4.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 104/5

Sporočilo Komisije v zvezi s členom 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako

(2022/C 104/05)

Priloga B k Monetarnemu sporazumu med Evropsko unijo in Kneževino Monako (1) je bila v skladu s členom 11(5) navedenega sporazuma nadomeščena z besedilom, priloženim temu sporočilu.

(1) UL C 23, 28.1.2012.

PRILOGA

„PRILOGA B

	Pravne določbe, ki jih je treba izvesti	Rok za izvedbo
Preprečevanje pranja denarja
1	Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1)	30. junij 2017 (2)
2	Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73)	30. junij 2017 (2)
	spremenjena z:
3	Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43)	31. december 2020 (4)
	dopolnjena in izvedena z:
4	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (UL L 254, 20.9.2016, str. 1)	1. december 2017 (3)
	spremenjena z:
5	Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/105 z dne 27. oktobra 2017 o spremembi Delegirane Uredbe (EU) 2016/1675 kar zadeva dodajanje Etiopije na seznam tretjih držav z visokim tveganjem iz preglednice v točki I Priloge (UL L 19, 24.1.2018, str. 1)	31. marec 2019 (4)
6	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/212 z dne 13. decembra 2017 o spremembi Delegirane Uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva dodajanje Šrilanke, Trinidada in Tobaga ter Tunizije v preglednico v točki I Priloge (UL L 41, 14.2.2018, str. 4)	31. marec 2019 (4)
7	Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1467 z dne 27. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva dodajanje Pakistana v preglednico v točki I Priloge (UL L 246, 2.10.2018, str. 1)	31. december 2019 (5)
8	Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/855 z dne 7. maja 2020 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva dodajanje Bahamov, Barbadosa, Bocvane, Kambodže, Gane, Jamajke, Mavricija, Mongolije, Mjanmara/Burme, Nikaragve, Paname in Zimbabveja v preglednico v točki I Priloge in izbris Bosne in Hercegovine, Etiopije, Gvajane, Laoške ljudske demokratične republike, Šrilanke in Tunizije iz te preglednice (UL L 195, 19.6.2020, str. 1)	31. december 2022 (7)
9	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/37 z dne 7. decembra 2020 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta, kar zadeva črtanje Mongolije iz preglednice v točki I Priloge (UL L 14, 18.1.2021, str. 1)	31. december 2023 (7)
10	Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/758 z dne 31. januarja 2019 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov za minimalne ukrepe ter vrste dodatnih ukrepov, ki jih morajo kreditne in finančne institucije sprejeti za blažitev tveganja pranja denarja in financiranja terorizma v nekaterih tretjih državah (UL L 125, 14.5.2019, str. 4)	31. december 2020 (5)
11	Uredba (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (UL L 284, 12.11.2018, str. 6)	31. december 2021 (5)
12	Direktiva (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22)	31. december 2021 (5)
Preprečevanje goljufij in ponarejanja
13	Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 181, 4.7.2001, str. 6)
	spremenjena z:
14	Uredbo Sveta (ES) št. 44/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1338/2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito eura pred ponarejanjem (UL L 17, 22.1.2009, str. 1)
15	Sklep Sveta 2001/887/PNZ z dne 6. decembra 2001 o zaščiti eura pred ponarejanjem (UL L 329, 14.12.2001, str. 1)
16	Uredba Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 373, 21.12.2004, str. 1)
	spremenjena z:
17	Uredbo Sveta (ES) št. 46/2009 z dne 18. decembra 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L 17, 22.1.2009, str. 5)
18	V zvezi s kaznivimi dejanji iz člena 3(b) do (e): Direktiva 2014/42/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o začasnem zavarovanju in odvzemu predmetov, ki so bili uporabljeni za kazniva dejanja, in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (UL L 127, 29.4.2014, str. 39)	31. december 2022 (6)
19	Direktiva 2014/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (UL L 151, 21.5.2014, str. 1)	30. junij 2016 (1)
20	Direktiva (EU) 2019/713 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/PNZ (UL L 123, 10.5.2019, str. 18)	31. december 2021 (5)
Bančna in finančna zakonodaja
21	Direktiva 97/9/ES evropskega parlamenta In Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22)

“

(1) Skupni odbor je ta rok odobril leta 2014 na podlagi člena 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako.

(2) Skupni odbor je ta rok odobril leta 2015 na podlagi člena 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako.

(3) Skupni odbor je ta rok odobril leta 2017 na podlagi člena 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako.

(4) Skupni odbor je ta rok odobril leta 2018 na podlagi člena 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako.

(5) Skupni odbor je ta rok odobril leta 2019 na podlagi člena 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako.

(6) Skupni odbor je ta rok odobril leta 2020 na podlagi člena 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako.

(7) Skupni odbor je ta rok odobril leta 2021 na podlagi člena 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako.

4.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 104/15

Sporočilo Komisije, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi AT.40511 – Insurance Ireland: podatkovna zbirka zavarovalnih zahtevkov in pogoji za dostop

(2022/C 104/10)

1. Uvod

(1)

Kadar namerava Komisija sprejeti sklep, v katerem zahteva odpravo kršitve, in kadar zadevne stranke predlagajo zaveze, da bodo upoštevale pomisleke, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, lahko ta v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (1) odloči, da postanejo te zaveze za podjetja zavezujoče. Tak sklep se lahko sprejme za omejeno obdobje z ugotovitvijo, da Komisija nima več razlogov za ukrepanje. Komisija v skladu s členom 27(4) navedene uredbe objavi kratek povzetek zadeve in glavno vsebino zavez. Zainteresirane stranke lahko svoje pripombe predložijo v roku, ki ga določi Komisija.

2. Povzetek zadeve

(2)

Komisija je 14. maja 2019 začela formalno preiskavo v zvezi z družbo Insurance Ireland (Member Association) Company Limited by Guarantee (v nadaljnjem besedilu: Insurance Ireland), tj. podjetniško združenje, ki upravlja sistem za izmenjavo informacij Insurance Link. Preiskavo je začela, da bi se ocenilo, ali lahko pogoji za dostop do sistema za izmenjavo informacij Insurance Link omejujejo konkurenco. Komisija je 18. junija 2021 sprejela obvestilo o nasprotovanju glede domnevnih kršitev družbe Insurance Ireland na irskem trgu zavarovanja motornih vozil. Obvestilo o nasprotovanju je predhodna ocena v smislu člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003.

(3)

V predhodni oceni se zastopa stališče, da je družba Insurance Ireland kršila člen 101(1) PDEU in člen 53 Sporazuma EGP s tem, da je omejila dostop do sistema za izmenjavo informacij Insurance Link in s tem omejila konkurenco na irskem trgu zavarovanja motornih vozil. Sistem za izmenjavo informacij Insurance Link zajema nabor podatkov o zavarovalnih zahtevkih iz neživljenjskega zavarovanja in funkcijo, da se zahtevajo dodatne informacije o takih zahtevkih. Sistem za izmenjavo informacij vsebuje informacije, ki so koristne za odkrivanje goljufij v sektorju avtomobilskega zavarovanja in boj proti njim.

(4)

Komisija je predhodno menila, da je družba Insurance Ireland samovoljno zavlačevala ali dejansko zavrnila dostop do sistema za izmenjavo informacij podjetjem, ki so imela pravni interes za pridružitev sistemu, in da še vedno obstajajo ovire, ki bi lahko vplivale na podjetja, ki želijo vstopiti na irski trg zavarovanja motornih vozil. V skladu s predhodno oceno je bilo to doseženo s številnimi medsebojno povezanimi odločitvami, ki so se različno intenzivno uporabljale v različnih časovnih obdobjih. Dostop do sistema Insurance Link je vsaj od leta 2009 povezan s članstvom v družbi Insurance Ireland in/ali je odvisen od njega. Poleg tega je Komisija predhodno menila, da zasnova in uporaba meril za včlanitev v Insurance Ireland nista bili jasni, pregledni, objektivni ali nediskriminatorni niti niso bile informacije o tem zlahka dostopne. V predhodni oceni je izraženo mnenje, da je družba Insurance Ireland postopek včlanitve izvajala samovoljno in diskriminatorno ter ga za več prosilcev zavlačevala za daljša obdobja. Nekatere kategorije udeležencev na trgu (npr. zavarovatelji s sedežem v drugih državah članicah, ki opravljajo storitve na Irskem na podlagi pravil o svobodnem opravljanju storitev med državami članicami (v nadaljnjem besedilu: na podlagi svobode opravljanja storitev), pooblaščeni generalni zastopniki (managing general agents)) so bile za določena obdobja izključene iz članstva. Tudi če je bil nekaterim prosilcem dostop do nabora podatkov odobren, je bil njihov dostop do funkcije v sistemu Insurance Link, prek katere je mogoče zaprositi za dodatne informacije, dejansko zavrnjen in/ali odložen.

(5)

Komisija je predhodno menila, da so bila zaradi pomanjkljivega ali zapoznelega dostopa do sistema Insurance Link podjetja na irskem trgu zavarovanja motornih vozil postavljena v slabši konkurenčni položaj v primerjavi s podjetji, ki so imela dostop do tega sistema za izmenjavo informacij. To je negativno vplivalo na njihove stroške, kakovost storitev in oblikovanje cen. Delovalo je tudi kot ovira za vstop na trg in tako zmanjšalo možnost konkurenčnejših cen in izbire dobaviteljev. Pomanjkanje dostopa do ustreznih podatkov iz sistema Insurance Link je vplivalo tudi na čezmejno trgovino med državami članicami, kar bi lahko povzročilo delitev notranjega trga.

3. Glavna vsebina predlaganih zavez

(6)

Družba Insurance Ireland se ne strinja s predhodno oceno Komisije. Kljub temu je v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 predlagala zaveze, da bi upoštevala pomisleke Komisije glede konkurence (v nadaljnjem besedilu: predlagane zaveze).

