13.1.2018

Uradni list Evropske unije

C 12/1

DOGOVOR

med Evropskim parlamentom, Evropskim svetom, Svetom Evropske unije, Evropsko komisijo, Sodiščem Evropske unije, Evropsko centralno banko, Evropskim računskim sodiščem, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Evropskim odborom regij in Evropsko investicijsko banko o organizaciji in delovanju skupine za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije Unije (CERT-EU)

(2018/C 12/01)

EVROPSKI PARLAMENT,

EVROPSKI SVET, SVET EVROPSKE UNIJE,

EVROPSKA KOMISIJA,

SODIŠČE EVROPSKE UNIJE,

EVROPSKA CENTRALNA BANKA,

EVROPSKO RAČUNSKO SODIŠČE,

EVROPSKA SLUŽBA ZA ZUNANJE DELOVANJE,

EVROPSKI EKONOMSKO-SOCIALNI ODBOR,

EVROPSKI ODBOR REGIJ

IN EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA SO –

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Krepitev usposobljenosti vseh institucij, organov in agencij Evropske unije za obvladovanje kibernetskih groženj in šibkih točk ter za preprečevanje, odkrivanje in odzivanje na kibernetske napade na njihove infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) ostaja bistvena prednostna naloga, saj je delovanje omrežij in sistemov IKT bistvenega pomena, da lahko izpolnjujejo svoje naloge.

(2)

Na pobudo podpredsednikov Komisije Neelie Kroes in Maroša Šefčoviča so generalni sekretarji institucij in organov Unije maja 2011 sklenili, da bodo ustanovili predkonfiguracijsko skupino za skupino za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije Unije (CERT-EU), ki jo bo nadziral medinstitucionalni usmerjevalni odbor.

(3)

Julija 2012 so generalni sekretarji potrdili praktično ureditev in se dogovorili, da ohranijo CERT-EU kot stalno enoto, ki naj še naprej pomaga izboljševati splošno stopnjo varnosti informacijske tehnologije (IT) v institucijah, organih in agencijah Unije kot primer vidnega medinstitucionalnega sodelovanja na področju kibernetske varnosti.

(4)	Pregledi, izvedeni v letih 2014 in 2016, so pokazali, da se je CERT-EU razvijal in da je zdaj v fazi, ko bi ga bilo treba formalizirati z bolj trajnostnim in preglednim upravljanjem in finančno strukturo.

(5)

Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (Direktiva o varnosti omrežij in informacij) vzpostavlja mrežo skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (CSIRT), ki jih sestavljajo predstavniki tovrstnih skupin držav članic in CERT-EU, da bi prispevali h krepitvi zaupanja med državami članicami ter spodbudili hitro in učinkovito operativno sodelovanje.

(6)	S strukturo upravljanja za CERT-EU bi bilo treba določiti vlogo in naloge CERT-EU, pristojnosti njegovega vodje, vlogo in naloge njegovega usmerjevalnega odbora ter pristojnosti institucij, organov in agencij Unije pri podpiranju CERT-EU.

(7)	CERT-EU je treba zagotoviti vzdržno financiranje in osebje, obenem pa zagotoviti stroškovno učinkovitost in ustrezno jedro stalnega osebja ter upravne režijske stroške CERT-EU zadržati na kar najnižji ravni.

(8)	Ta dogovor podpišejo sodelujoče institucije in organi Unije po zaključku njihovih notranjih postopkov za ta namen; agencije Unije iz Priloge I, ki so odgovorne za svojo lastno infrastrukturo IKT, so uradno pisno potrdile predsedniku usmerjevalnega odbora CERT-EU, da ga bodo uporabljale –

SKLENILI NASLEDNJI DOGOVOR –

Člen 1

Namen in poslanstvo

1. Namen tega dogovora je določitev pravil za delovanje in organizacijo medinstitucionalne skupine za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije Unije (v nadaljnjem besedilu: CERT-EU).

2. Poslanstvo CERT-EU je prispevati k varnosti infrastrukture IKT v vseh institucijah, organih in agencijah Unije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci), tako da pomaga preprečevati in odkrivati kibernetske napade, se nanje odzivati in blažiti njihove posledice ter tako da za udeležence deluje kot koordinacijsko središče za izmenjavo informacij o kibernetski varnosti in za odzivanje na incidente.

Člen 2

Naloge CERT-EU

1. CERT-EU zbira, upravlja, analizira in izmenjuje informacije z udeleženci o grožnjah, šibkih točkah ter incidentih na infrastrukturi IKT brez stopnje tajnosti. Usklajuje odzive na incidente na medinstitucionalni ravni in na ravni udeležencev, vključno z zagotavljanjem ali usklajevanjem zagotavljanja specializirane operativne pomoči.

2. CERT-EU zagotavlja standardne storitve CERT za vse udeležence. Katalog, ki določa podrobno ponudbo storitev CERT-EU in vse posodobitve, odobri usmerjevalni odbor. Vodja CERT-EU pri revidiranju seznama storitev upošteva vire, ki so mu dodeljeni.

