7.9.2017

Uradni list Evropske unije

C 296/2

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 28. avgusta 2017

o objavi enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju

(Mergelland (ZOP))

(2017/C 296/02)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1) ter zlasti člena 97(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Nizozemska je v skladu z oddelkom 2 poglavja I naslova II dela II Uredbe (EU) št. 1308/2013 poslala vlogo za zaščito imena „Mergelland“.

(2)	V skladu s členom 97(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 je Komisija vlogo preučila in sklenila, da izpolnjuje pogoje iz členov 93 do 96, člena 97(1) ter členov 100, 101 in 102 navedene uredbe.

(3)

Da se omogoči predložitev izjav o ugovoru v skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013, bi bilo enotni dokument iz člena 94(1)(d) navedene uredbe in sklic na objavo specifikacije proizvoda iz predhodnega nacionalnega postopka za preučitev vloge za zaščito imena „Mergelland“ treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije –

SKLENILA:

Edini člen

Enotni dokument, pripravljen v skladu s členom 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013, in sklic na objavo specifikacije proizvoda za ime „Mergelland“ (ZOP) sta v Prilogi k temu sklepu.

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 je objava tega sklepa podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zaščito imena iz prvega odstavka tega člena v dveh mesecih od dneva njegove objave v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 28. avgusta 2017

Za Komisijo

Phil HOGAN

Član Komisije

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

PRILOGA

ENOTNI DOKUMENT

„MERGELLAND“

PDO-NL-02114

Datum vložitve vloge: 26. januar 2016

1. Ime za registracijo

Mergelland

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

Kakovostno peneče vino

4. Opis vina

Vino kategorije 1 – vino: Beli Auxerrois

Sorta grozdja: auxerrois

zgodnje zorenje, majhna kislost, majhna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po zrelih rumenih jabolkih, hruškah, rahlo kisel, lahek, saden.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), kar ustreza volumenskemu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Beli Chardonnay

Grozdje: chardonnay

pozno zorenje, velika kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonova do zlato rumena.

Okus: po limoni, maslu, prepečenih kruhkih, vaniliji, srednje izrazito telo.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Rdeči Dornfelder

Grozdje: dornfelder

srednji čas zorenja, majhna kislost, povprečna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti

Barva: intenzivna rubinasto rdeča do škrlatna.

Okus: po češnjah, robidnicah in bezgovih jagodah.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Beli Gewürztraminer

Grozdje: gewürztraminer

srednji čas zorenja, velika kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po južnem sadju (npr. ličiju), cvetju, agrumih, začimbah.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Beli Rivaner/Müller-Thurgau

Grozdje: rivaner/müller-thurgau

zelo zgodnje zorenje, majhna kislost, majhna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po jabolkih, koščičastem sadju, muškatnem oreščku.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Beli Pinot Blanc

Grozdje: pinot blanc

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta, povprečen donos.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po rumenih sadežih, hruškah, meloni, lipi.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Beli Pinot Gris

Grozdje: pinot gris

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonova do zlato rumena.

Okus: po hruškah, medu, orehih.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Rdeči Pinot Noir

Grozdje: pinot noir

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: precej svetla barva granatnega jabolka do rubinasto rdeča.

Okus: po rdečem jagodičevju, malinah, jagodah, vaniliji in drugih gozdnih notah, svetle barve.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Rosé Pinot Noir

Grozdje: pinot noir

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: lososovo rožnata.

Okus: po malinah, jagodah, včasih zrelih paradižnikih, svetel.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Beli Pinot Noir

Grozdje: pinot noir

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonova do zlato rumena.

Okus: po hruškah, rumenih sadežih, včasih s pridihom jagod in malin.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Beli Riesling

Grozdje: rizling

pozno zorenje, velika kislost, majhna do povprečna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po belem koščičastem sadju (breskvah), jabolkih, hruškah.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 1 – vino: Rosé Dornfelder

Grozdje: dornfelder

srednji čas zorenja, majhna kislost, povprečna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: močno rožnata.

Okus: po češnjah, robidnicah in malinah.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Beli Auxerrois

Sorta grozdja: auxerrois

zgodnje zorenje, majhna kislost, majhna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po zrelih rumenih jabolkih, hruškah, rahlo kisel, lahek, saden.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Beli Chardonnay

Grozdje: chardonnay

pozno zorenje, velika kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonova do zlato rumena.