(7)

Besedilo predlaganih zavez je na kratko povzeto v nadaljevanju, v celoti pa so v angleškem jeziku objavljene na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu:

https://ec.europa.eu/competition-policy/index_en

A) Zaveze v zvezi z dostopom do sistema Insurance Link

(8)

Družba Insurance Ireland se zaveže, da bo v 20 delovnih dneh od datuma prejetja uradnega obvestila o sklepu Komisije v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003:

(a)	ločila dostop do sistema Insurance Link od članstva v družbi Insurance Ireland, tako da ne bo nobene zahteve, da bi moral uporabnik sistema Insurance Link biti ali postati član družbe Insurance Ireland, da bi lahko dostopal do sistema Insurance Link ali uporabljal katero koli od njegovih funkcij;

(b)

sprejela in javno objavila merila za dostop do sistema Insurance Link, ki bodo poštena, objektivna, pregledna in nediskriminatorna ter se bodo enotno uporabljala za vse prosilce (tudi iz drugih držav članic) (2). Dostop do sistema Insurance Link bo odobren: (i) vsem zavarovateljem, ki opravljajo zavarovalne posle na Irskem ali izkazujejo namero za opravljanje zavarovalnih poslov na Irskem na podlagi svobode opravljanja storitev ali na podlagi pravil o svobodi ustanavljanja; in (ii) vsem subjektom, ki jih zavarovatelj imenuje, da v njegovem imenu na podlagi pooblastila opravljajo funkcije prevzemanja v zavarovanje in/ali upravljanja odškodninskih zahtevkov na Irskem. V primeru subjektov, ki delujejo na podlagi pooblastila, ni nobene zahteve, da mora zavarovatelj, v imenu katerega delujejo, biti ali postati član družbe Insurance Ireland, da bi lahko zadevni subjekt dostopal do sistema Insurance Link. Prosilci bodo morali predložiti obrazec za vlogo, privoliti v vnos zahtevkov za podatke v sistem Insurance Link, skleniti sporazum o dostopu in izpolnjevati njegove pogoje (3) ter spoštovati kodeks ravnanja glede varstva podatkov v zavarovalniškem sektorju iz leta 2013;

(c)

vzpostavila nov postopek obravnavanja vlog za dostop do sistema Insurance Link z jasno določenim časovnim razporedom za odobritev ali zavrnitev dostopa do sistema Insurance Link ter pravico do pritožbe (4). Postopek bi moral trajati 20 delovnih dni od trenutka vložitve vloge do sprejetja odločitve. Predvidenih je dodatnih 10 dni za pregled postopka in njegovega izida, če se na prvi stopnji dostop zavrne ali če se v 20 dneh ne sprejme nobena odločitev.

(9)

Družba Insurance Ireland se zaveže, da bo v 10 delovnih dneh od datuma prejetja uradnega obvestila o sklepu Komisije v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003:

(a)

imenovala uradnika za vloge za dostop do sistema Insurance Link, ki bo odgovoren za neodvisen pregled in odločanje o vlogah za dostop do sistema Insurance Link v skladu s postopkom obravnavanja vlog za dostop do sistema Insurance Link. Uradnik za vloge bo poročal družbi Insurance Ireland o izidu postopka, vendar niti družba Insurance Ireland niti nobena zunanja stranka ne bo smela vplivati na ta postopek. Samo če se uradnik za vloge odloči, da prosilec ne izpolnjuje meril za dostop, bo moral upravni odbor družbe Insurance Ireland potrditi ali razveljaviti odločitev uradnika za vloge in namesto njega odobriti dostop (5);

(b)

uvedla revidirane pristojbine za uporabo sistema Insurance Link, določene v skladu z načeli revidirane strukture pristojbin, ki mora biti poštena, objektivna, pregledna in nediskriminatorna za vse uporabnike sistema Insurance Link (6). Skupne pristojbine, zaračunane uporabnikom sistema Insurance Link, bodo odražale dejanske stroške, nastale pri delovanju tega sistema. Pristojbine, zaračunane posameznim uporabnikom sistema Insurance Link, bodo določene na podlagi uporabnikove dejanske uporabe sistema v danem referenčnem obdobju. Vsem novim uporabnikom sistema Insurance Link se bo zaračunala enkratna vstopna pristojbina, da se pokrijejo stroški vzpostavitve dostopa.

(10)

Družba Insurance Ireland se zaveže, da bo v 30 delovnih dneh od datuma prejetja uradnega obvestila o sklepu Komisije v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 bo ustanovila nadzorni odbor (7), tj. pritožbeni organ, ki ga sestavljajo: (i) oseba, ki jo predlaga Ministrstvo za finance; (ii) usposobljeni odvetnik s strokovnim znanjem na področju reševanja sporov, ki ga predlaga predsedujoči pooblaščenemu inštitutu za arbitražo (irska podružnica); (iii) oseba, ki zastopa interese poslovnih strank, ki jo predlaga združenje ISME, tj. irsko združenje malih in srednjih podjetij; (iv) oseba, ki jo predlaga irski urad za zavarovanje motornih vozil; in (v) oseba, ki jo predlaga odbor za oceno osebnih poškodb. Prosilec se lahko po zavrnitvi svoje vloge s strani družbe Insurance Ireland ali njenega neukrepanja v predvidenem roku pritoži pri nadzornem odboru (8). Nadzorni odbor bo pregledal delovanje sistema Insurance Link in poročal o njem. Zagotovil bo tudi svetovanje o vseh spremembah delovanja in postopkov sistema Insurance Link ter o strukturi pristojbin za dostop do sistema Insurance Link.

B) Zaveze v zvezi s članstvom v družbi Insurance Ireland

(11)

Družba Insurance Ireland se zaveže, da bo v 20 delovnih dneh od datuma prejetja uradnega obvestila o sklepu Komisije v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003:

(a)

sprejela in javno objavila merila, ki bodo poštena, objektivna, pregledna in nediskriminatorna, za sprejem polnopravnih in pridruženih članov v družbo Insurance Ireland. Polnopravno članstvo v družbi Insurance Ireland bo odprto za zavarovatelje, ki opravljajo ali nameravajo opravljati svojo dejavnost na Irskem. Drugi subjekti, ki ponujajo storitve v zavarovalniškem sektorju na Irskem ali jih nameravajo opravljati, bodo upravičeni do pridruženega članstva v družbi Insurance Ireland (9). Družba Insurance Ireland bo odpravila trenutno veljavna merila, v skladu s katerimi: (i) mora prosilec za članstvo opravljati dejavnost vsaj eno leto in (ii) ga mora sponzorirati obstoječi polnopravni član družbe Insurance Ireland, da je lahko sprejet kot pridruženi član (10);

(b)	uvedla nov postopek za vložitev vloge za članstvo z določenim časovnim razporedom in pravico prosilcev za članstvo do pritožbe. Trajanje postopka za včlanitev je enako trajanju postopka za dostop do sistema Insurance Link (11);

(c)

imenovala uradnika za vloge za včlanitev, ki bo odgovoren za obdelavo vlog za sprejem v članstvo v družbo Insurance Ireland v skladu s postopkom za včlanitev in bo pri svojem delovanju neodvisen. Če se uradnik za vloge za včlanitev odloči, da prosilec ne izpolnjuje meril za včlanitev, bo moral upravni odbor družbe Insurance Ireland potrditi ali razveljaviti odločitev uradnika za vloge za včlanitev in namesto njega odobriti včlanitev (12).

(12)

Družba Insurance Ireland se zaveže, da bo v 30 delovnih dneh od datuma prejetja uradnega obvestila o sklepu Komisije v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 imenovala odbor za pritožbe v zvezi s članstvom, ki ga bodo sestavljali neodvisni razsodniki z dokazanim znanjem in strokovnimi izkušnjami na področju zavarovalništva in/ali reševanja sporov (13). Odbor za pritožbe v zvezi s članstvom bo pregledal pritožbe v zvezi z odločitvijo uradnika za vlogo za včlanitev in/ali upravnega odbora družbe Insurance Ireland, da kandidat ne izpolnjuje meril za članstvo (14).

(13)

Vse predlagane zaveze bodo veljale 10 let od datuma, na katerega družba Insurance Ireland prejme uradno obvestilo o sklepu Komisije na podlagi člena 9 Uredbe (ES) št. 1/2003.

(14)

Družba Insurance Ireland se zavezuje, da bo imenovala skrbnika za spremljanje, ki bo spremljal izvajanje predlaganih zavez in o tem poročal Komisiji. V prvih dveh letih bo skrbnik za spremljanje Komisiji predložil poročilo vsakih šest mesecev, v preostalem obdobju trajanja predlaganih zavez pa vsako leto.

(15)

Družba Insurance Ireland se zavezuje, da se ne bo izognila predlaganim zavezam ali se jim poskušala izogniti, niti z ravnanjem niti z njegovo opustitvijo.

4. Poziv k predložitvi pripomb

(16)

Komisija namerava na podlagi tržnega preizkusa sprejeti sklep v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, s katerim bodo zgoraj povzete zaveze postale zavezujoče. Ta sklep bo objavljen na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco.

(17)

Komisija v skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 poziva zainteresirane tretje osebe, naj predložijo svoje pripombe k predlaganim zavezam. Komisija mora te pripombe prejeti najpozneje v enem mesecu od objave tega sporočila. Poleg tega Komisija poziva zainteresirane tretje stranke, naj predložijo nezaupno različico svojih pripomb, v kateri naj izbrišejo vse informacije, ki so po njihovem mnenju poslovne skrivnosti, in druge zaupne informacije ter jih po potrebi nadomestijo z nezaupnim povzetkom ali oznako „poslovne skrivnosti“ oziroma „zaupno“.

(18)

Odgovore in pripombe je treba po možnosti utemeljiti ter navesti ustrezna dejstva. Če menite, da kateri koli del predlaganih zavez ne bi učinkovito odpravil pomislekov, ki jih je Komisija izrazila v predhodni oceni, vas Komisija tudi poziva, da predlagate možno rešitev.

(19)

Pripombe z navedbo sklicne številke AT.40511 – Insurance Ireland: podatkovna zbirka zavarovalnih zahtevkov in pogoji za dostop lahko Komisiji pošljete po elektronski pošti (COMP-GREFFE-ANTITRUST@ec.europa.eu), po telefaksu št. telefaksa +32 22950128 ali po pošti na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Antitrust Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 81 in 82 Pogodbe ES postala člen 101 oziroma člen 102 PDEU. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tem sporočilu je treba sklicevanje na člena 81 in 82 Pogodbe ES razumeti kot sklicevanje na člena 101 in 102 PDEU, kadar je to ustrezno.

(2) Glej predlagane zaveze in Prilogo 1 k tem zavezam.

(3) Glej Prilogo 3 k predlaganim zavezam.

(4) Glej predlagane zaveze ter Prilogi 4 in 5 k tem zavezam. Glede pravice do pritožbe glej tudi odstavek 10 tega sporočila.

(5) Glej predlagane zaveze in Prilogo 4 k tem zavezam. Poleg tega bo upravni odbor pregledal (i) vsako odločitev o odvzemu ali omejitvi ali dejanski zavrnitvi pravice uporabnika sistema Insurance Link do dostopa (po njegovi odobritvi) do sistema Insurance Link ali katere koli njegove funkcije; (ii) neupoštevanje katerega koli vidika postopka obravnavanja vlog za dostop do sistema Insurance Link, ki bi povzročal zamudo pri obdelavi vlog; ali (iii) neizračun pristojbin, ki se zaračunanjo uporabniku sistema Insurance Link za dostop do sistema Insurance Link v skladu z veljavno strukturo pristojbin za sistem Insurance Link.

(6) Glej predlagane zaveze in Prilogo 7 k tem zavezam.

(7) Glej predlagane zaveze ter Prilogi 5 in 6 k tem zavezam.

(8) Poleg tega bo nadzorni odbor pregledal pritožbe v zvezi z odločitvijo ali ukrepanjem uradnika za vloge ali upravnega odbora v zvezi z: (i) odločitvijo o neodobritvi dostopa do sistema Insurance Link; (ii) odločitvijo o odvzemu ali omejitvi ali dejanski zavrnitvi pravice uporabnika sistema Insurance Link do dostopa (po njegovi odobritvi) do sistema Insurance Link ali katere koli njegove funkcije; (iii) neupoštevanjem katerega koli vidika postopka obravnavanja vlog za dostop do sistema Insurance Link, ki bi povzročal zamudo pri obdelavi vloge prosilca za dostop do sistema Insurance Link; in/ali (iv) neizračunom pristojbin, ki se zaračunajo uporabniku sistema Insurance Link za dostop do sistema Insurance Link v skladu z veljavno strukturo pristojbin za sistem Insurance Link.

