9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/1

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Belgije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Belgija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, ki je izraženo v priporočilih 1 in 2.

(3)

Poročilo o državi za Belgijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Belgije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Belgija je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Belgijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje postopno izboljšanje nominalnega salda s primanjkljaja v višini 2,6 % BDP v letu 2016 na -0,1 % BDP v letu 2020. Srednjeročni proračunski cilj, določen kot strukturno uravnotežen proračunski položaj, naj bi bil dosežen do leta 2019. Vendar preračunani (5) strukturni saldo še vedno kaže, da bo imela država v letu 2019 primanjkljaj v višini 0,3 %. Potem ko je dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2014 dosegel najvišjo vrednost pri približno 107 % BDP ter se nato v letih 2015 in 2016 zmanjšal na približno 106 % BDP, naj bi se v skladu s programom stabilnosti za leto 2017 do leta 2020 zmanjšal na 99 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje ciljev glede primanjkljaja od leta 2018 naprej, niso bili opredeljeni, kar v skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2017 in ob nespremenjenih politikah prispeva k predvidenemu poslabšanju strukturnega salda v letu 2018.

(7)

Komisija je 22. maja 2017 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, ker Belgija v letu 2016 ni dosegla zadostnega napredka pri izpolnjevanju referenčnega merila glede zmanjšanja dolga. V poročilu je bilo po oceni vseh relevantnih dejavnikov ugotovljeno, da bi bilo treba merilo dolga šteti za trenutno izpolnjeno. Hkrati bi bilo treba v letu 2017 sprejeti dodatne fiskalne ukrepe, da bi se v letih 2016 in 2017 skupaj zagotovila splošna skladnost s prilagoditveno potjo za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.

(8)

Program stabilnosti za leto 2017 kaže, da je učinek izrednega pritoka beguncev in z varnostjo povezanih ukrepov na proračun v letih 2016 in 2017 znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Po mnenju Komisije so upravičeni dodatni odhodki v letu 2016 znašali 0,08 % BDP za izredni pritok beguncev in 0,05 % BDP za varnostne ukrepe. Za leto 2017 je dodatni učinek z varnostjo povezanih ukrepov v primerjavi z letom 2016 trenutno ocenjen na 0,01 % BDP. Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj sta pritok beguncev in resnost teroristične grožnje izredna dogodka, njun vpliv na belgijske javne finance je znaten in njihova vzdržnost ne bo ogrožena, če se dovoli začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zato je bila zaradi dodatnih stroškov v zvezi z begunci in varnostjo zahtevana prilagoditev za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2016 znižana. Za leto 2017 bo končna ocena opravljena spomladi 2018, tudi glede upravičenih zneskov, in sicer na podlagi zabeleženih podatkov, ki so jih predložili belgijski organi.

(9)

Svet je 12. julija 2016 Belgiji priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini vsaj 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja v letu 2017 tveganje določenega odklona od te zahteve. Vendar v letih 2016 in 2017 skupaj še vedno obstaja tveganje znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Ta zaključek se ne bi spremenil, tudi če se učinek izrednega pritoka beguncev in varnostnih ukrepov na proračun pri tej zahtevi ne bi upošteval.

(10)

V letu 2018 naj bi se Belgija glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala srednjeročnemu proračunskemu cilju strukturno uravnoteženega proračunskega položaja. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6), ki v letu 2018 ne presega 1,6 %. To bi ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini vsaj 0,6 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Po napovedi Belgija v letih 2017 in 2018 na prvi pogled ne bo izpolnjevala pravila glede dolga. Na splošno Svet meni, da bodo od leta 2017 potrebni dodatni ukrepi, da bi Belgija izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropskem semestru za leto 2017, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako k okrepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Belgije. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo v Belgiji.

(11)

V zvezni državi, kot je Belgija, kjer je bil velik del pristojnosti za odhodke prenesen na podnacionalne vlade, je učinkovito usklajevanje proračuna bistvenega pomena. Za izboljšanje notranjega usklajevanja ter prenos Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji („fiskalni pakt“) so zvezna vlada ter regionalne in občinske vlade leta 2013 sklenile sporazum o sodelovanju, da bi opredelile skupne in posamezne večletne fiskalne poti, ki naj bi jih spremljal visoki svet za finance. Vendar v okviru tega procesa ni bil dosežen uradni dogovor o fiskalnih poteh in niso bili vzpostavljeni zadostni zaščitni ukrepi glede nadzorne vloge visokega sveta za finance. To pomanjkanje usklajenosti glede skupnih prizadevanj ovira državo pri približevanju srednjeročnemu cilju iz programa stabilnosti za leto 2017.

(12)

Kljub potencialu za dolgoročno spodbujanje rasti so javne naložbe glede na evropske standarde zelo nizke, zlasti v razmerju do skupnih javnofinančnih odhodkov. Javni kapital je nizek, poslabšala pa se je tudi kakovost javne infrastrukture. Glede na zelo stroge proračunske omejitve na vseh ravneh države je ohranitev zadostnega manevrskega prostora za naložbe odvisna od prestrukturiranja sestave skupnih javnofinančnih odhodkov, in sicer s povečanjem učinkovitosti javnih služb in politik ter omejitvijo hitrega povišanja za nekatere odhodkovne postavke.

(13)

Belgija je zelo napredovala pri reformi sistema določanja plač. Sprememba zakona o pogajanjih o plačah iz leta 1996 je namenjena zaščiti povečanja stroškovne konkurenčnosti, doseženega z nedavnimi prizadevanji za upočasnitev rasti plač. Bolj konzervativne osnovne projekcije in vključene predhodne prilagoditve izračuna plačne norme pomenijo, da reformirani okvir prispeva k izboljšanju stroškovne konkurenčnosti Belgije glede na ključne trgovinske partnerje v euroobmočju. Poleg tega reforma zagotavlja več jamstev, da bodo vladni ukrepi za znižanje neplačnih stroškov dela dejansko koristili stroškovni konkurenčnosti, in razširja vlogo vlade pri preprečevanju negativnih trendov na področju stroškovne konkurenčnosti zaradi pretirane inflacije. Okvir za kolektivna pogajanja določa, da socialni partnerji, zastopani v osrednjem svetu za gospodarstvo, pozorno spremljajo trende na področju plač in produktivnosti ter druge dejavnike stroškovne in nestroškovne konkurenčnosti. Glede na to, da je praksa usklajevanja razvoja plač z inflacijo v številnih sektorjih še vedno pogosta, in glede na vedno večjo inflacijsko vrzel med Belgijo in njenimi sosedami se bodo spremembe stroškov dela na enoto še naprej pozorno spremljale v okviru evropskega semestra.

(14)

Pri delovanju trga dela je bil dosežen določen napredek. Višja upokojitvena starost in dodatne omejitve glede predčasnega upokojevanja spodbujajo starejše, da ostanejo v delovnem razmerju ali se vrnejo na delovno mesto. Postopno zmanjšanje davčnega primeža je prispevalo k povišanju stopnje zaposlenosti. Število novih delovnih mest se je vztrajno povečevalo, in sicer na podlagi gospodarske rasti in večje stroškovne konkurenčnosti. To odraža tudi zmanjšanje davčne obremenitve dela in upočasnitev rasti plač, zaradi česar se je izboljšala konkurenčnost belgijskih družb v smislu stroškov dela. Kljub temu še vedno obstajajo številne strukturne pomanjkljivosti. Stopnja prehoda iz brezposelnosti ali neaktivnosti v zaposlitev je nizka, na skupno stopnjo zaposlenosti pa še vedno negativno vplivajo slabi rezultati posameznih skupin. Te vključujejo nizko usposobljene osebe, mlade, starejše delavce in osebe z migrantskim ozadjem, kot so delavci, rojeni zunaj EU, ali migranti druge generacije. Za osebe z migrantskim ozadjem, tudi ob upoštevanju drugih značilnosti posameznikov, so rezultati na področju zaposlovanja med najslabšimi v Uniji. Zlasti za osebe, rojene zunaj EU, je vrzel v zaposlenosti največja v Uniji: njihova stopnja zaposlenosti je v starostni skupini od 20 do 64 let v letu 2016 znašala 49,1 % v primerjavi z 70,2 % za osebe, rojene v EU, medtem ko je bila za ženske, rojene zunaj EU, še nižja (39,1 %). V letu 2015 je delež ljudi, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, znašal 50,7 % za osebe, rojene zunaj EU, za osebe, rojene v EU, pa 17 %. Te znatne razlike v zaposlenosti med posameznimi skupinami prebivalstva še naprej povzročajo kronično premajhno izkoriščenost delovne sile. Čeprav so trenutne regionalne reforme shem spodbud za zaposlovanje namenjene racionalizaciji in prilagoditvi sistema, bi bilo treba redno spremljati stroškovno učinkovitost sprejetih političnih odločitev. Nekatere značilnosti politik za ciljne skupine bi lahko namreč imele nepričakovane in premestitvene učinke. Za učinkovitost ciljno usmerjenih politik sta pomembna tudi usklajevanje in komunikacija med različnimi ravnmi politik in na posameznih ravneh. Davki, vključno s prispevki za socialno varnost za nižje plače ter odvzemom socialnih prejemkov in nadomestil ob vstopu na trg dela ali povečanju števila delovnih ur, lahko povzročijo neaktivnost in ustvarijo pasti nizkih plač.

(15)

Določen napredek je bil dosežen pri reformah izobraževanja in usposabljanja za izboljšanje enakosti, ključnih kompetenc in kakovosti izobraževanja. Vendar se je kljub povprečno dobrim rezultatom, primerjanim na mednarodni ravni, delež najuspešnejših med 15-letnimi dijaki zmanjšal, delež dijakov s slabimi rezultati pa povečal. Poleg tega so razlike v izobraževanju, povezane s socialno-ekonomskim ozadjem, nad povprečjem Unije in OECD. Razlika v uspešnosti glede na migrantsko ozadje je prav tako velika, pri čemer je druga generacija tudi ob upoštevanju socialno-ekonomskega ozadja le nekoliko uspešnejša od prve. Zato bo odpravljanje razlik v izobraževanju zahtevalo širok odziv politike, ki presega izobraževalni sistem. Izziv v zvezi z enakostjo bo še večji zaradi močne rasti števila učencev, zlasti tistih z migrantskim ozadjem (njihov delež se je povečal s 15,1 % v letu 2012 na 17,7 % v letu 2015). Poleg tega se Belgija sooča s pomanjkanjem učiteljev in učitelji niso vedno dobro pripravljeni ali opremljeni za soočenje z vse bolj raznoliko šolsko populacijo. Glavni razlogi so težave pri privabljanju najustreznejših študentov in kandidatov za ta poklic, visoka stopnja izstopa učiteljev začetnikov in nerazpoložljivost deleža učiteljev za poučevanje. Poleg tega je začetno usposabljanje učiteljev v Belgiji razmeroma kratko in trenutno traja tri leta. Reforme izobraževanja in usposabljanja so ključnega pomena za izboljšanje udeležbe nizko usposobljenih mladih na trgu dela in podpiranje prehoda na gospodarstvo, ki temelji na znanju.

(16)

Nestroškovno razsežnost konkurenčnosti je še vedno treba izboljšati. V zvezi s tem so bistvene večja produktivnost in širše naložbe v dejavnosti, ki temeljijo na znanju, zlasti za sprejemanje digitalnih tehnologij. Čeprav je javni raziskovalni sistem zelo kakovosten, bi bilo za boljše rezultate na področju inovacij potrebno večje širjenje znanja v manj produktivnih sektorjih. Vse zvezne enote priznavajo to potrebo, pri čemer so v zadnjih letih sprejele različne strategije in ukrepe za spodbujanje inovacij. Vendar bi bilo za pospešitev tega razvoja mogoče storiti več za izboljšanje okvirnih pogojev za inovacije. Poleg tega se zdi, da bi bilo mogoče povečati učinkovitost in uspešnost javne podpore za raziskave in inovacije v Belgiji, zlasti pri ocenjevanju možnih učinkov izrivanja in nadaljnji poenostavitvi celotnega sistema.

(17)

Omejen napredek je bil dosežen pri odpravi omejitev za poslovanje in ustanavljanje v maloprodajnem sektorju. Po šesti državni reformi, s katero so bile pristojnosti za ustanavljanje v maloprodajnem sektorju prenesene na regije, so bili sprejeti novi regionalni zakoni, ki so poenostavili upravni postopek za izdajo dovoljenja. Vendar si je nekatere določbe mogoče razlagati zelo različno, kar lahko privede do neupravičenih ovir za vstop na trg. Maloprodajne cene so še naprej višje kot v sosednjih državah članicah, pri čemer presegajo raven, ki bi jo bilo mogoče pojasniti z višjimi stroški dela. Potrebna bi bila celovita strategija za reševanje teh vprašanj, da bi se zagotovilo, da imajo lahko potrošniki koristi od konkurenčnega trga in nižjih cen.

(18)

Visoka stopnja regulacije v mrežnih dejavnostih in nekaterih poklicnih storitvah omejuje konkurenco v Belgiji, zlasti za nepremičninske posrednike, arhitekte in računovodje. Ovire poleg drugih zahtev vključujejo omejitve glede delničarstva in pravne oblike podjetij za arhitekte, pravila o nezdružljivosti, ki prepovedujejo istočasno izvajanje katere koli druge gospodarske dejavnosti za vse vrste računovodskih poklicev, omejitve dostopa nepremičninskih posrednikov do poklica ter omejitve glede pravic delničarjev in glasovalnih pravic. Zmanjšanje takih ovir bi lahko ustvarilo intenzivnejšo konkurenco, kar bi omogočilo dostop do trga več podjetjem in prineslo koristi za potrošnike v smislu nižjih cen. Komisija je januarja 2017 predstavila sveženj ukrepov za odpravo ovir na trgu storitev. Ta sveženj vključuje različna priporočila Belgiji za reforme za obravnavanje teh izzivov.

(19)

Ena od največjih naložbenih vrzeli je v prometnem omrežju. Problem prometnih zastojev ob prometnih konicah postaja vse večji, kar zmanjšuje privlačnost države za tuje vlagatelje ter pomeni velike gospodarske in okoljske stroške. Belgija ima tudi resne težave z onesnaženostjo zraka in naj ne bi izpolnila cilja 15-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 glede na vrednosti iz leta 2005, najverjetneje pa bo ob uporabi obstoječih določb o prožnosti izpolnila svoje zaveze v skladu s podnebno zakonodajo Unije. Najnujnejša izziva sta nadgradnja osnovne železniške in cestne prometne infrastrukture ter vzpostavitev povezav med glavnimi gospodarskimi središči. Hkrati je pomembno zmanjšati zastoje ob prometnih konicah z izboljšanjem storitev javnega prevoza, optimizacijo upravljanja prometa ter odpravo izkrivljanj trga in negativnih davčnih spodbud, kot je ugodna obravnava za službene avtomobile. Dodaten izziv je povezan z ustreznostjo domače proizvodnje energije in zanesljivosti oskrbe na splošno. Nenačrtovane začasne prekinitve delovanja več jedrskih objektov so vzbujale skrb glede uravnoteženja povpraševanja in ponudbe električne energije, stalno spreminjanje časovnice za postopno dokončno zaprtje jedrskih objektov pa še naprej ustvarja ozračje, ki ni spodbudno za dolgoročne investicijske odločitve. Čeprav so se kratkoročna tveganja za oskrbo zmanjšala, zlasti s povečanjem strateške rezerve, in čeprav je bil dosežen določen napredek pri izboljšanju medsebojnih povezav, so potrebe po naložbah še vedno znatne. Za razvoj upravljanja povpraševanja so poleg nadaljnje okrepitve medsebojnih povezav potrebna tudi pametna omrežja. Glede na to, da projekti v energetskem sektorju zahtevajo veliko časa za izvedbo, in glede na velike potrebe po nadomestnih zmogljivostih v naslednjem desetletju bo potrebno hitro ukrepanje, zlasti v obliki ustreznega pravnega okvira, ki med drugim spodbuja tudi razvoj prilagodljivih zmogljivosti (tj. proizvodnje, skladiščenja in upravljanja povpraševanja).

(20)

Belgija je dosegla določen napredek pri reformi davčnega sistema, zlasti s preusmeritvijo davkov z dela na druge davčne osnove, kar bo postopoma zmanjšalo davčni primež stroškov dela. Davki na delo, vključno s prispevki za socialno varnost, se bodo v obdobju 2016–2020 postopoma znižali. Učinki tekoče davčne reforme postajajo vidni. Kljub temu davčni sistem ostaja zapleten, saj prihaja do erozije davčnih osnov zaradi posebnih oprostitev, olajšav in znižanih stopenj. Nekatere med njimi povzročajo izgube prihodkov, gospodarska izkrivljanja in veliko upravno breme. Zdi se, da preusmeritev davkov ni nevtralna s proračunskega vidika, saj je bilo zmanjšanje davčne obremenitve dela le delno izravnano s povišanjem drugih davkov, tudi davkov na potrošnjo. Davčni sistem bi bilo mogoče še precej izboljšati z nadaljnjo razširitvijo davčne osnove, kar bi omogočilo nižje zakonsko določene davčne stopnje in manj izkrivljanj. Obstaja tudi znaten potencial za „zeleno“ preusmeritev davkov, ki med drugim izhaja iz ugodne davčne obravnave službenih vozil in kartic za nakup goriva, ki ovirajo nadaljnji napredek pri preprečevanju prometnih zastojev, onesnaževanja in emisij toplogrednih plinov. Vlada predvideva spremembe sistema službenih avtomobilov, vendar bodo okoljske koristi te reforme verjetno omejene.

(21)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Belgije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Belgija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Belgiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(22)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Nadaljuje z znatnim fiskalnim naporom za leto 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Belgije. Uporabi nepričakovane prihodke, kot so prihodki iz prodaj premoženja, za hitrejše zmanjševanje deleža dolga sektorja država. Se dogovori o izvršljivi razporeditvi fiskalnih ciljev na vseh ravneh države in zagotovi neodvisno spremljanje javnih financ. Odpravi izkrivljajoče davčne odhodke. Izboljša sestavo javnofinančnih odhodkov, da bi omogočila infrastrukturne naložbe, med drugim tudi v prometno infrastrukturo.

2.

Zagotovi, da imajo najbolj prikrajšane skupine, tudi osebe z migrantskim ozadjem, enake možnosti za udeležbo v kakovostnem izobraževanju, poklicnem usposabljanju in na trgu dela.

3.

Spodbuja naložbe v dejavnosti, ki temeljijo na znanju, zlasti z ukrepi za okrepitev sprejemanja digitalnih tehnologij, in širjenje inovacij. Poveča konkurenco na trgih poklicnih storitev in v maloprodajnem sektorju ter okrepi tržne mehanizme v mrežnih dejavnostih.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/7

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Bolgarijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Bolgarijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Bolgarije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Bolgariji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. V Bolgariji so še vedno prisotna zlasti neravnotežja, povezana s preostalimi šibkostmi v finančnem sektorju in visoko zadolženostjo podjetij, ki jih spremlja visoka stopnja dolgotrajne brezposelnosti.

(3)

Bolgarija je svoj nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017 predložila 17. maja 2017, ko se je rok že iztekel.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Bolgarijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada, izhajajoč iz uravnoteženega proračunskega položaja v letu 2016, v svojem konvergenčnem programu za leto 2017 načrtuje nominalni primanjkljaj v višini 0,6 % BDP v letu 2017. Nominalni primanjkljaj naj bi se nekoliko izboljšal na 0,5 % BDP v letu 2018 in nato spremenil v majhen presežek. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP, naj bi bil dosežen z nekaj rezerve v celotnem obdobju programa. Glede na konvergenčni program za leto 2017 se pričakuje, da se bo delež dolga sektorja država v BDP v letu 2016 znižal z 29,5 % BDP v letu 2016 na 23,8 % v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten.