Okus: po limoni, maslu, prepečenih kruhkih, vaniliji, srednje izrazito telo.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Beli Gewürztraminer

Grozdje: gewürztraminer

srednji čas zorenja, velika kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po južnem sadju (npr. ličiju), cvetju, agrumih, začimbah.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Beli Rivaner/Müller-Thurgau

Grozdje: rivaner/müller-thurgau

zelo zgodnje zorenje, majhna kislost, majhna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po jabolkih, koščičastem sadju, muškatnem oreščku.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola (v vol. %),

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Beli Pinot Blanc

Grozdje: pinot blanc

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta, povprečen donos.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po rumenih sadežih, hruškah, meloni, lipi.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Beli Pinot Gris

Grozdje: pinot gris

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonova do zlato rumena.

Okus: po hruškah, medu, orehih.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida.

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Rosé Pinot Noir

Grozdje: pinot noir

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: lososovo rožnata.

Okus: po malinah, jagodah, včasih zrelih paradižnikih, svetel.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Beli Pinot Noir

Grozdje: pinot noir

srednje do pozno zorenje, srednja kislost, velika gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonova do zlato rumena.

Okus: po hruškah, rumenih sadežih, včasih s pridihom jagod in malin.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Beli Riesling

Grozdje: rizling

pozno zorenje, velika kislost, majhna do povprečna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: svetla limonovo rumena.

Okus: po belem koščičastem sadju (breskvah), jabolkih, hruškah.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

Vino kategorije 5 – kakovostno peneče vino: Rosé Dornfelder

Grozdje: dornfelder

srednji čas zorenja, majhna kislost, povprečna gostota mošta.

Organoleptične lastnosti:

Barva: močno rožnata.

Okus: po češnjah, robidnicah in malinah.

Analitske lastnosti: pri opisu naslednjih lastnosti se uporabljajo veljavne opredelitve iz predpisov EU/nizozemskih ministrskih odlokov:

—	največji delež skupnega alkohola,

—	največja koncentracija hlapnih kislin,

—	največja koncentracija skupnega žveplovega dioksida,

—	največja obogatitev, razkisanje in, ob odobritvi, dokisanje.

Najmanjša gostota mošta je 1 070 g/l (70 °Oechsle), ustreza volumenskemu skupnemu deležu skupnemu deležu naravnega alkohola 9 %.

5. Enološki postopki

a. Osnovni enološki postopki

Beli Auxerrois

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Beli Chardonnay

Posebni enološki postopki

Sekundarne arome se pogosto dosežejo z malolaktično fermentacijo in staranjem v lesenih sodih.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Rdeči Dornfelder

Posebni enološki postopki

Včasih starano v lesenih sodih

Beli Gewürztraminer

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Beli Rivaner/Müller-Thurgau

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Beli Pinot Blanc

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Beli Pinot Gris

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah; včasih starano v lesenih sodih.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Rdeči Pinot Noir

Posebni enološki postopki

Da se ohrani sadnost, fermentacija ne poteka pri previsoki temperaturi in se pogosto podaljša v lesenih sodih.

Rosé Pinot Noir

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Beli Pinot Noir

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Beli Riesling

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

Rosé Dornfelder

Posebni enološki postopki

Aroma se doseže s hladno fermentacijo v jeklenih posodah.

Za kakovostno peneče vino:

sekundarna fermentacija in zorenje v skladu s pravili o kakovosti penečega vina z uporabo tradicionalne metode.

b. Največji donosi

Beli Auxerrois

80 hektolitrov na hektar

Beli Chardonnay

80 hektolitrov na hektar

Rdeči Dornfelder

85 hektolitrov na hektar

Beli Gewürztraminer

80 hektolitrov na hektar

Beli Rivaner/Müller-Thurgau

85 hektolitrov na hektar

Beli Pinot Blanc

80 hektolitrov na hektar

Beli Pinot Gris

80 hektolitrov na hektar

Rdeči Pinot Noir

60 hektolitrov na hektar

Rosé Pinot Noir

75 hektolitrov na hektar

Beli Pinot Noir

75 hektolitrov na hektar

Beli Riesling

80 hektolitrov na hektar

Rosé Dornfelder

85 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno območje

Ozemlje nizozemskih občin Maastricht, Meerssen, Nuth, Simpelveld, Voerendaal, Vaals, Gulpen-Wittem, Eijsden-Margraten in Valkenburg aan de Geul.

Skupno območje ozemlja, razen območij z glinastimi tlemi, obsega približno 250 km2.

Zasajena površina, ki izpolnjuje zahteve, znaša 70 ha.

Razmejeno območje zajema le vinograde, ki se nahajajo na obdelovalni puhličasti živici.