(9) Na primer agenti za poravnavo škode, posredniki, ki delujejo kot zavarovalni zastopniki, subjekti, ki so zavarovalni posredniki posameznega zavarovatelja, in drugi.

(10) Glej predlagane zaveze ter Prilogi 9 in 10 k tem zavezam.

(11) Glej predlagane zaveze ter Priloge 12, 13 in 14 k tem zavezam.

(12) Glej predlagane zaveze in Prilogo 13 k tem zavezam.

(13) Glej predlagane zaveze ter Prilogi 13 in 14 k tem zavezam.

(14) Glej predlagane zaveze in Prilogo 14 k tem zavezam. Odbor za pritožbe v zvezi s članstvom bo pregledal tudi pritožbe, ki jih vloži član, ki mu je bil brez razumne utemeljitve v celoti ali delno zavrnjen dostop do sredstev ali storitev družbe Insurance Ireland, do katerih je upravičen v okviru svoje ravni članstva.

4.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 104/20

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 104/11)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Côtes de Thau“

PGI-FR-A1229-AM01

Datum obvestila: 6. december 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Organoleptični opis vin

Točka 3.3 o organoleptičnem opisu vin poglavja I specifikacije proizvoda je bila dopolnjena tako, da so natančneje opredeljene barva in organoleptične lastnosti vin.

Te spremembe so bile vključene v točko o opisu vin tega enotnega dokumenta.

2. Geografsko območje

V točki 4 poglavja I specifikacije proizvoda je bilo geografsko območje razširjeno na devet sosednjih občin v departmaju Hérault. Sedanje geografsko območje sestavlja šest občin departmaja Hérault: Agde, Castelnau de Guers, Florensac, Marseillan, Pinet in Pomerols. Razširjeno je na devet občin, ki ležijo na severovzhodu departmaja in mejijo na sedanje območje. Te občine so bile vključene v območje v neposredni bližini: Balaruc les Bains, Balaruc le Vieux, Bouzigues, Frontignan, Loupian, Mèze, Poussan, Sète in Villeveyrac.

Namen zahteve je povečati skladnost geografskega območja ZGO okrog lagune Thau z elementi iz načrta urejanja in upravljanja voda v laguni Thau (Schéma d’Aménagement et de Gestion des Eaux du bassin de Thau – SAGE). Gre za prispevno območje z zmernim sredozemskim podnebjem. Z razširitvijo ZGO „Côtes de Thau“ se bo okrepila povezava z geografskim območjem in izboljšala geografska prepoznavnost ZGO. Ta geografska enota je skladnejša in enotna po podnebju (zmerno sredozemsko), značilnostih podtalja in človeški skupnosti.

Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o razmejenem geografskem območju.

3. Območje v neposredni bližini

V točki 4 poglavja I specifikacije proizvoda je območje v neposredni bližini bolje opredeljeno in osredotočeno na občine, ki mejijo na geografsko območje in v katerih je bila uporaba dejansko opažena.

Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o dodatnih pogojih – izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju.

4. Trsni izbor

V točki 5 poglavja I specifikacije proizvoda je bil posodobljen seznam sort vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo vin z ZGO „Côtes de Thau“. Organizacija za zaščito in upravljanje želi iz specifikacije proizvoda izključiti 15 sort vinske trte, ki se pri proizvodnji vina ne uporabljajo in na geografskem območju niso zasajene. Izključene so naslednje sorte vinske trte: chasselas B, chasselas rose Rs, chambourcin N, couderc noir N, danlas B, jurançon blanc B, landal N, lival N, maréchal foch N, mondeuse N, müller-thurgau B, ravat blanc B, rayon d’or B, rubilande Rs in valérien B.

Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o glavnih sortah vinske trte.

5. Povezava z geografskim območjem

V del 7.1 o posebnostih geografskega območja točke 7 poglavja I specifikacije proizvoda so dodana pojasnila o tem, da geografsko območje ZGO obsega 15 občin v departmaju Hérault na severovzhodni meji, polkrožno razporejenih okrog lagune Thau.

Dopolnjena je tudi točka 7.3 o vzročni povezavi za okrepitev prikaza vzročne povezave, ki temelji na povezavi med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda. Vinogradi Côtes de Thau s starodavno tradicijo že dolgo izstopajo z vinogradniško proizvodnjo, usmerjeno v bela vina. Izpostavljenost in podnebje tega območja, ki se opira na okolico lagune Thau, sta pod sredozemskim vplivom, ki je posebej ugoden za vinsko trto. Pogosto prepustna tla so sestavljena iz zmesi peska, melja, gline in apnenca, kar omogoča globoko ukoreninjenje vinske trte, vinom pa obenem daje sadnost in svežino.

Te spremembe so vključene v točko enotnega dokumenta o razmejenem geografskem območju.

6. Pogoji za predstavitev in označevanje

V točko 8 specifikacije proizvoda o pogojih za predstavitev in označevanje je vključeno pravilo o označevanju v skladu z evropsko zakonodajo, da se omeji navajanje sorte vinske trte in dopolnilnega geografskega imena „Cap d’Agde“, ki ga določa specifikacija proizvoda, ob navedbi imena „Côtes de Thau“. Ta pogoj o označevanju omogoča okrepitev in ohranitev prepoznavnosti imena ZGO.

7. Organ, pristojen za nadzor

Poglavje III specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Thau“ je dopolnjeno s kontaktnimi podatki nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité), ki je organ, pristojen za nadzor. Nadzor v imenu inštituta INAO opravi nadzorni organ CERTIPAQ.

Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o podrobnih informacijah o organu, pristojnem za nadzor.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Côtes de Thau

2. Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

4. Opis vina

1. Analitski opis

KRATEK OPIS

Zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ se uporablja za mirna in kakovostna peneča rdeča, rosé in bela vina.

Pri mirnih vinih so največji delež skupnega alkohola ter (najnižje ali najvišje) vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin in skupnega žveplovega dioksida določeni v zakonodaji Unije.

Pri kakovostnih penečih vinih so najmanjši delež dejanskega alkohola, največji delež skupnega alkohola ter (najnižje ali najvišje) vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida določeni v zakonodaji Unije.

Vsebnost hlapnih kislin za vina, ki vsebujejo najmanj 45 gramov fermentirnih sladkorjev (glukoze + fruktoze) na liter, je izjemoma določena s skupnim odlokom ministra za potrošnjo in ministra za kmetijstvo.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Organoleptični opis

KRATEK OPIS

Za proizvedena vina sta značilna zlasti intenzivna aroma in uravnotežen okus s svežino.

Bela vina so običajno sijoče svetlo rumene barve, ki ustreza bledo zlati barvi. Pri okusu se najprej zaznajo note citrusov in veliko svežine. V zatonu, ki se razvije v včasih citrusne in/ali eksotične ali nekoliko amil alkoholne note, se lepo ohranja aroma, včasih s pridihom mineralnosti.

Vina rosé imajo kristalen videz, njihove barve pa segajo od bledo breskovo rožnate do škrlatno vijoličastih odsevov. Razvijejo diskreten in prefinjen vonj po rdečem jagodičju. Njihov prvi okus je pristen in živahen z aromami drobnega rdečega jagodičja, zaton pa včasih spominja na kiselkast bonbon. Običajno imajo dolg pookus in v njih je čutiti prijetno svežino.

Rdeča vina so temno rdeče barve z intenzivnimi odsevi. V njihovem močnem vonju se note po rdečem jagodičju prepletajo z vonjem po tamkajšnjih garigah. Za vina je značilen mehak in svež prvi okus na osnovi zrelega sadja.

Kakovostna peneča vina imajo drobne in elegantne mehurčke, ki jih spremlja prijetna svežina s cvetličnimi ali sadnimi aromami sort, uporabljenih v zvrsti.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Posebni enološki postopek

Pri enoloških postopkih se za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

1. Vina rosé in bela vina

120 hektolitrov na hektar

2. Rdeča vina

110 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vina z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Thau“ potekajo na ozemlju naslednjih občin v departmaju Hérault:

Agde, Balaruc-les-Bains, Balaruc-le-Vieux, Bouzigues, Castelnau-de-Guers, Florensac, Frontignan, Loupian, Marseillan, Mèze, Pinet, Pomerols, Poussan, Sète in Villeveyrac.

7. Glavne sorte vinske trte

Alicante henri bouschet N

Alphonse lavallée N

Altesse B

Aramon N

Aramon blanc B

Aramon gris G

Aranel B

Arinarnoa N

Auxerrois B

Baco blanc B

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Caladoc N

Cardinal Rg

Carignan N

Carignan blanc B

Carmenère N

Chardonnay B

Chasan B

Chenanson N

Chenin B

Clairette B

Clairette rose Rs

Clarin B

Colombard B

Counoise N

Egiodola N

Gamay N

Gamay de chaudenay N

Gewurztraminer Rs

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Gros manseng B

Lledoner pelut N

Marsanne B

Marselan N

Mauzac B

Merlot N

Meunier N

Muscadelle B

Muscardin N

Négrette N

Parrellada B

Petit manseng B

Petit verdot N

Pinot gris G

Pinot noir N

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Portan N

Riesling B

Roussanne B

Savagnin rose Rs

Sciaccarello N

Semillon B

Servant B

Seyval B

Sylvaner B

Tannat N

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Ugni blanc B

Verdelho B

Villard blanc B

Villard noir N

Viognier B

8. Opis povezave

Geografsko območje zaščitene geografske označbe „Côtes de Thau“ obsega 15 občin v departmaju Hérault, polkrožno razporejenih okrog lagune Thau.

Sredozemsko morje, laguna, plaže in gariga ustvarjajo na tem območju izvirno naravno enoto, ki je temelj tamkajšnjega gospodarstva in življenjskega sloga. Laguna Thau, ki določa ritem pokrajine in podnebja, je pred Sredozemskim morjem zaščitena z lagunskim pasom, imenovanim lido, na katerem se goji vinska trta. Tla z običajno rahlo, peščeno-ilovnato do glinasto-ilovnato teksturo z malo kamenja so rdeče do bež barve in razmeroma globoka. Za podnebje so značilni dokaj obilno jesensko in zimsko deževje ter redke poletne padavine, ki so včasih nevihtne, vendar na srečo izravnane z morskimi vetriči, ki zmanjšujejo izhlapevanje in tveganje za vodni stres. Letna količina padavin znaša 600 mm. Bistven je vpliv lagune Thau, ki je pravo notranje morje, dolgo 20 kilometrov.

V tem vodnem okolju je ostro sredozemsko podnebje omiljeno z blagimi temperaturami, ki so še posebej ugodne za zorenje belih sort vinske trte.

Ta naravna dediščina je tesno povezana z gospodarskimi vidiki ozemlja, zlasti turizmom (kopališki, termalni, naturistični itd.), vinogradništvom, gojenjem lupinarjev ali ribolovom.

