14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/1

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8676. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/1

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32017M8621. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/2

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/3

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/4

(1)

Svetovalni odbor se strinja z ugotovitvami Komisije iz njenega osnutka sklepa, posredovanega Svetovalnemu odboru 5. septembra 2017 v skladu s členom 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“).

(2)

Svetovalni odbor ne poziva Komisije, naj upošteva katere koli druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.

(3)

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/4

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede osnovnega zneska glob.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnih zneskov glob.

3.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/5

(1)

Osnutek sklepa se nanaša na odstranitev 19-kilometrskega odseka železniške proge („proga“) od kraja Mažeikiai (Litva) do meje z Latvijo, ki jo je izvedla družba AB Lietuvos geležinkeliai („LG“) V skladu z osnutkom sklepa to pomeni kršitev člena 102 PDEU, ker je to dejanje oviralo vstop na trg brez objektivne utemeljitve ter omejilo (potencialno) konkurenco na trgu za zagotavljanje storitev železniškega prevoza naftnih proizvodov med rafinerijo nafte v kraju Bugeniai (Litva) („rafinerija“) in morskimi pristanišči Klaipėda (Litva), Riga (Latvija) in Ventspils (Latvija).

(2)

Preiskava Komisije je sledila pritožbi lastnika rafinerije AB ORLEN Lietuva („OL“). Ne dolgo pred odstranitvijo se je proga uporabljala kot del glavne prometne poti za prevoz naftnih proizvodov iz rafinerije v Latvijo ali preko nje. Po odstranitvi proge je bilo treba vse proizvode iz rafinerije, ki so se prevažali po železnici proti Latviji, preusmeriti na drugo prometno pot prek bolj oddaljenih mejnih prehodov.

(3)

Med 8. in 10. marcem 2011 je Komisija izvedla preglede v družbi LG in nekem drugem podjetju.

(4)

Komisija je v zvezi z družbo LG 6. marca 2013 začela postopek za namene člena 11(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (2) in člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 (3).

(5)

Komisija je 5. januarja 2015 na družbo LG naslovila obvestilo o nasprotovanju. V bistvu je Komisija v obvestilu o nasprotovanju predhodno ocenila, da je družba LG z odstranitvijo proge brez objektivne nujnosti kršila člen 102 PDEU in s tem ovirala dostop do podrejenega trga za železniški prevoz naftnih proizvodov med rafinerijo in morskimi pristanišči Klaipėda, Riga in Ventspils.

(6)

9. januarja 2015 je družba LG dobila dostop do spisa prek CD-ROM-a.

(7)

4. februarja 2015 je družba OL v skladu s členom 6(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 prejela nezaupno različico obvestila o nasprotovanju. Potem ko je družba OL zaprosila za dostop do informacij, ki so bile prikrite v tej različici (4), je GD za konkurenco 25. februarja 2015 predložil družbi OL različico z manj prikritih informacij. Čeprav družba OL ni zahtevala nadaljnjega dostopa do besedila obvestila o nasprotovanju, je v svojem pisnem odgovoru na obvestilo o nasprotovanju kritizirala obseg prikritih informacij v drugi nezaupni različici, češ da tak obseg ni bil utemeljen. V nasprotju z izjavami družbe OL obseg prikritih informacij v tej različici ni ogrozil pravice družbe OL kot pritožnika, da tesno sodeluje v postopku.

(8)

Družba LG je 8. aprila 2015 odgovorila na obvestilo o nasprotovanju in na pripombe družbe OL glede obvestila o nasprotovanju.

(9)

Družbi LG in OL sta se udeležili ustnega zaslišanja 27. maja 2015.

(10)

V odgovoru na obvestilo o nasprotovanju in med ustnim zaslišanjem je družba LG trdila, da obvestilo o nasprotovanju ni „ugotovilo ustrezne teorije škode“, zato je treba ravnanje družbe LG pregledati z dovolj natančno opredeljenimi pravnimi merili, ki opisujejo naravo domnevnih zlorab in se sklicujejo na ustrezno sodno prakso. Nasprotno, družba LG meni, da obvestilo o nasprotovanju združuje „pomisleke Komisije s […] površno oceno izjave družbe LG in nato nejasno ugotavlja, da odstranitev proge ni bila objektivno utemeljena“.