3. CERT-EU lahko s privolitvijo zadevnega udeleženca spremlja omrežni promet udeležencev.

4. CERT lahko udeležencem zagotovi pomoč v zvezi z incidenti na omrežjih in sistemih IT s stopnjo tajnosti, če to izrecno zahteva zadevni udeleženec.

5. CERT-EU ne začenja dejavnosti ali posega zavestno v zadeve, ki so v pristojnosti nacionalnih varnostnih in obveščevalnih služb ali specializiranih oddelkov udeležencev. O vseh stikih s CERT-EU, ki so jih vzpostavile ali zanje zaprosile nacionalne varnostne in obveščevalne službe, se nemudoma obvestita Varnostni direktorat Komisije in predsednik usmerjevalnega odbora CERT-EU.

6. CERT-EU obvesti udeležence o svojih postopkih in procesih obvladovanja incidentov.

7. CERT-EU lahko, če to izrecno zahtevajo službe udeležencev, ki skrbijo za politična vprašanja, priskrbi tehnične nasvete ali informacije o zadevnih političnih vprašanjih.

Člen 3

Sodelovanje med udeleženci in CERT-EU

1. CERT-EU in udeleženci delujejo v skladu z načelom „potrebe po izmenjavi“, ob upoštevanju odstavka 3. CERT-EU zagotovi, da so na voljo učinkoviti načini komuniciranja, da bi omogočili lažjo izmenjavo informacij z udeleženci.

2. Udeleženci CERT-EU zagotavljajo informacije o grožnjah kibernetski varnosti in šibkih točkah, ki imajo zanje posledice. Kadar se CERT-EU zave grožnje ali šibkih točk, ki imajo ali bi lahko imele posledice za udeleženca, zadevnega udeleženca opozori in mu čim prej zagotovi vse potrebne informacije, vključno s stopnjo kritičnosti, da se lahko izvedejo zaščitni ali sanacijski ukrepi. CERT-EU lahko pomaga pri zagotavljanju takšnih zaščitnih ali sanacijskih ukrepov. Drugi udeleženci so obveščeni, če ima grožnja ali šibka točka zanje lahko posledice.

3. Udeleženci brez nepotrebnega odlašanja obvestijo CERT-EU, če zaznajo večji kibernetski incident, in posredujejo vse ustrezne tehnične podrobnosti, razen če bi to lahko ogrozilo varnostne interese udeleženca ali tretje osebe. Za večji incident šteje vsak incident, razen če se ponavlja ali je osnoven in je verjetno, da so njegove metode in tehnologije že dobro poznane. Netehnične informacije se lahko posredujejo CERT-EU po presoji zadevnega udeleženca. Informacije o incidentih, posredovane CERT-EU, se ne izmenjujejo zunaj CERT-EU, niti v anonimizirani obliki, razen če zadevni udeleženec za to da soglasje. Da bi se pripravili na primere, v katerih je treba informacije izmenjevati hitro, da se zaščitijo omrežja in sistemi udeležencev, CERT-EU s svojimi udeleženci vnaprej predvidi, kako se nanje odzvati.

4. CERT-EU v dialogu z udeleženci vodi katalog razpoložljivega strokovnega znanja, ki ga imajo in ki bi ga bilo mogoče izkoristiti v okviru sredstev in zmogljivosti v primeru večjega kibernetskega incidenta, ki bi prizadel enega ali več udeležencev. Po potrebi lahko CERT-EU organizira in usklajuje izmenjavo informacij in tehnično pomoč neposredno med udeleženci za obravnavanje kibernetskega incidenta.

5. V okviru svojih pristojnosti CERT-EU tesno sodeluje z Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) ter Europolovim Evropskim centrom za boj proti kibernetski kriminaliteti.

6. CERT-EU izmenjuje informacije o posameznih incidentih z organi kazenskega pregona, vendar le s predhodnim soglasjem pristojnih služb zadevnega udeleženca ali udeležencev.

7. CERT-EU vodi evidenco vseh informacij, ki se izmenjujejo z udeleženci in z drugimi stranmi. Udeleženci lahko zahtevajo, da CERT-EU posreduje podrobne podatke o njihovih informacijah, ki so bile posredovane drugim stranem.

8. Po potrebi lahko CERT-EU sklene dogovore o ravni storitev ali dogovore o sodelovanju s katerim koli udeležencem za opravljanje storitev CERT. CERT-EU lahko sklene tudi dogovore o ravni storitev ali dogovore o sodelovanju glede opravljanja storitev CERT proti plačilu za civilne operacije EU za krizno upravljanje v skladu z naslovom V, poglavjem 2, Pogodbe o Evropski uniji. V vsakem primeru tovrstne dogovore o ravni storitev ali dogovore o sodelovanju odobri usmerjevalni odbor.

Člen 4

Sodelovanje CERT-EU s CERT iz držav članic

1. CERT-EU sodeluje in izmenjuje informacije z nacionalnimi ali vladnimi CERT ali CSIRT držav članic o grožnjah, šibkih točkah in incidentih na področju kibernetske varnosti, o morebitnih protiukrepih in o vseh zadevah, ki so pomembne za izboljšanje zaščite infrastrukture IKT udeležencev, tudi prek mreže CSIRT iz člena 12 Direktive o varnosti omrežij in informacij.