7. Glavne sorte vinske trte

rizling B

pinot noir N

pinot gris G

pinot blanc B

müller-thurgau B

gewürztraminer Rs

dornfelder N

chardonnay B

auxerrois B

8. Opis povezave

Opredelitev geografskega območja

Zaradi sestave tal, geografskih in podnebnih pogojev, edinstvenih na Nizozemskem, je Mergelland območje, ki je posebej primerno za proizvodnjo vina. Vino se je na tem območju v širokem obsegu proizvajalo že v zgodnjem srednjem veku. Najstarejše sledi vinogradništva v Mergellandu segajo v leto 968. Vino se je tu zaradi ugodnih pogojev proizvajalo celo v mali ledeni dobi (15.–19. stoletje). V obdobju francoske vladavine v času Napoleona je bila iz političnih razlogov proizvodnja vina ustavljena. Za komercialne namene se je vino na območju ponovno začelo proizvajati leta 1970, Mergelland tako velja za zibelko sodobnega nizozemskega vinogradništva. Kar je za območje je značilno in po čemer se loči od preostale Nizozemske, je prevlada klasičnih sort grozdja iz severne Francije (pinot noir, gris in blanc, chardonnay in auxerrois) in Nemčije (rizling, rivaner/müller-thurgau, gewürztraminer in dornfelder).

Sestava tal

Tla sestavlja sloj obdelovalne puhličaste živice, pod katerim se nahaja lapor (formacije v Maastrichtu in Gulpnu), krajevno se pojavljajo tudi formacije iz pleistocena in terciarja, kot so star prod v Maasu in formacije v Rupelu, Tongerenu, Holsetu in Hoogcrutsu.

Na analitske in organoleptične lastnosti vina vpliva predvsem puhlica, v manjši meri pa lapor in prod. Puhlica je vrsta lahke prsti; običajno je delež melja med 50 in 60 %; delež peska je od 20 do 30 %; delež gline je manjši od 20 %. Zaradi zračne strukture se puhlica hitro segreje, a tudi hitro ohladi. To povečuje dnevne razlike v temperaturi, ki so v Mergellandu večje že zaradi njegove notranje kopenske lege, kar prispeva k razvoju sadnosti.

Vzročna povezava

Puhlica je v glavnem bogata s kredo, lapor pod njo pa na razmejenem območju skoraj popolnoma sestavlja kreda. S kredo bogata tla v vinih ohranjajo svežo kislost in jim pogosto dajejo rahel sijaj. Raziskave kažejo, da od devetih preučenih vrst tal, kombinacija puhlice in krede dosega najvišje rezultate v kategoriji „sadje“: sadnost.

Puhlica in lapor pod njo dobro zadržujeta vodo in prenašata sušnost, zato ta le redko povzroči izgubo sadnosti in kislosti.

Naklon in prod zagotavljata ustrezno odvodnjavanje. Struktura tal skupaj s povprečnim potencialnim pomanjkanjem padavin v višini 100 mm v rastni dobi na splošno zagotavlja rahlo pomanjkanje vode. Različne študije so pokazale, da je to za kakovost vina optimalno.

Podnebje in topologija

Kljub severni legi so temperature v Mergellandu dovolj visoke, da zaradi geografskih in talnih pogojev grozdje dobro zori. To razmeroma hladno podnebje je dokaj ugodno. Grozdje iz Mergellanda lahko doseže polno fiziološko zrelost brez prehitrega povečanja vsebnosti sladkorja, ki bi zahtevalo prezgodnjo trgatev. Težava s čezmerno vsebnostjo alkohola, ki je vse večja na južnih vinorodnih območjih, se ne pojavlja. Zaradi dolgega zorenja (od obarvanja do trgatve) ima grozdje dovolj časa, da se razvijejo arome, minerali in izvleček.

Da grozdje pravočasno dozori, potrebuje ustrezno toploto in osončenost čez dan, hladne noči pa so zelo pomembne za profil okusa vina. Če so noči tople, se metabolizem pospeši. Če ni sonca, grozdje kot vir energije uporabi jabolčno kislino. Če so noči hladne, se jabolčna kislina porablja počasneje, da bo v zrelem vinu dovolj kislosti. Kislina vinu dodaja svežino in ima ključno vlogo pri nastajanju arom (estrov) med fermentacijo.

Na kratko: za vina, ki izvirajo iz Mergellanda, je značilna tipična kombinacija sadnosti, sveže elegance in mineralnosti. To izhaja iz medsebojnih vplivov izbranih sort grozdja, tal, geografskih in podnebnih pogojev, ki so edinstveno nizozemski.