(6)

Svet je 12. julija 2016 Bolgariji za leto 2017 priporočil, naj doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,5 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Podatki o realizaciji kažejo, da je Bolgarija svoj srednjeročni proračunski cilj uspešno presegla že v letu 2016. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 je ob nespremenjenih politikah pričakovati, da se bo strukturni saldo obrnil s presežka v višini 0,1 % BDP v letu 2016 na primanjkljaj v višini 0,4 % BDP v letu 2017 in 0,3 % BDP v letu 2018. Kljub temu poslabšanju naj bi strukturni saldo v obeh letih ostal nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Na splošno Svet pričakuje, da bo Bolgarija v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(7)

Prizadevanja za izboljšanje pobiranja davkov so v teku. Kljub izboljšanju je izpolnjevanje davčnih obveznosti še vedno izziv. Obseg sive ekonomije in dela na črno je še vedno visok. Upravno breme v zvezi z davki se je zmanjšalo, vendar je še vedno veliko. Videti je, da so ukrepi za skrajšanje upravnih postopkov zaenkrat dosegli omejene rezultate, nič pa tudi ne kaže na večje izboljšave glede prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti. V teh okoliščinah se zdi, da je izvrševanje pravil ključnega pomena ne le za izvajanje nadzora, temveč tudi za krepitev preprečevanja neizpolnjevanja davčnih obveznosti. Akcijski načrt o enotni nacionalni strategiji 2015–2017 za izboljšanje pobiranja davkov, boj proti sivi ekonomiji in zmanjševanje stroškov izpolnjevanja davčnih obveznosti se zdi koristno orodje zlasti za vrednotenje ter boljše usklajevanje in večjo učinkovitost številnih upravnih organov, ki delujejo na področju davkov. Naknadna analiza učinkov specifičnih ukrepov bi lahko prispevala k ustrezni oceni, načrtovanju in usmerjanju prihodnjih ukrepov za izpolnjevanje davčnih obveznosti. Ti ukrepi bodo vključeni v obsežno enotno nacionalno strategijo, ki naj bi nadomestila sedanjo strategijo, ki se izteče konec leta 2017.

(8)

Bolgarske oblasti so v dogovoru in sodelovanju z ustreznimi evropskimi organi preverili kakovost sredstev in izvedli obremenitvene teste bančnega in zavarovalniškega sektorja ter pregled sredstev zasebnih pokojninskih skladov. Medtem ko so rezultati potrdili zanesljivost sektorjev na agregatni ravni, so bila potrjena področja ranljivosti, med drugim v nekaterih sistemsko pomembnih institucijah. Ker nadaljnji ukrepi še niso bili v celoti izvedeni, vir ranljivosti ostaja. Poleg tega omenjeni trije pregledi niso v celoti obravnavali nekaterih vprašanj, med drugim vrednotenja nelikvidnih finančnih instrumentov in sredstev ter razkrivanja povezanih strank. Nadzorni organi bi pri obravnavi teh vprašanj lahko uporabili bolj konzervativen pristop. Odprta vprašanja v zavarovalniškem sektorju vključujejo tudi obravnavo nekaterih pozavarovalnih pogodb, nekaterih zavarovalnih terjatev in nadzora na ravni skupine.

(9)

Da se podobna neravnotežja ne bi pojavljala tudi v prihodnje, je treba dokončno oblikovati ukrepe za izboljšanje bančnega nadzora, potrebna pa so tudi nadaljnja prizadevanja za izboljšanje nebančnega nadzora. Ključni izzivi za nacionalne organe ostajajo sredstva, ki jih je težko vrednotiti, in boj proti nepoštenim poslovnim praksam, vključno s povezanimi strankami in povezanim kreditiranjem. Bolgarska narodna banka je začela izvajati načrt za reformo in razvoj bančnega nadzora, tudi na podlagi ugotovitev Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Ta načrt se zdaj izvaja, vendar ga bo morda treba spremeniti glede na ugotovitve programa za ocenjevanje finančnega sektorja. Pomanjkljivosti pri nadzoru, ki so bile ugotovljene s pregledi jamstvenega in pokojninskega sklada, kažejo na potrebo po tem, da bi komisija za finančni nadzor razvila in začela izvajati celovit načrt za okrepitev nadzora, tudi z izboljšanjem svojega notranjega upravljanja in delovanja. Da se zagotovi popolna verodostojnost, bi tak načrt moral temeljiti na mednarodnih najboljših praksah na tem področju in bi moral biti pripravljen in izveden v tesnem sodelovanju z ustreznimi evropskimi organi, po potrebi z vključevanjem prispevkov tretjih ponudnikov storitev.

(10)

Dolg podjetij ostaja visok (precej višji kot v primerljivih državah), kar predstavlja breme za bilance stanja podjetij in lahko ovira povpraševanje po posojilih in naložbe v srednjeročnem obdobju. Za zmanjšanje še vedno visoke ravni slabih posojil podjetij bi morali bolgarski organi olajšati postopek prestrukturiranja dolga za banke s pomočjo celovitega sklopa orodij. Na primer, s pospešitvijo reforme insolvenčnega okvira bi izboljšali pravno okolje za obravnavo slabih dolgov in zagotovili možnosti za izvensodno prestrukturiranje. Zunaj insolvenčnega okvira bi zbirka orodij lahko vključevala nadzorne smernice za banke z zelo visokimi ravnmi slabih posojil. Vključevala bi lahko tudi ukrepe, ki bi povečali preglednost podatkov o kakovosti sredstev, da bi poglobili sekundarni trg za slaba posojila.

(11)

Nedavni razvoj trga dela je bil pozitiven, vendar strukturni problemi ostajajo nerešeni. Obseg delovne sile se še naprej zmanjšuje zaradi staranja prebivalstva v povezavi z izseljevanjem. Zaradi strukturnih sprememb v gospodarstvu je nujno treba izkoristiti neizkoriščeni delovni potencial. Trenutno so za trg dela značilni visoka stopnja dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti in visoka stopnja neaktivnosti, omejeno vključevanje mladih na trg dela in pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile ter neskladje v znanju in spretnostih. Medtem ko je stopnja brezposelnosti v letu 2015 padla pod povprečje Unije, pomembni izzivi ostajajo delež dolgotrajne brezposelnosti in stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter nizka stopnja zaposlenosti nizko usposobljenih ljudi. Ob teh izzivih aktivne politike trga dela niso dovolj ciljno usmerjene k prikrajšanim skupinam in njihovim potrebam, kar ovira njihovo zaposljivost. Poleg tega lahko nezadostno povezovanje služb za zaposlovanje in socialnih služb za prejemnike socialnih prejemkov omeji njihovo udeležbo na trgu dela.

(12)

Izboljšanje rezultatov izobraževanja in krepitev zagotavljanja kakovostnega vključujočega rednega izobraževanja ostaja izziv, kar bi utegnilo imeti negativne posledice za revščino. Čeprav se je tveganje revščine ali socialne izključenosti pri otrocih nekoliko zmanjšalo, še vedno ostaja med najvišjimi v Uniji in je tesno povezano s stopnjo izobrazbe staršev. Dosežki pri osnovnih znanjih, kot jih merijo v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev OECD 2015 (PISA), kažejo, da delež oseb, ki ne dosegajo svojih potencialov pri branju, matematiki in naravoslovju, ostaja med najvišjimi v Uniji. Načrtovano metodologijo za izboljšanje financiranja šolanja je treba še razviti. Njen cilj je podpora bolj pravičnim rezultatom z zagotavljanjem dodatne podpore za manj uspešne šole. Otroci iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, zlasti iz romskih družin, de facto ne uživajo enakih možnosti izobraževanja, vključno s predšolsko vzgojo. Na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja poteka reforma, vendar sta njena kakovost in sodelovanje s podjetji in socialnimi partnerji pomanjkljiva. Dualno izobraževanje se še vedno uvaja. Na področju visokošolskega izobraževanja kakovost in ustreznost za potrebe trga dela poskušajo izboljšati s financiranjem na podlagi uspešnosti.

(13)

Omejena dostopnost, nizka sredstva, izseljevanje strokovnjakov in slabi rezultati na področju zdravja ostajajo ključni izzivi zdravstvenega sistema. Nizko kritje zdravstvenega zavarovanja, vključno z nizko stopnjo javnega kritja ambulantnih zdravstvenih storitev, in visoka neposredna plačila otežujejo dostop do zdravstvenega varstva za nekatere ljudi. Nedavni ukrepi, kot je selektivno najemanje bolnišničnih storitev na podlagi nacionalnega načrta za zdravje, bi lahko izboljšali dostop do zdravstvenega varstva in pravičnost, če bi se izvajali v celoti.

(14)

Bolgarska minimalna plača, ki je sicer še vedno najnižja v Uniji, se je od leta 2011 znatno povečala. Pri vzpostavljanju objektivnega mehanizma je bil dosežen omejen napredek, kljub doseženemu dogovoru o merilih med delodajalci in sindikati. Neobstoj preglednega mehanizma, ki bi upošteval ekonomska in socialna merila, pogoje na trgu dela in institucionalne vidike njihove uporabe, lahko ogrozi ustrezno ravnovesje med cilji podpore zaposlovanju in konkurenčnosti ter varovanja prihodkov od dela. Kljub nekaj napetosti med socialnimi partnerji med neuspešnimi pogajanji za minimalne pragove za socialno varnost za leto 2017 je socialni dialog v državi še vedno prisoten.

(15)

Visok delež oseb, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, ostaja pereč gospodarski in družbeni problem. Bolgarija je še vedno najrevnejša država članica Unije, v kateri so prikrajšane skupine, kot so Romi, otroci, starejši in ljudje na podeželskih območjih, nesorazmerno prizadete. Po več letih stalnega izboljševanja se je stopnja tveganja revščine za starejše bistveno poslabšala. Revščini ali socialni izključenosti so še posebej izpostavljene starejše ženske zaradi običajno krajšega obdobja plačevanja prispevkov pokojninskega zavarovanja. Medtem ko se je relativno stanje revščine otrok izboljšalo, stopnja revščine v tej skupini ostaja zelo visoka. Deinstitucionalizacija otrok ohranja svoj zagon s sprejetjem novega akcijskega načrta. Vendar pa proces še vedno zaostaja za odrasle in invalidne osebe. Neenakost dohodkov je resen problem, ki postaja vedno večji. Razmerje med dohodki najbogatejših 20 % gospodinjstev in dohodki najrevnejših 20 % gospodinjstev se je zvišalo s 6,1 v letu 2012 na 7,1 v letu 2015 in je danes med najvišjimi v Uniji. V Bolgariji je razlika med dohodkovno neenakostjo pred obdavčitvijo in socialnimi transferji ter po njih med najmanjšimi v Uniji. Sistem socialne zaščite, vključno s splošno shemo minimalnega dohodka, ne zagotavlja ustrezne ravni podpore. Število ljudi, ki prejemajo socialne prejemke, ostaja nizko zaradi zelo strogih zahtev za vstop. Minimalni dohodek ostaja na nizki ravni in ni bil posodobljen od leta 2009, prav tako zanj ni preglednega mehanizma popravkov.

(16)

Uvedeni so bili ukrepi za izboljšanje sistema javnega naročanja, vendar se bo njihova dejanska dodana vrednost pokazala šele v prihodnosti. Zagotoviti je treba ustrezno in učinkovito izvajanje novega na tveganju temelječega sistema predhodnih kontrol. Sprejetje priporočil, podanih v okviru pregleda pritožbenega sistema, ostaja izziv, saj so učinkovita pravna sredstva ključna za izvajanje pomembnih projektov. Po opravljenem ocenjevanju bi bilo treba prilagoditi upravno zmogljivost agencije za javno naročanje glede na njene pristojnosti. Okrepiti bi bilo treba tudi upravno zmogljivost javnih naročnikov, med drugim z metodološko podporo agencije za javno naročanje ter centraliziranih in/ali pomožnih nabavnih dejavnosti osrednjih nabavnih organov osrednji upravi, občinam in zdravstvenemu sektorju. Prizadevanja za uvedbo e-javnega naročanja, da bi se povečala preglednost javnega naročanja, je treba še dokončati. Zagotavljanje nepristranskosti javnih ponudb in preprečevanje morebitnih navzkrižij interesov ostajata pomembni vprašanji. Kljub nedavnim reformam za posodobitev javne uprave učinkovitost in uspešnost javnih institucij ostajata omejeni. V letu 2016 so bile dokončane številne pravne spremembe, s katerimi je bil vzpostavljen ustrezen pravni okvir, vendar pa njihovo učinkovito in sistematično izvrševanje in izvajanje ostaja problematično.

(17)

V letu 2016 je Bolgarija sprejela pomembne reforme za odpravo nerešenih vprašanj glede neodvisnosti in kakovosti pravosodnega sistema. Ker pa so bile te reforme sprejete šele pred kratkim, je za oceno njihovega učinka še prezgodaj. Na številnih področjih so potrebni nadaljnji ukrepi. Tudi korupcija ostaja v Bolgariji velik izziv in še naprej ovira naložbe, tako na nacionalni kot na lokalni ravni. V letu 2015 so organi predstavili ambiciozno strategijo za boj proti korupciji, vendar je njeno izvajanje še v povojih. Protikorupcijsko politiko Bolgarije še naprej ovirajo šibke in razdrobljene institucije, slabi rezultati pri pregonu korupcije na visoki ravni in neodločna parlamentarna podpora reformam. Bolgarija prejema priporočila za področje reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (4). Ti področji zato nista zajeti v priporočilih za posamezne države za Bolgarijo.

(18)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Bolgarije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila ukrepanje po priporočilih, ki jih je Bolgarija prejela v prejšnjih letih.

(19)

Svet ob upoštevanju te ocene pričakuje, da bo Bolgarija izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast.

(20)

Ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene so priporočila Sveta v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 izražena v priporočilih 2 in 3 –

1.

Dodatno izboljša pobiranje davkov in izpolnjevanje davčnih obveznosti, med drugim z obsežnim sklopom ukrepov tudi po letu 2017. Pospeši izvrševanje ukrepov za zmanjšanje obsega neformalne ekonomije, predvsem dela na črno.

2.

Sprejme nadaljnje ukrepe na podlagi pregledov finančnega sektorja, zlasti glede pozavarovalnih pogodb, nadzora na ravni skupin, sredstev, ki jih je težko vrednotiti, in razkrivanja povezanih strank. Izboljša nadzor bančnega in nebančnega sektorja z izvajanjem celovitih akcijskih načrtov v tesnem sodelovanju z evropskimi organi. Pospeši zmanjševanje še vedno visoke ravni slabih posojil podjetij s pomočjo celovitega sklopa orodij, tudi s hitrejšo reformo insolvenčnega okvira in s spodbujanjem delujočega sekundarnega trga za slaba posojila.

3.

Izboljša ciljno usmerjenost aktivnih politik trga dela in povezovanje med službami za zaposlovanje in socialnimi službami za prikrajšane skupine. Poveča zagotavljanje kakovostnega rednega izobraževanja, zlasti za Rome. Poveča kritje zdravstvenega zavarovanja, zmanjša neposredna plačila in sprejme ukrepe za odpravo pomanjkanja zdravstvenih delavcev. V posvetovanju s socialnimi partnerji vzpostavi pregleden mehanizem za določanje minimalne plače. Izboljša doseg in ustreznost minimalnega dohodka.

4.

Zagotovi učinkovito izvajanje nacionalne strategije za javno naročanje za obdobje 2014–2020.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/12

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Češke ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Češko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Češke pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Češkem ne obstajajo makroekonomska neravnotežja.

(3)

Češka je 25. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017, 28. aprila 2017 pa konvergenčni program za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Češko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V konvergenčnem programu za leto 2017 vlada načrtuje proračunski presežek v nominalnem smislu v obdobju 2016–2020. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1,0 % BDP, bo še naprej izpolnjen z nekaj rezerve v celotnem programskem obdobju. Glede na konvergenčni program za leto 2017 se pričakuje, da bo delež dolga sektorja država v BDP postopno upadal in leta 2020 znašal 32,7 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Tveganja za izpolnjevanje proračunskih ciljev se na splošno zdijo uravnotežena, vendar bi lahko izrazit upad javnih naložb v letu 2016, povezan z začetkom novega cikla dodeljevanja sredstev Unije, pomenil, da bo okrevanje javnih naložb v letu 2017 močnejše od pričakovanega. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi se strukturni saldo znižal na okoli 0 % BDP v letu 2017 in na -0,2 % BDP v letu 2018 ter tako ostal nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Svet na splošno pričakuje, da bo Češka v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(6)

Češka še naprej kaže srednja tveganja za dolgoročno fiskalno vzdržnost, ki izhajajo predvsem iz predvidenega učinka javnofinančnih odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, zlasti na področju zdravstva in pokojnin. Napovedano povečanje dolgoročnih odhodkov v zdravstvu je zaskrbljujoče tako v smislu upravljanja kot tudi stroškovne učinkovitosti sistema zdravstvenega varstva, ki je močno odvisen od dražje bolnišnične oskrbe. Nekateri ukrepi so trenutno v različnih fazah izvajanja, vendar še niso dali oprijemljivih rezultatov. Če bodo pred kratkim sprejeti ali načrtovani ukrepi za spremembo pokojninskega sistema izvedeni, bi se lahko javne finance na dolgi rok poslabšale. Prvič, parlament je sprejel zakonodajo, ki vlado pooblašča za prožnejše prilagajanje mehanizma za usklajevanje pokojnin z inflacijo. Razpravlja tudi o predlogu za omejitev zakonsko določene upokojitvene starosti na 65 let in predlogu za uvedbo mehanizma za redno pregledovanje upokojitvene starosti. Poleg tega trenutno potekajo razprave o dodatnih spremembah, kot sta bolj velikodušna formula za usklajevanje pokojnin in razlikovanje v višini prispevkov za socialno varnost glede na število otrok.

(7)

Z zakonom o fiskalni odgovornosti, ki ga je parlament sprejel januarja 2017, naj bi se odpravile glavne pomanjkljivosti fiskalnega okvira Češke, saj je bil ta nedavno ocenjen kot eden najšibkejših v Uniji. Vendar še niso bili imenovani člani neodvisnega fiskalnega sveta, ki bo nadzoroval izvajanje zadevnih pravil. Poleg tega bo izvedba pred kratkim uvedenih ukrepov bistvena za povečanje učinkovitosti in stabilnosti fiskalnega okvira.

(8)

Češka se srečuje z izzivi pri preprečevanju korupcije in tudi z neučinkovitostjo na področju javnih naročil. Čeprav so bili izvedeni številni ukrepi iz vladnega protikorupcijskega programa in se pripravljajo še druge reforme, se korupcija v praksi ne preganja sistematično. Na splošno je v praksi pri javnih naročilih na Češkem še naprej značilna premajhna konkurenca, kar se kaže v velikem številu postopkov z eno samo ponudbo in neposrednih oddaj naročil, zlasti v sektorju IT. Zaradi neučinkovite podpore za usposabljanje ter pomanjkanja združevanja struktur za javna naročila in kompetenčnih centrov je ovirana profesionalizacija, oteženo pa je tudi doseganje stroškovne učinkovitosti pri javnih naročilih. V tem pogledu je tudi simptomatična zelo omejena uporaba kakovosti kot merila za oddajo naročil. Za prehod na e-javno naročanje so še vedno značilni veliki izzivi. Ti vključujejo potrebo po izboljšanju nacionalnega elektronskega orodja, ki je platforma za e-javno naročanje v državni lasti, in razjasnitvi pogojev za nadaljnjo uporabo zasebnih platform, ki že delujejo na češkem trgu e-javnega naročanja.