(11)

Ti očitki v bistvu postavljajo vprašanja glede vsebine in ne glede postopkovne pravičnosti. Dejansko uveljavljanje pravice družbe LG do obrambe, zlasti pravice do zaslišanja, ni bilo nezakonito omejeno z obliko ali vsebino obvestila o nasprotovanju. Zato te kritike niso prepričljive z vidika predpisanega postopka.

(12)

GD za konkurenco je 23. oktobra 2015 družbi LG poslal dopis o dejstvih in priložil dodatne dokaze, na katere naj bi se opirala Komisija. V svojem pisnem odgovoru z dne 2. decembra 2015 je družba LG med drugim dejansko trdila, da bi morala Komisija natančneje navesti, zakaj in v kolikšnem obsegu predloženi dokazi po njenem mnenju potrjujejo argumente iz obvestila o nasprotovanju in/ali oslabijo argumente družbe LG v odgovoru na obvestilo o nasprotovanju.

(13)

Dopis o dejstvih na dovolj jasen in natančen način predstavlja (pogosto tudi s posebnimi sklici na obvestilo o nasprotovanju) dodatne dokaze in tudi sklepe, ki jih je mogoče izpeljali iz posameznih dokazov. Ti sklepi so bili začasne narave, saj je družba LG imela možnost predložiti pripombe nanje. Sklepi so bili predstavljeni dovolj podrobno, da je družba LG lahko po potrebi ugotovila, kateri so bili tisti argumenti, na katere so se morebitni sklepi nanašali. Zato menim, da očitki družbe LG glede postopka v zvezi z dopisom o dejstvih, niso utemeljeni.

(14)

V skladu s členom 16 Sklepa 2011/695/EU sem preučil, ali se osnutek sklepa nanaša samo na nasprotovanja, v zvezi s katerimi je imela družba LG priložnost izraziti svoja stališča. Ugotavljam, da je tako.

(15)

Na splošno ugotavljam, da je bilo učinkovito uveljavljanje procesnih pravic v tej zadevi spoštovano.

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/7

1.

Komisija je ugotovila, da je litovska železniška družba v državni lasti, AB Lietuvos geležinkeliai („LG“), zlorabila svoj prevladujoč položaj kot upravljavec železniške infrastrukture v Litvi s tem, da je odstranila progo, ki teče do litovske meje z Latvijo, ter tako preprečila konkurenčnemu podjetju iz Latvije, da bi vstopilo na litovski trg. Komisija je družbi LG naložila globo in ji naložila prenehanje kršitve.

2.

Komisija je 14. julija 2010 na podlagi člena 7 Uredbe (ES) št. 1/2003 prejela pritožbo, ki jo je družba AB ORLEN Lietuva („OL“) vložila proti družbi LG.

3.

Komisija je med 8. in 10. marcem 2011 v prostorih družbe LG opravila inšpekcijske preglede na podlagi člena 20(4) Uredbe (ES) št. 1/2003.

4.

Komisija je 6. marca 2013 odločila, da začne postopek proti družbi LG v smislu člena 2(1) Uredbe Komisije (ES) št. 773/2004 (2) in člena 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003.

5.

Komisija je 5. januarja 2015 sprejela obvestilo o nasprotovanju proti družbi LG. Ustno zaslišanje je potekalo 27. maja 2015.

6.

Komisija je 23. oktobra 2015 poslala dopis o dejstvih družbi LG, na katerega je slednja odgovorila 2. decembra 2015.

7.

Društvo LG ima pravni monopol nad upravljanjem železniške infrastrukture v Litvi.

8.

Pritožnik, družba OL, je lastnik rafinerije v Litvi v bližini meje z Latvijo. Družba OL je odvisna od železnice za prevoz svojih proizvodov iz rafinerije. Večji del njene proizvodnje se prevaža v litovsko pristanišče Klaipeda za izvoz po morju. Družba OL je pomembna stranka družbe LG.

9.