9. Bistveni dodatni pogoji

—

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.rvo.nl/sites/default/files/Productdossier%20Mergelland.pdf

7.9.2017

Uradni list Evropske unije

C 296/16

Obvestilo o sodbi z dne 1. junija 2017 v zadevi T-442/12 v zvezi z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 626/2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 349/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

(2017/C 296/04)

Sodba

V sodbi z dne 1. junija 2017 v zadevi T-442/12 Changmao Biochemical Engineering/Svet (1) („sodba“) je Splošno sodišče Evropske unije („Splošno sodišče“) razglasilo za nično Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 626/2012 z dne 26. junija 2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 349/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (2) („izvedbena uredba“) v delu, v katerem se nanaša na kitajskega proizvajalca izvoznika Changmao Biochemical Engineering Co. Ltd („zadevni proizvajalec izvoznik“).

Splošno sodišče je razsodilo, da so bile pravice do obrambe zadevnega proizvajalca izvoznika kršene z zavrnitvijo zahteve za razkritje informacij, ki se nanašajo na razliko v ceni med vinsko kislino DL in vinsko kislino L+ v okviru izračuna normalne vrednosti brez kakršne koli veljavne utemeljitve v ustreznem času. Presodilo je, da ni mogoče izključiti, da bi bil izid preiskave drugačen, če bi bilo zahtevi ugodeno.

Posledice

V skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije morata instituciji Unije sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.

Pri sprejemanju potrebnih ukrepov za uskladitev s sodbo o razglasitvi ničnosti ukrepa in njeno izvajanje v celoti, se postopek, na podlagi katerega je bil sprejet ukrep, lahko nadaljuje v točki, na kateri je prišlo do nezakonitosti (3).

Tako ima Komisija v skladu s sodbo Splošnega sodišča z dne 1. junija 2017 možnost, da odpravi tiste vidike postopka, ki so privedli do razglasitve ničnosti, tiste dele, ki jih sodba ne zadeva, pa pusti nespremenjene (4).

Razlog za razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe je bila kršitev pravic do obrambe med enim ukrepom upravnega postopka, na podlagi katerega je bila sprejeta izvedbena uredba; in sicer razkritje nekaterih informacij navedenemu proizvajalcu izvozniku v okviru izračuna normalne vrednosti.

Zahtevo zadevnega proizvajalca izvoznika za razkritje informacij v zvezi z razliko v ceni med vinsko kislino DL in vinsko kislino L+ v okviru izračuna normalne vrednosti bi bilo treba ponovno preučiti glede na posebne okoliščine zadeve.

Ugotovitve iz Izvedbene uredbe, ki niso bile izpodbijane ali pa so bile izpodbijane, vendar je zahtevo Splošno sodišče zavrnilo s sodbo ali pa je ni proučilo, zaradi česar niso privedle do razglasitve ničnosti Izvedbene uredbe, ostajajo veljavne.

Ponovni začetek postopka

Glede na navedeno je Komisija sklenila ponovno začeti protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je privedla do sprejetja Uredbe (EU) št. 626/2012, kolikor se nanaša na zadevnega proizvajalca izvoznika in se nadaljuje v točki, na kateri je prišlo do nepravilnosti.

Ta ponovni začetek je po obsegu omejen na izvršitev sodbe Splošnega sodišča v zvezi z družbo Changmao Biochemical Engineering Co. Ltd in ne vpliva na druge preiskave. Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 349/2012 z dne 16. aprila 2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (5) se zato še vedno uporablja v zvezi z zadevnim proizvajalcem izvoznikom.

Zainteresirane strani so o tem pregledu obveščene z objavo v Uradnem listu Evropske unije.

Pisna stališča

Vse zainteresirane strani in zlasti zadevni proizvajalec izvoznik in industrija Unije sta pozvana, da izrazita svoja stališča, predložita informacije in dokaze o vprašanjih ponovnega začetka preiskave. Komisija mora te informacije in dokaze prejeti v 20 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Zadevni proizvajalec izvoznik in industrija Unije lahko zahtevata, da ju zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o vprašanjih, ki se nanašajo na ponovni začetek preiskave, je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

Navodila za predložitev pisnih pripomb in korespondenco

Za informacije, ki se predložijo Komisiji za namen preiskav trgovinske zaščite, ni mogoče uveljavljati avtorskih pravic. Preden zainteresirane strani Komisiji predložijo informacije in/ali podatke, za katere veljajo avtorske pravice tretje osebe, morajo imetnika avtorskih pravic zaprositi za posebno dovoljenje, s katerim ta Komisiji izrecno dovoljuje (a) uporabo informacij in podatkov za namen tega postopka trgovinske zaščite in (b) zagotovitev informacij in/ali podatkov zainteresiranim stranem v tej preiskavi v obliki, ki jim omogoča, da uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Vse pisne pripombe in korespondenca, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (6).