V potrošniških trendih je opaziti razvoj v prid svežim in sadnim belim vinom, območje vin z označbo „Côtes de Thau“ pa je posebej prilagojeno proizvodnji tovrstnih vin. To geografsko območje ima ugodne podnebne in talne razmere za počasno zorenje belih sort vinske trte.

Mirna vina, ki se proizvajajo na območju zaščitene geografske označbe „Côtes de Thau“, so bela, rosé in rdeča. V tej regiji obstaja prava tradicija proizvodnje suhih belih vin, zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ pa je ena redkih, v kateri delež belih vin v primerjavi z rdečimi prevladuje.

Čeprav je tradicionalna sorta vinske trte še vedno terret B, je tu mogoče najti tudi sorte iz različnih francoskih regij, ki imajo velik aromatični in kakovostni potencial.

Vinogradi Côtes de Thau s starodavno tradicijo že dolgo izstopajo z vinogradniško proizvodnjo, usmerjeno v bela vina. Izpostavljenost in podnebje tega območja, ki se opira na okolico lagune Thau, sta pod sredozemskim vplivom, ki je posebej ugoden za vinsko trto. Pogosto prepustna tla so sestavljena iz zmesi peska, melja, gline in apnenca, kar omogoča globoko ukoreninjenje vinske trte, vinom pa obenem daje sadnost in svežino.

Vinogradniki so to proizvodnjo razvili v smeri svežih in aromatičnih vin, pri čemer so izkoristili vso sodobno tehnologijo za nežno stiskanje in obvladovanje temperatur.

Vina z ZGO „Côtes de Thau“, ki so izraz zelo posebnega podnebja okrog lagune Thau, se s svojo značilno svežino zato izjemno dobro ujemajo z lokalno proizvodnjo morskih sadežev.

Z obsežno proizvodnjo rdečih vin in vin rosé so se vinogradniki nato znali prilagoditi zahtevam trgov zunaj lagune Thau.

Z ustreznimi tehnikami si tudi prizadevajo ohraniti zelo pomembno biotsko raznovrstnost svojega ozemlja. Sodelujejo v programu Bassin de Thau, ki so ga vzpostavili državni organi in generalni svet s podporo Evropske komisije.

Laguna Thau je kompleksno in privlačno okolje. Zato lahko prednostno podpira resnično izobraževanje o okolju. Vinogradniki se tej tematiki prilagajajo z razvojem praks, ki spoštujejo biotsko raznovrstnost okolice.

Laguna je pomembna turistična znamenitost, kjer kopanje, vodni športi, ribolov, raziskovalni sprehodi, obiski objektov za gojenje lupinarjev in Cap d’Agde, ki ga vsako leto obišče več sto tisoč turistov, pomembno prispevajo k slovesu vin s thaujskih gričev.

Prihodnost vinogradništva je tesno povezana s tem vprašanjem. Vinogradniki obstajajo zaradi zelo tesne povezave z laguno Thau, varstvo tega privilegiranega naravnega okolja pa je temelj, ki omogoča razvoj zaščitene geografske označbe in utrditev njenega slovesa v tem bogatem in kompleksnem okolju.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Côtes de Thau“, zajema naslednje sosednje občine geografskega območja: Montagnac, Saint Pons de Mauchiens, Saint Pargoire, Plaissan, Cournonterral, Montbazin, Gigean, Vic la Gardiole, Saint Thibery, Pézenas, Nézignan l’Evèque, Bessan, Vias, Aumes in Cazouls d’Hérault.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ je lahko dopolnjena z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino).

Na etiketi je naveden logotip ZGO Evropske unije, navedba „zaščitena geografska označba“ pa je nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ je lahko dopolnjena z imenom ene ali več sort vinske trte.

Navedba ene ali več sort vinske trte mora biti izpisana tik pod imenom zaščitene geografske označbe „Côtes de Thau“ s črkami, ki niti po višini niti po širini ne presegajo polovice velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene geografske označbe.

Zaščitena geografska označba „Côtes de Thau“ je lahko dopolnjena z manjšo geografsko enoto „Cap d’Agde“.

Velikost črk za navedbo manjše geografske enote „Cap d’Agde“ niti po višini niti po širini ne presega velikosti črk, ki sestavljajo ime zaščitene geografske označbe „Côtes de Thau“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-2cf1f3e1-6ab1-45ea-9fbb-0371f556cb1f

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

4.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 104/28

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 104/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Var“

PGI-FR-A1145-AM02

Datum obvestila: 6. december 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Uvedba dopolnilnega geografskega imena

Točka 2 poglavja I specifikacije proizvoda z ZGO „Var“ o dodatnih navedbah je dopolnjena z uvedbo novega dopolnilnega geografskega imena „Correns“, rezerviranega za bela vina z ZGO „Var“.

Ta sprememba je vključena v točko enotnega dokumenta o dodatnih pogojih.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Var

2. Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

4. Opis vina

1. Mirna rdeča, rosé in bela vina

KRATEK OPIS

Zaščitena geografska označba „Var“ se uporablja za mirna in kakovostna peneča rdeča, rosé in bela vina.

Vsebnost hlapnih kislin za vina, ki vsebujejo najmanj 45 gramov fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter, je izjemoma določena s skupnim odlokom ministra za potrošnjo in ministra za kmetijstvo.

Za mirna vina so vsebnosti (prag ali mejna vrednost), tj. delež dejanskega alkohola (le za peneča vina), delež skupnega alkohola ter vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida (le za peneča vina), določene v zakonodaji Unije.

Vina rosé (70 % proizvodnje) so običajno blede barve. Njihova glavna značilnost je, da so živahna in imajo sadne arome, ki se seveda razlikujejo po sorti vinske trte in uporabljeni tehniki vinifikacije.

Rdeča vina so običajno polna in imajo dobro strukturo, čeprav so včasih močna za bolj koncentrirana vina. So globoke rubinasto rdeče do granatne barve z vijoličastimi odsevi.

Bela vina združujejo prefinjenost, sadnost in živahnost. So bledo rumene barve z zelenimi ali svetleče zlatimi odsevi in bistra.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Kakovostna peneča rdeča in bela vina ter kakovostna peneča vina rosé

KRATEK OPIS

Peneča vina, ki so sicer enakih barv in imajo enake organoleptične značilnosti kot mirna vina, so bolj sveža in prefinjena ter imajo trajnejšo aromo, vse to pa poudarjajo drobni in fini mehurčki.

Za kakovostna peneča vina so vsebnosti (prag ali mejna vrednost), tj. delež dejanskega alkohola, delež skupnega alkohola ter vsebnosti skupnih kislin, hlapnih kislin, skupnega žveplovega dioksida in ogljikovega dioksida (le za peneča vina), določene v zakonodaji Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Posebni enološki postopek

Pri enoloških postopkih se za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

1. 120 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Trgatev, vinifikacija in obdelava vin z zaščiteno geografsko označbo „Var“ potekajo v vseh občinah departmaja Var.

7. Glavne sorte vinske trte

Alicante henri bouschet N

Aligoté B

Alphonse lavallée N

Altesse B

Aramon N

Aramon blanc B

Aramon gris G

Aranel B

Arbane B

Arinarnoa N

Arriloba B

Arrouya N

Artaban N

Aubin B

Aubin vert B

Aubun N – murescola

Auxerrois B

Bachet N

Barbaroux Rs

Baroque B

Biancu gentile B

Blanc dame B

Bouchalès N

Bouillet N

Bouquettraube B

Bourboulenc B – doucillon blanc

Brachet N – braquet

Brun fourca N

Brun argenté N – vaccarèse

Béclan N – petit béclan

Béquignol N

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Caladoc N

Calitor N

Camaralet B

Carcajolo N

Carcajolo blanc B

Carignan N

Carignan blanc B

Carmenère N

Castets N

Chardonnay B

Chasan B

Chatus N

Chenanson N

Chenin B

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Clairette rose Rs

Clarin B

Claverie B

Codivarta B

Colombard B

Corbeau N – douce noire

Cot N – malbec

Couderc noir N

Counoise N

Courbu B – gros courbu

Courbu noir N

Couston N

Crouchen B – cruchen

César N

Duras N

Durif N

Egiodola N

Ekigaïna N

Elbling B

Etraire de la dui N

Fer N – fer servadou, braucol, mansois, pinenc

Feunate N

Floreal B

Folignan B

Folle blanche B

Fuella nera N

Furmint B

Gamaret

Gamay N

Gamay de bouze N

Gascon N

Genovèse B

Gewurztraminer Rs

Goldriesling B

Gouget N

Graisse B

Gramon N

Grassen N – grassenc

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Gringet B

Grolleau N

Grolleau gris G

Gros manseng B

Gros vert B

Joubertin

Jurançon blanc B

Jurançon noir N – dame noire

Knipperlé B

Lauzet B

Liliorila B

Listan B – palomino

Lledoner pelut N

Macabeu B – macabeo

Mancin N

Manseng noir N

Marsanne B

Marselan N

Maréchal foch N

Mauzac B

Mauzac rose Rs

Mayorquin B

Melon B

Merlot N

Merlot blanc B

Meslier saint-françois B – gros meslier

Meunier N

Milgranet N

Molette B

Mollard N

Monarch N

Mondeuse N

Mondeuse blanche B

Monerac N

Montils B

Morrastel N – minustellu, graciano

Mourvaison N

Mourvèdre N – monastrell

Mouyssaguès

Muresconu N – morescono

Muscadelle B

Muscardin N

Muscaris B

Muscat ottonel B – muscat, moscato

Muscat cendré B – muscat, moscato

Muscat d‘alexandrie B – muscat, moscato

Muscat de hambourg N – muscat, moscato

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains roses Rs – muscat, moscato

Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato

Mérille N

Müller-thurgau B

Nielluccio N – nielluciu

Noir fleurien N

Négret de banhars N

Négrette N

Oberlin noir N

Ondenc B

Orbois B

Pagadebiti B

Pascal B

Perdea B

Persan N

Petit courbu B

Petit manseng B

Petit meslier B

Petit verdot N

Picardan B – araignan

Pineau d’aunis N

Pinot blanc B

Pinot gris G

Piquepoul blanc B

Piquepoul gris G

Piquepoul noir N

Plant de brunel N

Plant droit N – espanenc

Portan N

Portugais bleu N

Prior N

Prunelard N

Précoce bousquet B

Précoce de malingre B

Raffiat de moncade B

Riesling B

Riminèse B

Rivairenc N – aspiran noir

Rivairenc blanc B – aspiran blanc

Rivairenc gris G – aspiran gris

Rosé du var Rs

Roublot B

Roussanne B

Roussette d’ayze B

Sacy B

Saint côme B

Saint-macaire N

Saint-pierre doré B

Sauvignon B – sauvignon blanc

Sauvignon gris G – fié gris

Sciaccarello N

Segalin N

Seinoir N

Select B

Semebat N

Semillon B

Servanin N

Solaris B

Soreli B

Souvignier gris Rs

Sylvaner B

Syrah N – shiraz

Tannat N

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Tibouren N

Tourbat B

Tressot N

Téoulier N

Ugni blanc B

Valdiguié N

Varousset N

Velteliner rouge précoce Rs

Verdesse B

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Villard blanc B

Villard noir N

Viognier B

Voltis B

8. Opis povezave

8.1. Posebnosti geografskega območja

Var je eden od departmajev, ki ležijo v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala na jugovzhodu Francije. Imenuje se po obalni reki Var, ki ga je v preteklosti omejevala na vzhodu. Na zahodu meji na departma Bouches-du-Rhône, na severu na Alpes de Haute Provence, na vzhodu na Alpes-Maritimes, na jugu pa na Sredozemsko morje.