(9)

Na poslovno okolje na Češkem negativno vplivajo precejšnje regulativno breme in številne upravne ovire, zlasti pri postopkih pridobivanja dovoljenj in davčni ureditvi. Vlada je septembra 2016 predstavila spremembo zakona o gradbeništvu in s tem povezane zakonodaje, katere cilj sta pospešitev in poenostavitev postopka za izdajo gradbenih dovoljenj, tako da bi zajemal tudi presojo vplivov na okolje. Sprememba je trenutno v parlamentarni obravnavi. Stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za podjetja so še vedno nad povprečjem Unije. Med pomanjkljivostmi so tudi pogoste spremembe davčnega zakonika. Vprašanje neizpolnjevanja davčnih obveznosti ostaja prednostna naloga za češke organe, a ni močne osredotočenosti na poenostavitev. Pripravlja se zakon o dohodnini, ki bo namenjen poenostavitvi davčnega zakonika, vendar osnutek zakonodajnega besedila še ni na voljo.

(10)

Uporaba storitev e-uprave na Češkem je med najnižjimi v Uniji, a se je od leta 2015 povečala. Češki organi so sprejeli ukrepe za izboljšanje dostopnosti storitev e-uprave, vendar so številni med njimi še v teku, nekateri posamični ukrepi pa se še niso začeli izvajati. Odgovornost za uvajanje storitev je razpršena na več ministrstev in deležniki menijo, da je medsektorsko sodelovanje omejeno.

(11)

Intenzivnost raziskav in razvoja se je v zadnjih letih znatno povečala, vendar je ne spremlja ustrezno izboljšanje kakovosti rezultatov na tem področju. Potekajo tudi reforme upravljanja sistema raziskav in razvoja, ki pa še niso v celoti izvedene. Vlada je februarja 2017 odobrila novo metodologijo vrednotenja (Metodika 17 +), katere namen je okrepitev mehanizmov, povezanih z dodeljevanjem sredstev za temeljne in uporabne raziskave. Sprejema se vrsta ukrepov za spodbujanje tesnejših povezav med akademsko sfero in podjetji, pri čemer se izhaja iz strukturnega vpliva nacionalnih inovacijskih platform.

(12)

Rezultati na področju izobraževanja so na splošno dobri, vendar se je raven osnovnih znanj znižala. Uspešnost učencev je zelo odvisna od njihovega socialno-ekonomskega ozadja. Občutno zaskrbljenost povzroča nizka stopnja dosežene izobrazbe med prikrajšanimi skupinami, zlasti v romski skupnosti. Po ocenah zelo velik delež romskih otrok prezgodaj opusti šolanje. Sprejeti so bili številni zakonodajni in upravni ukrepi za spodbujanje vključujočega izobraževanja, ki so se tudi že začeli izvajati. Pričakuje se, da bodo prispevali k zmanjšanju razlik v ravneh izobrazbe in učnem uspehu med romskimi in drugimi otroki. Parlament je marca 2016 sprejel spremembe zakona o izobraževanju, s katerimi se obvezno izobraževanje razširja na zadnje leto predšolskega izobraževanja in zagotavlja, da so mlajši otroci upravičeni do vrtca. Kljub temu neenakosti v izobraževalnem sistemu ovirajo izboljšanje kakovosti človeškega kapitala in poznejše rezultate na trgu dela. Zaradi vse večjih zahtev za učitelje in staranja učiteljske populacije je povečanje privlačnosti učiteljskega poklica še naprej izziv. To je delno posledica razmeroma nizkih plač, čeprav so se te v zadnjih letih povečale. Vlada je po več odlogih končno odobrila nov karierni sistem za učitelje in pedagoško osebje, katerega namen je povečati privlačnost teh poklicev. Z občutno podporo sredstev Unije se razvijajo možnosti stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje, zlasti poklicnega izpopolnjevanja na področju poučevanja mešanih skupin in vključujočega izobraževanja. Parlament je januarja 2016 sprejel reformo visokega šolstva, njene rezultate pa je treba spremljati. Načrtuje se tudi reforma sistema financiranja visokošolskih ustanov.

(13)

Stopnja brezposelnosti na Češkem se še naprej znižuje. Zaradi zaostrovanja pogojev na trgu dela delodajalci težje zaposlujejo delavce. Vprašanje pomanjkanja delovne sile bi se lahko deloma rešilo z aktivacijo premalo zastopanih skupin, kot so ženske z majhnimi otroki, nizko usposobljeni delavci in člani romske skupnosti. Povečanje zmogljivosti javnih zavodov za zaposlovanje za doseganje ranljivih skupin in njihovo aktivacijo bi skupaj z ustreznimi in dobro ciljno usmerjenimi aktivnimi politikami zaposlovanja ter individualiziranimi storitvami prispevalo k povečanju udeležbe teh skupin z neizkoriščenim potencialom. Udeležba žensk z majhnimi otroki na trgu dela je ovirana zaradi vztrajnega pomanjkanja cenovno dostopnih in kakovostnih storitev otroškega varstva, predvsem za otroke do tretjega leta starosti, zaradi pravice do dolgega starševskega dopusta, omejene uporabe prožnih ureditev delovnega časa s strani obeh staršev ter nizke stopnje koriščenja starševskega dopusta s strani očetov. V zadnjih letih so bili za reševanje teh vprašanj sprejeti nekateri ukrepi. Vendar pa so rezultati na trgu dela pri nizko usposobljenih delavcih občutno slabši kot pri vseh drugih skupinah. V parlamentu trenutno potekajo razprave o zakonodajnem okviru na področju socialnih stanovanj, s katerim naj bi se določili nacionalni standardi in ciljne skupine.

(14)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Češke in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Češka prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Češkem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2017 in meni (4), da bo Češka izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast –

1.

Zagotovi dolgoročno vzdržnost javnih financ ob upoštevanju staranja prebivalstva. Poveča učinkovitost javnofinančnih odhodkov, zlasti z bojem proti korupciji in neučinkovitim praksam pri javnem naročanju.

2.

Odpravi ovire za rast, zlasti s poenostavitvijo postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj in nadaljnjim zmanjšanjem upravnega bremena za podjetja, z uvedbo ključnih storitev e-uprave, s povečanjem kakovosti raziskav in razvoja ter s spodbujanjem zaposlovanja premalo zastopanih skupin.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/16

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Danske ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Dansko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Danske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Danska je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Dansko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2017 načrtuje, da bo dosegla nominalni primanjkljaj v višini 1,9 % BDP v letu 2017 ter da bo še naprej izpolnjevala srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, v celotnem obdobju programa do leta 2020. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2017 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2017 zmanjšal na 37,0 %, nato pa še naprej upadal in leta 2020 dosegel 33,9 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten v obdobju programa. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi strukturni saldo dosegel primanjkljaj v višini 0,4 % BDP v letu 2017 in 0,1 % BDP v letu 2018, kar je večinoma skladno s ciljem konvergenčnega programa za leto 2017 in nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Na splošno Svet meni, da bo Danska v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(6)

Zagotavljanje ponudbe delovne sile v časih demografskih izzivov je predpogoj za trajnostno rast na Danskem. Namen niza večjih reform trga dela v zadnjih letih je zlasti povečati spodbude za delo in učinkovitost aktivnih politik trga dela. Te reforme bi lahko Danski pomagale pri doseganju njenih ciljev iz strategije Evropa 2020 glede zaposlovanja in vzdržnosti danskega modela socialnega varstva ter pri reševanju nastajajočega pomanjkanja določenih usposobljenosti. Reforme, namenjene povečanju udeležbe in deleža zaključenega šolanja v poklicnem izobraževanju, ter tristranski sporazum za ustanovitev večjega števila vajeništev bodo verjetno povečali ponudbo usposobljenih delavcev. Vendar nacionalni cilj iz strategije Evropa 2020 glede socialnega vključevanja, tj. zmanjšati število ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, še zdaleč ni dosežen. Vključevanje na trg dela in izboljšanje zaposljivosti prikrajšanih skupin ostajata izziv. To velja zlasti za ljudi z migrantskim ozadjem, rojene zunaj EU (vključno s tistimi, ki že dalj časa prebivajo na Danskem), kar je delno posledica njihove v povprečju nižje šolske uspešnosti v primerjavi z tistimi, rojenimi na Danskem. Vrzel je prisotna tudi v drugi generaciji. Ukrepi za vključitev v zaposlovanje, ki so bili dogovorjeni v okviru tristranskih pogajanj v letu 2016, bi lahko izboljšali položaj novo prispelih beguncev, ki ga bo treba v prihodnosti skrbno spremljati. Vendar bi bilo treba sprejeti še dodatne ukrepe za učinkovitejše vključevanje marginaliziranih skupin, kot so mladi z nizko stopnjo izobrazbe in delavci, starejši od 60 let, na trg dela.

(7)

Visoka rast produktivnosti je temeljna za podpiranje gospodarske rasti, ohranjanje razmeroma visoke ravni blaginje na Danskem in zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti države. Čeprav je raven produktivnosti na Danskem visoka v primerjavi z drugimi državami članicami, njena rast že dlje časa upada. Počasna rast produktivnosti je značilna predvsem za storitve, usmerjene na domači trg. Danska je v zadnjih letih izvedla več reform, vendar rast produktivnosti ostaja nizka, saj je konkurenca v nekaterih storitvenih sektorjih še vedno šibka. Konkurenco ovirajo omejitve, značilne za posamezne sektorje, na primer v sektorjih maloprodajnih in prevoznih storitev.

(8)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Danske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2017, nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Danska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Danskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(9)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2017 in meni, da bo Danska po pričakovanjih izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast –

1.

Spodbuja konkurenco v sektorju storitev, usmerjenih na domači trg.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/18

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Nemčijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Nemčija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, ki je izraženo v priporočilih 1 in 2.

(3)

Poročilo o državi za Nemčijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Nemčije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Nemčiji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Zlasti ima stalno visoki presežek na tekočem računu čezmejni vpliv in – poleg močne povezanosti in uspešnosti njene zelo konkurenčne industrije v mednarodni delitvi dela – odraža presežek prihrankov ter šibke naložbe tako v zasebnem kot javnem sektorju. Presežek na tekočem računu se je leta 2015 še povečal, leta 2016 ostal pretežno nespremenjen in naj bi po pričakovanjih ostal visok. Obravnavanje presežka lahko vpliva na obete za ponovno uravnoteženje preostanka euroobmočja in Unije, saj lahko bolj dinamično domače povpraševanje v Nemčiji zmanjša potrebe po razdolževanju v močno zadolženih državah članicah. Kljub nizkim obrestnim meram, ki ustvarjajo ugodne pogoje financiranja, so poslovne naložbe kot delež BDP še vedno skromne. Čeprav se je okrevanje zasebne potrošnje nadaljevalo, so prihranki gospodinjstev dosegli rekordno visoko raven v Uniji. Posebej pomembni so ukrepi za zmanjšanje tveganja škodljivih učinkov na nemško gospodarstvo ter zaradi njegove velikosti in čezmejnega pomena tudi na ekonomsko in monetarno unijo.

(4)

Nemčija je 13. aprila 2017 predložila program stabilnosti za leto 2017, 28. aprila 2017 pa nacionalni program reform za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Nemčijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. V programu stabilnosti za leto 2017 vlada načrtuje proračunski presežek med 0,25 % in 0,50 % BDP v obdobju 2017–2021. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, bo še naprej izpolnjen z nekaj rezerve v celotnem obdobju programa. V skladu s programom stabilnosti naj bi dolg sektorja država kot odstotek BDP postopno upadal in leta 2021 dosegel 57 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije in ki ga ni potrdil neodvisni organ, je verjeten.

(7)

Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi strukturni saldo dosegel presežek v višini 0,6 % BDP v letu 2017 in 0,3 % v letu 2018, kar je nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Dolg sektorja država naj bi se po napovedih še naprej zanesljivo zmanjševal in padel pod zahtevano raven pravila glede dolga. Na splošno Svet pričakuje, da bo Nemčija v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Hkrati ostajajo možnosti za podporo domačega povpraševanja z uporabo fiskalne politike, zlasti da se doseže trajen trend rasti naložb, ter z ustvarjanjem pogojev za višjo realno rast plač.

(8)

Delež javnih naložb v BDP se je večinoma ohranil na enaki ravni in ne dosega povprečja euroobmočja. Javne naložbe še naprej zaostajajo zlasti na ravni občin, kjer so neto naložbe v letu 2016 ostale negativne. Pomagali niso niti ukrepi, sprejeti v preteklih nekaj letih, niti precejšnje povečanje javnih naložb na ravni sektorja država v letih 2015 in 2016. Leta 2016 so bili sprejeti dodatni ukrepi, ki bi morali povečati priložnosti za javne naložbe, tudi na ravni zveznih držav in občin. Ti ukrepi vključujejo reformo zveznih fiskalnih odnosov, ki bo po sprejetju začela veljati leta 2020. Poleg tega bi morala razširitev storitev svetovanja glede načrtovanja naložb v infrastrukturo, tako da bodo vključevale občine, izboljšati načrtovanje in izvajanje naložb v infrastrukturo na ravni občin. To se zdi še posebej pomembno, saj se projekti naložb v infrastrukturo v zveznih državah in občinah izvajajo le v omejenem obsegu, na kar vplivajo omejitve zmogljivosti in načrtovanja. Ugodni proračunski položaj navadno kaže na razpoložljivost fiskalnega manevrskega prostora, na primer za zagotavljanje dodatnih sredstev za povečanje javnih naložb na vseh ravneh državne uprave.

(9)

Splošno so bili odhodki za javno in zasebno izobraževanje ter raziskave v preteklih letih precej stabilni glede na BDP, vendar na področju izobraževanja ostajajo pod povprečjem Unije. Kombinirana skupna poraba za izobraževanje in raziskave je leta 2015 znašala 9,1 % in ni dosegla nacionalnega cilja v višini 10 % BDP. Dodatno vlaganje v izobraževanje, raziskave in inovacije je nujno, da se zagotovita prihodnja gospodarska uspešnost Nemčije in zlasti učinkovita integracija nedavno prispelih prosilcev za azil, beguncev in migrantov. Prizadevanja Nemčije, da bi dosegla slednje, so bila precejšnja zlasti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. V prihodnjih letih bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za celoten izobraževalni sektor.

(10)

Nemški davčni sistem ostaja kompleksen, stroški davčne uprave so visoki in možno je, da več določb s področja obdavčevanja dohodkov pravnih oseb ovira zasebne naložbe. Kljub precejšnjemu zmanjšanju so stroški kapitala podjetij v Nemčiji še vedno med najvišjimi v EU-28. Po upoštevanju lokalnega obrtnega davka (Gewerbesteuer) in solidarnostnega dodatka je najvišja zakonsko določena davčna stopnja za dohodke pravnih oseb leta 2016 znašala 30,2 %. To je bilo precej nad netehtanim povprečjem Unije, ki znaša 22,8 %. Dejanska povprečna davčna stopnja je 28,2 % v primerjavi z netehtanim povprečjem v višini 21,1 % za Unijo. Davčne spodbude za zadolževanje podjetij so bile v letu 2016 na sedmem mestu v Uniji. Na ravni delničarjev je obseg davčnih spodbud podoben. To je posebej pomembno za MSP, ki imajo navadno domače delničarje. Znižanje stroškov lastniškega kapitala bi lahko okrepilo zasebne naložbe in premalo razviti nemški trg tveganega kapitala. Druge značilnosti davčnega sistema, ki bi lahko izkrivljale odločitve o financiranju in naložbah, so vključitev nepridobitnih elementov v davčno osnovo lokalnega obrtnega davka, omejitve prenosa izgub ter izkrivljanja, ki jih obdavčitve povzročajo pri izbiri pravne oblike. Nadaljnje določbe, ki bi lahko v okviru davčnega sistema zmanjševale privlačnost za naložbe, so med drugim ureditev amortizacije, obrestna mera, ki se uporablja za izračun odbitnih rezervacij za pokojnine, obdavčitev kapitalskih dobičkov in računovodenje na podlagi plačil za namen davka na dodano vrednost. Če bo pravilno izvedeno, bi lahko dodatno splošno in informacijsko strokovno usmerjanje zvezne davčne uprave v razmerju do deželnih davčnih uprav, ki je bilo dogovorjeno v okviru reforme zveznih davčnih odnosov, prispevalo k pospešitvi modernizacije davčne uprave.

(11)

Naložbe v tvegani kapital v Nemčiji so narasle, vendar po mednarodnih standardih ta trg ostaja premalo razvit. V letu 2015 so naložbe v tvegani kapital predstavljale približno 0,03 % BDP, kar je rahlo nad povprečjem Unije, vendar še vedno manj kot v državah članicah, kot so Finska, Združeno kraljestvo, Švedska, Irska ali Francija, ter precej manj kot v državah zunaj Unije, kot so Izrael in Združene države Amerike. Zlasti se zdi, da nemški trg tveganega kapitala ni zmožen zagotoviti večjih naložb v poznejši fazi. Zvezna vlada je sprejela vrsto ukrepov, da bi podprla naložbe v tvegani kapital. Med drugim je poenostavila obdavčevanje investicijskih skladov, izboljšala prenos izgub v okviru sistema davka od dohodkov pravnih oseb in razširila program INVEST za poslovne angele.

(12)

Zaradi prehoda na energijo iz obnovljivih virov so potrebne znatne naložbe v prenos električne energije in distribucijska omrežja električne energije. Kljub temu načrtovane naložbe v domačo elektroenergetsko infrastrukturo močno zaostajajo. Do konca leta 2016 je bilo izvedenih zgolj približno 35 % projektov za omrežja najvišjih napetosti, opredeljenih v zakonu o razširitvi energetskega omrežja iz leta 2009, in sicer zlasti zaradi javnega nasprotovanja. Od sedanjih skupno 6 100 km elektrovodov, ki naj bi bili zgrajeni v obdobju do leta 2024 oziroma leta 2025 glede na zakon o načrtu zveznih zahtev, ki je začel veljati leta 2015, jih je bilo odobrenih le okoli 6 %, le 1 % pa dejansko zgrajenih.

(13)

Še vedno obstajajo ovire za polni izkoristek prednosti digitalizacije. Nemčija na primer ni najbolj uspešna pri zagotavljanju hitrih in ultrahitrih širokopasovnih povezav, zlasti na polmestnih območjih in podeželju. Mladi Nemci razmeroma malo uporabljajo računalnike in mnoge šole nimajo širokopasovnega dostopa. Tudi uspešnost digitalnih javnih storitev je pod povprečjem Unije. Zlasti morajo zaostanek v smislu digitalizacije nadoknaditi MSP. Samo petina MSP ima izdelano strategijo za digitalizacijo. Vzpostavljeni so bili centri odličnosti MSP, da bi se okrepila in pospešila digitalizacija MSP. Platforma „Industrie 4.0“ združuje vse zadevne deležnike. Medtem ko naložbe gospodarskih družb v raziskave in razvoj rastejo in je Nemčija blizu izpolnitvi svojega cilja glede intenzivnosti raziskav in razvoja iz strategije Evropa 2020, pa te naložbe vse pogosteje izvajajo velike gospodarske družbe, prispevek MSP pa se manjša. Poleg tega bi lahko staranje prebivalstva v prihodnjih letih vplivalo na podjetniško dejavnost.