2. CERT-EU sodeluje s skupinami CERT iz držav članic zaradi zbiranja informacij o splošnih in specifičnih grožnjah za udeležence ter o orodjih ali metodah, vključno s tehnikami, taktikami in postopki, o najboljših praksah in splošnih šibkih točkah, da bi z udeleženci izmenjevali te informacije. CERT-EU lahko s takšnimi CERT izmenjuje informacije o orodjih ali metodah, vključno s tehnikami, taktikami in postopki, o najboljših praksah ter splošnih grožnjah in šibkih točkah.

3. CERT-EU lahko s takšnimi CERT izmenjuje informacije o posameznih incidentih s soglasjem zadevnega udeleženca.

Člen 5

Sodelovanje s CERT tretjih oseb in drugimi partnerji

1. CERT-EU lahko sodeluje s sektorskimi skupinami CERT in skupinami CERT, ki niso iz EU, v zvezi z orodji in metodami, kot so tehnike, taktike in postopki, najboljšimi praksami ter splošnimi grožnjami in šibkimi točkami. Za vsako sodelovanje s takšnimi CERT, vključno v okvirih sodelovanja skupin CERT, ki niso iz EU, s CERT držav članic, CERT-EU zaprosi za predhodno odobritev usmerjevalnega odbora.

2. CERT-EU lahko sodeluje z drugimi partnerji, kot so poslovni subjekti ali posamezni strokovnjaki, zaradi zbiranja informacij o splošnih in posebnih grožnjah, šibkih točkah in morebitnih protiukrepih. Za širše sodelovanje s takšnimi partnerji CERT-EU zaprosi za predhodno odobritev usmerjevalnega odbora.

3. Če je z zadevnim partnerjem sklenjen dogovor ali pogodba o nerazkritju, lahko CERT-EU s privolitvijo zadevnega udeleženca takim partnerjem posreduje informacije o specifičnem incidentu v udeležencu, če lahko prispevajo k njegovi analizi. Takšni sporazumi ali pogodbe o nerazkritju se zakonito preverijo v skladu z ustreznimi notranjimi postopki Komisije. Za sporazume ali pogodbe o nerazkritju ni potrebna predhodna odobritev usmerjevalnega odbora, vendar je o njih obveščen njegov predsednik.

4. CERT-EU lahko s predhodno odobritvijo usmerjevalnega odbora izjemoma sklene dogovore o ravni storitev s subjekti, ki niso udeleženci.

Člen 6

Naloge vodje CERT-EU

1. Vodja CERT-EU je odgovoren za nemoteno delovanje CERT-EU v okviru svojih pristojnosti pod vodstvom usmerjevalnega odbora. Odgovoren je za izvajanje strateške usmeritve, smernic, ciljev in prednostnih nalog, ki jih določi usmerjevalni odbor, ter za dobro upravljanje CERT-EU, vključno s finančnimi in človeškimi viri. Redno poroča predsedniku usmerjevalnega odbora.

2. Vodja CERT-EU je zavezan pravilom, ki se uporabljajo za Komisijo, in pri izvrševanju splošnega proračuna Evropske unije deluje kot odredbodajalec na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil v skladu z ustreznimi notranjimi pravili Komisije o prenosu pooblastil in omejitvami v takšnih primerih. Pri uporabi upravnih in finančnih pravil in postopkov deluje izključno pod nadzorom Komisije.

3. Vodja CERT-EU usmerjevalnemu odboru vsako četrtletje predloži poročilo o uspešnosti CERT-EU, izvrševanju proračuna, sklenjenih pogodbah ali drugih dogovorih ter misijah uslužbencev. Usmerjevalnemu odboru v skladu s členom 8(1)(e) predloži tudi letno poročilo.

4. Vodja CERT-EU pomaga odgovornemu odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil pri pripravi letnega poročila o dejavnostih, ki vsebuje finančne in upravljavske informacije, med drugim o rezultatih kontrol, pripravljenega v skladu s členom 66(9) finančne uredbe, ter mu redno poroča o izvajanju ukrepov, v zvezi s katerimi so bila pooblastila prenesena na vodjo CERT-EU.

5. Vodja CERT-EU vsako leto pripravi finančni načrt prihodkov in odhodkov za dejavnosti, ki ga odobri usmerjevalni odbor v skladu s členom 8(1)(c).

Člen 7

Usmerjevalni odbor

1. Usmerjevalni odbor zagotavlja strateško usmeritev in smernice za CERT-EU ter spremlja izvajanje splošnih prednostnih nalog in ciljev CERT-EU. Njegovi člani so predstavniki višjega vodstva, ki jih imenuje vsak podpisnik tega dogovora, in ENISA, ki zastopa interese agencij, navedenih v Prilogi I, ki upravljajo svojo lastno infrastrukturo IKT. Članom lahko pomagajo namestniki. Predsednik lahko k udeležbi na sestankih usmerjevalnega odbora povabi tudi druge predstavnike udeležencev.

2. Usmerjevalni odbor imenuje predsednika izmed svojih članov za obdobje dveh let. Njegov namestnik postane polnopravni član odbora za isto obdobje.

3. Usmerjevalni odbor se sestane na pobudo svojega predsednika ali na zahtevo katerega koli člana. Odbor sprejme svoj poslovnik.