Geografsko območje ima raznoliko obliko površja z dvema geološko različnima predeloma: zahodno od osi Toulon–Draguignan se razprostira predel z apnenčastim, vzhodno pa predel s kristalinskim površjem.

S tema ločenima geološkima enotama sta povezani dve vrsti rastlinstva, značilni za sredozemsko območje, to sta: gariga na apnenčastih tleh ter makija in gozd (pinije in hrasti) na bolj kristalinskih tleh. Ti vrsti rastlinstva prinašata malo humusa. Tla departmaja Var so praviloma revna, dobro odcedna, a občutljiva za erozijo. Primerna so za razvoj vinske trte. Rimljani se niso motili, ko so pred 2 600 leti pri razvoju Provincie Romanae (Provanse) uvedli vinsko trto.

Ena glavnih značilnosti varskega podnebja je osončenost. Departma Var ima sredozemsko podnebje, za katero so značilna topla in suha poletja ter mile zime z dvema deževnima obdobjema, in sicer jeseni in spomladi. Te razmere so ugodne za gojenje vinske trte, zaradi temperaturnih razlik, ki so zelo pogosto presenetljive, pa se parcele na tem območju uporabljajo za vinifikacijo rdečih vin in vin rosé.

V regiji prevladuje veter mistral (severnik), ki je pozimi, ko se spusti čez alpski sneg, leden, poleti pa prinaša malo svežine. Včasih je sicer močan, a vinogradniki pripisujejo pomen predvsem njegovi bistveni značilnosti, ki je ta, da vinsko trto obvaruje pred prevlažnim ozračjem in škodljivimi posledicami glivičnih bolezni (peronospora).

8.2. Posebnosti proizvoda

Proizvodnja zaščitene geografske označbe „Var“ („Vin de Pays du Var“) se, odkar je bila ustvarjena, stalno razvija, v začetku 21. stoletja pa se je ustalila pri 250 000 hl.

Proizvodnja je večinoma usmerjena v vina rosé (v povprečju 70 %), ki pretežno izhajajo iz zvrščanja.

Čeprav so lokalne sorte vinske trte, kot so grenache N, cinsault N, carignan N, syrah N in mourvèdre N za obarvana vina ter vermentino B in ugni blanc B za bela vina, še vedno močno zakoreninjene, je treba priznati, da je bila zaradi pomoči Unije za prestrukturiranje odprta prosta pot za sorte vinske trte, značilne za druga francoska vinorodna območja, kot so cabernet-sauvignon N, merlot N, chardonnay B in nekoliko manj viognier B. Ta nabor sort je omogočil, da je izraz vin postal bolj raznolik in je prispeval zlasti k utrditvi oziroma razvoju proizvodnje kakovostnih vin rosé.

Vina rosé pridobijo svojo zelo bledo rožnato barvo, ki je ena od značilnosti večine tovrstnih vin, z resničnim obvladovanjem neposrednega stiskanja, pri katerem se pogosto s pnevmatskimi stiskalnicami neposredno stiska celo ali pecljano grozdje, da bistri sok lahko začne takoj vreti pri nizki temperaturi. Pridobljena vina so živahna in sadna z bledo rožnato barvo.

Uporabljajo se tudi druge tehnike, kot je iztok samotoka (saignée – „puščanje krvi“), maceracija z jagodnimi kožicami ali maceracija pred vrenjem (potrgano grozdje se 8 do 24 ur pred stiskanjem hrani pri nizkih temperaturah), pri katerih se pridelajo vina rosé z bolj poudarjeno barvo in gostejšo strukturo.

Rdeča vina (ki predstavljajo okrog 20 % količine z označbo), so pogosto močna, polna in imajo dobro taninsko strukturo, pridobljena pa so pretežno iz treh sort grenache N, syrah N in cabernet-sauvignon N, h katerim se pogosto dodata merlot N in cinsault N.

Bela vina, proizvedena v manjšem obsegu (10 % količine z označbo), navdušujejo tako ljubitelje sortnih vin (rolle B ali vermentino B, viognier B in chardonnay B) kot druge z zvrstnimi vini, ki združujejo prefinjenost in živahnost.

Na zadevnem območju proizvodnje se pridelujejo tudi kakovostna peneča vina. Proizvodnja penečih vin v Provansi ni novost. Za to tradicionalno proizvodnjo s približno milijonom steklenic na leto skrbi približno petdeset izvajalcev (proizvajalcev, predelovalcev in trgovcev). Nekatere vinogradniške zadruge ali pridelovalci, kot je „la Tête Noire“, so že v začetku 20. stoletja poskušali ovrednotiti kakovostna peneča vina, proizvedena v Provansi.

Ena od glavnih značilnosti penečih vin z zaščiteno geografsko označbo „Var“ je, da so pridelana iz lokalnih sort vinske trte za uporabo zlasti v vinu rosé, ki pomenijo večji delež proizvodnje mirnih vin v regiji.

Zaščitena geografska označba „Var“ tako opredeljuje mirna vina, ki jih s penečimi vini povezuje razmeroma podoben organoleptični profil. Ta peneča vina rosé imajo namreč zelo saden in cvetličen okus ter so zelo okrogla, kar spominja na mirna vina rosé.

In prav po teh organoleptičnih značilnostih (cvetlične in sadne note, povezane z veliko okroglostjo) je mogoče ločiti peneča vina, pridelana v departmaju Var, od tistih, pridelanih v drugih francoskih regijah.

8.3. Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Departma Var ima zaradi kakovostnega podnebja, raznovrstne pokrajine, morja, bogate zgodovinske in kulturne dediščine ter obrti in tradicij nedvomno velik turistični potencial. Departma je zaradi vseh teh prednosti razvijal močno gospodarsko dejavnost, ki temelji na turizmu.

Zaradi svoje izjemne privlačnosti privabi več kot 14 milijonov turistov letno. Ti turisti, ki se pogosto vračajo, so se seveda naučili, se učijo ali se bodo naučili okušati provansalsko kuhinjo in proizvode, med njimi tudi vina iz departmaja Var, za katere je vložena zahteva za kontrolirano označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo.

Tako si je proizvodnja z zaščiteno geografsko označbo „Var“, odkar je bila ustvarjena v prejšnji ureditvi za „vin de pays“ (deželna vina), utrjevala svoj sloves, pretežno pridobljen zaradi turistične dejavnosti v regiji, kot izpričuje veliko lokalno povpraševanje po njenih vinih rosé. Potrošniki znajo ceniti in prepoznati kakovost ponujene palete vin.

Vseeno pa je presenetljivo, da proizvajalci niso nehali namenjati pozornosti nenehnemu napredku pri pridelavi deželnih vin v smeri vedno večje skladnosti z okusi potrošnikov (na primer: barva vin rosé).

Tako se je ta želja v začetku 21. stoletja izrazila v ustanovitvi nacionalnega centra za raziskave in preskušanje za vino rosé (s sedežem v Vidaubanu – departma Var), pri čemer so sodelovali strokovnjaki iz departmaja Var. Od tedaj so bila objavljena prva dela (na primer dela o rožnatih odtenkih), kar operativno prispeva k še večjemu napredku pri ravni kakovosti vin rosé. Panoga je poleg tega veliko vložila v pridobitev orodja, potrebnega za odlično obvladanje vinifikacije vina rosé. Obvladovanje te tehnologije za vina rosé ter znanje in izkušnje proizvajalcev seveda koristijo proizvodnji vin s kontrolirano označbo porekla, vendar se neizogibno prenašajo na postopek pridelave vin, za katera se zahteva zaščitena geografska označba.

Omeniti je treba tudi, da leži varsko vinorodno območje v bližini velikih regionalnih urbanih središč ali obmorskih letovišč, kar proizvajalcem ponuja lepo priložnost, da lažje plasirajo svojo ponudbo in se odločijo za pakiranje na vinogradniškem posestvu. Približno 50 % prodane količine pomeni odslej neposredna prodaja (steklenice ali kartonske škatle z mehom), sama neposredna prodaja v kleteh pa lahko predstavlja 30 % količine.

Departma Var leži v Provansi, ki je regija s priznanim slovesom. S prostovoljno izpolnjenimi anketami o slovesu se je zelo dobro pokazala in potrdila podoba vinogradniške Provanse, ki je pri proizvodnji kakovostnih vin rosé zelo zakoreninjena, saj je prva proizvajalka vin rosé na svetu (vir: kabinet Wine Intelligence Vinitrac, november 2009).

Ta sloves, znanje in izkušnje, ki so močno usmerjeni v pridelavo vin rosé, seveda veljajo tudi za rdeča in bela vina ter peneča vina, ki jih v vinogradih tega departmaja v istem geografskem okolju pridelujejo isti ljudje.

Uspeh vin rosé tako nedvomno že zdaj povečuje kakovost in sloves tudi drugih vin, proizvedenih v departmaju.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

—	Označevanje

—	Pravni okvir:

—	nacionalna zakonodaja

—	Vrsta dodatnega pogoja:

—	dodatne določbe o označevanju.

—	Opis pogoja:

—	Zaščitena geografska označba „Var“ se lahko dopolni:

—	z imenom ene ali več sort vinske trte,

—	z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino). Izraza „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino) se uporabljata za mirna vina.

Zaščitena geografska označba „Var“ za rdeča in bela vina ter vina rosé se lahko dopolni z imenom naslednjih manjših geografskih enot: „Argens“, „Coteaux du Verdon“ in „Sainte Baume“.

Zaščitena geografska označba „Var“ za bela vina se lahko dopolni z imenom manjše geografske enote „Correns“.

Na etiketi je naveden logotip ZGO Evropske unije, izraz „zaščitena geografska označba“ pa je nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Var“, dopolnjeno ali ne z imenom manjše geografske enote, obsega sosednja okrožja geografskega območja, in sicer:

—	na vzhodu na meji z departmajem Alpes-Maritimes: okrožje Grasse,

—	na zahodu na meji z departmajem Bouches-du-Rhône: okrožji Aix-en-Provence in Marseille,

—	na zahodu/severozahodu na meji z departmajem Vaucluse: okrožje Apt,

—	na severu na meji z departmajem Alpes de Haute-Provence: okrožja Forcalquier, Digne in Castellane.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-60d6245a-2c59-4f6c-9415-f07a40aa849e

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

4.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 104/39

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 104/13)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O STANDARDNI SPREMEMBI, KI SPREMINJA ENOTNI DOKUMENT

„Languedoc / Coteaux du Languedoc“

PDO-FR-A0922-AM07

Datum obvestila: 6. december 2021

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Trsni izbor

V točki V poglavja I specifikacije proizvoda so sorte vinske trte vključene kot sekundarne sorte za proizvodnjo vin z označbo.