(14)

Visoke regulativne ovire ostajajo zlasti v sektorju poslovnih storitev in pri reguliranih poklicih. Ravni omejitev so višje od povprečja Unije, zlasti za arhitekte, inženirje, pravnike in računovodje/davčne svetovalce. Poleg tega so odhodi v teh poklicih bistveno manj pogosti od povprečja Unije, kar bi lahko bila posledica razmeroma majhne dinamike in konkurence v poklicnih storitvah v Nemčiji. Med temi ovirami so omejitve glede pravic delničarjev in pravne oblike podjetij za arhitekte in inženirje ter omejitve v zvezi z večdisciplinarnostjo za arhitekte, inženirje in pravnike. Zmanjšanje teh ovir bi lahko ustvarilo intenzivnejšo konkurenco, kar bi omogočilo dostop do trga več podjetjem in prineslo koristi za potrošnike v smislu nižjih cen in večje izbire. V okviru svežnja ukrepov za odpravo ovir na trgu storitev je Komisija januarja 2017 predstavila priporočila za reforme na področju regulacije poklicnih storitev.

(15)

Zaposlenost se je še naprej povečevala, brezposelnost pa je zabeležila rekordno nizko raven. Vendar je bilo povečanje zaposlenosti delno posledica porasta dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti med ženskami, in se je le delno odrazilo v agregatni realni rasti plač, ki se je v letu 2016 upočasnila. Negativne spodbude za delo za prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu in zelo razširjeno delo s skrajšanim delovnim časom ovirajo polni izkoristek potenciala trga dela. Boljše zagotavljanje kakovostnega in cenovno dostopnega otroškega varstva za polni delovni čas, celodnevnih šol in pred kratkim reformirane dolgotrajne oskrbe je ključen vzvod za povečanje udeležbe žensk znotraj delovne sile. Skupna obdavčitev dohodkov za poročene pare in brezplačno zdravstveno zavarovanje za nezaposlene zakonce odvračata prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu – pogosto so to ženske – od zaposlitve ali povečanja števila delovnih ur. Poleg tega manjšo povezanost s trgom dela spremlja velika razlika v plačah med spoloma v višini 22 % v primerjavi s povprečjem Unije, ki je leta 2015 znašalo 16,3 %.

(16)

Kljub rahlemu zmanjšanju ostaja zelo razširjeno malo delo, saj je okoli 4,8 milijona ljudi septembra 2016 malo delo opravljalo kot edino zaposlitev. Število delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, se je od leta 2005 potrojilo in junija 2016 doseglo 1 milijon (skoraj 3 % skupne zaposlenosti). Zaščita pred morebitnimi zlorabami dela prek agencij za zagotavljanje začasnega dela in po pogodbah o zaposlitvi naj bi se izboljšala, vendar je treba dogajanje na tem področju spremljati. Poleg tega se zdi, da so med pogodbami za določen čas sorazmerno visoke neprilagojene plačne vrzeli v primerjavi s pogodbami za nedoločen čas.

(17)

Davčni primež za zaposlene z nizkimi dohodki je velik v primerjavi z drugimi državami članicami, s čimer se manjšajo spodbude za delo, nižajo neto plače in priložnosti za potrošnjo. Nemčija je povišala minimalno dohodninsko olajšavo in otroške dodatke ter prilagodila dohodninske razrede. Ti ukrepi navadno koristijo skupinam z nizkim in srednjim dohodkom, toda celotni učinek na davčni primež bo omejen. Kljub nedavnim znatnim povečanjem realnih razpoložljivih dohodkov pa se plače in razvoj produktivnosti že dlje časa razhajajo, kar povzroča precejšnjo nakopičeno vrzel. Višja realna rast plač bi prispevala tudi k zmanjšanju velikih zunanjih neravnotežij.

(18)

Nemčija je veliko storila na področju sprejema prosilcev za azil ter vključevanja beguncev in drugih migrantov. Zdi se, da so mogoče še nadaljnje izboljšave, saj je leta 2016 število iskalcev zaposlitve med begunci naraslo na okoli 9 % vseh iskalcev zaposlitve. Vključevanje oseb z migrantskim ozadjem na trg dela, zlasti žensk, ostaja velik izziv. To med drugim prek izobraževalnega sistema velja tudi za otroke, rojene v Nemčiji, katerih starši so bili rojeni zunaj Unije.

(19)

Koristi od splošno pozitivnih gospodarskih gibanj in razvoja trga dela v preteklih nekaj letih niso bile enake za vse člane družbe. Po obdobju povečanj se je neenakost v dohodkih le nedavno umirila, medtem ko neenakost v premoženju ostaja med največjimi v euroobmočju. Poleg tega dobro delovanje trga dela ni privedlo do zmanjšanja tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine v starosti je nad povprečjem Unije in število ljudi, ki se v starosti lahko znajdejo v revščini, bo v prihodnjih letih verjetno naraslo. Nadomestitvena stopnja sistema zakonskega pokojninskega zavarovanja se bo predvidoma še zmanjšala. Hkrati so stopnje vključevanja v drugi ali tretji steber pokojninskih sistemov prenizke, da bi odtehtale zmanjšanje nadomestitvene stopnje prvega stebra za vse. Če ne bo izravnave, se bo zadostnost pokojnin po pričakovanjih poslabšala. Ni še jasno, kako učinkovite so lahko nedavne reforme za povečanje spodbud za poznejše upokojevanje (t. i. Flexi-Rente) pri nevtraliziranju spodbud za zgodnje upokojevanje, uvedenih leta 2014.

(20)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Nemčije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Nemčija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Nemčiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(21)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017 in meni (5), da bo Nemčija po pričakovanjih izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast.

(22)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 in 2 –

1.

Ob upoštevanju srednjeročnega cilja uporabi fiskalno in strukturno politiko, da se podpreta potencialna rast in domače povpraševanje ter doseže trajen trend rasti naložb. Pospeši javne naložbe na vseh ravneh državne uprave, zlasti naložbe v izobraževanje, raziskave in inovacije, ter odpravi omejitve zmogljivosti in načrtovanja za naložbe v infrastrukturo. Nadalje izboljša učinkovitost davčnega sistema in njegovo privlačnost za naložbe. Spodbudi konkurenco v poslovnih storitvah in reguliranih poklicih.

2.

Zmanjša negativne spodbude za delo za prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu in omogoči prehod na standardno zaposlitev. Zmanjša visok davčni primež za zaposlene z nizkimi dohodki. Ustvari pogoje za spodbujanje višje realne rasti plač ob upoštevanju vloge socialnih partnerjev.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/23

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Estonije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Estonija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilu 1.

(3)

Poročilo o državi za Estonijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Estonije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Estonija je 28. aprila 2017 predložila program stabilnosti za leto 2017, 4. maja 2017 pa nacionalni program reform za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Estonijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada je v programu stabilnosti za leto 2017 znižala svoj srednjeročni proračunski cilj s strukturnega salda na primanjkljaj v višini 0,5 % BDP. Po načrtih vlade naj bi se presežek sektorja država v višini 0,3 % BDP v letu 2016 prevesil v primanjkljaj v višini 0,5 % BDP v letu 2017 in 0,8 % BDP v letu 2018. Glede na ocene v programu stabilnosti za leto 2017 to ustreza strukturnemu presežku v višini 0,2 % BDP v letu 2017 in primanjkljaju v višini 0,5 % BDP v letu 2018, kar izpolnjuje srednjeročni proračunski cilj. Vendar naj bi na podlagi preračunanega (5) strukturnega salda primanjkljaj znašal 0,1 % BDP v letu 2017 in 0,9 % BDP v letu 2018, kar je pod novim srednjeročnim proračunskim ciljem. Glede na program stabilnosti za leto 2017 se pričakuje, da bo delež dolga sektorja država v BDP v letih 2017 in 2018 ostal pod vrednostjo 10 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je za leti 2017 in 2018 verjeten, za poznejša leta programa pa je ugoden. Hkrati obstajajo tveganja, povezana s predpostavkami o višini prihodkov, ki naj bi jih prinesli različni novi davčni ukrepi, ki bodo začeli veljati v letu 2018.

(7)

Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi strukturni saldo dosegel primanjkljaj v višini 0,3 % BDP v letu 2017 ter tako ostal nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Estoniji se za leto 2018 priporoča, naj še naprej izpolnjuje srednjeročni proračunski cilj. Ob nespremenjenih politikah obstaja tveganje določenega odklona od te zahteve. Svet na splošno meni, da bi morala biti Estonija pripravljena na sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev skladnosti v letu 2018.

(8)

Estonija je v okviru reforme lokalne uprave sprejela ukrepe za zagotovitev razpoložljivosti in dostopnosti visokokakovostnih storitev, vključno s socialnimi storitvami, na lokalni ravni. Zlasti je sprejela zakon o upravni reformi, da bi olajšala nastajanje lokalnih občin, ki so zmožne ekonomsko preživeti in lahko financirajo svoje dejavnosti, ter da bi lažje načrtovala lokalni razvoj in rast ter ponudila kakovostne storitve. Uspešno je zaključila prostovoljno fazo združevanja lokalnih občin in izvaja zakon o socialni varnosti. Nekateri ključni ukrepi za dokončanje reforme lokalne uprave še niso sprejeti. Revizija sheme financiranja občin še ni izvedena. Dodatni zakonodajni akti o odgovornostih in delitvi nalog med občinami in osrednjo vlado so še v pripravi. Sprejetje teh predlogov je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnih javnih storitev na področjih, kot so izobraževanje, mladinsko delo, spodbujanje zdravja in promet.

(9)

Razlika v plačah med spoloma se je zmanjšala z 28,3 % v letu 2014 na 26,9 % v letu 2015, vendar je še vedno najvišja v Uniji. Vlada sprejema ukrepe za nadaljnje zmanjšanje razlike v plačah med spoloma. V zvezi s tem je bil zlasti sprejet načrt za socialno varstvo za obdobje 2016–2023, ki se izvaja za zmanjšanje spolne segregacije na trgu dela in za boj proti stereotipom. Sprememba zakona o enakosti spolov, ki bi delovne inšpektorate pooblastila za strožji nadzor nad upoštevanjem enakosti spolov v zasebnem sektorju, še ni bila sprejeta. Razmišlja se tudi o pregledu sistema starševskega dopusta, da bi se omogočilo prožnejše izkoriščanje tega dopusta, vendar zakonodajna sprememba še ni bila sprejeta.

(10)

V Estoniji je dohodkovna neenakost visoka. Razmerje med dohodki najbogatejših 20 % gospodinjstev in dohodki najrevnejših 20 % gospodinjstev se je povečalo s 5,4 v letu 2012 na 6,2 v letu 2015 in je danes sedmo najvišje v Uniji. Ključni dejavnik za to se zdi visoka razpršenost plač, ki je posledica močne rasti dohodkov višje usposobljenih delavcev. V absolutnem smislu so dohodki najrevnejših 10 % gospodinjstev zaostajali za rastjo mediane dohodkov, kar je povzročilo težave z ustreznostjo mreže socialne varnosti. K temu je med drugim prispevalo dejstvo, da prejemki in nadomestila (zlasti pokojnine in socialna pomoč) ne rastejo enako hitro kot tržni dohodki. Posledica tega je tudi postopno povečanje stopnje tveganja revščine, in sicer s 15,8 % leta 2010 na 21,6 % leta 2015. Izvedena so bila znatna prizadevanja za povečanje progresivnosti davčnega sistema z letom 2018, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, in sicer z zvišanjem osnovne olajšave v dohodninskem sistemu.

(11)

Odhodki za raziskave, tehnologijo in inovacije v poslovnem sektorju so se v letu 2015 zvišali na 0,69 %, vendar je njihova skupna raven še vedno pod povprečjem Unije, ki znaša 1,3 %. Delež visokotehnoloških in na znanju temelječih podjetij ostaja omejen, število novih doktorskih diplomirancev pa je nizko. Rast plač je v zadnjih letih redno presegala rast produktivnosti, kar je vplivalo na dobičke in s tem zmanjševalo rast naložb. Nizke naložbe v tehnološki razvoj lahko povzročijo manjše povečanje dodane vrednosti izvoza, zlasti blaga, kot je bilo pričakovano, ter predstavljajo tveganje za rast proizvodnje. Obseg pogodbenih raziskav med akademskimi krogi in podjetji se je v letu 2015 povečal, vendar je sodelovanje med sektorjema kljub ukrepom, ki jih je sprejela vlada, še vedno omejeno. Estonija je še izboljšala svoje poslovno okolje, vendar dolgi insolvenčni postopki in stopnja izterjave za zavarovane upnike še naprej zavirajo naložbe. Leta 2016 se je začelo izvajanje projekta za izboljšanje insolvenčnega okvira, da bi bil postopek hitrejši in učinkovitejši ter da bi se izboljšala stopnja uspešnih zahtevkov. Vendar spremembe zakonodajnega okvira še niso bile sprejete.

(12)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Estonije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Estonija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Estoniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(13)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Izvaja svojo fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar vključuje ohranitev srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2018. Izboljša ustreznost mreže socialne varnosti. Sprejme ukrepe za zmanjšanje razlike v plačah med spoloma, zlasti z izboljšanjem preglednosti plač in pregledom sistema starševskega dopusta.

2.

Spodbuja zasebne naložbe v raziskave, tehnologijo in inovacije, tudi z izvajanjem ukrepov za krepitev sodelovanja med akademskimi krogi in podjetji.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/26

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Irsko opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Irska bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih od 1 do 3.

(3)

Poročilo o državi za Irsko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Irske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017.

(4)

Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Irskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Za ta neravnotežja so zlasti značilni velik zunanji, javni in zasebni dolg (tako gospodinjstev kot nefinančnih družb), zaradi česar je Irska dovzetna za negativne pretrese. Banke se še naprej soočajo z visoko ravnjo slabih posojil, vendar so dobro kapitalizirane in njihova trenutno še vedno nizka dobičkonosnost se postopoma povečuje. Cene stanovanj naraščajo in pri stanovanjski ponudbi so še vedno prisotne ovire. Dolg nefinančnih družb se je skozi celo leto 2015 zmanjševal, vendar je bil še vedno večji kot ob koncu leta 2014. Dolg gospodinjstev se je leta 2015 zmanjšal in tudi javni dolg se stalno zmanjšuje. Negativno neto stanje mednarodnih naložb na Irskem se je pred letom 2015 hitro zmanjševalo, nato pa se je ta trend obrnil, deloma zaradi revidiranih podatkov v letu 2015, ki so bili osnova za primerjavo. Vendar se zdi, da zunanja vzdržnost domačega sektorja ni ogrožena. Obseg slabih posojil se je v preteklem letu zmanjševal, čeprav ob koncu leta 2016 nekoliko počasneje. Cene nepremičnin so v letu 2015 še naprej rasle, vendar za zdaj ni pomembnih znakov precenjenosti. V zadnjih letih so bili sprejeti ukrepi politik za odpravo vseh neravnotežij, na katera je bilo opozorjeno, tudi v bančnem sektorju (izboljšave regulativnega okvira, ukrepi za zmanjšanje visoke ravni slabih posojil). Vlada je že sprejela več pomembnih ukrepov za obravnavo nezadostne ponudbe na stanovanjskem trgu, vendar bodo učinki vidni šele čez čas.

(5)

Irska je 13. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017, 2. maja 2017 pa program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(6)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(7)

Za Irsko trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj rahlo zmanjšal na 0,4 % BDP v letu 2017 in se zatem postopno zmanjševal ter se v letu 2021 prevesil v presežek v višini 1,0 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, naj bi bil dosežen od leta 2018 naprej. V skladu s programom stabilnosti naj bi se delež dolga sektorja država v BDP v letu 2017 zmanjšal na 72,9 %, nato pa še naprej upadal in leta 2020 dosegel 65,2 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja od leta 2018 naprej, niso bili dovolj podrobno opredeljeni.

(8)

Svet je 12. julija 2016 Irski priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 obstaja za Irsko tveganje znatnega odklona od priporočene fiskalne prilagoditve v letih 2016 in 2017, če sta upoštevani skupaj.

(9)

V letu 2018 naj bi se Irska glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, tj. strukturnemu primanjkljaju v višini 0,5 % BDP. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (5), ki v letu 2018 ne presega 2,4 %. To bi ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 0,6 % BDP. Referenčna vrednost za odhodke odraža prilagoditev, s katero naj bi se odpravilo izkrivljanje desetletne referenčne stopnje potencialne rasti, ki ga je povzročila izredno velika realna rast BDP v letu 2015. Glede na pristop, ki so ga irski organi uporabili pri izračunih za svoj proračun za leto 2017, je Komisija upoštevala povprečje stopenj potencialne rasti v letih 2014 in 2016. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letih 2017 in 2018, če sta upoštevani skupaj, tveganje določenega odklona od te zahteve. Obenem naj bi Irska v letih 2017 in 2018 izpolnjevala prehodno pravilo glede dolga. Svet na splošno meni, da bodo potrebni dodatni ukrepi, zlasti v letu 2017, da bi Irska izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Glede na trenutno ciklično situacijo na Irskem in povečana zunanja tveganja bi bila uporaba morebitnih nepričakovanih prihodkov za nadaljnje zmanjševanje deleža dolga sektorja država preudaren ukrep. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklično situacijo. Kot je navedeno v sporočilu Komisije, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj doseganja fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako h krepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Irske. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo na Irskem.

(10)

Čeprav je okrevanje gospodarstva trdno in se bo proizvodnja po pričakovanjih v naslednjih letih stalno povečevala, so obeti zdaj bolj negotovi, kar povzroča tveganja za še vedno krhke javne finance. Zato bi si bilo treba močneje prizadevati za to, da bili prihodki bolj odporni proti gospodarskim nihanjem in negativnim pretresom. V ta namen bi bilo treba nadaljevati delo v zvezi s predlogom za uvedbo „sklada za deževne dni“ (Rainy-Day fund) ter zmanjšati odvisnost od visoko koncentriranih in volatilnih virov prihodkov. Uravnotežena sestava različnih davčnih virov in širše davčne osnove bi prispevale k večji stabilnosti prihodkov ob gospodarskih nihanjih. Vendar so bila prizadevanja za razširitev davčne osnove v zadnjih letih omejena, nedavni davčni ukrepi pa so bili osredotočeni na znižanja in olajšave. Napovedano sistematično vrednotenje stroškov in koristi znižanih stopenj DDV, ki se uporabljajo za prodajo širokega razpona proizvodov, še ni bilo izvedeno. Periodični davki na nepremične veljajo za enega najbolj rasti prijaznih virov prihodkov. Vendar so prihodki Irske iz naslova nepremičnin leta 2014 znašali le 1,0 % BDP, medtem ko je povprečje Unije znašalo 1,6 %. Postopna indeksacija vrednosti nepremičnin bi pripomogla k zgladitvi profila lokalnega davka na nepremičnine, saj bi preprečila nenadno zvišanje davčnih obveznosti ob ponovnem vrednotenju nepremičnin v letu 2019. Razlike v obdavčitvi dizelskega goriva in bencina za udeležence v cestnem prometu niso upravičene z okoljskega vidika.