4. Vsak podpisnik tega dogovora in ENISA ima po en glas, ki ga izrazijo ustrezni člani. Odločitve usmerjevalnega odbora se sprejemajo z navadno večino, če ni drugače določeno. Predsednik ne glasuje, razen v primeru neodločenega glasovanja, ko ima odločilni glas.

5. Če bi bile iz operativnih razlogov potrebne nujne odločitve, lahko usmerjevalni odbor izjemoma ukrepa s soglasjem predsednika in članov, ki zastopajo Evropsko komisijo, Svet, Evropski parlament in zadevnega udeleženca ali udeležence.

6. Usmerjevalni odbor lahko ukrepa s poenostavljenim pisnim postopkom, ki ga sproži predsednik, na podlagi katerega šteje, da je zadevna odločitev odobrena v roku, ki ga določi predsednik, razen če temu nasprotuje kateri od članov.

7. Vodja CERT-EU se udeležuje sej usmerjevalnega odbora, razen če usmerjevalni odbor odloči drugače.

8. Sekretariat za usmerjevalni odbor zagotovi institucija, katere predstavnik višjega vodstva je predsednik.

9. Sekretariat obvešča agencije EU iz Priloge I o odločitvah usmerjevalnega odbora. Vse agencije EU imajo pravico, da predsednika usmerjevalnega odbora opozorijo na katero koli zadevo, za katero menijo, da bi bilo treba o njej obvestiti usmerjevalni odbor.

Člen 8

Naloge usmerjevalnega odbora

1. Pri zagotavljanju strateških usmeritev in smernic za CERT-EU usmerjevalni odbor zlasti:

(a)	na podlagi predloga, ki ga pripravi vodja CERT-EU, odobri letni delovni program za CERT-EU in spremlja njegovo izvajanje;

(b)	na podlagi predloga, ki ga pripravi vodja CERT-EU, odobri katalog storitev CERT-EU;

(c)	na podlagi predloga, ki ga predloži vodja CERT-EU, odobri finančni načrt prihodkov in odhodkov, vključno za osebje, za dejavnosti CERT-EU;

(d)	na podlagi predloga, ki ga pripravi vodja CERT-EU, vsako leto odobri znesek letnih finančnih sredstev za zagotavljanje storitev za udeležence in tretje osebe z dogovori o ravni storitev s CERT-EU;

(e)	preuči in odobri letno poročilo, ki ga pripravi vodja CERT-EU ter zajema dejavnosti in upravljanje sredstev CERT-EU;

(f)	odobri in spremlja ključne kazalnike uspešnosti za CERT-EU, določene na predlog vodje CERT-EU;

(g)	odobri dokumente CERT-EU, ki določajo splošne politike in smernice s priporočili za dobro prakso v zvezi z varnostjo IKT, ki naj jo uporabljajo udeleženci;

(h)	odobri dogovore o sodelovanju, dogovore ali pogodbe o ravni storitev med CERT-EU in drugimi subjekti v skladu s členoma 3(8) in 5(4);

(i)	po potrebi vzpostavi svetovalne skupine za tehnično pomoč pri delu usmerjevalnega odbora, odobri njihove pristojnosti in imenuje njihovega predsednika ter

(j)	spreminja seznam agencij Unije, ki uporabljajo ta dogovor, iz Priloge I.

2. Predsednik lahko zastopa ali deluje v imenu usmerjevalnega odbora v skladu z dogovorom usmerjevalnega odbora.

Člen 9

Osebje in finančne zadeve

1. Čeprav je ustanovljen kot samostojen medinstitucionalni ponudnik storitev za vse institucije, organe in agencije Unije, je CERT-EU vključen v upravno strukturo generalnega direktorata Komisije, da lahko uporablja upravne podporne strukture ter strukture finančnega upravljanja in računovodstva Komisije. Komisija obvesti usmerjevalni odbor o upravnem sedežu CERT-EU in kakršnih koli s tem povezanih spremembah.

2. Po pridobitvi soglasja usmerjevalnega odbora Komisija imenuje vodjo CERT-EU. Z usmerjevalnim odborom se posvetuje v vseh fazah postopka pred imenovanjem vodje CERT-EU, zlasti pri pripravi objav prostega delovnega mesta, pregledu prijav in imenovanju izbirne komisije v zvezi s tem delovnim mestom.

3. Uradniki vseh institucij in organov Unije so obveščeni o vsakem razpisu za prosta delovna mesta v CERT-EU.

4. Ob upoštevanju pristojnosti proračunskega organa Unije se institucije in organi Unije, ki so udeleženci tega dogovora, z izjemo Evropskega računskega sodišča, Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke, zavežejo, da bodo do proračunskega leta 2019 prenesli ali dodelili CERT-EU število delovnih mest, ki je določeno v Prilogi II ali je kako drugače določeno v Prilogi II. Institucije in organi Unije, ki dodelijo ali prenesejo določeno število delovnih mest, lahko v celoti uporabljajo storitve CERT-EU. Število delovnih mest, določeno v Prilogi II, se pregleda vsaj vsakih pet let.

5. CERT-EU se lahko s sodelujočimi institucijami in organi Unije dogovori o začasni dodelitvi dodatnega osebja za CERT-EU.