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (7) („osnovna uredba“), priložiti nezaupne povzetke in jih označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij.

Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in zahtevane kakovosti, takšne informacije morda ne bodo upoštevane.

Zainteresirane strani so pozvane, da po elektronski pošti pošljejo vsa stališča in zahtevke, vključno s skeniranimi kopijami pooblastil in potrdil. Zainteresirane strani se z uporabo elektronske pošte strinjajo s pravili, ki veljajo za elektronsko pošiljanje, kot so navedena v dokumentu „KORESPONDENCA Z EVROPSKO KOMISIJO V ZADEVAH GLEDE TRGOVINSKE ZAŠČITE“, ki je objavljen na spletnem mestu Generalnega direktorata za trgovino: http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2011/june/tradoc_148003.pdf.

Zainteresirane strani morajo v sporočilu navesti svoje ime, naslov, telefonsko številko in veljaven elektronski naslov ter zagotoviti, da gre za uraden in delujoč poslovni elektronski naslov podjetja, ki se pregleduje vsak dan.

Komisija bo po prejemu kontaktnih podatkov z zainteresiranimi stranmi komunicirala zgolj po elektronski pošti, razen če te izrecno zaprosijo za prejemanje vseh dokumentov Komisije po drugi poti ali če vrsta dokumenta zahteva uporabo priporočene pošte.

Zainteresirane strani lahko nadaljnja pravila in informacije v zvezi s korespondenco s Komisijo, vključno z veljavnimi načeli za predložitev stališč po elektronski pošti, najdejo v zgoraj navedenih navodilih za zainteresirane strani.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: CHAR 04/039

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

E-naslov: TRADE-AD-R529A-TARTARIC-ACID@EC.EUROPA.EU

Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale in se bodo uporabila razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Če se odgovor ne predloži v računalniški obliki, se to ne šteje za nesodelovanje, če zainteresirana stran dokaže, da bi ji predložitev odgovora v zahtevani obliki povzročila ne nerazumno dodatno obremenitev ali nerazumne dodatne stroške. Zainteresirana stran mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

Pooblaščenec za zaslišanje

Zadevni proizvajalec izvoznik in industrija Unije lahko zahtevata posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o vprašanjih, ki se nanašajo na začetno fazo preiskave, je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci z zainteresiranimi stranmi.

Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi z izvrševanjem sodbe.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD za trgovino: http://ec.europa.eu/trade/trade-policy-and-you/contacts/hearing-officer/.

Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (8).

Informacije za carinske organe

Protidampinške dajatve, ki so bile plačane na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 626/2012 o uvozu vinske kisline, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2918 12 00 (oznaka TARIC 2918120090) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja družba Changmao Biochemical Engineering Co. Ltd (dodatna oznaka TARIC A688), ki presegajo protidampinške dajatve, uvedene z Izvedbeno uredbo (EU) št. 349/2012, bi bilo treba povrniti ali odpustiti. Povračila ali odpustitev je treba zahtevati pri nacionalnih carinskih organih v skladu z veljavno carinsko zakonodajo.

Razkritje

Zadevni proizvajalec izvoznik in industrija Unije bosta nato obveščena o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se izvršila sodba, in bosta imela priložnost predložiti pripombe.

(1) Sodba Splošnega sodišča z dne 1. junija 2017Changmao Biochemical Engineering/Svet, T-442/12, ECLI:EU:T:2017:372.

(2) UL L 182, 13.7.2012, str. 1.

(3) Sodbi Sodišča z dne 3. oktobra 2000Industrie des poudres sphériques proti Svetu, C-458/98 P, EU:C:2000:531, točke 80 do 85 ter z dne 28. januarja 2016, CM Eurologistik, C-283/14 in C-284/14, EU:C:2016:57, točke 48 do 55.

(4) Sodba Sodišča z dne 14. junija 2016Komisija/McBride, zadeva C-361/14 P, EU:C:2016:434, točka 56; glej tudi, na področju dampinga, sodba Sodišča z dne 3. oktobra 2000, Industrie des poudres sphériques proti Svetu, C-458/98 P, EU:C:2000:531, točka 84.

(5) UL L 110, 24.4.2012, str. 3.

(6) Dokument z oznako „Limited“ se šteje za zaupen dokument v skladu z Uredbo (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21), in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(7) UL L 176, 30.6.2016, str. 21.