(11)

V preteklosti so bili obsežni pregledi odhodkov osredotočeni predvsem na zmanjšanje javne porabe, da bi se izpolnili splošni fiskalni cilji. Uspešnost in učinkovitost programov odhodkov se nista redno ocenjevali, zaradi česar se je na koncu zmanjšala zanesljivost večletnih načrtov porabe. Z ustrezno zasnovanim pregledom porabe, ki bi bil v skladu s skupnimi načeli Euroskupine, bi se izboljšal nadzor nad odhodki in se po možnosti sprostila sredstva za zelo potrebne javne naložbe, s katerimi bi se spodbujala rast. V okviru pregleda porabe bi se morala obravnavati zlasti stroškovna učinkovitost zdravstvenega sektorja. Irska je uvedla nekaj pomembnih ukrepov za povečanje učinkovitosti, kot so sporazum za znižanje stroškov s farmacevtsko industrijo, sistem za finančno poslovodenje, e-zdravje in financiranje po dejavnostih. Kljub temu bi bilo mogoče storiti več, na primer s krepitvijo dejavnosti primarnega zdravstvenega varstva, da bi se razbremenile preobremenjene bolnišnice na Irskem. Ukrepi za prehod na enotni univerzalni sistem zdravstvenovarstvenih storitev so razdrobljeni in zanje ni bila opredeljena krovna vizija.

(12)

Spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti, ki koristi vsem družbenim skupinam, je še vedno izziv. Brezposelnost je bila aprila 2017 pri 6,4 % pod povprečjem Unije. Vendar obstajajo številna gospodinjstva z nizko intenzivnostjo dela, kar povzroča zaskrbljenost, da nekateri ljudje ne bodo deležni koristi, ki jih prinaša nadaljevanje gospodarskega okrevanja. Med letoma 2013 in 2015 se je odstotek prebivalstva, ki živi v gospodinjstvih z nizko ali zelo nizko intenzivnostjo dela, zmanjšal za 15 %; skupna stopnja brezposelnosti se je v istem obdobju zmanjšala za 28 %. Na splošno je sistem socialnega varstva dobro zajezil revščino in neenakost, Irska pa je sprejela tudi ukrepe za spodbujanje zaposlovanja, kot je postopno ukinjanje prejemkov in dodatkov. Vendar ovire za vključujočo rast še niso odpravljene. Razlike v stopnji zaposlenosti med nizko, srednje in visoko usposobljenimi delavci so med najvišjimi v Uniji. Na nekaterih področjih so se pojavila neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, pri čemer so možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo še vedno nezadostne. Trg dela in socialni izzivi kažejo, kako pomemben je celosten pristop k usposabljanju in aktivaciji na trgu dela za tiste, ki so od njega najbolj oddaljeni. Poleg tega je še vedno zaskrbljujoča kakovost ponudbe otroškega varstva, vključno z razpoložljivostjo celodnevnega varstva. Neto stroški otroškega varstva v odstotku plač so na Irskem med najvišjimi v Uniji. Razpoložljivost in cena kakovostnih storitev celodnevnega otroškega varstva sta oviri za udeležbo žensk na trgu dela ter zavirata prizadevanja za zmanjšanje revščine otrok, ki se je sicer nekoliko zmanjšala, a je še vedno nad povprečjem Unije.

(13)

Za spodbujanje trajne in uravnotežene rasti je treba obravnavati potrebe po infrastrukturi. Gospodarska kriza je povzročila spremembo v sestavi splošnih javnofinančnih odhodkov, ki so se od naložb preusmerili k tekoči porabi. Večletno močno krčenje javnih naložb je negativno vplivalo na ustreznost in kakovost infrastrukture. Sprememba v sestavi javnofinančnih odhodkov je vplivala tudi na podporo javnega sektorja za raziskave in razvoj, kar bi lahko imelo posledice za konkurenčnost malih in srednjih podjetij. Irska je po javnih naložbah v raziskave in razvoj kot odstotku BDP na 25. mestu med državami članicami Unije. Najbolj kritične infrastrukturne pomanjkljivosti so v sektorju prometa, oskrbe z vodo in v stanovanjskem sektorju. Povpraševanje po novih stanovanjih na območju večjih irskih mest trenutno močno presega ponudbo. Zaradi tega cene in najemnine za stanovanjske nepremičnine še naprej hitro naraščajo, kar je posledično povzročilo nedavno močno povečanje izključenosti s stanovanjskega trga in brezdomstva. Trenutno sicer ni znakov precenjenosti v tem sektorju, a če ovire, ki omejujejo ponudbo stanovanj, ne bodo odpravljene, bi to lahko povzročilo makrofinančna tveganja. Z usklajenim in pravočasnim prostorskim načrtovanjem bi se lahko zagotovila nova stanovanja na pravih območjih.

(14)

Za irsko gospodarstvo je značilna delitev na večinoma mala in srednja domača podjetja ter na velike multinacionalne družbe, ki poslujejo na Irskem. Povezave med multinacionalnimi družbami in domačimi podjetji so še naprej omejene. Njihova izvozna uspešnost in njihovi profili se precej razlikujejo, razlike v produktivnosti med njimi pa naraščajo. Domača podjetja kažejo šibkejši izvozni profil kot multinacionalne družbe s sedežem na Irskem. Njihov izvoz je močno skoncentriran na posamezne sektorje in geografske trge, zaradi česar so bolj ranljiva za pretrese. Z vlaganjem v inovacije bi se spodbujala produktivnost in izvozni potencial irskih podjetij v času, ko bi diverzifikacija izvoza in izvoznih trgov lahko pripomogla k stabilizaciji njihove uspešnosti. Javni odhodki za raziskave in razvoj so še naprej nizki. Ukrepi, namenjeni povečanju javnih raziskav in razvoja, zlasti ukrepi za podporo inovacijske zmogljivosti MSP, se bodo lahko v celoti izvajali le, če bo obnovljen trend trajnih naložb. Za spodbujanje inovacij med MSP bi bilo mogoče inovacijske politike preusmeriti k bolj neposrednim oblikam financiranja. Vladna podpora za zasebne naložbe v raziskave in razvoj se vse bolj zagotavlja v obliki davčnih olajšav za raziskave in razvoj. Z bolj ciljno usmerjenimi kombinacijami politik ter bolj neposrednim financiranjem bi se lahko ustrezneje odzvali na potrebe mladih inovativnih podjetij na Irskem in izkoristili veliko naložbeno moč multinacionalnih družb. S tem bi se olajšal dostop do svetovnih vrednostnih verig in pospešilo prelivanje znanja.

(15)

V okolju s povečano zunanjo negotovostjo so za zagotavljanje stabilnosti finančnega sektorja potrebna nadaljnja prizadevanja za zmanjševanje obsega slabih posojil. Kljub doseženemu napredku visoki deleži slabih posojil še vedno zavirajo dobičkonosnost bank ter popolno gospodarsko okrevanje gospodinjstev in podjetij. Razdolževanje gospodinjstev in domačih podjetij se nadaljuje, vendar njihova zadolženost pri 276,8 % BDP (september 2016) ostaja med najvišjimi v Uniji. Podjetja imajo lahko zaradi velike zadolženosti težave pri najemanju posojil za naložbe, kar posledično omejuje tudi zmožnost bank, da bi izboljšale svojo dobičkonosnost.

(16)

Po podatkih Centralne banke Irske je povprečni delež slabih posojil domačih bank na Irskem septembra 2016 znašal 14,2 %, kar je precej nad povprečjem Unije (5,3 %). Slaba posojila domačih bank na Irskem so septembra 2016 padla za 12,7 milijarde EUR ali za 32,7 % na medletni ravni. Hitrost reševanja zaostalih plačil se je nekoliko upočasnila, ker je preostala dolgotrajno zaostala plačila tudi najteže prestrukturirati. Irska tega zagona ne bi smela zapraviti: prestrukturiranje posojil z zaostalimi plačili bi moralo biti dolgoročno vzdržno in razmisliti bi bilo treba o različnih oblikah zmanjševanja dolga. Konec septembra 2016 je pri 14 % hipotekarnih posojil prišlo do zamude pri odplačevanju, pri čemer so posojila z več kot dveletno zamudo pri odplačevanju predstavljala okoli 70 % celotnega stanja hipotekarnih posojil, z več kot 90-dnevno zamudo. Še vedno so problematična komercialna nepremičninska posojila v posesti domačih bank ter poslovna posojila, pri čemer je delež slabih posojil septembra 2016 pri prvih predstavljal 32,6 %, pri drugih pa 11,8 %. Insolventnost fizičnih oseb, stečaj, „examinership“ (sodno varstvo v skladu z irskim pravom za gospodarske družbe v težavah) in izvensodne poravnave se še vedno premalo uporabljajo za obnovitev sposobnosti preživetja gospodinjstev in podjetij ter bi jih bilo treba močneje spodbujati. Centralni kreditni register naj bi po več zamudah zdaj dejansko prešel v končno fazo izvedbe. Zaključitev njegove izvedbe bi morala biti prioriteta, saj bo služil kot podlaga za ustrezno ocenjevanje kreditnega tveganja posojilojemalcev in zagotavljal preudarno posojanje v prihodnosti.

(17)

Proti koncu leta 2016 se je začel izvajati zakon o pravnih storitvah iz leta 2015 („zakon iz leta 2015“). Celovito izvajanje zakona iz leta 2015 bo ključnega pomena v prizadevanjih Irske za povečanje konkurence v tem sektorju, saj bo zakon omogočal zmanjšanje pravnih ovir za opravljanje poklica odvetnika (barrister), pa tudi ustanavljanje skupin podjetij, ki bodo delovale kot multidisciplinarne prakse, in uporabo alternativnih poslovnih modelov po zgledu tistih, ki se uporabljajo v drugih državah članicah. Neodvisne pravne storitve so vhodni dejavnik za vse gospodarske sektorje in njihovi stroški vplivajo na konkurenčnost Irske. Zato je izrednega pomena, da se pri izvajanju zakona iz leta 2015 uvedejo določbe za povečanje konkurenčnosti in zmanjšanje stroškov ob upoštevanju rezultatov javnega posvetovanja oziroma da se takšne določbe vključijo v predpise, ki jih bo izdal regulativni organ za pravne storitve, da bi se povečala konkurenca in znižali stroški.

(18)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Irske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Irska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Irskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 in 3 –

1.

V letu 2018 nadaljuje znatne fiskalne napore v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. Uporabi morebitne nepričakovane prihodke, nastale zaradi ugodnih gospodarskih in finančnih razmer, tudi s prodajo premoženja, da bi pospešila zmanjševanje deleža dolga sektorja država. Omeji področje uporabe in število davčnih odhodkov ter razširi davčno osnovo.

2.

Bolje usmeri javnofinančne odhodke, med drugim z namenjanjem prednosti javnim naložbam v promet, oskrbo z vodo in inovacije, zlasti v podporo malim in srednjim podjetjem. Izboljša socialno infrastrukturo, vključno s socialnimi stanovanji in kakovostnim otroškim varstvom; izvede integrirani sveženj aktivacijskih politik za povečanje zaposlitvenih možnosti nizko usposobljenih delavcev ter za obravnavo nizke delovne intenzivnosti gospodinjstev.

3.

Spodbuja nadaljnje in trajnejše zmanjšanje obsega slabih posojil s strategijami za reševanje, ki vključujejo odpis dolga za rentabilna podjetja in gospodinjstva, pri čemer naj poseben poudarek nameni reševanju dolgotrajno zaostalih plačil.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/31

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Španijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Španija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1 do 3.

(3)

Poročilo o državi za Španijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Španije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Španiji obstajajo makroekonomska neravnotežja s čezmejnimi učinki. Zlasti se ob presežkih tekočega računa zmanjšujejo neto zunanje obveznosti Španije, ki pa kljub temu ostajajo precejšnje, zato je država izpostavljena spremembam razpoloženja na trgu. Dolg zasebnega sektorja, zlasti družb, se je znatno zmanjšal, medtem ko je dolg gospodinjstev še vedno visok. Gospodarska rast je postala glavno gonilo zmanjševanja dolga, vendar tveganja za fiskalno vzdržnost v srednjeročnem obdobju ostajajo visoka. Posebej pomembni so ukrepi za zmanjšanje tveganja škodljivih učinkov neravnotežij na špansko gospodarstvo ter zaradi njegove velikosti in čezmejnega pomena tudi na ekonomsko in monetarno unijo. Finančni sektor pod vplivom nadaljnjega prestrukturiranja, nizkih stroškov financiranja in gospodarskega okrevanja še naprej kaže visoko stopnjo stabilnosti. V zadnjih letih je bilo ustvarjeno veliko delovnih mest in brezposelnost se hitro znižuje, vendar je še vedno zelo visoka. Reforme trga dela in upočasnitev rasti plač so v zadnjih letih pomembni dejavniki močnega ustvarjanja delovnih mest in krepitve konkurenčnosti.

(4)

Španija je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017, 29. aprila 2017 pa program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Španijo trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Španija v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2018 v skladu s sklepom Sveta z dne 8. avgusta 2016 o pozivu Španiji, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja, ki so potrebni za odpravo čezmernega primanjkljaja (v nadaljnjem besedilu: sklep Sveta z dne 8. avgusta 2016). Nominalni primanjkljaj naj bi se še naprej nižal in v letu 2020 znašal 0,5 % BDP. Projekcije odhodkov v programu stabilnosti za leto 2017 upoštevajo uresničenje pogojnih obveznosti, povezanih z avtocestami in finančnim sektorjem, ki v letih 2017 in 2018 znašajo blizu 0,4 % oziroma 0,2 %. Španija v časovnem obdobju, ki ga zajema program stabilnosti za leto 2017, predvidoma ne bo dosegla srednjeročnega cilja izravnanega proračunskega položaja v strukturnem smislu. Preračunani strukturni saldo (5) naj bi v letu 2020 dosegel -1,9 % BDP. V programu stabilnosti za leto 2017 je predvideno, da se bo delež dolga sektorja država v BDP v letu 2017 znižal na 98,8 %, v letu 2018 na 97,6 %, v letu 2020 pa na 92,5 % BDP. Makroekonomske predpostavke v programu stabilnosti za leto 2017 so do leta 2018 verjetne, po tem pa nekoliko ugodne. Na splošno načrtovano doseganje ciljev še vedno temelji na ugodnih gospodarskih obetih, ki pa so povezani s tveganji. Druga tveganja za dosego fiskalnih ciljev izvirajo iz negotovosti glede učinka nedavnih davčnih ukrepov. Če poleg tega upoštevamo še predpostavljeno uresničenje pogojnih obveznosti (ki v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2017 niso upoštevane), program stabilnosti za leto 2017 temelji na precej višji omejitvi odhodkov v letih 2017 in 2018, kot je predvidena v napovedi Komisije. Nazadnje, ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja za leto 2018, še niso bili opredeljeni.

(7)

Svet je 8. avgusta 2016 od Španije zahteval, naj do leta 2018 odpravi čezmerni primanjkljaj, in sicer naj zmanjša primanjkljaj sektorja država na 4,6 % BDP v letu 2016, na 3,1 % BDP v letu 2017 in na 2,2 % BDP v letu 2018. To izboljšanje primanjkljaja sektorja država je glede na posodobljeno pomladansko napoved Komisije iz leta 2016 skladno s poslabšanjem strukturnega salda za 0,4 % BDP v letu 2016 ter njegovim izboljšanjem za 0,5 % BDP v letih 2017 in 2018. Španija je v letu 2016 dosegla nominalni primanjkljaj v višini 4,5 % BDP, kar je pod ciljem, določenim v sklepu Sveta z dne 8. avgusta 2016. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2017 naj bi se nominalni primanjkljaj ob nespremenjenih politikah v letu 2017 znižal na 3,2 % BDP in v letu 2018 dodatno na 2,6 % BDP, kar je 0,1 % oziroma 0,4 % BDP nad ciljnimi vrednostmi nominalnega primanjkljaja, določenimi v programu stabilnosti za leto 2017 in sklepu Sveta. Napoved v nasprotju s programom stabilnosti za leto 2017 ne predpostavlja uresničenja zgoraj navedenih pogojnih obveznosti. Kumulativni fiskalni napor naj bi bil v obdobju 2016–2017 ravno komaj zagotovljen, v letu 2018 pa ob nespremenjenih politikah po napovedih ne bo dosegel ravni, zahtevane v sklepu Sveta z dne 8. avgusta 2016. Poleg tega je Svet avgusta 2016 zahteval, naj Španija sprejme ukrepe za izboljšanje svojega fiskalnega okvira, vendar v programu stabilnosti za leto 2017 niso omenjeni načrti, da bi se okrepil prispevek pravila glede porabe iz zakona o stabilnosti k vzdržnosti javnih financ. Na splošno Svet meni, da bodo zlasti v letu 2018 potrebni dodatni ukrepi, da bi Španija izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast ter zlasti pogoje iz sklepa Sveta z dne 8. avgusta 2016.

(8)

Španija še vedno nima jasnega in usklajenega okvira politike javnega naročanja, ki bi zagotavljal pravno skladnost, visoko raven konkurence in gospodarske učinkovitosti (prek učinkovitih mehanizmov predhodnega in naknadnega nadzora), večjo preglednost ter usklajevanje med naročniki in subjekti na vseh ravneh države. Vlada je v letu 2017 predlagala nekatere ukrepe, ki bi izboljšali sistem nadzora javnega naročanja in trenutno čakajo na potrditev parlamenta.

(9)

Španija je dosegla napredek pri boju proti korupciji, zlasti kar zadeva preglednost upravnega odločanja, in sicer pri uveljavitvi zakonodaje o preglednosti financiranja strank, razkritju sredstev in navzkrižju interesov. Zdaj se pozornost preusmerja k izvajanju teh ukrepov. Vendar kljub velikemu porastu preiskav na področju korupcije, ki vključujejo primere na lokalni in regionalni ravni, na teh ravneh niso bile razvite preventivne strategije za omejitev tveganj za korupcijo, prav tako pa ni skupne strategije za preprečevanje korupcije, ki bi zajemala vse ravni države. Prav tako še niso bili sprejeti konkretni ukrepi za odpravo drugih pomanjkljivosti, kot so vrzeli v zakonodaji za zaščito žvižgačev, stopnja neodvisnosti nedavno ustanovljenega urada za navzkrižje interesov ter pomanjkanje zakonodaje o lobiranju. Problematični so tudi dolgotrajni sodni postopki pri primerih korupcije. Leta 2015 je bil spremenjen zakon o kazenskem postopku, da bi se omejil čas, določen za preiskave, in zmanjšali neupravičeni zaostanki pri kazenskih postopkih. Ta ukrep pa bi lahko povečal tveganje, da procesni roki ne bi zadoščali za obravnavo zapletenih korupcijskih primerov, če se bodo določbe, ki dopuščajo podaljšanje teh rokov, izkazale za restriktivne.

(10)

Čeprav je splošna stopnja DDV v skladu s povprečjem Unije ter je vrzel pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z DDV majhna in še upada, ima Španija razmeroma nizke prihodke iz naslova DDV. Glavni razlog za to je, da Španija v velikem obsegu uporablja oprostitve ali nižje stopnje za različne proizvode in storitve. Zato je imela leta 2014 največjo vrzel v politiki v Uniji (59 % v primerjavi s približno 44 %, kolikor znaša povprečje Unije). Podobno so tudi prihodki Španije iz naslova okoljskih davkov med najnižjimi v Uniji, kljub nekaterim ukrepom, sprejetim v zadnjih letih, zlasti v energetskem sektorju. Obdavčitev onesnaževanja in rabe virov lahko ustvarja višje prihodke in prinese pomembne družbene in okoljske koristi. Prisotna je tudi normativna razpršenost, ki pomeni heterogen pristop do nekaterih okoljskih davkov na regionalni ravni. Kar zadeva odhodke, je vlada pri španski neodvisni fiskalni instituciji AIReF naročila pregled porabe, ki zajema vse ravni sektorja država. Pregled lahko prispeva k opredelitvi področij, na katerih bi bilo mogoče potrebe po odhodkih pokriti z učinkovitejšo rabo virov.