Družba OL je leta 2008 preučevala možnost, da se preusmeri na latvijska morska pristanišča in pri tem uporabi storitve latvijske železniške družbe („LDZ“). V tem primeru bi se tovor družbe OL prevažal v Latvijo po 34-kilometrski progi od rafinerije do meje. Družba LG je septembra 2008 prekinila promet na 19-kilometrskem odseku proge („proga“) zaradi domnevne deformacije na 40 metrih proge („deformacija“). Družba LG je oktobra 2008 v celoti razgradila 19 kilometrov proge, ki do zdaj ni bila ponovno zgrajena.

10.

Komisija meni, da je družba LG pri odstranitvi celotne proge uporabila metode, ki so drugačne od metod v uporabi pri običajni konkurenci, in sicer: družba LG je vedela za načrte družbe OL za preusmeritev v latvijska morska pristanišča s pomočjo storitev podjetja LDZ; družba LG je odstranila progo v veliki naglici brez zagotovitve potrebnih sredstev in brez vsakršne priprave za obnovo proge; odstranitev proge je bila v nasprotju z običajno prakso; družba LG je ukrepala in prepričala litovsko vlado, da proga ni bila obnovljena.

11.

Komisija je ugotovila, da je proga bila najkrajša in najcenejša pot od rafinerije do morskega pristanišča. Ker je bila proga blizu Latvije in logistične baze družbe LDZ, je predstavljala tudi zelo ugodno priložnost za družbo LDZ, da vstopi na litovski trg.

12.

Odstranitev proge je škodovala konkurenčnemu položaju družbe LDZ v primerjavi s položajem družbe LG, tako da je bil vstop družbe LDZ na litovski trg znatno otežen. Po odstranitvi proge mora železniški prevoz od rafinerije do pomorskega pristanišča (v Litvi ali Latviji) teči po precej daljših poteh na ozemlju Litve. To pomeni, da bi družba LDZ morala delovati daleč od svoje logistične baze v Latviji in bi bila odvisna od infrastrukturnih storitev konkurenčne družbe LG. V teh okoliščinah se družba LDZ sooča s pomembnim komercialnim tveganjem, ki ga bo težko sprejela.

13.

Družba LG je utemeljila svoja dejanja s trditvijo, da je bilo treba po deformaciji obnoviti celotno progo, preden bi se lahko promet ponovno vzpostavil. Po mnenju družbe LG je bilo treba najprej odstraniti celotno progo. Vendar je Komisija menila, da so bile te razlage med seboj neskladne, so si občasno celo nasprotovale in bile neprepričljive. Zato je Komisija menila, da družba LG ni predložila objektivnega razloga za odstranitev proge.

14.

Glede na resnost in dolžino kršitve, ki še vedno traja, je Komisija družbi LG naložila globo v višini 27 873 000 EUR.

15.

Komisija je menila, da morda obstaja več možnih strukturnih ali ravnalnih ukrepov, ki bi ponovno vzpostavili konkurenčne razmere pred odstranitvijo proge ali odstranili pomanjkljivosti, s katerimi se soočajo potencialni konkurenti na alternativnih poteh do pomorskih pristanišč.

16.

Komisija je zahtevala od družbe LG, da odpravi kršitev in ji v treh mesecih po notifikaciji tega sklepa predloži predlog ustreznih ukrepov.

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/9

1.

Komisija je 7. novembra 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

Podjetje The Carlyle Group, prek povezanega podjetja Carlyle Strategic Partners IV, L.P., pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah nadzor nad celotnim podjetjem Palmer & Harvey McLane (Holdings) Limited.

Koncentracija se izvede z nakupom delnic.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za The Carlyle Group: globalno upravljanje alternativnih naložb,

—   za Palmer & Harvey McLane (Holdings) Limited: distribucija vrste proizvodov, kot so tobačni, alkoholni in slaščičarski izdelki ter živila, trgovinam na drobno, manjšim trgovinam z mešanim blagom in bencinskim servisom v Združenem kraljestvu ter upravljanje manjših trgovin z mešanim blagom v Združenem kraljestvu.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.8724 – The Carlyle Group/Palmer & Harvey McLane (Holdings)

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/11

1.

Komisija je 7. novembra 2017 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).