(8) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

7.9.2017

Uradni list Evropske unije

C 296/23

Objava zahtevka v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89

(2017/C 296/06)

V skladu s členom 17(7) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek.

GLAVNE SPECIFIKACIJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE

Žganje iz vina z geografsko označbo

„КАРНОБАТСКА ГРОЗДОВА РАКИЯ“ / „ГРОЗДОВА РАКИЯ ОТ КАРНОБАТ“ / „KARNOBATSKA GROZDOVA RAKYA“ / „GROZDOVA RAKYA OT KARNOBAT“

EU št.: PGI-BG-01865 – 7.1.2014

1. Geografska označba, ki se registrira

„Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“

2. Kategorija žgane pijače

Žganje iz vina

3. Opis žgane pijače

„Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ je žganje iz vina z najmanjšim volumenskim deležem alkohola 40 %, ki:

—	je pridobljeno z eno ali dvema destilacijama vina iz grozdja do največ 65 vol. %, pri čemer se iz 100 kilogramov grozdja lahko pridobi največ 75 litrov vina,

—	po sestavi in organoleptičnih lastnostih izpolnjuje zahteve za proizvodnjo žganja iz vina.

3.1 Fizikalne lastnosti

Bistra tekočina s sijajem, brez droži ali plavajočih delcev. Je bledo rumene barve, ki je posledica staranja v hrastovih sodih ali dodajanja karamelnega sladkorja, ter ima aromo, značilno za uporabljene surovine, ki se razvije s staranjem.

3.2 Kemične lastnosti

Najmanjši volumenski delež alkohola v žganju iz vina je 40 %; pri proizvodnji je treba upoštevati zahtevo, da se iz 100 kilogramov grozdja lahko pridobi največ 75 litrov vina, ki se nato destilira do največ 65 vol. %.

Delež alkohola: 40 vol. %; vsebnost metanola: 11 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola; vsebnost hlapljivih snovi: 140–200 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola.

Hlapljive snovi so še ena bistvena lastnost, ki vpliva na organoleptične lastnosti pijače. Sestavljajo jih višji alkoholi, kisline, estri in aldehidi, pri čemer sta količina estrov (14–30 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola) in količina aldehidov (7–9 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola) odločilni za aromo, okus pa je odvisen od vsebnosti višjih alkoholov (120–150 gramov na hektoliter 100 vol. % alkohola za to pijačo).

3.3 Organoleptične lastnosti

Žganje „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ ima intenziven, močan in poln okus po zrelem grozdju, z notami zelenega jabolka in fige, ter uravnotežen pookus po vanilji in nevsiljivo lesno aromo.

3.4 Posebne značilnosti (v primerjavi z žganimi pijačami iz iste kategorije)

Žganje „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ se pridobiva z destilacijo vina, narejenega iz sorte vinske trte červen misket (20 %) ter poljubne kombinacije rdečih in belih sort vinske trte (80 %), kot so:

— bele sorte: chardonnay, muškat ottonel, rumeni muškat, viognier, ugni blanc, traminer, rkatsiteli, červen misket, renski rizling, sauvignon blanc, victoria, chasselas;

— rdeče sorte: carbernet sauvignon, syrah, merlot, mavrud, primitivo, pamid, alicante bouschet, gamay de bouze, modri pinot, cabernet franc, muškat hamburg, rubin.

Červen misket je aromatična sorta, ki daje temu žganju iz vina bogate note zelenega jabolka in fige.

Hladno vretje sadeža, ki poteka pri nadzorovani temperaturi največ 22 °C, prispeva h kar največji ohranitvi njegove arome. Aromatični potencial in potencial okusa žganja „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ sta obogatena in koncentrirana zaradi uporabe proizvodne metode, ki temelji na neprekinjeni destilaciji vina iz grozdja do največ 65 vol. %, ki poteka v destilatorju s stalnim pritiskom.

Da destilati dosežejo uravnoteženost in harmonijo, se starajo v hrastovih sodih, kjer razvijejo ves svoj potencial. Tako se pridobijo značilna zlatorumena barva, intenziven, močan in poln okus po zrelem grozdju ter nevsiljiva lesna aroma.

Žganje se meša z destilati različnih starosti in organoleptičnih lastnosti ter z dodajanjem toliko mehke vode, da se delež alkohola zmanjša na 40 vol. %. Žganje se nato očisti in stabilizira v skladu z dovoljenimi enološkimi postopki. Po potrebi se barva popravi s karamelnim sladkorjem.