(11)

V zadnjih letih je bilo ob podpori reform trga dela in upočasnitve rasti plač ustvarjenih veliko delovnih mest. Brezposelnost se hitro zmanjšuje, vendar ostaja med najvišjimi v Uniji, zlasti med mladimi in nizko usposobljenimi, pri katerih obstaja tveganje umika s trga dela. Skoraj polovica brezposelnih je brez dela več kot eno leto. Španija uvaja ukrepe za podporo mladim, zlasti s širitvijo meril za upravičenost do jamstva za mlade (6), in za okrepitev individualne podpore za dolgotrajno brezposelne. Učinkovitost teh ukrepov je odvisna tudi od uspešnosti regionalnih zavodov za zaposlovanje. Okrepiti bi bilo mogoče njihovo sodelovanje s socialnimi službami, da se izboljša zagotavljanje razširjenih storitev za iskalce zaposlitve, zlasti za dolgotrajno brezposelne in upravičence do shem zajamčenega dohodka. Hkrati bi bilo mogoče okrepiti sodelovanje javnih zavodov za zaposlovanje z delodajalci, zlasti s povečanjem deleža prostih delovnih mest, ki jih posredujejo zavodi za zaposlovanje.

(12)

Španija ima enega najvišjih deležev zaposlitev za določen čas v Uniji in številne pogodbe za določen čas se sklenejo za zelo kratko obdobje. Stopnje prehajanja s pogodb za določen čas na pogodbe za nedoločen čas so v primerjavi s povprečjem Unije zelo nizke. Razširjena uporaba pogodb o zaposlitvi za določen čas je povezana z nižjo rastjo produktivnosti (kar vključuje manj možnosti za usposabljanje na delovnem mestu), slabšimi delovnimi pogoji in večjim tveganjem revščine. Zdi se, da nedavne reforme trga dela rahlo pozitivno vplivajo na zmanjševanje segmentacije med pogodbami za nedoločen čas in pogodbami za določen čas, okrepitev inšpekcij dela pa kaže pozitivne rezultate pri obravnavanju zlorab pogodb za določen čas. Vendar nekatere značilnosti španskega trga dela, kot je negotovost v primeru pravnega spora zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi skupaj z razmeroma visokimi odpravninami za delavce s pogodbami za nedoločen čas, še vedno lahko odvračajo od zaposlovanja za nedoločen čas. Poleg tega sistem spodbud za zaposlovanje ostaja razpršen in ni učinkovito ciljno usmerjen na spodbujanje zaposlitev za nedoločen čas. Španija je sicer nedavno ustanovila delovno skupino za kakovost zaposlovanja, vendar po sprejetju sporazuma med vlado in socialnimi partnerji iz leta 2014 še ni oblikovala celovitega načrta za boj proti segmentaciji trga dela.

(13)

Med regijami in shemami še vedno obstajajo razlike pri pogojih za upravičenost do shem zajamčenega dohodka ter povezavo med aktivacijo in zaščito. Nekatere ranljive skupine so izključene iz shem zajamčenega dohodka. Omejena učinkovitost shem je delno posledica velikih razlik v ustreznosti in pogojih za dostop pri regionalnih shemah minimalnega dohodka ter razdrobljenosti nacionalnega sistema prejemkov in nadomestil v več shem, ki so namenjene različnim kategorijam iskalcev zaposlitve in jih upravljajo različni organi. Razdrobljenost povzroča prekinitve podpore tistim, ki jo potrebujejo, in ovira zagotavljanje integriranih načinov. V odziv na številne izzive se izvaja študija, katere namen je oceniti učinkovitost nacionalnih in regionalnih shem dohodkovne podpore. Ciljna naravnanost družinskih prejemkov in nadomestil je slaba. Poleg tega je sistem davčnih ugodnosti na splošno nekoliko regresiven, če upoštevamo vpliv davčnih odbitkov. Poleg tega se uporaba otroškega varstva močno povečuje z rastjo družinskega dohodka, kar kaže na ovire za dostop do varstva za starše z nizkimi dohodki. Zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe se izboljšuje, vendar se po regijah razlikuje in trenutne potrebe še vedno niso pokrite.

(14)

Slabi rezultati izobraževanja negativno vplivajo na dolgoročnejši potencial za rast produktivnosti v Španiji. Kljub pomembnemu izboljšanju v zadnjih letih stopnja zgodnjega opuščanja šolanja ostaja med najvišjimi v Uniji. Med regijami so velike razlike pri zgodnjem opuščanju šolanja in uspehu učencev, zlasti pri osnovnih znanjih. Med glavnimi dejavniki uspešnega šolskega izobraževanja v regijah z dobrimi rezultati sta usposabljanje učiteljev in individualna podpora učencem. Španija ima drugo najvišjo stopnjo ponavljanja razredov v Uniji, kar povečuje tveganje osipa v šolah, zmanjšuje pričakovanja glede uspeha in povečuje stroške izobraževanja. Zaposljivost diplomantov s terciarno izobrazbo ostaja razmeroma nizka. Zmanjšana mobilnost študentov in akademskega osebja, omejene možnosti pripravništev, pomanjkanje spodbud in togost pri upravljanju univerz še vedno predstavljajo ovire za sodelovanje z gospodarstvom na področju izobraževanja ali raziskav.

(15)

Za okrepitev produktivnosti in konkurenčnosti bi Španiji koristilo nadaljnje spodbujanje raziskav in inovacij. Vendar se inovacijska uspešnost zmanjšuje in je zdaj na nižji ravni kot leta 2007, medtem ko se vrzel med Španijo in povprečjem Unije postopno povečuje. Nizko inovacijsko uspešnost spremlja upadanje odhodkov zasebnega sektorja za raziskave in razvoj, kar kaže na slabosti pri okviru upravljanja raziskav in inovacij. V začetku leta 2017 je začela delovati državna agencija za raziskave, pristojna za upravljanje sredstev centralne države za financiranje raziskav in inovacij. Zaenkrat ni sistematičnega večletnega načrtovanja proračunov za podporne programe. Poleg tega se učinkovitost podpornih programov ne vrednoti sistematično, da bi se izboljšala njihova zasnova in izvajanje. Zaradi pomanjkanja spodbud in togosti pri upravljanju univerz tudi javno-zasebno sodelovanje ostaja šibko, mobilnost raziskovalcev med javnim in zasebnim sektorjem pa je nizka. Usklajevanje med različnimi ravnmi države ni optimalno, posledično pa se nacionalne in regionalne politike ne izvajajo v popolni sinergiji.

(16)

Španska mala podjetja so praviloma znatno manj produktivna kot primerljiva podjetja v drugih velikih državah članicah. Ker so mala podjetja v Španiji zelo razširjena, to pomembno vpliva na produktivnost celotnega gospodarstva. Zmanjšanje ovir za ustanavljanje, poslovanje in rast podjetij bi tako povečalo naložbe in produktivnost. Španska vlada je v zadnjih letih sprejela več ukrepov za olajšanje ustanavljanja podjetij in njihovo rast. Konsolidacija in polno izvajanje teh reform sta bistvena, da bi v celoti izkoristili njihove prednosti. Zakon o enotnosti trga, sprejet leta 2013, prispeva k zmanjšanju dodatnih stroškov za podjetnike, ki jih povzročajo znatne razlike in podvajanja v poslovnih predpisih med posameznimi regijami. Podjetja vse bolj uporabljajo pritožbeni mehanizem, določen v tem zakonu, za pridobitev sodnega varstva zaradi ovir pri dostopu do trga, kar kaže na morebitno potrebo po nadaljnji poenostavitvi postopkov za izdajanje dovoljenj. Za usklajevanje med ustreznimi javnimi upravami, tudi na ravni organov za sektorsko usklajevanje, so potrebna okrepljena prizadevanja. To je bistveno za zagotovitev, da obstoječa in prihodnja zakonodaja na vseh ravneh učinkovito zmanjšuje nepotrebne ovire za vstop na trg, kar vključuje nove poslovne modele v sodelovalnem gospodarstvu. V sektorju trgovine na drobno dvojna dovoljenja za ustanavljanje v tem sektorju še naprej po nepotrebnem omejujejo vstop na trg. Zahteve za dostop do trga v regionalni zakonodaji v zvezi s storitvami najema vozil s šoferji in storitvami kratkoročnega najema stanovanj bi lahko po nepotrebnem ovirale uravnotežen razvoj sodelovalnega gospodarstva. Španija je v prvih mesecih leta 2017 sprejela ukrepe za boljše izvajanje zakona o enotnosti trga, kot so na primer nedavno sprejete smernice za njegovo izvajanje ter objavljeni katalog dobrih in slabih praks pri njegovi uporabi.

(17)

Regulacija poklicnih storitev je še vedno sorazmerno omejevalna. Protekcionistične pravice („rezervirane dejavnosti“) se selektivno podeljujejo nekaterim ponudnikom storitev in izključujejo druge, ki imajo ustrezne podobne kvalifikacije. V številnih poklicih je obvezno članstvo v strokovnem združenju. Za gradbene inženirje, arhitekte in turistične vodnike je stopnja restriktivnosti v Španiji višja od tehtanega povprečja Unije. Nižja od povprečja Unije pa je za patentne zastopnike in odvetnike, čeprav za dostop do odvetniškega poklica v Španiji veljajo strožje omejitve kot za kateri koli drug poklic. Osnutek zakona o poklicnih storitvah, ki med drugim predvideva racionalizacijo članstva v strokovnih združenjih, še vedno ni bil sprejet. Ta reforma določa tudi večjo preglednost in odgovornost poklicnih združenj, odpiranje neupravičeno rezerviranih dejavnosti in ohranjanje enotnosti trga pri dostopu do poklicnih storitev in njihovem opravljanju v Španiji.

(18)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Španije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Španija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Španiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 3 –

1.

Zagotovi skladnost s sklepom Sveta z dne 8. avgusta 2016, vključno z ukrepi za okrepitev fiskalnega okvira in okvira javnega naročanja. Izvede celovit pregled odhodkov, da bi opredelila morebitna področja, primerna za izboljšanje učinkovitosti porabe.

2.

Okrepi usklajevanje med regionalnimi zavodi za zaposlovanje, socialnimi storitvami in delodajalci, da bi se bolje odzivala na potrebe iskalcev zaposlitve in delodajalcev. Sprejme ukrepe za spodbujanje zaposlovanja za nedoločen čas. Zmanjša regionalne razlike in razdrobljenost pri shemah zajamčenega dohodka in izboljša družinsko podporo, vključno z dostopom do kakovostnega otroškega varstva. Poveča ustreznost terciarnega izobraževanja za potrebe trga dela. Zmanjša regionalne razlike pri rezultatih izobraževanja, zlasti z okrepitvijo usposabljanja učiteljev in individualne podpore učencem.

3.

Zagotovi ustrezne in stalne naložbe v raziskave in inovacije ter okrepi njihovo upravljanje na vseh ravneh države. Zagotovi celovito in pravočasno izvajanje zakona o enotnosti trga za obstoječo in prihodnjo zakonodajo.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/36

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Francijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Francija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih od 1 do 4.

(3)

Poročilo o državi za Francijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Francije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Franciji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Francija se sooča zlasti s šibko konkurenčnostjo ter visokim in naraščajočim javnim dolgom v razmerah nizke rasti produktivnosti. Zlasti je treba ukrepati, da se zmanjša tveganje škodljivih učinkov na francosko gospodarstvo, zaradi velikosti in čezmejne razsežnosti slednjega pa tudi tveganje negativnih posledic za ekonomsko in monetarno unijo.

(4)

Francija je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Francijo trenutno velja korektivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2017, kar je v skladu s priporočilom Sveta z dne 10. marca 2015 v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, pri čemer naj bi nominalni primanjkljaj znašal 2,8 % BDP. V letu 2020 je načrtovano dodatno znižanje nominalnega primanjkljaja na 1,3 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,4 % BDP, bo po načrtih dosežen do leta 2019. Vendar naj bi preračunani (5) strukturni saldo v letu 2020 po napovedih znašal -1,2 % BDP, torej srednjeročni cilj v obdobju, ki ga zajema program, ne bi bil dosežen. V skladu s programom stabilnosti za leto 2017 se pričakuje, da se bo dolg sektorja država kot odstotek BDP zmanjšal s 95,9 % v letu 2018 na 93,1 % BDP v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja od leta 2018 naprej, niso bili dovolj podrobno opredeljeni.

(7)

Svet je 10. marca 2015 Franciji priporočil, naj čezmerni primanjkljaj odpravi do leta 2017 in doseže primanjkljaj sektorja država v višini 2,8 % BDP, kar je skladno z izboljšanjem strukturnega salda v višini 0,9 % BDP v letu 2017. V skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2017 naj bi nominalni primanjkljaj v letu 2017 dosegel 3,0 % BDP, kar je v skladu z referenčno vrednostjo iz Pogodbe, vendar nad ciljno vrednostjo, ki jo je priporočil Svet. Leta 2018 naj bi nominalni primanjkljaj ob nespremenjenih politikah znašal 3,2 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe in kaže na tveganja za vzdržno odpravo čezmernega primanjkljaja. Poleg tega Francija po napovedih v zajetem obdobju ne bo dosegla priporočenega fiskalnega napora, saj njena konsolidacijska strategija temelji predvsem na izboljševanju cikličnih pogojev in nadaljevanju nizkih obrestnih mer, nad čemer organi nimajo nadzora.

(8)

Če bo primanjkljaj pravočasno in vzdržno odpravljen, bosta za Francijo leta 2018 začela veljati preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga. Francija naj bi se glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala svojemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, tj. strukturnemu primanjkljaju v višini 0,4 % BDP. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6), ki v letu 2018 ne presega 1,2 %. To bi ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini 0,6 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Poleg tega obstaja tudi tveganje, da Francija leta 2018 ne bo izpolnila prehodnega pravila glede dolga, saj naj bi se po napovedih strukturni saldo v nasprotju z minimalno linearno strukturno prilagoditvijo v višini 0,4 % BDP poslabšal za 0,5 % BDP. Svet na splošno meni, da bi morala biti Francija pripravljena sprejeti dodatne ukrepe za zagotovitev skladnosti v letu 2017 in da bodo od leta 2018 potrebni dodatni ukrepi, da bi izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropskem semestru za leto 2017, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako k okrepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Francije. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo v Franciji.

(9)

Delež javnih izdatkov v BDP v Franciji je med najvišjimi v Uniji. Delež izdatkov naj bi leta 2017 po napovedih dosegel 56,2 % BDP, kar je 9,7 odstotne točke nad povprečjem Unije. Francija izvaja konsolidacijsko strategijo, ki temelji na odhodkih ter zajema predvsem nižanje obrestnih mer in zmanjševanje javnih naložb. Vendar ni verjetno, da se bodo nizke obrestne mere v srednjeročnem obdobju nadaljevale, krčenje produktivnih javnih naložb pa bi lahko v prihodnosti škodovalo gospodarskemu potencialu. Po drugi strani je bilo ob pregledih porabe opredeljenih več možnih načinov za izboljšanje učinkovitosti, ki pa niso bili izvedeni. Pri pregledih porabe je bil za obdobje 2015–2017 opredeljen le majhen del, tj. manj kot 2 %, skupnih načrtovanih prihrankov pri odhodkih v višini 50 milijard EUR. Vendar so bili ti le delno preneseni v dejanske ukrepe v proračunu za leto 2016, medtem ko ukrepi v zakonu o proračunu za leto 2017 temeljijo na ukrepih, ki so že bili določeni med pregledom porabe iz leta 2015. Prihranke, ki izhajajo iz pregledov porabe, bi bilo mogoče znatno povečati z razširitvijo področij odhodkov, za katere se izvajajo pregledi, in z uvedbo večletne strategije, ki bi za vse opredeljene prihranke določila konkretne proračunske ukrepe.

(10)

Visoki prispevki za socialno varnost v povezavi z visokimi davki obremenjujejo podjetja in lahko odvračajo od zasebnih naložb ter zavirajo rast podjetij in nove zaposlitve. Izvajanje ukrepov politike za zmanjšanje stroškov dela se nadaljuje, in sicer se je aprila 2016 začela druga faza znižanj prispevkov delodajalcev za socialno varnost, načrtovana v okviru pakta za odgovornost in solidarnost. Poleg tega je vlada za leto 2017 povečala davčne olajšave za konkurenčnost in zaposlovanje (CICE) s 6 % na 7 %. Ti ukrepi za zmanjšanje davčnega primeža v stroških dela so od leta 2013 izboljšali konkurenčnost Francije, vendar nakopičene pretekle izgube še niso nadomeščene. V smislu povprečne plače je imela Francija leta 2015 najvišje prispevke delodajalcev za socialno varnost v Uniji, izračunane kot delež skupnih stroškov dela, ki jih plača delodajalec, se pa ti prispevki zmanjšujejo. Nedavne ocene teh ukrepov so pokazale njihov pozitiven učinek na zaposlovanje in stopnje dobička podjetij, vendar so potrebne nadaljnje ocene, da se v celoti ovrednoti njihov vpliv na plače, naložbe, zaposlovanje in dobičke podjetij. Nedavne ocene kažejo tudi, da bi konsolidacija shem za zmanjšanje stroškov dela in njihovo preoblikovanje v trajno znižanje socialnih prispevkov optimizirala njihove učinke na zaposlenost in naložbe.

(11)

Dejanska povprečna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb je bila 1. julija 2016 pri 38,4 % najvišja v Uniji, izrazito visoki pa so tudi drugi davki na proizvodnjo. Vendar je Francija sprejela ukrepe za zmanjšanje zakonsko določene davčne stopnje na dohodke pravnih oseb na 28 % v letu 2020. Hkrati je davčna obremenitev potrošnje še naprej nižja kot v drugih državah članicah. Francija je bila leta 2014 na 27. mestu v Uniji glede prihodkov od davkov na potrošnjo kot odstotka skupne obdavčitve. Za sistem DDV so značilne srednje visoka splošna stopnja in nizke znižane stopnje, ki se uporabljajo za široko osnovo. Zapletenost davčnega sistema je lahko ovira za dobro delujoče poslovno okolje. Francija ima ob visoki davčni obremenitvi številne davčne olajšave, znižane stopnje in veliko število davčnih shem, kar povečuje stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti in negotovost, zlasti za podjetja. Skupni davčni odhodki Francije so znatni in znašajo več kot 3 % BDP. Tudi upravni stroški davčnih organov za pobiranje davkov so visoki in presegajo povprečje Unije.

(12)

V letu 2016 se je stopnja brezposelnosti znižala na 10,1 %. Brezposelnost je višja med mladimi, nizko usposobljenimi in osebami, ki niso bile rojene v Uniji. Tekoče reforme upravljanja so ključne za uskladitev možnosti za usposabljanje z možnostmi za zaposlitev in potrebami gospodarstva. Hkrati se iskalci zaposlitve, slabše usposobljeni delavci in zaposleni v MSP soočajo z vztrajnimi težavami pri dostopu do usposabljanja. Zagotovitev njihove udeležbe in ustreznosti usposabljanja, ki jim je na voljo, bo morda zahtevala okrepitev obstoječih ukrepov in ponovno uravnoteženje sredstev. Mladi, zlasti najslabše usposobljeni med njimi, se še vedno soočajo s težavami pri vstopu na trg dela. V tem okviru ukrepi, sprejeti za podporo vajeništvu, zaenkrat prinašajo pozitivne rezultate. Vendar ponujeno začetno poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti v sklopu šolskih programov in v nekaterih terciarnih sektorjih, ni dovolj povezano z zaposlitvenimi možnostmi. Poleg tega so v začetno poklicno izobraževanje pogosteje usmerjani učenci iz prikrajšanih okolij, ki predstavljajo tudi veliko večino zgodnjih osipnikov, to pa prispeva k veliki neenakosti v izobraženosti. Vpliv socialno-ekonomskega statusa na uspešnost učencev je najvišji v OECD.

