za varstvo takih občutljivih podatkov, v skladu z obveznostmi v klavzuli II.

Podatki, ki se uporabljajo v namen trženja: Kjer so podatki obdelani v namen neposrednega trženja, naj obstajajo učinkoviti postopki, ki posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, dovoljujejo, da kadar koli izbere možnost, da se njegovi podatki ne uporabljajo v takšne namene.

Avtomatizirane odločitve: V ta namen pomeni ‚avtomatizirana odločitev‘ odločitev izvoznika podatkov ali uvoznika podatkov, ki ima pravne učinke za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali ki nanj v precejšnji meri vpliva, ter temelji zgolj na avtomatizirani obdelavi osebnih podatkov za ocenitev nekaterih osebnih vidikov, ki se nanj nanašajo, kot so na primer njegova delovna uspešnost, kreditna sposobnost, zanesljivost, njegovo vedenje idr. Uvoznik podatkov ne sprejema avtomatiziranih odločitev, povezanih s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, razen ko:

(a)

(i)	take odločitve sprejme uvoznik podatkov pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki; in

(ii)	ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, priložnost, da se posvetuje o ustrezni avtomatizirani odločitvi s predstavnikom pogodbenice, ki je sprejela tako odločitev, ali drugače poda izjavo tej pogodbenici;

ali

b)	kjer zakonodaja, ki velja za izvoznika podatkov, to drugače določa.

PRILOGA B

OPIS PRENOSA

(Izpolnijo pogodbenice)

PONAZORITVENE TRGOVINSKE KLAVZULE (NEOBVEZNO)

Plačilo odškodnine med izvoznikom podatkov in uvoznikom podatkov:

‚Pogodbenici si medsebojno povrneta odškodnino in prevzameta odgovornost za kakršne koli izdatke, plačila, odškodnino ali izgubo, ki jih povzroči ena pogodbenica drugi pogodbenici zaradi kršitve katere koli določbe teh klavzul. Plačilo odškodnine je odvisno od tega, da (a) pogodbenica(-e), ki se ji(m) povrne odškodnina (‚odškodovanka(-ke)‘), pravočasno obvesti(-jo) drugo(-e) pogodbenico(-e) (‚odškodovalka(-ke)‘) o zahtevku, (b) ima(-jo) odškodovalka(-ke) izključen nadzor nad obravnavo in poravnavo vsakega takega zahtevka in da (c) odškodovanka(-ke) zagotovi(-jo) odškodovalki(-kam) primerno sodelovanje pri obrambi takega zahtevka.‘

Reševanje spora med izvoznikom podatkov in uvoznikom podatkov (seveda lahko pogodbenici uporabita kateri koli drug mehanizem drugačnega reševanja sporov ali klavzulo sodne pristojnosti):

‚Če pride do spora med uvoznikom podatkov in izvoznikom podatkov v zvezi s kakršno koli domnevno kršitvijo katere koli določbe v teh klavzulah, ta spor dokončno reši eden ali več imenovanih arbitrov po arbitražnih pravilih Mednarodne trgovinske zbornice. Kraj arbitraže je [ ]. Število arbitrov je [ ].‘

Razdelitev stroškov:

‚Vsaka pogodbenica izpolni svoje obveznosti po teh klavzulah na svoje stroške.‘

Posebna klavzula o prenehanju pogodbe:

‚Uvoznik podatkov mora v primeru prenehanja veljavnosti teh klavzul takoj vrniti vse osebne podatke in vse kopije osebnih podatkov, za katere veljajo te klavzule, izvozniku podatkov ali, po izbiri izvoznika podatkov, uničiti vse kopije omenjenega in izvozniku podatkov potrditi, da je bilo to storjeno, razen če uvozniku podatkov njegova nacionalna zakonodaja ali lokalni zakonodajalec preprečuje, da uniči ali vrne vse ali del takih podatkov, pri čemer ostanejo podatki zaupni in se ne bodo aktivno obdelovali za noben namen. Uvoznik podatkov se strinja, če to zahteva izvoznik podatkov, da dovoli izvozniku podatkov ali inšpekcijskemu uslužbencu, ki ga izbere izvoznik podatkov, uvoznik podatkov pa temu utemeljeno ne nasprotuje, dostop do svojih prostorov, ob predhodnem obvestilu in v času uradnih ur preveriti, ali je bilo to storjeno.‘