6. Evropsko računsko sodišče, Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka sklenejo dogovore o ravni storitev v zvezi s storitvami, ki jih ponuja CERT-EU v skladu s svojim katalogom storitev in njihovim letnim finančnim nadomestilom, ki ga morajo v skladu s Prilogo II določiti na začetku vsakega proračunskega leta v zameno za storitve, ki jih zagotovi CERT-EU v preteklem proračunskem letu.

7. Finančno nadomestilo, ki ga mora zagotoviti vsaka agencija Unije za kritje stroškov uporabe storitev CERT-EU, se določi v dogovoru z zadevnimi agencijami Unije ter vključi v splošni upravni okvir za zagotavljanje storitev Komisije za agencije Unije.

8. Vodja CERT-EU vsako leto poroča o znesku letnega finančnega nadomestila, ki ga zagotovijo udeleženci, ki so s CERT-EU sklenili dogovor o ravni storitev v skladu z odstavkom 6, oziroma agencije Unije v skladu z odstavkom 7. Usmerjevalni odbor vsako leto pregleda ta znesek letnega finančnega nadomestila.

9. Dejavnosti CERT-EU, vključno z namenskimi prejemki od drugih institucij ali organov Unije, s proračunskega in finančnega vidika upravlja Komisija v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2) o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, ter z ustreznimi pravili in predpisi. Vsa proračunska sredstva ali prejemki, ki so CERT-EU zagotovljeni z dogovori o ravni storitev, bodo posebej opredeljeni v okviru njegovega finančnega načrta.

Člen 10

Poklicna tajnost

CERT-EU in udeleženci obravnavajo vse informacije, ki jih prejmejo od drugih udeležencev ali tretje osebe, kot da zanje velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali enakovrednih veljavnih okvirov. Takih informacij ne razkrijejo tretjim osebam, razen če jih za to posebej pooblasti udeleženec ali zadevna stran.

Člen 11

Varstvo osebnih podatkov

Za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja na podlagi tega dogovora, velja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 12

Revizija, vprašanja in dostop javnosti do dokumentov

1. Funkcijo notranjega revizorja opravlja služba Komisije za notranjo revizijo v skladu z določbami člena 10. Usmerjevalni odbor lahko službi Komisije za notranjo revizijo predlaga, da opravi revizije.

2. Vodja CERT-EU je odgovoren za odgovore na vprašanja Evropskega varuha človekovih pravic in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v skladu z notranjimi postopki Komisije.

3. Postopki Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se uporabljajo za zahteve za dostop javnosti do dokumentov, ki jih hrani CERT-EU, ob upoštevanju obveznosti iz navedene uredbe, da se je treba posvetovati z drugimi udeleženci, kadar se zahteva nanaša na njihove dokumente.

Člen 13

Pregled

Glede na razvijajoče se okolje kibernetskih groženj in odziv Unije nanj, vključno s prednostnimi nalogami, določenimi v strategiji EU za kibernetsko varnost, usmerjevalni odbor redno pregleduje organizacijo in delovanje CERT-EU. Pripravi lahko tudi priporočila za pregled ali spremembo tega dogovora ali katera koli druga priporočila sodelujočim institucijam in organom za učinkovito delovanje CERT-EU.

Člen 14

Področje uporabe in datum začetka uporabe

1. Ta dogovor se uporablja za institucije in organe Unije, ki so podpisniki tega dogovora, in za agencije Unije iz Priloge I, ki upravljajo svojo lastno infrastrukturo IKT.

2. Ta dogovor se uporablja od datuma podpisa. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Ta dogovor je sestavljen v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku v enem izvirniku, ki se deponira na generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije, ki bo vsem podpisnikom posredoval overjen izvod.

V Frankfurtu, Luxembourgu in Bruslju, 20. decembra 2017

Za Evropski parlament

Generalni sekretar

K. WELLE

Za Evropski svet in Svet

Generalni sekretar

J. TRANHOLM-MIKKELSEN

Za Evropsko komisijo

Generalni sekretar

A. ITALIANER

Za Sodišče Evropske unije

Generalni direktor GD za infrastrukturo

F. SCHAFF

Za Evropsko centralno banko

Generalni direktor za informacijske sisteme

K. DE GEEST

Glavni koordinator podpornih služb

M. DIEMER

Za Evropsko računsko sodišče

Generalni sekretar

E. RUIZ GARCÍA

Za Evropsko službo za zunanje delovanje

Generalni direktor za proračun in upravo

G. DI VITA

Za Evropski ekonomsko-socialni odbor

Generalni sekretar

L. PLANAS PUCHADES

Za Evropski odbor regij

Generalni sekretar

J. BURIÁNEK

Za Evropsko investicijsko banko

Generalni direktor in finančni nadzornik

P. KLAEDTKE

(1) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

(2) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(3) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(4) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

PRILOGA I

Seznam agencij Unije iz člena 14(1)