4. Zadevno geografsko območje

Območje zajema ozemlja naslednjih krajev:

—	občina Karnobat – šest krajev (mikroregij): vasi Venec, Devetak, Iskra, Ognen, Asparuhovo, Raklica;

—	občina Sungurlare – en kraj (mikroregija): vas Terzijsko;

—	občina Ajtos – štirje kraji (mikroregije): vasi Karageorgievo, Pirne, Topolica, Černograd;

—	občina Carevo – en kraj (mikroregija): vas Lozenec;

—	občina Straldža – en kraj (mikroregija): mesto Straldža.

Ustekleničevanje lahko poteka izven tega geografskega območja.

5. Metoda za pridobivanje žgane pijače

Žganje „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ se proizvaja po klasični bolgarski metodi. Ko grozdje doseže tehnološko zrelost, se vsaka sorta posebej ročno obere; nato se jagode oberejo z grozda in dobljena grozdna drozga se po potrebi ohladi. Pogoji vretja in uporabljene kvasovke so med glavnimi viri aromatov.

Hladno vretje sadeža zagotavlja kar največjo ohranitev arome. Po vretju se tako dobljeno vino po potrebi zbistri in destilira. Stalno nadzorovana destilacija vina iz grozdja (največ 75 litrov iz 100 kilogramov grozdja) do največ 65 vol. % zagotavlja stalno visoko kakovost žganja „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ ter ima velik vpliv na aromatično sestavo dobljenega destilata. Zaradi toplotne obdelave med destilacijo nastanejo nove spojine: estri, aldehidi, acetali itn. Da se pridobijo kar se da natančne aromatične lastnosti, se za proizvodnjo destilatov za žganje uporabi drugačna metoda. Izkoristijo se lastnosti plemenitih kovin, in sicer z uporabo posebnih srebrnih filtrov, ki se namestijo v posode, v katerih vre tekočina.

Dobljeni destilati se razdelijo v serije glede na fizikalno-kemično in organoleptično oceno, nato pa se najmanj šest mesecev starajo v hrastovih sodih s prostornino največ 500 litrov.

Žganje se meša z destilati različnih starosti in organoleptičnih lastnosti ter z dodajanjem toliko mehke vode, da se delež alkohola zmanjša na 40 vol. %. Žganje se nato očisti in stabilizira v skladu z dovoljenimi enološkimi postopki. Je bledo rumene barve, ki je posledica staranja v hrastovih sodih ali dodajanja karamelnega sladkorja, da se doseže želena barva.

6. Povezava z geografskim okoljem ali izvorom

6.1 Podrobnosti o geografskem območju ali izvoru, ki so pomembne za povezavo

Ozemlje občine Karnobat ima prehodno celinsko podnebje z močnim vplivom morja v obalnem pasu 20–30 km od obale. Rastna doba vinske trte v tej regiji traja 205 dni. Povprečna vsota efektivnih temperatur med rastno dobo je 3 911 °C, z intervalom zaupanja med 3 713 °C in 4 109 °C. Te vsote temperatur so značilne za pogoje, ki so potrebni za doseganje zrelosti zgodnjih, srednjezgodnjih in poznih sort grozdja.

Površina rodnih vinogradov znaša 2 766,56 (dva tisoč sedemsto šestinšestdeset celih šestinpetdeset) hektarov. Vinogradi, iz katerih prihajajo surovine za proizvodnjo žganja „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“), ležijo v podbalkanskem vinorodnem območju Rozova dolina (občini Karnobat in Sungurlare), v zahodnem delu vzhodnega vinorodnega območja Černomorski (občini Ajtos in Carevo) in v južnem vinorodnem območju Trakijska nižina (občina Straldža). Geografsko območje zajema tundžaško-straldžaško podregijo, južna pobočja vzhodne gorske verige Stara planina med krajema Karnobat in Ajtos ter del nižine Burgas.

Visoki hribi ter nizko ležeče ravne doline, ki so prav tako značilni za ozemlje občine Karnobat, so ugodni za gojenje vinskega grozdja, vključno s sorto červen misket. Gre za staro bolgarsko sorto grozdja, ki ima srednjo rast, dobro rodnost in srednji donos. Glede odpornosti na zmrzal je najboljša med lokalnimi sortami vinske trte ter boljša od številnih tujih sort. Červen misket je aromatična sorta in daje žganju „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ bogate note zelenega jabolka in fige.

6.2 Posebne značilnosti žgane pijače, ki so posledica geografskega območja

Ugodne naravne in podnebne razmere, potrebne za kakovostno in dozorelo grozdje, skupaj z nočno trgatvijo, da se ohrani aroma, ter tehnikami vretja pri nizki temperaturi in destilacije v napravi s stalnim pritiskom prispevajo h koncentraciji nežne grozdne arome; staranje destilatov v hrastovih sodih pa ugodno vpliva na poln razvoj aromatičnega potenciala in potenciala okusa žganja. Tako se pridobijo značilna zlatorumena barva, intenziven, močan in poln okus po zrelem grozdju ter nevsiljiva lesna aroma.