Ta priglasitev zadeva naslednji podjetji:

EasyJet pridobi v smislu člena 3(1)(b) uredbe o združitvah nadzor nad deli podjetja Air Berlin.

Koncentracija se izvede z nakupom sredstev.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

—   za easyJet: nizkocenovni potniški zračni promet od točke do točke v Evropi,

—   za ciljna sredstva: sredstva, ki so bila prej del dejavnosti podjetja Air Berlin na letališču Berlin Tegel, vključno s sloti in nočnimi parkirnimi mesti.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:

M.8672 – easyJet/Certain Air Berlin Assets

Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:

14.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 383/12

Odbor za ZOP „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“

Le Port Est

35960 Le Vivier-sur-Mer

FRANCIJA

Tel. +33 299163840

E-naslov: contact@moules-aop.com

—

☐

Ime proizvoda

—

☐

Opis proizvoda

—

☒

Geografsko območje

—

☒

Dokazilo o poreklu

—

☒

Metoda proizvodnje

—

☐

Povezava

—

☒

Označevanje

—

☒

Drugo: posodobitev podatkov, vrste gospodarskih subjektov, nadzor.

—

☒

Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, ki se ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

—

☐

Sprememba specifikacije proizvoda za registrirano ZOP ali ZGO, za katero enotni dokument (ali enakovredni dokument) ni bil objavljen, pri čemer se sprememba ne šteje za manjšo v skladu s tretjim pododstavkom člena 53(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012.

—

Dodan je stavek: „Vse faze proizvodnje klapavic ‚Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel‘, od gojenja do pakiranja, potekajo na območju.“

Namen te spremembe je podrobneje pojasniti faze, ki morajo obvezno potekati na geografskem območju ZOP.

—

Razširitev območja na katastrski enoti AM in ZC občine Dol-de-Bretagne. Ta del občine izpolnjuje merila za razmejitev trenutno registriranega območja in je neposredno nadaljevanje sedanjega območja. Ta zahteva za razširitev geografskega območja je utemeljena s težavami z gradnjo v občinah geografskega območja, ker v njih ni zazidljivih površin. Nepogrešljivo je namreč, da so objekti za pripravo in pakiranje v bližini kraja gojenja, da se lahko klapavice hitro pripravijo.

—

Na seznam občin geografskega območja je dodana občina Hirel.

Namen te spremembe je popraviti napako. Ta občina je sicer navedena v enotnem dokumentu, vendar pa je bila v specifikaciji proizvoda izpuščena.

—

V zvezi s pravili o identifikacijski izjavi gospodarskih subjektov za proizvajanje proizvoda z označbo se črtata podrobni navedbi „s priporočeno pošto s povratnico ali predložijo proti potrdilu o prejemu“ in „v skladu z vzorcem, ki ga potrdi direktor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité (INAO))“.

Ta dela postopka namreč spadata v načrt nadzora, povezan s specifikacijo, in ne v samo specifikacijo označbe.

—

V zvezi z identifikacijskimi izjavami različnih gospodarskih subjektov je v registrirani specifikaciji proizvoda navedeno, da je treba navesti podatke o objektih za pripravo in pakiranje, pri čemer se „po potrebi navedejo objekti, ki se uporabljajo za obdelavo klapavic drugih porekel“. Predlaga se črtanje elementov, ki se nanašajo na klapavice drugih porekel.

Navedena izjava je namreč namenjena opisu trajnih proizvodnih sredstev, s katerimi razpolaga gospodarski subjekt. Uporaba objektov pa se lahko sčasoma spremeni. Ta podrobna navedba torej na ravni identifikacijske izjave ni smiselna in so zaradi nje lahko potrebne številne spremembe teh izjav.

Poleg tega je zagotovljena sledljivost klapavic z ZOP in klapavic, ki niso upravičene do ZOP.

—

Za registre, ki jih morajo voditi gospodarski subjekti, je določeno: „V registru skladiščenja so za vsak zbiralnik in vsak bazen podrobno navedeni zlasti načrt razporeditve zabojev ali košar (vrš) ter za vsako od linije kolov, s katerih izvirajo, datum vstopa in datum izstopa ter destinacija klapavic.“ Ta odstavek je spremenjen na naslednji način: „V registru skladiščenja so za vsak zbiralnik in vsak bazen podrobno navedeni zlasti:

Skozi več let uporabe ZOP se je izkazalo, da sedanje besedilo specifikacije proizvoda ni ustrezno, saj načrta razporeditve zabojev in vrš ni mogoče izvajati vsak dan ter destinacija klapavic ob skladiščenju ni znana. Destinacija in sledljivost se zagotovita ob odpremi.