ACER	Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev
Urad BEREC	Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije
CPVO	Urad Skupnosti za rastlinske vrste
EU-OSHA	Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu
FRONTEX	Evropska agencija za mejno in obalno stražo
eu-LISA	Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice
EASO	Evropski azilni podporni urad
EASA	Evropska agencija za varnost v letalstvu
EBA	Evropski bančni organ
ECDC	Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni
Cedefop	Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja
ECHA	Evropska agencija za kemikalije
EEA	Evropska agencija za okolje
EFCA	Evropska agencija za nadzor ribištva
EFSA	Evropska agencija za varnost hrane
Eurofound	Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer
GSA	Agencija za evropski GNSS
EIGE	Evropski inštitut za enakost spolov
EIOPA	Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine
EMSA	Evropska agencija za pomorsko varnost
EMA	Evropska agencija za zdravila
EMCDDA	Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami
ENISA	Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij
CEPOL	Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj
Europol	Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj
ERA	Agencija Evropske unije za železnice
ESMA	Evropski organ za vrednostne papirje in trge
ETF	Evropska fundacija za usposabljanje
FRA	Agencija Evropske unije za temeljne pravice
EUIPO	Urad Evropske unije za intelektualno lastnino
Eurojust	Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah
CdT	Prevajalski center za organe Evropske unije
EDA	Evropska obrambna agencija
EIT	Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo
EUISS	Inštitut Evropske unije za varnostne študije
SATCEN	Satelitski center Evropske unije
SRB	Enotni odbor za reševanje

PRILOGA II

Delovna mesta s polnim delovnim časom ali prispevki v proračun, ki jih udeleženci namenijo CERT-EU

DELOVNA MESTA V SKLADU S KADROVSKIM NAČRTOM

Institucija/organ	Relativni delež osebja EU	Ustrezno delovno mesto s polnim delovnim časom, ki se prenese/dodeli CERT-EU
Evropski parlament	19,5 %	3 (1)
Evropski svet/Svet	9 %	2
Komisija (2)	55 %	8
Sodišče	6 %	1 (3)
Evropska služba za zunanje delovanje	4,5 %	1 (4)
Evropski ekonomsko- socialni odbor/Evropski odbor regij	3,5 %	1 (5)
Evropsko računsko sodišče	2,5 %	0 (6)
	SKUPAJ:	16

Letna finančna sredstva za CERT-EU

Evropska centralna banka (7)	120 000 EUR (8)
Evropska investicijska banka (9)	120 000 EUR (10)

(1) Evropski parlament bo preostali delovni mesti prenesel najpozneje v okviru proračuna za leto 2021. V vmesnem obdobju se zavezuje, da bo ohranil svojo sedanjo zavezo: polovica delovnega mesta s polnim delovnim časom na razpolago CERT-EU in letni finančni prispevek (120 000 EUR) iz dogovora o ravni storitev.

(2) V primeru Komisije bodo delovna mesta dana na razpolago CERT-EU interno. Komisija zagotavlja tudi prispevek v naravi za CERT-EU v obliki pisarn, logistike in infrastrukture IT. V relativnem deležu osebja po kadrovskem načrtu, ki ga dodeli Komisija, niso upoštevana delovna mesta v pisarnah Unije ali različnih izvajalskih agencijah Unije, za katere Komisija zagotavlja infrastrukturo IT.

(3) Sodišče Evropske unije se ne more zavezati, da bo preneslo delovno mesto v obdobju, določenem v členu 9(4). Dokler to ne bo mogoče, se zavezuje, da bo ohranilo svojo sedanjo zavezo letnega finančnega prispevka iz dogovora o ravni storitev.

(4) Evropska služba za zunanje delovanje se ne more zavezati, da bo prenesla delovno mesto v obdobju, določenem v členu 9(4). Dokler to ne bo mogoče, se zavezuje, da bo ohranila svojo sedanjo zavezo letnega finančnega prispevka iz dogovora o ravni storitev.

(5) Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij se ne moreta zavezati, da bosta prenesla delovno mesto v obdobju, določenem v členu 9(4). Dokler to ne bo mogoče, se zavezujeta, da bosta ohranila svojo sedanjo zavezo dati na voljo dva strokovnjaka za polovični delovni čas.

(6) Glede na relativno velikost se bo Evropsko računsko sodišče namesto prenosa delovnega mesta zavezalo za finančna sredstva za CERT-EU v skladu s členom 9(6).

(7) Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka ne delujeta po kadrovskih predpisih EU in zato ne moreta prenesti delovnih mest; oba subjekta bosta še naprej vsako leto plačevala finančni prispevek za CERT-EU na podlagi dogovora o ravni storitev v skladu s členom 9(6).

(8) Ti zneski se lahko prilagodijo, kot je predvideno v členu 9(8).

(9) Evropska centralna banka in Evropska investicijska banka ne delujeta po kadrovskih predpisih EU in zato ne moreta prenesti delovnih mest; oba subjekta bosta še naprej vsako leto plačevala finančni prispevek za CERT-EU na podlagi dogovora o ravni storitev v skladu s členom 9(6).

(10) Ti zneski se lahko prilagodijo, kot je predvideno v členu 9(8).