(13)

Leta 2016 je bilo zaposlenih samo 54,5 % delovno sposobnih oseb, ki niso bile rojene v EU. Pri 45,4 % je stopnja zaposlenosti žensk, ki niso bile rojene v EU, med najnižjimi v EU. Vrzel v zaposlenosti med ljudmi, ki niso rojeni v EU, in tistimi, ki so rojeni v Franciji, se je leta 2016 povečala na 17,5 odstotne točke (pri ženskah na 23,7 odstotne točke). Nizka uspešnost ljudi, ki niso bili rojeni v EU, znižuje skupno stopnjo zaposlenosti in predstavlja kronično slabo izkoriščenost delovne sile. Tudi druga generacija priseljencev se sooča z neugodnimi rezultati na področju zaposlovanja, ki jih ne moremo pojasniti z razlikami v starosti, izobrazbi ter znanjih in spretnostih. Poleg tega so vrzeli pri rezultatih izobraževanja trdovratne, saj jih druga generacija priseljencev zapolnjuje le delno. Za reševanje tega izziva je potrebna celovita strategija, ki bo zajemala zlasti specifične ukrepe za znanje jezikov, izpopolnjevanje in usposabljanje, zaposlitveno svetovanje in druge ciljno usmerjene aktivne politike zaposlovanja. Za spodbujanje udeležbe na trgu dela so ključni učinkovit dostop do storitev ter ukrepi proti diskriminatornim praksam, ki vplivajo na zaposlovanje oseb, ki niso rojene v EU, in priseljencev druge generacije.

(14)

Od leta 2013 se minimalna plača v Franciji usklajuje z inflacijo v skladu z zadevnimi pravili. V razmerah nizke inflacije in upočasnitve rasti plač je bila rast minimalne plače nižja od rasti referenčnih plač. Čeprav je minimalna plača v primerjavi z mediano plač visoka, so se stroški dela pri minimalni plači znižali z oprostitvami plačila socialnih prispevkov. Povišanje minimalne plače sproža povišanje plač za večino kategorij delavcev in bi lahko ustvarilo kompresijo plač navzgor. Usklajevanje minimalne plače z inflacijo je sicer pomembno, da se ohrani kupna moč delavcev, vendar bi veljavni mehanizem za usklajevanje lahko prispeval k odlaganju potrebne splošne prilagoditve plač. Poleg tega v trenutnih razmerah visoke brezposelnosti obstajajo tveganja, da bodo stroški dela pri minimalni plači omejevali zaposlitvene možnosti nizko usposobljenih oseb. Skupina neodvisnih strokovnjakov vsako leto oceni minimalno plačo v Franciji in pripravi nezavezujoča mnenja v zvezi z njenim gibanjem. Njeno mnenje o ad hoc povišanjih je bilo doslej vedno upoštevano in ima pomembno vlogo pri nadzoru uporabe takšnih ad hoc povišanj.

(15)

Francija je z zakonom o delu, socialnem dialogu in poklicnih poteh iz avgusta 2016 uvedla ukrepe, namenjene izboljšanju zmogljivosti podjetij za prilagajanje gospodarskim ciklom in za zmanjšanje segmentacije. Zakon jasneje določa pravila o odpovedih pogodb o zaposlitvi iz gospodarskih razlogov, razširja področje uporabe večinskih sporazumov na ravni podjetja in povečuje učinkovitost kolektivnih pogajanj. Vztrajno visoke stopnje brezposelnosti pomenijo breme za vzdržnost sistema nadomestil za brezposelnost. V zvezi s tem so socialni partnerji marca 2017 dosegli dogovor o novi konvenciji v zvezi z nadomestili za brezposelnost, ki jo je potrdila vlada in katere cilj je zmanjšanje letnega primanjkljaja za 1,2 milijarde EUR.

(16)

Čeprav je Francija na področju regulative na splošno bolj uspešna, se poslovno okolje v primerjavi z glavnimi konkurenti še naprej uvršča na sredino. Kljub nadaljnjim prizadevanjem za poenostavitev se podjetja namreč še vedno srečujejo z visokim regulativnim bremenom in hitro spreminjajočo se zakonodajo. To je ena glavnih ovir za zasebne naložbe. Francija je s programom poenostavitve storila korak v smeri zmanjšanja birokracije za podjetja, vendar petina ukrepov, ki so bili sprejeti pred letom 2016, do maja 2017 še ni bila izvedena. Hkrati na razvoj podjetij še naprej vplivajo učinki praga, kar ima posledice za njihovo gospodarsko in tržno uspešnost. Podjetja, pri katerih število zaposlenih presega določen prag, lahko povečane socialne in davčne obveznosti, ki veljajo zanje, odvračajo od tega, da bi se razširila do velikosti, ki bi jim omogočila izvoz in inovacije. Ti učinki praga lahko posledično vplivajo na produktivnost, konkurenčnost in internacionalizacijo podjetij. Dejansko empirični dokazi kažejo, da sta za delodajalce še posebej draga pragova do 10 in 50 zaposlenih, za francosko gospodarstvo pa je značilen nesorazmerno nizek delež družb nad temi pragovi, kar kaže na povezavo med tema pojavoma.

(17)

Konkurenca na področju storitev se je v številnih sektorjih izboljšala, vendar nekatere gospodarsko pomembne sektorje, kot so računovodstvo, arhitektura, storitve nege na domu, stanovanjske in gostinske storitve, storitve taksi prevoza in najem zasebnih vozil, še vedno zaznamujejo nizka konkurenca in/ali regulativne ovire. Pri teh storitvah so še vedno prisotne ovire, zlasti prekomerne regulativne zahteve, in te odvračajo od vstopa na trg ali omejujejo učinkovito konkurenco. Zmanjšanje teh ovir bi obstoječim ali novim podjetjem lahko omogočilo, da z uporabo novih tehnologij in digitalnega razvoja povečajo svojo konkurenčnost in/ali vstopijo na trge, ter potrošnikom prineslo koristi v obliki nižjih cen in boljše kakovosti storitev. V ta namen je Komisija v okviru svežnja ukrepov za odpravo ovir na trgu storitev januarja 2017 začela medsebojno ocenjevanje, in sicer je države članice pozvala, naj vsaka oceni svoje ovire, ki omejujejo dostop do nekaterih poklicev.

(18)

Inovacije v Franciji niso na ravni vodilnih evropskih držav na področju inovacij. Še vedno je prisotna velika zapletenost, izziv pa ostaja tudi splošno usklajevanje. Razkorak med obsegom dodeljene javne podpore in le povprečno inovacijsko uspešnostjo Francije poraja vprašanja o učinkovitosti mehanizmov javne podpore. Neoptimalno je zlasti sodelovanje med javnimi raziskavami in podjetji, kar negativno vpliva na gospodarske rezultate inovacijskega sistema.

(19)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Francije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Francija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Franciji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(20)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1.

(21)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih od 1 do 4 –

1.

Zagotovi skladnost s priporočilom Sveta z dne 10. marca 2015 v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Nadaljuje z znatnim fiskalnim naporom za leto 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Francije. Celovito pregleda postavke odhodkov z namenom povečanja učinkovitosti, ki se kaže v prihrankih pri odhodkih.

2.

Konsolidira ukrepe za zmanjšanje stroškov dela, da se na proračunsko nevtralen način poveča njihova učinkovitost in da se okrepijo njihovi učinki na zaposlovanje in naložbe. Razširi splošno davčno osnovo in sprejme nadaljnje ukrepe za izvedbo načrtovanega zmanjšanja zakonsko določene stopnje davka od dohodkov pravnih oseb.

3.

Izboljša dostop do trga dela za iskalce zaposlitve, zlasti manj usposobljene delavce in osebe s priseljenskim ozadjem, med drugim z revizijo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Zagotovi skladnost gibanj minimalne plače z ustvarjanjem novih delovnih mest in konkurenčnostjo.

4.

Dodatno zmanjša regulativno breme za podjetja, vključno z nadaljnjim izvajanjem programa poenostavitve. Nadaljuje odpravljanje ovir za konkurenco v storitvenem sektorju, med drugim pri poslovnih storitvah in reguliranih poklicih. Poenostavi in izboljša učinkovitost javnih podpornih shem za inovacije.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/41

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Hrvaško opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Hrvaško za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Hrvaške pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Hrvaškem obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Natančneje je leta 2016 delež dolga sektorja država začel upadati, vendar je javni dolg izpostavljen valutnemu tveganju, tveganja za vzdržnost javnih financ v srednjeročnem obdobju pa ostajajo visoka. Zadolženost zasebnega sektorja se zmanjšuje, vendar je še vedno visoka, zlasti v podjetniškem sektorju, in je močno izpostavljena valutnemu tveganju. Finančni sektor naj bi podpiral okrevanje, vendar je še vedno izpostavljen valutno povzročenemu kreditnemu tveganju, delež slabih posojil pa je še vedno visok. Stopnja brezposelnosti se hitro zmanjšuje, kar je posledica zmernega ustvarjanja delovnih mest in krčenja delovne sile. Okorno poslovno okolje omejuje produktivne naložbe in rast produktivnosti.

(3)

Hrvaška je 27. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Po zaključku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Hrvaško trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2017 načrtuje postopno izboljšanje salda sektorja država z -0,8 % BDP v letu 2016 na 0,5 BDP v letu 2020. Srednjeročni proračunski cilj v višini -1,75 % BDP v strukturnem smislu je bil v letu 2016 dosežen s precejšnjo rezervo in (preračunani (4)) strukturni saldo naj bi bil v letih 2017 in 2018 na ravni srednjeročnega proračunskega cilja, vendar brez rezerve. Potem je spet napovedano rahlo izboljšanje. Konvergenčni program predvideva, da se bo dolg sektorja država kot odstotek BDP – potem ko je v letu 2015 dosegel vrhunec pri 86,7 % BDP – še naprej zmanjševal do višine 72,1 % v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden, zlasti glede na negativen učinek finančnih težav, s katerimi se sooča največje zasebno podjetje na Hrvaškem Agrokor, pri čemer pa ta učinek v projekcijah programa ni upoštevan. Kriza v Agrokorju pomeni tudi neposredna tveganja za proračunske projekcije. Poleg tega ukrepi, potrebni za podporo doseganja načrtovanih ciljnih primanjkljajev od leta 2017 dalje, še niso v celoti opredeljeni.

(6)

Svet je 12. julija 2016 Hrvaški priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini najmanj 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Podatki o realizaciji kažejo znatno izboljšanje nominalnega salda za leto 2016 in odražajo, da je Hrvaška v navedenem letu že dosegla svoj srednjeročni proračunski cilj. Pomladanska napoved Komisije iz leta 2017 predvideva, da bo strukturni saldo v letu 2017 – kljub zmanjšanju z -0,3 % BDP v letu 2016 na -1,7 % BDP v letu 2017 – ostal nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Hrvaški se priporoča, da v letu 2018 ohrani izpolnjevanje srednjeročnega proračunskega cilja. Pomladanska napoved Komisije iz leta 2017 predvideva dodatno zmanjšanje strukturnega salda na -2,1 % BDP, kar kaže na tveganje določenega odklona od srednjeročnega proračunskega cilja. Po napovedi bo Hrvaška v letih 2017 in 2018 izpolnjevala pravilo glede dolga. Na splošno Svet meni, da mora biti Hrvaška v letu 2018 pripravljena na dodatne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja določb Pakta za stabilnost in rast.

(7)

Okvir fiskalnega upravljanja Hrvaške kaže pomanjkljivosti. Novi zakon o fiskalni odgovornosti, ki naj bi okrepil proračunski okvir ter neodvisnost in mandat komisije za fiskalno politiko, še ni bil sprejet. Sprememba zakona o proračunu, ki naj bi okrepila srednjeročni proračunski okvir in obravnavala spremembe proračunskih načrtov tako na centralni kot na lokalni ravni, je bila preložena. Zanesljivost napovedi, na katerih temeljijo proračunski načrti, ostaja šibka.

(8)

Hrvaška ima razmeroma nizke prihodke iz naslova periodične obdavčitve nepremičnin. Prihodke pobirajo enote lokalnih organov v obliki dajatev, povezanih z lastnino, vendar pri izračunu in pokritosti teh dajatev obstajajo precejšnje razlike. Prav tako se zanaša na manj učinkovito obdavčitev prenosa lastnine. V odziv na ponavljajoča se priporočila za posamezno državo bo v okviru davčne reforme, sprejete konec leta 2016, od leta 2018 dalje nekatere lokalne dajatve in davke nadomestil periodični davek na nepremičnine, izračunan na podlagi petih meril za oceno približne vrednosti nepremičnin. Ta davek velja za prvi korak k celoviti periodični obdavčitvi nepremičnin na podlagi vrednosti.

(9)

Potrebe Hrvaške po javnem financiranju in izpostavljenost državnega dolga valutnemu tveganju kažejo na pomembnost zanesljivih virov financiranja in preudarnega obvladovanja tveganja. Kot odziv na priporočilo za posamezno državo je bila v začetku leta 2017 sprejeta strategija upravljanja dolga centralne ravni države za obdobje 2017–2019. Sprejeta je bila tri leta po izteku prejšnje strategije. Institucionalni okvir za upravljanje javnega dolga, vključno s komunikacijo s trgi, obvladovanjem tveganj in rednim posodabljanjem strategije, je pomanjkljiv. Premalo so upoštevane tudi zunajproračunske transakcije s potencialnim učinkom na dolg.

(10)

Okrevanje trga dela se je v zadnjem času nadaljevalo, vendar je brezposelnost še vedno visoka, zanjo pa je značilen velik delež dolgotrajno brezposelnih. Skupaj z nizko in upadajočo dejavnostjo to kaže na velik neizkoriščen potencial delovne sile. Upad dejavnosti v letu 2016 je bil še posebej izrazit med nizko usposobljenimi delavci v najproduktivnejših letih in je bil posledica upada delovno sposobnega prebivalstva zaradi staranja in izseljevanja, ki naraščata.

(11)

Neaktivnost je razmeroma visoka pri osebah, ki izpolnjujejo pogoje za predčasno upokojitev. Kratka obdobja plačevanja prispevkov imajo za posledico nizko ustreznost sedanjih in prihodnjih pokojnin ter tveganje revščine starejših. Obstajajo številne možnosti za predčasno upokojitev, ki je mogoča kar pet let pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo. Finančne spodbude za delo do te starosti so šibke. Napovedani ukrepi za spodbujanje daljše delovne dobe niso bili uvedeni. Družinske obveznosti prispevajo k nizki udeležbi na trgu dela, zlasti pri starejših ženskah v najproduktivnejših letih. Primanjkuje formalnega otroškega varstva in obstajajo velike regionalne razlike, pogodbe o zaposlitvi pa omogočajo le malo prožnosti za usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. Trenutno je zakonsko določena upokojitvena starost 61 let in 9 mesecev za ženske ter 65 let za moške. Zbliževanje in zviševanje zakonsko določene upokojitvene starosti obeh spolov je počasno, pri čemer naj bi oboji leta 2038 dosegli upokojitveno starost 67 let. Pospešitev tega procesa je v obravnavi, vendar odločitev še ni bila sprejeta. Pokojninski sistem daje pravico do ugodnejših pogojev posebnim kategorijam delavcev v težkih in nevarnih poklicih ter v posebnih sektorjih. Hrvaški organi so zaključili pregled težkih ali nevarnih poklicev, vendar pravila še niso bila racionalizirana.

(12)

Po zadnjih podatkih je v letu 2015 skoraj 30 % prebivalstva grozila revščina ali socialna izključenost. Sistem socialnega varstva ni dovolj učinkovit in pravičen, razlogi za to pa so neskladnost meril za upravičenost, razdrobljena geografska pokritost, pomanjkanje usklajevanja med pristojnimi organi in slaba preglednost. V letu 2016 je bilo samo 0,6 % BDP porabljenega za shemo minimalnega dohodka, ki je namenjena najrevnejšim gospodinjstvom. Načrti reform, vključno z institucionalno prerazporeditvijo odgovornosti in uskladitvijo meril za upravičenost, so zastali.

(13)

Pridobivanje znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela, je pomemben pogoj za zaposljivost. Udeležba v izobraževanju odraslih je zelo nizka, prav tako odhodki in obseg aktivnih politik zaposlovanja, ukrepov za preusposabljanje in vseživljenjskega učenja. Usposabljanje ni dovolj usmerjeno k starejšim in nizko usposobljenim delavcem ter dolgotrajno brezposelnim, ki so navadno posebej težko zaposljivi. Priprava zakonodaje za izboljšanje kakovosti ustanov, programov in poučevanja za izobraževanje odraslih je bila odložena.

(14)

Ljudje nujno potrebujejo zadostne osnovne spretnosti za pridobitev in ohranjanje dobrih in stabilnih služb ter uspešno udeležbo v gospodarskem in družbenem življenju. Mednarodna raziskava je pokazala, da pri 15-letnih hrvaških šolarjih obstajajo hude pomanjkljivosti na področju osnovnih znanj, uporabne znanosti in matematike. Od leta 2015 je bila kot del izvajanja strategije za izobraževanje, znanost in tehnologijo uvedena reforma šolskih učnih načrtov, ki naj bi izboljšala vsebine in poučevanje prečnih znanj in spretnosti. Po deljenih odzivih zainteresiranih strani je bila reforma učnih načrtov revidirana, njeno izvajanje pa znatno odloženo. Proces je zdaj treba nadaljevati v skladu s prvotnimi cilji. Hrvaška je nedavno sprejela strategijo poklicnega izobraževanja in usposabljanja. To naj bi privedlo do posodobljenih učnih načrtov za poklicno izobraževanje in usposabljanje, večje vloge učenja na delovnem mestu in boljše kakovosti poučevanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. Uvedba sistema za priznavanje in vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja je v teku.

(15)

Ozemeljska in funkcionalna razdrobljenost javne uprave negativno vpliva na zagotavljanje storitev in učinkovitost javne porabe. Sedanje pristojnosti in fiskalni odnosi med različnimi ravnmi upravljanja ne omogočajo učinkovitega in pravičnega izvajanja javnih storitev, zlasti na področju zdravstva, izobraževanja in socialne pomoči. Celovita reforma javne uprave zamuja. Zakonodaja za prerazporeditev nalog med centralnimi in lokalnimi organi še ni sprejeta in tudi racionalizacija sistema državnih agencij je še v teku. V začetku leta 2017 so hrvaški organi napovedali ustanovitev projektne skupine za pripravo zakonodaje o financiranju podnacionalne uprave.

(16)

Razdrobljenost pri določanju plač v javni upravi še vedno ovira preglednost plač in enako obravnavo ter vladni nadzor nad plačno maso v javnem sektorju, kar lahko vpliva na širše gospodarstvo. Vlada je februarja 2017 sprejela skupne smernice za pogajanja in spremljanje kolektivnih pogodb v javnem sektorju, vendar je bila racionalizacija okvirov določanja plač preložena na leto 2018.