Te sorte, uvedene kot sekundarne sorte vinske trte, so skladne z lastnostmi vin z označbo ter se lahko prilagodijo suši in glivičnim boleznim. Zaradi njih se lahko porabi manj fitofarmacevtskih sredstev.

—	Rdeče vino se proizvaja iz sort vinske trte: œillade N in montepulciano N,

—	vino rosé se proizvaja iz sorte vinske trte: œillade N.

Ta enotni dokument je dopolnjen v točki o sekundarnih sortah vinske trte.

2. Uporaba dopolnilnega geografskega imena Saint-Saturnin pri vinih rosé

Poglavje I specifikacije proizvoda Languedoc je dopolnjeno zaradi ponovne vključitve vina rosé med vina z dopolnilnim geografskim imenom Saint-Saturnin, s katerim se proizvajajo rdeča vina. V specifikacijo proizvoda so dodani posebni proizvodni pogoji za opredelitev proizvodnje teh vin rosé, za katera so merila bolj omejevalna od meril za označbo Languedoc. Ta proizvodna merila so bila prej določena pri prehodnih ukrepih. Nanašajo se na trsni izbor, pravila zvrščanja sort vinske trte, datum začetka uporabe pridelka mladih trt in donos ter prepoved oglja za enološko uporabo. Povezava z geografskim poreklom je prav tako dopolnjena zaradi opredelitve proizvodnje vin rosé z dopolnilnim geografskim imenom Saint-Saturnin.

Specifikacija proizvoda je spremenjena v naslednjih točkah poglavja I:

— v točki V – Trsni izbor,

— v točki VIII — Donos — Začetek proizvodnje,

— v točki IX – Predelava, obdelava, zorenje, pakiranje in skladiščenje,

— v točki X — Povezava z geografskim območjem.

Te spremembe specifikacije proizvoda ne vplivajo na enotni dokument.

3. Prehodni ukrepi

V točki XI poglavja I specifikacije proizvoda o prehodnih ukrepih so se zastareli ukrepi in ukrepi, določeni za proizvodnjo vin rosé z označbo Saint-Saturnin, iztekli, zato so iz nje črtani. Ti ukrepi se nanašajo na merila donosa, pravila zvrščanja sort vinske trte, rok za zorenje in dajanje na trg ter označevanje.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Languedoc

Coteaux du Languedoc

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vina

1. Analitske lastnosti

KRATEK OPIS

—	Vina z označbo „Languedoc“ so suha mirna vina, ki so na voljo kot rdeča in bela vina ter vina rosé.

—	Imajo najmanj 11,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.

—	Rdeča vina, razen vin, za katera se lahko uporabi izraz „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino), ki so pripravljena za trženje neustekleničena ali ustekleničena, vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.

—	Vina, pripravljena za trženje neustekleničena ali ustekleničena, vsebujejo naslednje vrednosti fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze):

—	najvišja vsebnost fermentirnih sladkorjev:

—	bela in rdeča vina ter vina rosé z več kot 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: 4 g/l,

—	rdeča vina z največ 14-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola: 3 g/l,

—	vina, za katera se lahko uporabi izraz „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino): 2 g/l.

—	Neustekleničena vina, za katera se lahko uporabi izraz „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino), vsebujejo največ 10,2 meq/l hlapnih kislin.

—

Vsebnosti skupnih kislin in hlapnih kislin v vinih, ki niso mlada vina, ter skupnega žveplovega dioksida so določene v zakonodaji Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	13
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2. Organoleptične lastnosti

KRATEK OPIS

—

Rdeča vina, ki so vedno pridobljena z zvrščanjem več sort vinske trte, imajo srednje do globoko intenzivno barvo, paleto arom, ki sega od rdečega in črnega jagodičja do začimbnih in praženih not, ter poudarjeno strukturo z zrelimi tanini. Njihov potencial za staranje v povprečju znaša od dve do pet let, razen pri vinih, za katera se uporablja izraz „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino), ki se morajo zaužiti v mesecih po pridelavi.

—

Vina rosé so pridobljena z zvrščanjem vsaj dveh sort vinske trte, zlasti sort syrah N, cinsaut N in grenache N. Pridobijo se z neposrednim stiskanjem, kratko maceracijo ali iztokom samotoka (saignée – „puščanje krvi“), in imajo naravno sijočo barvo. Ponašajo se z aromatično kompleksnostjo ter s prijetnim in zaokroženim okusom.

—

Tudi bela vina so suha. Pridobljena so z zvrščanjem. Najpogosteje so bistra in izražajo značilno languedoško zaokroženost in arome, ki spominjajo na eksotično sadje, citruse, belo cvetje ali suho sadje.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

1. Posebni enološki postopek

—

Pri obdelavi vin rosé je pri proizvajalcu vina dovoljeno samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki uporabljati oglje za enološko uporabo, in sicer izključno za mošt iz stiskalnice in v vinu, ki še vre, v deležu, ki ne sme biti večji od 20 % celotne količine vina rosé, ki jo proizvajalec vina pridela v trgatvi, in v količini, ki ni večja od 30 g/hl za obdelano količino.

—	Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2. Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 m.

Vsak trs ima na razpolago največ 2,50 kvadratnega metra površine. Ta površina se dobi tako, da se razdalja med vrstami pomnoži z razdaljo med stebli trsa v isti vrsti.

Rez se opravi pred fenofazo E (pred razvojem listov), ko se na prvih dveh očesih razprejo trije listi. Vinska trta se obrezuje s kratko rezjo z rezniki in največ 12 očesi na trs; vsak reznik ima največ dve očesi.

—	Sorta syrah N se lahko obrezuje z rezjo na enojni guyot in največ desetimi očesi na trs; od tega z največ šestimi očesi na šparon in enim ali dvema nadomestnima reznikoma z enim ali največ dvema očesoma.

—	Pri sorti grenache N so lahko trsi, ki so podvrženi osipanju zaradi slabega vremena, obrezani na en šparon z največ petimi očesi.

Namakanje je lahko dovoljeno v skladu z določbami člena D. 645-5 zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2. Največji donosi

1.	Donos rdečega vina in vina rosé

60 hektolitrov na hektar

2.	Donos belega vina

70 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

(a)

Trgatev, vinifikacija in obdelava rdečega vina in vina rosé potekajo na ozemlju naslednjih občin:

—

departma Aude: Aigues-Vives, Ajac, Albas, Alet-les-Bains, Alzonne, Antugnac, Aragon, Argeliers, Argens-Minervois, Armissan, Arquettes-en-Val, Azille, Badens, Bages, Bagnoles, Barbaira, Bizanet, Bize-Minervois, Blomac, Bouilhonnac, Bouriège, Boutenac, Cabrespine, Campagne-sur-Aude, Camplong-d’Aude, Canet, Capendu, Cascastel-des-Corbières, Cassaignes, Castelnau-d’Aude, Castelreng, Caunes-Minervois, Caunettes-en-Val, Caves, Cépie, Comigne, Conilhac-Corbières, Conilhac-de-la-Montagne, Conques-sur-Orbiel, Couiza, Cournanel, Coustaussa, Coustouge, Cruscades, Cucugnan, Davejean, Dernacueillette, La Digne-d’Amont, La Digne-d’Aval, Douzens, Duilhac-sous-Pyerepertuse, Durban-Corbières, Embres-et-Castelmaure, Escales, Espéraza, Fa, Fabrezan, Felines-Termenès, Ferrals-les-Corbières, Festes-et-Saint-André, Feuilla, Fitou, Fleury-d’Aude, Floure, Fontcouverte, Fontiès-d’Aude, Fontjoncouse, Fournes-Cabardès, Fraisse-Cabardès, Fraissé-des-Corbières, Gaja-et-Villedieu, Gardie, Ginestas, Gruissan, Homps, Les Ilhes, Jonquières, Labastide-en-Val, Ladern-sur-Lauquet, Lagrasse, Laroque-de-Fa, Lastours, Laure-Minervois, Leucate, Lézignan-Corbières, Limoux, Limousis, Loupia, Luc-sur-Aude, Luc-sur-Orbieu, Mailhac, Mayronnes, Maisons, Magrie, Malras, Malves-en-Minervois, Marseillette, Mirepeisset, Montazels, Montbrun-des-Corbières, Montgaillard, Montirat, Montlaur, Montolieu, Montredon-des-Corbières, Montséret, Monze, Moussoulens, Moux, Narbonne, Névian, Ornaisons, Padern, Palairac, La Palme, Paraza, Pauligne, Paziols, Pépieux, Peyriac-de-Mer, Peyriac-Minervois, Peyrolles, Pezens, Pennautier, Pieusse, Pomas, Port-la-Nouvelle, Portel-des-Corbières, Pouzols-Minervois, Pradelles-en-Val, Puichéric, Quintillan, La Redorte, Ribaute, Rieux-en-Val, Rieux-Minervois, Roquecourbe-Minervois, Roquefort-des-Corbières, Roquetaillade, Rouffiac-d’Aude, Roubia, Rouffiac-des-Corbières, Rustiques, Saint-André-de-Roquelongue, Saint-Couat-d’Aude, Saint-Couat-du-Razès, Sainte-Eulalie, Saint-Frichoux, Saint-Hilaire, Saint-Jean-de-Barrou, Saint-Laurent-de-la-Cabrerisse, Saint-Nazaire-d’Aude, Saint-Pierre-des-Champs, Saint-Polycarpe, Sainte-Valière, Salles-d’Aude, Sallèles-Cabardès, Salsigne, La Serpent, Serres, Serviès-en-Val, Sigean, Talairan, Taurize, Termes, Thézan-des-Corbières, Tournissan, Tourouzelle, Tourreilles, Trassanel, Trausse-Minervois, Trèbes, Treilles, Tuchan, Ventenac-Cabardès, Ventenac-Minervois, Vignevieille, Villanière, Villalier, Villar-en-Val, Villar-Saint-Anselme, Villardonnel, Villarzel-Cabardès, Villebazy, Villedubert, Villegailhenc, Villegly, Villelongue-d’Aude, Villemoustaussou, Villeneuve-des-Corbières, Villeneuve-Minervois, Villerouge-Termenès, Villesèque-des-Corbières, Villetritouls in Vinassan,

—

departma Gard: Aspères, Aujargues, Brouzet-lès-Quissac, La Cadière-et-Cambo, Calvisson, Cannes-et-Clairan, Carnas, Combas, Conqueyrac, Corconne, Crespian, Fontanès, Gailhan, Junas, Langlade, Lecques, Liouc, Montmirat, Montpezat, Moulézan, Nages-et-Solorgues, Nîmes, Orthoux-Sérignac-Quilhan, Saint-Clément, Saint-Hippolyte-du-Fort, Saint-Mamert-du-Gard, Salinelles, Sardan, Sommières, Souvignargues, Vic-le-Fesq in Villevieille,