13.1.2018

Uradni list Evropske unije

C 12/20

Popravek Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019

( Uradni list Evropske unije C 446 z dne 29. decembra 2017 )

(2018/C 12/11)

Skupna izjava, objavljena na strani 1, se glasi:

„

Skupna izjava o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019

Prihodnost Evrope je v naših rokah Prepričani smo, da je Evropska unija najboljši instrument za dosego naših ciljev, zato bomo še naprej sodelovali, da bo naša unija v prihodnjih letih postala močnejša, enotnejša in bolj demokratična.

Evropa ponovno postaja močna in moramo izkoristiti ta nov zagon. Približno 18 mesecev pred naslednjimi evropskimi volitvami, ki so ključni trenutek demokracije, ko volivci ocenjujejo učinkovitost Unije, je pravi čas, da dokažemo, da lahko Evropa doseže rezultate za svoje državljane, kadar in kjer je to potrebno.

Skupna izjava o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017, ki je bila prva izjava po vzpostavitvi tega instrumenta na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016, je dokazala svojo vrednost kot orodje za nadaljnje posvečanje politične pozornosti ključnim predlogom, v zvezi s katerimi je najbolj potrebno doseči rezultate, in bi jo bilo treba obnoviti za obdobje do evropskih volitev.

Tri institucije se strinjajo, da bodo pripravile pozitiven načrt za bolj vključujočo in enotnejšo EU ter nov ambiciozen finančni okvir za obdobje po letu 2020, kar bo podpiralo cilje Unije in v interesu državljanov zagotavljalo pravo ravnotežje med politikami EU. V skladu s to močno željo po doseganju rezultatov, bomo v zakonodajnem procesu prednostno obravnavali naslednje pobude za zagotavljanje konkretnega napredka in, če bo mogoče, rezultate uresničili pred evropskimi volitvami leta 2019:

boljšo zaščito varnosti državljanov z zagotovitvijo, da bodo organi držav članic vedeli, kdo prehaja naše skupne zunanje meje, interoperabilnimi informacijskimi sistemi EU za varnost, kazenskimi evidencami, upravljanjem meja in migracij, krepitvijo instrumentov za preprečevanje terorizma in pranja denarja ter z izboljšanjem konkurenčnosti in inovativnosti obrambne industrije Unije s sredstvi evropskega obrambnega sklada;

2.	reformo in razvoj migracijske politike v duhu odgovornosti in solidarnosti, vključno z reformo skupnega evropskega azilnega sistema, tudi dublinskim mehanizmom, in svežnjem o zakonitih migracijah;

dajanje novega zagona zaposlovanju, rasti in naložbam z modernizacijo instrumentov trgovinske zaščite in doseganjem napredka na področju pregleda neposrednih tujih naložb v EU, z boljšim ravnanjem z odpadki v krožnem gospodarstvu, nadaljnjimi prizadevanji za poglobitev ekonomske in monetarne unije ter dokončanjem bančne unije na takšen način, ki bo zagotavljal ravnovesje med delitvijo in zmanjševanjem tveganj;

obravnavanje socialne razsežnosti Evropske unije s prizadevanji za boljše usklajevanje sistemov socialne varnosti, zaščito delavcev pred zdravstvenimi tveganji na delovnem mestu, zagotavljanjem enakega obravnavanja za vse na trgih dela z moderniziranimi pravili o napotitvi delavcev in boljšim čezmejnim izvrševanjem;

5.	izpolnjevanje zaveze o uresničevanju enotnega digitalnega trga z dokončanjem modernizacije pravil za sektor elektronskih komunikacij, dvigom standardov za varstvo potrošnikov pri spletni prodaji in prodaji na daljavo digitalnega in materialnega blaga ter z izboljšanjem kibernetske varnosti;

izpolnjevanje naših ciljev glede ambiciozne energetske unije in podnebne politike, usmerjene v prihodnost, zlasti z izvajanjem okvira podnebne in energetske politike za obdobje do leta 2030, nadaljnjim ukrepanjem na podlagi Pariškega sporazuma, vključno z zakonodajo o čisti energiji za vse Evropejce in čisti mobilnosti;

7.	nadaljnji razvoj demokratične legitimnosti na ravni EU z boljšim delovanjem evropske državljanske pobude in boljšo preglednostjo pri financiranju političnih strank.

Poleg tega se strinjamo, da je treba doseči napredek tudi v zvezi z naslednjimi pomembnimi vprašanji:

—	nadaljnja zavezanost našim skupnim evropskim vrednotam, demokraciji, pravni državi in temeljnim pravicam ter krepitvi demokratske legitimnosti EU, tudi kar zadeva našo skupno odločenost za preprečevanje diskriminacije in ksenofobije,

—	izvajanje odločne, odprte in na pravilih temelječe trgovinske politike, v trdnem prepričanju, da trgovina prispeva k ustvarjanju blaginje in delovnih mest,

—	reševanje problema davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom ter zagotavljanju dobrega ter pravičnega davčnega sistema,

—	zagotavljanje pravičnosti ter ustrezne ravni socialne zaščite in socialnih pravic, kot je določeno v 20 ključnih načelih stebra socialnih pravic,

—	krepitev vloge EU pri zaščiti in obrambi naših interesov tudi izven evropskih meja, ko gre za prispevek k stabilnosti, miru in varnosti,

—	zagotavljanje visoke ravni varstva podatkov, digitalnih pravic in etičnih standardov ter hkrati koriščenje ugodnosti in preprečevanje tveganj pri razvoju umetne inteligence in robotike.