Žganje) „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ ima intenziven, močan in poln okus po zrelem grozdju, z notami zelenega jabolka in fige, ter uravnotežen pookus po vanilji in nevsiljivo lesno aromo, zaradi česar je med potrošniki priznan, cenjen in iskan proizvod. Ima stabilen položaj na trgu ter povezuje tradicijo in inovacije.

Celotna dokumentacija v zvezi s to pijačo je shranjena na direktoratu za registracije, licence in nadzor (Registrirane, litsenzirane i kontrol) ministrstva za gospodarstvo (Ministerstvo na ikonomikata) Republike Bolgarije.

7. Določbe Evropske unije ali nacionalne/regionalne določbe

Nacionalni postopek za odobritev žganih pijač z geografsko označbo je določen v oddelku VII „Proizvodnja žganih pijač z geografsko označbo“ poglavja 9 „Žgane pijače“ zakona o vinu in žganih pijačah (Zakon za vinoto i spirtnite napitki), ki je objavljen v uradnem listu št. 45 z dne 15. junija 2012 in velja od 16. septembra 2012.

Žganje „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ je dobilo geografsko označbo z odlokom ministrstva za gospodarstvo in energijo št. Т-RD-27-21 z dne 27. novembra 2013. Ta odlok je objavljen na spletišču ministrstva za gospodarstvo: http://www.mi.government.bg/bg/library/zapoved-za-utvarjdavane-na-vinena-destilatna-spirtna-napitka-grozdova-rakiya-i-vinena-rakiya-s-geograf-73-c28-m361-2.html.

8. Vložnik

— Država članica

Bolgarija

— Polni naslov (ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država)

Ul. Slavyanska 8, 1052 Sofija, Bolgarija

— Ime pravne ali fizične osebe

Министерство на икономиката / Ministrstvo za gospodarstvo

9. Dopolnilo h geografski označbi

Ne obstaja.

10. Podrobna pravila označevanja

Za proizvod „Карнобатска гроздова ракия“ / „Гроздова ракия от Карнобат“ / „Karnobatska grozdova rakya“ / „Grozdova rakya ot Karnobat“ ni posebnih pravil glede označevanja (razen horizontalnih pravil).

(1) UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 296

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 60 7. september 2017

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2017/C 296/01	Menjalni tečaji eura	1
2017/C 296/02	Izvedbeni sklep Komisije z dne 28. avgusta 2017 o objavi enotnega dokumenta iz člena 94(1)(d) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v Uradnem listu Evropske unije ter sklica na objavo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju (Mergelland (ZOP))	2
2017/C 296/03	Povzetek sklepov Evropske komisije o avtorizacijah za dajanje v promet in uporabo in/ali za uporabo snovi iz Priloge XIV k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (Objavljeno v skladu s členom 64(9) Uredbe (ES) št. 1907/2006) ( 1 )	15

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,1931
JPY	japonski jen	129,92
DKK	danska krona	7,4393
GBP	funt šterling	0,91428
SEK	švedska krona	9,5010
CHF	švicarski frank	1,1399
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,2765
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	26,112
HUF	madžarski forint	306,17
PLN	poljski zlot	4,2415
RON	romunski leu	4,5986
TRY	turška lira	4,1045
AUD	avstralski dolar	1,4961
CAD	kanadski dolar	1,4787
HKD	hongkonški dolar	9,3362
NZD	novozelandski dolar	1,6528
SGD	singapurski dolar	1,6133
KRW	južnokorejski won	1 353,94
ZAR	južnoafriški rand	15,3965
CNY	kitajski juan	7,7850
HRK	hrvaška kuna	7,4277
IDR	indonezijska rupija	15 902,83
MYR	malezijski ringit	5,0570
PHP	filipinski peso	60,908
RUB	ruski rubelj	68,4889
THB	tajski bat	39,563
BRL	brazilski real	3,7145
MXN	mehiški peso	21,2936
INR	indijska rupija	76,4925

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2017/C 296/04	Obvestilo o sodbi z dne 1. junija 2017 v zadevi T-442/12 v zvezi z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 626/2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 349/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske	16
	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2017/C 296/05	Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil	20
2017/C 296/06	Objava zahtevka v skladu s členom 17(6) Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89	23


	(1) Besedilo velja za EGP.