—

Kar zadeva prevoz klapavic, pripravljenih za pakiranje, se spremna listina, ki je že predvidena v specifikaciji, dopolni tako, da se doda „kratica ‚Moules BMSM ZOP‘“.

Za izboljšanje sledljivosti klapavic znotraj območja je bilo odločeno, da se za hitrejše branje namesto v celoti izpisanega imena doda ta kratica. Kratica se uporablja samo za ta namen, da se prepreči kakršna koli dvoumnost pri označevanju proizvodov, danih v prodajo.

—

Poleg tega je odstavek: „Spremna listina se na vsebnik pritrdi z vezico, katere barva se razlikuje od barve vezic, ki se uporabljajo pri trženju. Na njej so navedeni kratica ‚ZOP‘ in podatki o podjetju, ki je opralo klapavice in jih razvrstilo po velikosti,“ nadomeščen z naslednjim: „Spremna listina spremlja vsebnik, na katerega je pritrjena z vezico, katere barva se razlikuje od barve vezic, ki se uporabljajo pri trženju. Na tej vezici sta navedeni kratica ‚ZOP‘ in zaporedna številka, ki jo evidentira skupina.“

Na vezici so podatki o podjetju, ki je opralo klapavice in jih razvrstilo po velikosti, nadomeščeni z zaporedno številko, ki jo evidentira skupina ter zagotavlja sledljivost med številkami vezic in gospodarskimi subjekti. Ta sprememba omogoča boljše spremljanje skozi čas.

—

Pri označevanju prodajnih enot je stavek: „Poleg tega se vsaka embalaža označi s sistemom za označevanje, ki so ga odobrile službe nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost, distribuira pa jo skupina,“ nadomeščen z naslednjim: „Ta etiketa se namesti takoj po pakiranju tako, da je ni mogoče odstraniti s proizvoda.“

Ob upoštevanju različnih načinov pakiranja se je skupina namesto za sistem označevanja odločila za uporabo etiket po izboru gospodarskega subjekta, ki jih ni mogoče odstraniti s proizvoda. Etiketa mora vsebovati obvezne informacije, ki so nespremenjene.

—

Stavek: „Pladnji so označeni z imenom označbe porekla, ki je vnaprej vpisana na vsebnik,“ nadomeščen z naslednjim: „Ta etiketa se namesti takoj po pakiranju tako, da je ni mogoče odstraniti s proizvoda.“

Zdaj se uporabljajo nove oblike pakiranja. Obveznost, ki se nanaša na pladnje, se lahko izkaže za težko izvedljivo zaradi upravljanja zalog embalaž, ki jih to vključuje, in dodatnih stroškov. ZOP se označi z neodstranljivo etiketo, ki se namesti takoj po pakiranju, s čimer se izpolni cilj sledljivosti, obenem pa zagotovi nekaj prožnosti pri izbiri vsebnikov.

Iz istih razlogov je odpravljena tudi obveznost v zvezi z vrečami, „označenimi z imenom označbe porekla, vnaprej natisnjenim na vsebnik“. Sledljivost se ohrani z namestitvijo vezice z zaporedno številko, ki jo evidentira skupina, tako kot pri prevozu klapavic, pripravljenih za pakiranje.

—

Poleg tega so bile opravljene redakcijske spremembe, da se omogočita boljša berljivost in razumljivost besedila. Črtana so bila tudi podvajanja s splošnimi predpisi.

—

V zvezi s tehniko zajetja klapavic je dodano, da gre za „zajetje v naravnem okolju“. Ta praksa je bila za proizvodnjo klapavic z ZOP samoumevna. To pojasnilo omogoča uskladitev specifikacije s specifikacijo ZTP „Moules de Bouchot“.