Vse tri institucije se tudi strinjajo, da bodo nadaljevale delo v zvezi z vsemi obravnavanimi predlogi.

Čeprav je bil dosežen pomemben napredek pri uresničevanju prednostnih predlogov, opredeljenih v skupni izjavi za leto 2017, smo odločeni dokončati delo, h kateremu smo se zavezali. Nadaljevali bomo delo v zvezi s predlogi, predloženimi od decembra 2016. Obravnavali bomo tudi zakonodajne predloge iz delovnega programa Komisije za leto 2018.

Še naprej ostajamo zavezani tudi spodbujanju pravilnega izvajanja in izvrševanja veljavne zakonodaje.

Vsi trije bomo v vlogi predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Evropske komisije redno spremljali, ali se ta skupna izjava uresničuje hitro in učinkovito.

Antonio TAJANI

Predsednik Evropskega parlamenta

Jüri RATAS

Predsednik Sveta

Jean-Claude JUNCKER

Predsednik Evropske komisije

Izjava Sveta

V zvezi z delom skupne izjave, v katerem se omenja dokončanje bančne unije, je treba opozoriti na sklepe o načrtu za dokončanje bančne unije, ki jih je Svet Ecofin sprejel 17. junija 2016. Svet je še naprej zavezan temu načrtu in poudarja, da je treba dokončati bančno unijo, tj. v ustreznem zaporedju je treba zmanjšati in porazdeliti tveganja v finančnem sektorju, skladno s temi sklepi.

Izjava predsednika Evropskega parlamenta o reformi sistema virov lastnih sredstev Unije

Brez poseganja v člen 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije je Evropski parlament zavezan reformi sistema virov lastnih sredstev Unije, ki temelji na priporočilih skupine na visoki ravni za lastna sredstva. V zvezi s tem Evropski parlament poudarja potrebo po celovitih zakonodajnih predlogih o virih za lastna sredstva Unije skupaj z naslednjim večletnim finančnim okvirom. Prihodke in odhodke Unije bi bilo treba obravnavati skupaj.

“

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 12

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 61 13. januar 2018

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	MEDINSTITUCIONALNI SPORAZUMI
	Svet
2018/C 12/01	Dogovor med Evropskim parlamentom, Evropskim svetom, Svetom Evropske unije, Evropsko komisijo, Sodiščem Evropske unije, Evropsko centralno banko, Evropskim računskim sodiščem, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Evropskim odborom regij in Evropsko investicijsko banko o organizaciji in delovanju skupine za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije Unije (CERT-EU)	1
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2018/C 12/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8522 – Avantor/VWR) ( 1 )	12
2018/C 12/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8640 – CVC/Blackstone/Paysafe) ( 1 )	12
2018/C 12/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8684 – La Poste/Generali/Malakoff Médéric/EAP France) ( 1 )	13

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2018/C 12/05	Posodobitev nadomestil, ki se uporabljajo za strokovnjake, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, za leto 2018	14
	Evropska komisija
2018/C 12/06	Menjalni tečaji eura	15
2018/C 12/07	Novi motiv na nacionalni strani eurokovancev, namenjenih obtoku	16
	Računsko sodišče
2018/C 12/08	Posebno poročilo št. 1/2018 – Skupna pomoč pri podpori projektov v evropskih regijah (JASPERS) – čas za boljše usmerjanje	17
	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2018/C 12/09	Informacije, ki jih sporočijo države članice glede zaprtja ribolova	18

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Evropska komisija
2018/C 12/10	Razpis za zbiranje predlogov za ustanovitev skupnosti znanja in inovacij Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT)	19

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2137
JPY	japonski jen	134,88
DKK	danska krona	7,4487
GBP	funt šterling	0,88983
SEK	švedska krona	9,8350
CHF	švicarski frank	1,1787
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,6590
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,521
HUF	madžarski forint	308,74
PLN	poljski zlot	4,1722
RON	romunski leu	4,6363
TRY	turška lira	4,5587
AUD	avstralski dolar	1,5417
CAD	kanadski dolar	1,5194
HKD	hongkonški dolar	9,4962
NZD	novozelandski dolar	1,6726
SGD	singapurski dolar	1,6103
KRW	južnokorejski won	1 289,54
ZAR	južnoafriški rand	15,0481
CNY	kitajski juan	7,8417
HRK	hrvaška kuna	7,4454
IDR	indonezijska rupija	16 179,71
MYR	malezijski ringit	4,8255
PHP	filipinski peso	61,144
RUB	ruski rubelj	68,7074
THB	tajski bat	38,802
BRL	brazilski real	3,8959
MXN	mehiški peso	23,1956
INR	indijska rupija	77,1915

	Popravki
2018/C 12/11	Popravek Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2018 in 2019 ( UL C 446, 29.12.2017 )	20

Datum in čas zaprtja	10.10.2017
Trajanje	od 10.10.2017 do 31.12.2017
Država članica	Belgija
Stalež ali skupina staležev	WHG/08.
Vrsta	mol (Merlangius merlangus)
Cona	VIII
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	28/TQ127


	(1) Besedilo velja za EGP.