—

departma Hérault: Adissan, Agel, Aigne, Aigues-Vives, Alignan-duVent, Aniane, Arboras, Argelliers, Aspiran, Assas, Assignan, Aumelas, Autignac, Azillanet, Babeau-Bouldoux, Bassan, Beaufort, Beaulieu, Berlou, Béziers, Boisseron, Le Bosc , Boujan-sur-Libron, Brignac, Brissac, Cabrerolles, Cabrières, Campagne, Canet, Cassagnoles, Castelnau-le-Lez, Castries, La Caunette, Causse-de-la-Selle, Causses-et-Veyran, Caussiniojouls, Caux, Cazedarnes, Cazevieille, Cazouls-lès-Béziers, Cébazan, Cessenon-sur-Orb, Cesseras, Ceyras, Claret, Clermont-l’Hérault, Combaillaux, Corneilhan, Cournonsec, Cournonterral, Creissan, Cruzy, Faugères, Félines-Minervois, Ferrières-Poussarou, Fontanès, Fontès, Fos, Fouzilhon, Fozières, Gabian, Garrigues, Gignac, Guzargues, Jonquières, Juvignac, Lacoste, Lagamas, Laurens, Lauret, Lauroux, Lavalette, Lavérune, Liausson, Lieuran-Cabrières, La Livinière, Lodève, Lunel, Lunel-Viel, Magalas, Margon, Les Matelles, Mauguio, Mérifons, Minerve, Montagnac, Montarnaud, Montesquieu, Montbazin, Montblanc, Montouliers, Montoulieu, Montpellier, Montpeyroux, Moulès-et-Baucels, Mourèze, Murles, Murviel-lès-Béziers, Murviel-lès-Montpellier, Nébian, Neffiès, Nézignan-l’Evêque, Nissan-lez-Enserune, Nizas, Octon, Olmet-et-Villecun, Olonzac, Oupia, Paulhan, Pégairolles-de-Buèges, Pégairolles-de-l’Escalette, Péret, Pézenas, Pierrerue, Pignan, Plaissan, Poujols, Poussan, Pouzolles, Prades-le-Lez, Prades-sur-Vernazobre, Le Puech, Puéchabon, Puisserguier, Quarante, Restinclières, Roquebrun, Roquessels, Roujan, Saint-André-de-Buèges, Saint-André-de-Sangonis, Saint-Aunès, Saint-Bauzille-de-la-Sylve, Saint-Bauzille-de-Montmel, Saint-Clément-de-Rivière, Saint-Chinian, Saint-Christol, Saint-Drézéry, Saint-Félix-de-Lodez, Saint-Gély-du-Fesc, Saint-Geniès-des-Mourgues, Saint-Georges-d’Orques, Saint-Guiraud, Saint-Jean-de-Cuculles, Saint-Jean-de-la-Blaquière, Saint-Jean-de-Buèges, Saint-Jean-de-Fos, Saint-Jean-de-Minervois, Saint-Mathieu-de-Tréviers, Saint-Nazaire-de-Ladarez, Saint-Pargoire, Saint-Pons-de-Mauchiens, Saint-Privat, Saint-Saturnin, Saint-Sériès, Saint-Thibéry, Saint-Vincent-de-Barbeyrargues, Sainte-Croix-de-Quintillargues, Saturargues, Sauteyrargues, Sauvian, Sérignan, Servian, Siran, Soubès, Soumont, Sussargues, Le Triadou, Usclas-du-Bosc, Vacquières, Vailhan, Vailhauquès, Valflaunès, Valmascle, Vendémian, Vendres, Vérargues, Vieussan, Villeneuve-lès-Maguelonne, Villeneuvette, Villeveyrac in Villespassans,

—

departma Pyrénées-Orientales: Amélie-les-Bains-Palalda, Ansignan, Arboussols, Argelès-sur-Mer, Bages, Baho, Baixas, Banyuls-sur-Mer, Banyuls-dels-Aspres, Bélesta, Bouleternère, Le Boulou, Brouilla, Cabestany, Caixas, Calce, Camélas, Canet-en-Roussillon, Canohès, Caramany, Cases-de-Pene, Cassagnes, Castelnou, Caudiès-de-Fenouillèdes, Cerbère, Céret, Claira, Les Cluses, Collioure, Corbère, Corbère-les-Cabanes, Corneilla-del-Vercol, Corneilla-la-Rivière, Elne, Espira-de-Conflent, Espira-de-l’Agly, Estagel, Estoher, Felluns, Finestret, Fosse, Fourques, Ille-sur-Têt, Joch, Lansac, Laroque-des-Albères, Latour-Bas-Elne, Latour-de-France, Lesquerde, Llauro, Llupia, Marquixanes, Maureillas-las-Illas, Maury, Millas, Montalba-le-Château, Montauriol, Montescot, Montesquieu-des-Albères, Montner, Néfiach, Oms, Opoul-Périllos, Ortaffa, Palau-del-Vidre, Passa, Perpignan, Peyrestortes, Pézilla-de-Conflent, Pézilla-la-Rivière, Pia, Planèzes, Pollestres, Ponteilla, Port-Vendres, Prats-de-Sournia, Prugnanes, Rasiguères, Reynès, Rigarda, Riunoguès, Rivesaltes, Rodès, Saint-André, Saint-Arnac, Saint-Cyprien, Saint-Estève, Saint-Féliu-d’Amont, Saint-Féliu-d’Avall, Saint-Génis-des-Fontaines, Saint-Hippolyte, Saint-Jean-Lasseille, Saint-Jean-Pla-de-Corts, Saint-Martin, Saint-Michel-de-Llotes, Saint-Nazaire, Saint-Paul-de-Fenouillet, Sainte-Colombe-de-la-Commanderie, Saleilles, Salses-le-Château, Le Soler, Sorède, Sournia, Taillet, Tarerach, Tautavel, Terrats, Thuir, Tordères, Toulouges, Tresserre, Trévillach, Trilla, Trouillas, Villelongue-dels-Monts, Villemolaque, Villeneuve-de-la-Raho, Villeneuve-la-Rivière, Vinça, Vingrau, Vivès in Le Vivier.

(b)	Trgatev, vinifikacija in obdelava belega vina potekajo na ozemlju občin, navedenih za trgatev, vinifikacijo in obdelavo rdečega vina in vina rosé, ter na ozemlju naslednjih občin departmaja Hérault: Castelnau-de-Guers, Florensac, Mèze, Pinet in Pomerols.

7. Glavne sorte vinske trte

Bourboulenc B – doucillon blanc

Clairette B

Grenache N

Grenache blanc B

Lledoner pelut N

Marsanne B

Mourvèdre N – monastrell

Piquepoul blanc B

Roussanne B

Syrah N – shiraz

Tourbat B

Vermentino B – rolle

8. Opis povezave

Vinsko trto so v zgodovini languedoškega vinogradništva vse od njene zasaditve stalno gojili na suhih in kamnitih tleh pobočij gričev.

Vse od časa Rimljanov so zgodovinski vzponi in padci, vpliv samostanov in opatij, gospodarske omejitve vinogradov, zasajenih po gričih, in družbeni razvoj spodbujali raznovrstnost in razvoj proizvodov, tako da so se začela skozi čas proizvajati sladka vina, likerska vina ter suha rdeča in bela vina ali pridelovati namizno grozdje, za vse to pa je potrebno zelo zrelo grozdje.

Tako je bila na teh gričih skozi več generacij opredeljena cela paleta posebnih območij, ki so bila priznana zaradi kakovostnega in svojevrstnega pridelka.

S soncem obsijani griči, ki se razprostirajo od mesteca Collioure do rimskih vrat v mestu Nîmes, so že več kot 2 000 let zasajeni z vinsko trto, o kakovosti in prepoznavnosti vin pa pričajo številni zapisi.

Vina, ki se pridobivajo na teh gričih, so si skozi zgodovino ustvarila sloves, za katerega so bile pogosto zaslužne opatije (Caunes-Minervois, Valmagne, Lagrasse, Fontfroide itd.). Tako je na primer pomočnik svetega Benedikta iz Aniane postavil vinograda Saint-Saturnin in Cabrières. Montpeyroux je bilo od 14. stoletja posestvo in bivališče škofov iz Montpellierja, ki so tam pridelovali znamenita vina. Enako velja za Saint-Aignan (Saint-Chinian), je zapisal Jean Clavel v delu „Histoire et Avenir des vins en Languedoc“ (Zgodovina in prihodnost vin v Languedocu; založba Privat, 1985).

Leta 1788 je oskrbnik Ballainvillers v poročilu kralju zapisal: „Vsa ta vina so samostojna vina, ki so bila pod splošnim imenom vina iz Narbonna zelo upravičeno cenjena zunaj regije in kraljestva, in sicer zlasti vina iz krajev Lapalme, Leucate, Fitou itd.“

Leta 1816 je A. Jullien v delu „Topographie de tous les vignobles connus“ (Topografija vseh znanih vinogradov) opozoril na posebnost teh vin, povezano z njihovim poreklom, in navedel vinorodna območja severno od reke Têt do krajev Espira-de-l’Agly in Rivesaltes, ter pridelek vinogradov „Saint-Christol“, „Saint-Georges d’Orques“ ali „Saint-Drézéry“: „Ta opojna in krepka vina imajo prijeten in čist okus, polno telo, po petih do šestih letih staranja pa postanejo izvrstna …“.

Da se doseže ta posebnost vin, povezana z njihovim poreklom, razmejeno območje parcel za trgatev zajema parcele, katerih tla omogočajo dobro ukoreninjenje ter zmerno in redno oskrbo rastline z vodo, da vzdrži vroča in suha poletja. Zajema parcele z ugodno izpostavljenostjo, ki so terasasto razporejene od morske obale do 400 m nadmorske višine.

Prednost daje parcelam, ki ležijo na vzpetinah gričev v bližini morja ali na strmejših gričih predgorja, ki so ponekod terasasto urejeni.

Površina tega natančno razmejenega območja obsega manj kot tretjino celotne površine vinorodnega območja regije, z njo povezana proizvodnja pa manj kot 15 % regionalno pridelanih količin.

Podnebne razmere in narava tal so vplivale na izbor sort vinske trte in njihovo rastišče. Imajo precej dolg rastni cikel, so dovolj odporne proti suši in vročini ter najbolje izkoristijo precejšnjo temperaturno vsoto. Uravnavanje pridelave, ki se kaže v opredelitvi zmernih donosov, omogoča, da je pridelek pred jesenskim deževjem dovolj zrel, vetrovi pa prispevajo k ohranjanju fitosanitarnega stanja grozdja.

Zaradi posebnega vročega in suhega sredozemskega podnebja so v rdečih vinih prisotni zreli tanini, v vinih rosé in belih vinih pa se izraža značilna zaokroženost.

Ker je bilo treba po drugi svetovni vojni obnoviti velik del vinogradov, zasajenih po gričih, se je še okrepila prevlada tradicionalnih sort vinske trte. S tem se je začelo skupno ukrepanje, ki temelji na obnovi zgodovinskega vinogradništva ter povezuje vinogradniške zadruge in neodvisna posestva, združena v sindikate.