—

V zvezi s nasaditvijo na kole se črtata stavka: „Mladice lahko na lesenih ogrodjih ostanejo najpozneje do 31. oktobra leta naselitve ličink,“ in: „Z lesenih ogrodij za mladice je treba najpozneje do 31. oktobra odstraniti vse klapavice in vrvi.“

V specifikaciji proizvoda je poleg tega določeno, da so do označbe upravičene samo klapavice, ki so na kole nasajene najpozneje do 31. oktobra. Zato ta določba ni pomembna za proizvodnjo, namenjeno za ZOP. Poleg tega bi jesenska in zimska neurja zelo verjetno uničila vrvi, ki bi ostale na lesenih ogrodjih.

—

Stavek: „Višina med tlemi in spodnjim delom vrvi ali mrežaste cevi znaša najmanj 30 cm,“ je nadomeščen z naslednjim stavkom: „Upošteva se minimalna višina med tlemi in spodnjim delom vrvi ali mrežaste cevi, da se prepreči stik klapavic s tlemi.“

Neobstoj stika s tlemi je nujni pogoj pri gojenju na kolih. Tak stik namreč vpliva na okus klapavic, poleg tega pa je najmanjša razdalja med tlemi in spodnjim delom vrvi nepogrešljiva za uporabo nabiralnika klapavic, posebnega orodja za nabiranje klapavic, ki zagotavlja, da se s kola snamejo vse klapavice. Če bi klapavice po nabiranju ostale na kolih, bi lahko postale žarišča okužbe z nekaterimi paraziti, ki napadajo klapavice. Proizvajalci nujno spoštujejo najmanjšo razdaljo, da bi upoštevali te tehnične omejitve. Vendar pa se lahko razdalja med spodnjim delom vrvi ali mrežaste cevi in tlemi po nasaditvi spremeni zaradi gibanja peska.

—

Črtano je sklicevanje na nacionalne predpise za določitev deleža nasaditve na kole: „V skladu s spremenjenim odlokom z dne 22. marca 1983 o določitvi sistema za odobritev morskih gojišč je za označbo določeno“, ker je bilo to besedilo razveljavljeno.

—

Največji delež nasaditve na kole, določen v veljavni specifikaciji glede na sektor namestitve kolov v zalivu, je tako spremenjen:

odstavek:

je nadomeščen z naslednjim:

S to spremembo je odpravljena dvoumnost, ker je bila opredelitev teh sektorjev prepisana nepopolno, zato se je zdelo, da se 65-odstotni delež uporablja na celotnem območju (namestitve kolov) severovzhodno od Banc des Hermelles, čeprav se uporablja samo za najjužnejši del tega območja.

—

V zvezi z dolžino kolov se črtajo besede „visoki največ 5,5 metra“.

Dolžina kolov je bila določena ob zahtevku za registracijo ZOP na podlagi ugotovljenih navad. Vendar omejitev dolžine kolov dejansko ni tehnično upravičena. Poleg tega so daljši koli celo koristni, saj se lahko zarijejo globlje, s tem pa so bolj odporni proti morskim tokovom, ki bi jih lahko izruvali. Višina nasaditve na kole, omejena na 3,5 metra, pa ostaja nespremenjena.

—

V stavku: „Če se klapavice na kolih gojijo več kot 24 mesecev, niso več upravičene do označbe porekla ‚Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel‘,“ sta bili dodani besedi „na kolih“.

To pojasnilo je dodano zaradi nadzora, da se ustrezno pojasni referenčno obdobje, po katerem se klapavice ne smejo več tržiti pod ZOP. Pri tem se ne upošteva trajanje gojenja na lesenih ogrodjih za mladice.

—

V stavku: „Za vse koncesije […]je povprečni letni donos klapavic, ki se dajo v prodajo, določen na največ 60 kg na kol,“ je bil dodan pridevnik „povprečni“.

Namen te spremembe je podrobno navesti predmet nadzora. Največji letni donos se preverja na podlagi povprečja koncesije in ne za vsak kol.