“

(1) ‚Ustrezne določbe‘ pomenijo določbe katerega koli pooblastila ali odločbe, razen določb o izvajanju katerega koli pooblastila ali odločbe (ki jih urejajo te klavzule).

(2) Vendar pa ko je izbrana ta možnost, se morajo določbe točke 5 Priloge A v zvezi s pravicami do dostopa, rektifikacije, izbrisa in ugovora upoštevati in imajo prednost pred katero koli primerljivo določbo izbrane odločbe Komisije.

Vsebina		I Akti, katerih objava je obvezna	Stran
	*	Uredba Sveta (ES) št. 2252/2004 z dne 13. decembra 2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih, ki jih izdajo države članice	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2253/2004 z dne 23. decembra 2004 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2237/77 o obliki poročila s kmetijskega gospodarstva, ki se uporablja za določanje dohodkov kmetijskih gospodarstev	7
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2254/2004 z dne 27. decembra 2004 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2092/91 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil	20
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2255/2004 z dne 27. decembra 2004 o dokazilu zaključka carinskih formalnosti za uvoz sladkorja v tretje države, kakor je določeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 800/1999	22
	*	Uredba Komisije (ES) št. 2256/2004 z dne 14. oktobra 2004 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 747/2001 v zvezi s tarifnimi kvotami Skupnosti za nekatere proizvode s poreklom iz Egipta, Malte in Cipra in v zvezi z referenčnimi količinami za nekatere proizvode s poreklom iz Malte in Cipra	24

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 385

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 47 29. december 2004

	II Akti, katerih objava ni obvezna
	Svet
*	2004/911/ES: Sklep Sveta z dne 2. junija 2004 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednim tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti in spremni memorandum o soglasju	28
	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti	30
	Memorandum o soglasju	43
*	2004/912/ES: Sklep Sveta z dne 25. oktobra 2004 o sklenitvi Sporazuma v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o datumu začetka uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti	50
	Sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o datumu začetka uporabe Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive sveta 2003/48/ES o obdavčevanju dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti	51
	Komisija
*	2004/913/ES: Priporočilo Komisije z dne 14. decembra 2004 o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb ( 1 )	55
*	2004/914/ES: Odločba Komisije z dne 16. decembra 2004 o spremembi Odločbe 2003/858/ES glede uvoza živih rib in proizvodov iz ribogojstva za nadaljnjo predelavo ali neposredno prehrano ljudi (notificirano pod dokumentarno številko K(2004) 4560) ( 1 )	60
*	2004/915/ES: Odločba Komisije z dne 27. decembra 2004 o spremembi Odločbe 2001/497/ES glede uvedbe alternativnega sklopa standardnih pogodbenih klavzul za prenos osebnih podatkov v tretje države (notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 5271) ( 1 )	74
	Evropska centralna banka
*	2004/916/ES: Smernica Evropske centralne banke z dne 16. decembra 2004 o spremembah Smernice ECB/2004/13 o opravljanju storitev na področju upravljanja rezerv v eurih preko Eurosistema za centralne banke v državah zunaj Evropske unije, za države zunaj Evropske unije in za mednarodne organizacije (ECB/2004/20)	85

		Popravki
	*	Popravek k Uredbi Komisije (ES) št. 1974/2004 z dne 29. oktobra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 795/2004, ki določa natančne predpise za izvajanje enotne plačilne sheme, ki je predvidena v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ( UL L 345, 20.11.2004 )	87