Pridelovalne prakse so se razvile z uvajanjem mehanizacije in razvojem gojenja sorte vinske trte z dolgimi vejami, pri katerih je gojenje v špalirju obvezno, kot je sorta syrah N. Parcele vinske trte, ki je bila prej kvadratno zasajena in ni bila gojena v špalirju, so najpogosteje nadomestile parcele z največ 2,50-metrsko medvrstno razdaljo in najmanjšo gostoto zasaditve 4 000 trsov na hektar. Vseeno pa se je ohranila gojitvena oblika, ki je v temelju kratka in ima v vseh primerih omejeno število očes na trs.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju.

Opis pogoja:

—	Na imenu kontrolirane označbe porekla „Languedoc“, ki je lahko dopolnjeno z izrazom „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino), se obvezno navede letnik.

—

Vina s kontrolirano označbo porekla „Languedoc“, ki je lahko dopolnjena z dopolnilnimi geografskimi imeni „Cabrières“, „Grés de Montpellier“, „La Méjanelle“, „Montpeyroux“, „Pézenas“, „Quatourze“, „Saint-Christol“, „Saint-Drézéry“, „Saint-Georges-d’Orques“, „Saint-Saturnin“ in „Sommières“, navedenimi pod to kontrolirano označbo porekla, se po trgatvi ne smejo prijaviti, oglaševati, odposlati, dati v prodajo ali prodati, ne da bi bila v spremnih dokumentih, na prijavi zalog, v oglasih, prospektih, na etiketah, računih ali na kakršni koli embalaži navedena zgoraj navedena kontrolirana označba porekla, ki je po potrebi dopolnjena z dopolnilnimi geografskimi imeni.

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za proizvodnjo in obdelavo vina, obsega ozemlje naslednjih občin:

—

departma Aude: Alaigne, Arques, Arzens, Auriac, Belcastel-et-Buc, Berriac, La Bezole, Bourigeole, Bram, Brenac, Brousses-et-Villaret, Brugairolles, Bugarach, Camps-sur-l’Agly, Carcassonne, Castans, Caudebronde, Caunette-sur-Lauquet, Caux-et-Sauzens, Citou, Clermont-sur-Lauquet, Couffoulens, Coursan, Courtauly, Cubières-sur-Cinoble, Cuxac-Cabardès, Cuxac-d’Aude, Donazac, Fajac-en-Val, Fontiers-Cabardès, Granes, Greffeil, Labastide-Esparbairenque, Lairière, Lauraguel, Lespinassière, Leuc, Malves-en-Minervois, Marcorignan, Mas-Cabardès, Mas-des-Cours, Massac, Miraval-Cabardès, Missègre, Montclar, Monthaut, Montjardin, Montjoi, Montréal, Moussan, Mouthoumet, Ouveillan, Palaja, Pomy, Pradelles-Cabardès, Preixan, Puilaurens, Puivert, Quillan, Raissac-d’Aude, Raissac-sur-Lampy, La Redorte, Rennes-le-Château, Rennes-les-Bains, Ribaute, Rieux-en-Val, Rieux-Minervois, Roquecourbe-Minervois, Roquefère, Roquefort-des-Corbières, Routier, Rouvenac, Saint-Benoît, Saint-Denis, Saint-Ferriol, Saint-Jean-de-Paracol, Saint-Louis-et-Parahou, Saint-Marcel-sur-Aude, Saint-Martin-des-Puits, Saint-Martin-de-Villereglan, Saint-Martin-le-Vieil, Saissac, Sallèles-d’Aude, Salza, Soulatge, Terroles, Valmigère, Véraza, Verzeille, Villarzel-Cabardès-du-Razès, Villedaigne, Villefloure, Villefort in Villesèquelande,

—

departma Gard: Aigremont, Aigues-Mortes, Aigues-Vives, Aimargues, Aubais, Bernis, Boissières, Bouillargues, Bragassargues, Caissargues, La Calmette, Caveirac, Clarensac, Congénies, Cros, Dions, Domessargues, Durfort-et-Saint-Martin-de-Sossenac, Fons, Gajan, Gallargues-le-Montueux, Générac, Marguerittes, Milhaud, Monoblet, Montagnac, Mus, Parignargues, Pompignan, Poulx, Puechredon, Quissac, Rodilhan, Rogues, La Rouvière, Sainte-Anastasie, Saint-Come-et-Maruéjols, Saint-Dionizy, Saint-Gilles, Saint-Roman-de-Codières, Saint-Théodorit, Sauve, Sumène, Uchaud in Vergèze,

—

departma Hérault: Abeilhan, Agde, Agonès, Les Aires, Aumes, Baillargues, Balaruc-le-Vieux, Bédarieux, Bélarga, Bessan, Boisset, La Boissière, Bouzigues, Brenas, Buzignargues, Campagnan, Candillargues, Capestang, Cazilhac, Cazouls-d’Hérault, Celles, Cers, Clapiers, Colombiers, Coulobres, Le Crès, Le Cros, Dio-et-Valquières, Espondeilhan, Fabrègues, Ferrals-les-Montagnes, Ferrières-les-Verreries, Frontignan, Galargues, Ganges, Gigean, Gorniès, Grabels, La Grande-Motte, Hérépian, Jacou, Lansargues, Laroque, Lattes, Lespignan, Lézignan-la-Cèbe, Lieuran-lès-Béziers, Lignan-sur-Orb, Loupian, Lunas, Maraussan, Marseillan, Marsillargues, Mas-de-Londres, Maureilhan, Mireval, Mons, Montady, Montaud, Montels, Montferrier-sur-Lez, Mudaison, Notre-Dame-de-Londres, Olargues, Pailhès, Palavas-les-Flots, Pardailhan, Pérols, Pézènes-les-Mines, Les Plans, Poilhes, Popian, Portiragnes, Le Pouget, Pouzols, Puilacher, Puimisson, Puissalicon, Rieussec, Riols, Les Rives, Romiguières, Roqueredonde, Rouet, Saint-Bauzille-de-Putois, Saint-Brès, Saint-Etienne-d’Albagnan, Saint-Etienne-de-Gourgas, Saint-Félix-de-l’Héras, Saint-Geniès-de-Fontedit, Saint-Guilhem-le-Désert, Saint-Hilaire-de-Beauvoir, Saint-Jean-de-Cornies, Saint-Jean-de-Védas, Saint-Just, Saint-Martin-de-Londres, Saint-Maurice-Navacelles, Saint-Michel, Saint-Nazaire-de-Pézan, Saint-Paul-et-Valmalle, Saint-Pierre-de-la-Fage, Saint-Pons-de-Thomières, Salasc, Saussan, Saussines, Sète, Teyran, Thézan-lès-Béziers, Tourbes, Tressan, Usclas-d’Hérault, La Vacquerie-et-Saint-Martin-de-Castries, Valergues, Valras-Plage, Valros, Vélieux, Vendargues, Vias, Vic-la-Gardiole, Villeneuve-lès-Béziers, Villetelle, Viols-en-Laval in Viols-le-Fort,

—

departma Pyrénées-Orientales: L’Albère, Alenya, Arles-sur-Tech, Baillestavy, Le Barcarès, Bompas, Boule-d’Amont, Calmeilles, Campoussy, Casefabre, Clara, Eus, Fenouillet, Glorianes, Los Masos, Molitg-les-Bains, Montbolo, Mosset, Le Perthus, Prunet-et-Belpuig, Rabouillet, Saint-Laurent-de-Cerdans, Saint-Laurent-de-la-Salanque, Sainte-Marie, Saint-Marsal, Taurinya, Théza, Torreilles, Valmanya, Villelongue-de-la-Salanque in Vira.

Povezava na specifikacijo proizvoda

http://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-7e46f9d3-55a7-4fed-a312-52a267e4f576

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 104

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 65 4. marec 2022

Vsebina		Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 104/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10567 – ACE / MOSADEX / PHARMALOT COMPOUNDING) ( 1 )	1
2022/C 104/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10480 – GOLDMAN SACHS / NN INVESTMENT PARTNERS HOLDING) ( 1 )	2
2022/C 104/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10595 – CERBERUS / HBCE (FRENCH RETAIL BANKING)) ( 1 )	3
2022/C 104/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.10592 – KKR / KÖRBER / KÖRBER SUPPLY CHAIN SOFTWARE MANAGEMENT) ( 1 )	4
2022/C 104/05	Sporočilo Komisije v zvezi s členom 11(5) Monetarnega sporazuma med Evropsko unijo in Kneževino Monako	5

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2022/C 104/06	Menjalni tečaji eura — 3. marec 2022	9

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1076
JPY	japonski jen	128,18
DKK	danska krona	7,4399
GBP	funt šterling	0,82773
SEK	švedska krona	10,7688
CHF	švicarski frank	1,0192
ISK	islandska krona	143,40
NOK	norveška krona	9,8418
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,634
HUF	madžarski forint	378,64
PLN	poljski zlot	4,7691
RON	romunski leu	4,9496
TRY	turška lira	15,6897
AUD	avstralski dolar	1,5139
CAD	kanadski dolar	1,3992
HKD	hongkonški dolar	8,6547
NZD	novozelandski dolar	1,6329
SGD	singapurski dolar	1,5042
KRW	južnokorejski won	1 334,20
ZAR	južnoafriški rand	16,8798
CNY	kitajski juan	6,9996
HRK	hrvaška kuna	7,5700
IDR	indonezijska rupija	15 934,42
MYR	malezijski ringit	4,6370
PHP	filipinski peso	57,293
RUB	ruski rubelj
THB	tajski bat	36,063
BRL	brazilski real	5,6041
MXN	mehiški peso	22,8945
INR	indijska rupija	84,1740

skupina I	:	CFC 11, 12, 113, 114 ali 115;
skupina II	:	drugi popolnoma halogenirani CFC;
skupina III	:	halon 1211, 1301 ali 2402;
skupina IV	:	ogljikov tetraklorid;
skupina V	:	1,1,1-trikloretan;
skupina VI	:	metilbromid;
skupina VII	:	delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki;
skupina VIII	:	delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki;
skupina IX	:	bromoklorometan.

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2022/C 104/07	Obvestilo o bližnjem izteku nekaterih protidampinških ukrepov	10
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2022/C 104/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10597 – SMS / ALTOR FUND MANAGER / KAEFER HOLDING / KAEFER ISOLIERTECHNIK) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	11
2022/C 104/09	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.10613 – PORSCHE AUSTRIA / WOLFGANG DENZEL AUTO / SAUBERMACHER DIENSTLEISTUNG / JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	13
2022/C 104/10	Sporočilo Komisije, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi AT.40511 – Insurance Ireland: podatkovna zbirka zavarovalnih zahtevkov in pogoji za dostop	15
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2022/C 104/11	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	20
2022/C 104/12	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	28
2022/C 104/13	Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33	39
2022/C 104/14	Obvestilo podjetjem, ki nameravajo leta 2023 v Evropsko unijo uvažati ali iz nje izvažati nadzorovane snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in podjetjem, ki nameravajo v letu 2023 te snovi proizvajati ali uvažati za laboratorijsko in analitsko uporabo bistvenega pomena	46