—

V zvezi z obdobjem pobiranja je stavek: „Klapavice se pobirajo med 15. junijem in 15. februarjem leta, ki sledi letu nasaditve na zadevne kole,“ nadomeščen s stavkom: „Klapavice se pobirajo med 15. junijem leta, ki sledi letu nasaditve na zadevne kole, in 15. februarjem naslednjega leta.“

S to spremembo je popravljena napaka v besedilu. Nasaditev na kole se namreč opravi prvo leto (N), najpozneje 31. oktobra. Pobiranje se začne naslednje leto (N + 1), in sicer ne prej kot 15. junija, in traja do 15. februarja naslednjega leta, to je leta N + 2.

Navedba „leto, ki sledi letu nasaditve“ se torej nanaša na 15. junij in ne na 15. februar, kot izhaja iz veljavne različice.

—

Stavek: „Klapavice, ki se gojijo najmanj 18 mesecev, se lahko pobirajo med 15. junijem in 31. julijem leta, ki sledi letu nasaditve na zadevne kole,“ je popravljen na naslednji način: „Klapavice, ki se na kolih gojijo od 19 mesecev in pol do 24 mesecev, se lahko pobirajo med 15. junijem in 31. julijem.“

Spremenjeni odstavek se nanaša na tako imenovane „dvoletne“ klapavice, z njim pa je določeno, da morajo biti pobrane na začetku sezone. Besedilo v veljavni specifikaciji proizvoda je napačno, ker klapavice na kolih, na katere so bile nasajene v posameznem letu (N), ne morejo na začetku sezone pobiranja v naslednjem letu (N + 1) dopolniti 18 mesecev gojenja na kolu.

Trajanje gojenja zadevnih klapavic je bilo preračunano na podlagi mogočih datumov nasaditve:

Posode s klapavicami, postavljene v zbiralnike na območjih plimovanja, prav tako niso zaprte, vendar morajo biti nameščene v zaprt prostor, da se prepreči, da klapavic ne bi odnesel morski tok.

—

Stavek: „Najmanjša širina med rešetkami mreže, ki se uporablja za presejanje klapavic, je določena na 12 mm,“ je nadomeščen s stavkom: „Klapavice se presejajo na rešetu z najmanj 12-milimetrskimi odprtinami.“

Namen te spremembe je pojasniti, da je presejanje obvezen postopek. Ker so se tehnike razvile, je navedba „mreže za presejanje“ črtana, da se proizvajalcem omogoči uporaba katere koli vrste materiala za presejanje. Ciljna vrednost presejanja, tj. 12 mm, ostaja nespremenjena, spremenjeno je torej zgolj sredstvo. Poleg tega je bil v stavku: „Klapavice se ločijo druga od druge, operejo, presejejo in sortirajo,“ dodan izraz „presejejo“.

—

V zvezi s fazo pakiranja klapavic je stavek: „Pošiljke klapavic, pripravljenih za pakiranje, morajo vsebovati največ 20-odstotni delež klapavic, manjših od 4 cm,“ nadomeščen s stavkom: „Pošiljke klapavic, pripravljenih za pakiranje, lahko vsebujejo največ 20-odstotni masni delež klapavic, krajših od 4 cm“. Beseda „morajo“ je nadomeščena z besedo „lahko“, ker gre za dopustno odstopanje in ne za obveznost. Določeno je, da je delež klapavic, krajših od 4 cm, izražen v masi, da se pojasni metoda nadzora.

—

Odstavek: „Delež polnosti klapavic, pripravljenih za pakiranje, se lahko v izjemnih okoliščinah in za določeno pobiranje spremeni z medministrskim odlokom, ki se sprejme na predlog pristojnega nacionalnega odbora inštituta INAO. Vendar te vrednosti nikakor ne smejo biti nižje od najnižjega 5-odstotnega deleža, določenega v točki 2 ‚Opis proizvoda‘,“

je nadomeščen z naslednjim:

Ta odstavek je posodobljen zaradi upoštevanja začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. 1151/2012 in njenih izvedbenih uredb. Skupina želi ohraniti najnižjo vrednost za delež mesa. To je namreč eno od meril, na katerih temeljijo posebnosti klapavic z ZOP „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“ in ki je prispevalo k njihovemu ugledu. Skupina meni, da se klapavice, ki ne morejo doseči indeksa 114, niti v izjemnih okoliščinah ne bi smele tržiti pod ZOP.

—

V stavku: „Klapavice se nazadnje pakirajo in tržijo v največ 15-kilogramskih vsebnikih,“ je bil dodan prislov „nazadnje“ Namen te spremembe je pojasniti, da se največja vsebnost 15 kg ne uporablja za vsebnike, ki se uporabljajo za prevoz klapavic, pripravljenih za pakiranje, na območju, ampak samo za pakiranje.

—

Stavek: „Dokončno jih je mogoče zapakirati v 2–15-kilogramske vreče ali na 0,5–7-kilogramske pladnje“ je črtan. V tem stavku sta namreč navedeni vrsti vsebnikov, ki se lahko uporabijo, ni pa opredeljena obveznost.

—

Poleg tega so bile opravljene redakcijske spremembe, da se omogočita boljša berljivost in razumljivost besedila. Črtani so bili podvajanja s splošnimi predpisi in opisni elementi, ki niso pomembni za opis proizvoda.

—

Določba v zvezi z navedbo imena označbe je spremenjena, da se določi pisava, ki je enaka celotnemu poimenovanju in večja od drugih elementov na etiketi. Skupina želi dodatno poudariti ime označbe na etiketi.

—

Črtan je stavek „do registracije v Skupnosti mora biti logotip ‚ZOP‘ nameščen blizu imena označbe brez vmesne navedbe“. Ker je to prehodna odločba, to pravilo ni več upoštevno, ker je bila ZOP „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“ registrirana junija 2011.

—

Pri navedbah na vsaki enoti pakiranja se dodajo naslednji elementi: „masa pakiranega proizvoda; ime pridelovalca; ime centra za pakiranje; datum pakiranja; zaporedna številka pakiranja.“

S to spremembo so povzete obveznosti iz dela „Dokazilo o poreklu“, njen namen pa je podrobno določiti informacije, ki morajo biti navedene na etiketi.

—

V zvezi z obveznostjo navedbe imena označbe porekla se ta obveznost črta za „spremne dokumente“.

Obveznost navedbe v celoti izpisanega imena je črtana v skladu s spremembo postavke „Dokazilo o poreklu“, s katero je dovoljeno, da se na spremnih dokumentih v zvezi s klapavicami uporabi kratica „Moules BMSM ZOP“.

—

Zaradi večje homogenosti komunikacije v zvezi z ZOP „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“ je dodano, da mora biti „[n]a komunikacijskih nosilcih […] navedeno ime označbe, ki ga spremljata navedba ‚zaščitena označba porekla‘ ali ‚ZOP‘ in simbol ZOP Evropske unije.“

—

„Posodobitev podatkov“: podatki o pristojni službi v državi in podatki o skupini so posodobljeni. Ker je bilo ime skupine spremenjeno po registraciji ZOP, je ime posodobljeno.

—

„Vrste gospodarskih subjektov“: da bi se izognili vsaki dvoumnosti in uporabljali besedišče strokovnjakov gojenja klapavic, je spremenjen način poimenovanja vrst gospodarskih subjektov, opredeljenih v točki „Dokazila o izvoru proizvoda z geografskega območja“: izraz „proizvajalec“ je nadomeščen z izrazom „pridelovalec“, izraz „odpremni center“ pa z izrazom „center za pakiranje“.

—

„Nadzor“: podatki o nadzornem organu so bili nadomeščeni s podatki o organu, pristojnem na področju nadzora. Cilj te spremembe je izogniti se spreminjanju specifikacije proizvoda v primeru spremembe nadzornega organa.

—

Preglednica glavnih točk, ki jih je treba preveriti, je bila posodobljena, da bi se upoštevale predstavljene spremembe.

—

ime zaščitene označbe porekla „Moules de bouchot de la baie du Mont-Saint-Michel“, zapisano z enakimi črkami, ki so večje od največjih črk na etiketi;

—

navedba „zaščitena označba porekla“;

—

simbol ZOP Evropske unije tik pred imenom označbe ali za njim, brez vmesnih navedb;

—

masa pakiranega proizvoda;

—

ime proizvajalca;

—

podatki o centru za pakiranje;

—

datum pakiranja in

—

zaporedna številka pakiranja.