(17)

Podjetja v državni lasti so v povprečju manj produktivna od zasebnih podjetij, kar kaže na pomanjkljivosti pri njihovem upravljanju. Ta podjetja negativno vplivajo na alokacijsko učinkovitost in prispevajo k nizki rasti produktivnosti v gospodarstvu. V preteklem letu so ukrepi za prehod podjetij v državni lasti v zasebno lastništvo napredovali počasi. Boljše spremljanje njihove uspešnosti in odgovornosti upravnih odborov, vključno s podjetji v lasti enot lokalne uprave, bi pomagalo izboljšati njihovo upravljanje.

(18)

Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) ima ključno vlogo pri izvajanju finančnih instrumentov Unije in zlasti naložbenega načrta za Evropo. Da bi svojo nalogo izvajala v celoti, mora izpolnjevati visoke standarde preglednosti in odgovornosti. Hrvaški organi načrtujejo neodvisen pregled kakovosti sredstev njenega kreditnega portfelja, ki ga bodo izvedli neodvisni revizorji in ki bo zaključen do konca leta 2017. Ugotovitve pregleda bodo podlaga za ponovno obravnavo njenega regulativnega okvira in struktur upravljanja.

(19)

Podjetja bremenijo visoki upravni stroški. Številne davkom podobne dajatve, ki so pogosto statistično obravnavane kot davki, otežujejo poslovno okolje. Kot odziv na priporočilo za posamezno državo je vlada poleti 2016 sklenila ukiniti 13 in zmanjšati nadaljnjih 11 davkom podobnih dajatev, vendar izvedba poteka počasi. Podjetja še naprej pesti veliko upravno breme. Sprejet je bil akcijski načrt za zmanjšanje upravnega bremena, ki zajema osem regulativnih področij, vendar se še ni začel izvajati.

(20)

Po strmem padcu v obdobju krize so naložbe v letu 2016 začele okrevati. Toda kljub ugodnim makroekonomskim pogojem in pogojem financiranja ključna ozka grla ovirajo trajnejše okrevanje naložb. Pomanjkljivosti javne uprave, okorno poslovno okolje, počasno izvajanje protikorupcijske strategije, omejevalni predpisi v ključnih infrastrukturnih sektorjih in močna prisotnost države v gospodarstvu negativno vplivajo na poslovno ozračje.

(21)

Modernizacija regulacije poklicev lahko spodbudi mobilnost delavcev in prispeva k nižjim cenam strokovnih storitev ter tako poveča potencial rasti. Regulacija ponudnikov storitev in reguliranih poklicev na Hrvaškem je bila omejevalna, zlasti za odvetnike. Poleti 2016 je vlada sprejela akcijski načrt za zamenjavo in modernizacijo neustreznih predpisov, ki pa je bil omejen z vidika obsega in podrobnosti.

(22)

Kakovost in učinkovitost pravosodnega sistema je ključni dejavnik poslovnega okolja. Kljub zmanjšanju zaostankov so sodni postopki na prvi stopnji v gospodarskih, civilnih in kazenskih zadevah dolgotrajni. Elektronsko vlaganje in vročanje sodnih dokumentov ima potencial za znatno izboljšanje sodnega sistema, vendar še ni bilo uvedeno. Sodniki gospodarskega sodišča ne morejo dostopati do registrov na spletu, kar negativno vpliva na učinkovitost insolvenčnih postopkov. Sodbe so le redko na voljo na spletu, delovni postopki na prvostopenjskih gospodarskih sodiščih pa bi se lahko izboljšali.

(23)

Bančni sektor je še naprej dobro kapitaliziran, njegova dobičkonosnost pa je v letu 2016 okrevala po preoblikovanju posojil v švicarskih frankih v evrska posojila v letu 2015. Delež slabih posojil v bruto posojilih se v zadnjem času zmanjšuje, vendar je še vedno visok, zlasti pri nefinančnih družbah. To zmanjšanje je, kot kaže, posledica prodaje ter zahtev glede postopnega in samodejnega oblikovanja rezervacij, ki je bilo uvedeno leta 2013. Vlada je kot odgovor na priporočilo za posamezno državo v okviru nedavne davčne reforme uvedla tudi novo davčno obravnavo odpisov slabih posojil. Njene učinke bo treba pozorno spremljati. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi učinkovitosti nedavno prenovljenega insolvenčnega okvira za lažje reševanje slabih posojil.

(24)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Hrvaške in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Hrvaška prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Hrvaškem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(25)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2017, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1.

(26)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 5 –

1.

Izvaja svojo fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da bi morala v letu 2018 vztrajati pri svojem srednjeročnem proračunskem cilju. Do septembra 2017 okrepi proračunsko načrtovanje in večletni proračunski okvir, med drugim z okrepitvijo neodvisnosti in mandata komisije za fiskalno politiko. Sprejme potrebne ukrepe za uvedbo davka na vrednost nepremičnin. Okrepi okvir za upravljanje javnega dolga, med drugim z zagotavljanjem letnih posodobitev strategije upravljanja dolga.

2.

Odvrača od predčasnega upokojevanja, pospeši prehod na višjo zakonsko določeno upokojitveno starost, zakonske določbe o pokojninah, ki veljajo za določene kategorije oseb, pa uskladi s pravili splošnega sistema. Izboljša usklajevanje in preglednost socialnih prejemkov in nadomestil.

3.

Izboljša izobraževanje odraslih, zlasti za starejše delavce, nizko usposobljene in dolgotrajno brezposelne osebe. Pospeši reformo izobraževalnega sistema.

4.

Zmanjša razdrobljenost in izboljša funkcionalno porazdelitev pristojnosti v javni upravi ter izboljša učinkovitost in zmanjša teritorialne razlike pri zagotavljanju javnih storitev. Ob posvetovanju s socialnimi partnerji uskladi okvire za določanje plač v javni upravi in za javne storitve.

5.

Pospeši odprodajo podjetij v državni lasti in drugih državnih sredstev ter izboljša upravljanje podjetij v sektorju podjetij v državni lasti. Znatno zmanjša obremenitve za podjetja, ki izhajajo iz regulativnih stroškov in upravnih bremen. Odpravi regulativne omejitve, ki ovirajo dostop do reguliranih poklicev ter poklicnih in poslovnih storitev ter njihovo opravljanje. Izboljša kakovost in učinkovitost pravosodnega sistema, zlasti s skrajšanjem trajanja postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/46

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Italijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Italija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1 do 4.

(3)

Poročilo o državi za Italijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Italije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljeni pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Italiji obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Visok javni dolg in dolgotrajna šibka dinamika produktivnosti ob visoki stopnji slabih posojil in brezposelnosti pomenita tveganja s čezmejnimi učinki. Posebej pomembni so ukrepi za zmanjšanje tveganja škodljivih učinkov na italijansko gospodarstvo ter zaradi njegove velikosti in čezmejnega pomena tudi na ekonomsko in monetarno unijo.

(4)

Italija je 27. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Nacionalni program reform Italije za leto 2017 vsebuje zaveze za kratkoročno in srednjeročno obdobje. Kratkoročno se načrtujejo dokončno sprejetje zakonov o konkurenci, ki so v pripravi, reforma kazenskega postopka in pravil o zastaranju, izvajanje zakona o boju proti revščini ter ukrepi glede pogajanj na ravni podjetij, preusmeritve davkov in privatizacije. Srednjeročno pa se ukrepi nanašajo na javne finance, obdavčitev, trg dela, bančni in kreditni sistem, konkurenco, javno upravo in sodstvo ter naložbe. Nacionalni program reform za leto 2017 zajema tudi izzive, opredeljene v poročilu o državi za leto 2017 in priporočilu za euroobmočje, vključno s potrebo po ponovnem zagonu naložb in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ. Če bodo ti ukrepi v celoti izvedeni v predvidenih rokih, bodo prispevali k odpravi makroekonomskih neravnotežij Italije in obravnavi priporočil za posamezno državo. Komisija na podlagi ocene zavez Italije glede politik potrjuje svojo prejšnjo oceno, da na tej stopnji niso upravičeni nobeni dodatni ukrepi v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji iz Uredbe (EU) št. 1176/2011 in Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Izvajanje reform politik se bo pozorno nadzorovalo v okviru posebnega spremljanja.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Italijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje izboljšanje nominalnega primanjkljaja z 2,4 % BDP v letu 2016 na 2,1 % v letu 2017 in 1,2 % v letu 2018, do leta 2019 pa na splošno uravnotežen proračunski položaj. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturno uravnotežen proračunski položaj, naj bi bil dosežen do leta 2019 in se ohranil tudi v letu 2020, medtem ko preračunani (6) strukturni saldo kaže na majhen strukturni primanjkljaj (0,3 % BDP) v obeh letih. Potem ko se je delež dolga sektorja država v BDP v letu 2016 dodatno povečal (s 132,1 % BDP v letu 2015 na 132,6 %), naj bi se glede na program stabilnosti za leto 2017 v letu 2017 na splošno ustalil in se nato od leta 2018 zmanjševal, pri čemer naj bi v letu 2020 dosegel 125,7 %. Negotovost glede sestave in izvajanja srednjeročne proračunske strategije programa stabilnosti za leto 2017 vključuje navzdol usmerjena tveganja tako za projekcije rasti kot tudi za doseganje proračunskih ciljev. Zlasti se na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 kljub znatno višjemu primanjkljaju pričakuje skoraj enaka realna rast BDP za leto 2018 kot v programu stabilnosti za leto 2017. Napoved Komisije dejansko ne vključuje povišanja DDV (0,9 % BDP), uzakonjenega kot „zaščitne klavzule“ za doseganje proračunskih ciljev v letu 2018, med drugim tudi zato, ker program stabilnosti za leto 2017 potrjuje namero, da klavzula ne bo sprožena brez predložitve podrobnosti o drugih izravnalnih ukrepih. Poleg tega je iz programa stabilnosti za leto 2017 razvidna namera po iskanju dodatnih možnosti za zmanjšanje davčnega bremena.

(7)

Program stabilnosti za leto 2017 kaže, da je skupni učinek izrednega pritoka beguncev in z varnostjo povezanih ukrepov na proračun v letih 2016 in 2017 znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Po mnenju Komisije so upravičeni dodatni odhodki v letu 2016 znašali 0,06 % BDP za izreden pritok beguncev in 0,06 % BDP za varnostne ukrepe. Za leto 2017 so upravičeni odhodki v zvezi z izrednim pritokom beguncev predhodno ocenjeni na 0,16 % BDP (7). Poleg tega so italijanski organi v letu 2017 uveljavljali klavzulo v zvezi z izrednimi dogodki, in sicer zaradi izredne potresne dejavnosti. Za leto 2017 so upravičeni odhodki v zvezi z izredno potresno dejavnostjo predhodno ocenjeni na 0,18 % BDP (8). Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj so pritok beguncev, resnost teroristične grožnje in izredna potresna dejavnost izredni dogodki, njihov vpliv na italijanske javne finance je znaten in vzdržnost ne bo ogrožena, če se dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zato je bila zaradi dodatnih stroškov v zvezi z begunci in varnostjo zahtevana prilagoditev za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2016 znižana za 0,12 % BDP. Za leto 2017 bo končna ocena opravljena spomladi 2018, tudi glede upravičenih zneskov, in sicer na podlagi zabeleženih podatkov, ki so jih predložili italijanski organi.

(8)

Za leto 2016 je bil Italiji odobren začasni odklon v višini 0,5 % BDP od zahtevane prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, da bi se upoštevale velike strukturne reforme s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ, in nadaljnjega 0,25 % BDP, da bi se upoštevali odhodki za nacionalne naložbe v projekte, ki jih sofinancira Unija. Kar zadeva naložbeno klavzulo, je eno od meril za upravičenost povečanje javnih naložb. Podatki o realizaciji za leto 2016 kažejo na zmanjšanje javnih naložb v letu 2016 v primerjavi z letom 2015 (za 1,6 milijarde EUR). Vendar Svet priznava, da so bile javne naložbe v preteklem letu omejene zaradi posebnih dejavnikov. Eden od dejavnikov je bila negotovost v zvezi s prehodom na nov zakonik o javnih naročilih in koncesijah, ki je bil revidiran v skladu s priporočili za posamezno državo iz leta 2016. Še bolj pomembno je dejstvo, da je v letu 2016 prišlo do močnega upada naložb, financiranih s sredstvi Unije, in sicer zaradi začetka novega programskega obdobja, medtem ko so se nacionalno financirane naložbe rahlo povečale (za 1,1 milijarde EUR). Ker so se torej nacionalno financirane naložbe v letu 2016 povečale in ker to ni bilo izravnano z odhodki v zvezi z naložbeno klavzulo, se lahko Italiji odobri začasni odklon v zvezi z naložbeno klavzulo v višini 0,21 % BDP, kar ustreza nacionalnim odhodkom, upravičenim do sofinanciranja, kot je navedeno v programu stabilnosti za leto 2017. Če se upošteva celotna dodatna prožnost v višini 0,83 % BDP v okviru klavzul v zvezi z izrednimi dogodki, strukturnimi reformami in naložbami, pomladanska napoved Komisije iz leta 2017 kaže na določen odklon od priporočene prilagoditvene poti v letu 2016 za dosego srednjeročnega cilja.

(9)

Svet je 12. julija 2016 Italiji priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini vsaj 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja v letu 2017 ter v letih 2016 in 2017 skupaj tveganje znatnega odklona od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega cilja. Vendar bi se to spremenilo v tveganje določenega odklona, če se od zahteve za leto 2017 odšteje začasna olajšava za klavzulo v zvezi z izrednimi dogodki zaradi izrednega pritoka beguncev in preventivnim naložbenim načrtom za zaščito nacionalnega ozemlja pred potresno nevarnostjo (predhodno ocenjena na 0,34 % BDP).

(10)

V letu 2018 naj bi se Italija glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala srednjeročnemu proračunskemu cilju strukturno uravnoteženega proračunskega položaja. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji zmanjšanja neto primarnih javnofinančnih odhodkov za vsaj 0,2 % v letu 2018. To bi ustrezalo letni strukturni prilagoditvi v višini vsaj 0,6 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Po napovedi Italija v letih 2017 in 2018 na prvi pogled ne bo izpolnjevala pravila glede dolga. Svet na splošno meni, da bi morala biti Italija pripravljena v letu 2017 sprejeti dodatne ukrepe za zagotovitev skladnosti in da bodo v letu 2018 potrebni dodatni ukrepi, da bi izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropskem semestru za leto 2017, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako k okrepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Italije. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo v Italiji.

(11)

Zaradi domnevnega neizpolnjevanja pravila glede dolga Italije v letu 2015 je Komisija 22. februarja 2017 izdala poročilo v skladu s členom 126(3) PDEU, v katerem je ugotovila, da je treba trenutno šteti, da merilo glede dolga, kot je opredeljeno v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/97, ni izpolnjeno, razen če bodo do aprila 2017 verodostojno uvedeni dodatni strukturni ukrepi v vrednosti vsaj 0,2 % BDP, za katere se je vlada zavezala, da jih bo sprejela najpozneje do navedenega datuma, da bi zmanjšala vrzel do ravni, pri kateri bi bila v letu 2017 (in torej tudi v letu 2016) večinoma skladna s preventivnim delom. Vendar bo Komisija odločitev o tem, ali naj priporoči začetek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, sprejela šele na podlagi svoje pomladanske napovedi iz leta 2017, pri čemer bo upoštevala podatke o realizaciji za leto 2016 in izvajanje fiskalnih zavez, ki so jih italijanski organi sprejeli februarja 2017. Vlada je aprila 2017 sprejela zahtevane dodatne ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Zato na tej stopnji niso potrebni nobeni dodatni ukrepi za izpolnjevanje merila glede dolga v letu 2015. Komisija bo ponovno preučila izpolnjevanje merila glede dolga Italije jeseni 2017, in sicer na podlagi podatkov, predloženih za leto 2016, in svoje jesenske napovedi iz leta 2017, ki bo vključevala nove informacije o izvrševanja proračuna v letu 2017 in dejanske proračunske načrte za leto 2018.

(12)

Visok delež javnega dolga v Italiji naj bi se stabiliziral, ne pa tudi zmanjšal, in sicer zaradi poslabšanja strukturnega primarnega salda in trenutnega makroekonomskega okolja. Pri več kot 130 % BDP to pomeni, da so znatna sredstva namenjena kritju stroškov servisiranja dolga v škodo postavk, ki bolj spodbujajo rast, vključno z izobraževanjem, inovacijami in infrastrukturo.

(13)

Italijanski davčni sistem ne podpira gospodarske rasti in učinkovitosti iz več razlogov. Davčna obremenitev proizvodnih dejavnikov je kljub nedavnemu zmernemu zmanjšanju še vedno med najvišjimi v Uniji, pri čemer bi jo bilo mogoče še bolj prenesti na davke, ki manj škodijo rasti, in sicer na proračunsko nevtralen način. Leta 2015 je bil razveljavljen davek na prvo bivališče, kar je bil korak nazaj pri doseganju učinkovitejše davčne strukture. Dolgo pričakovana revizija davčnih odhodkov, zlasti kar zadeva znižane stopnje davka na dodano vrednost, je bila spet preložena, čeprav bi jo bilo treba v skladu z nacionalno zakonodajo izvesti vsako leto. Reforma zastarelih katastrskih vrednosti v skladu s trenutnimi tržnimi vrednostmi še vedno poteka. Slabo izpolnjevanje davčnih obveznosti in zapletena davčna zakonodaja povečujeta obremenitev podjetij in gospodinjstev, ki izpolnjujejo davčne obveznosti. Nedavni ukrepi, kot sta obvezno izdajanje elektronskih računov in deljeno plačevanje za nakupe s strani državnih organov, so korak v pravo smer. Vendar izdajanje elektronskih računov ni obvezno za transakcije v zasebnem sektorju, poleg tega pa so bili nedavno zvišani pragovi za uporabo gotovine, tako da je uporaba elektronskega plačevanja še vedno precej pod povprečjem Unije, kar škoduje izpolnjevanju davčnih obveznosti.

(14)

Kar zadeva proračunski postopek, je bila leta 2016 sprejeta celovita reforma. Komisija bo še naprej spremljala izvajanje reforme, s katero bi bil pregled porabe še bolj vključen v proračunski postopek.

(15)

Na okvirne pogoje, javno upravo in poslovno okolje v Italiji še vedno vplivajo številne strukturne pomanjkljivosti. Slednje še naprej upočasnjujejo izvajanje reform, odvračajo od naložb, ustvarjajo negotovost in omogočajo iskanje rent. Reforme civilnega sodstva, sprejete v zadnjih letih za povečanje učinkovitosti pravosodnega sistema, izboljšanje celostne obravnave primerov in zagotavljanje postopkovne discipline, le počasi začenjajo kazati rezultate. Trajanje civilnih sodnih postopkov je še vedno velik izziv. Čas, potreben za izdajo sodne odločbe, se je na nižjih stopnjah sicer nekoliko skrajšal, zaostanek pri civilnih in gospodarskih tožbah pa se je rahlo zmanjšal, vendar sta oba še naprej med najdaljšimi oziroma največjimi v Uniji na vseh stopnjah. Tekoča reforma civilnega postopka zagotavlja nadaljnjo poostritev meril za dopustnost pritožb, racionalizirane pravdne postopke na vseh stopnjah in odvračilni učinek, kar zadeva nadležne pravdne spore.

(16)

Več kazalnikov potrjuje, da je korupcija v Italiji kljub dosedanjim reformam še vedno velika težava. Težko pričakovana reforma pravil o zastaranju za okrepitev boja proti korupciji poteka že od leta 2014. Zaradi trenutne oblike pravil o zastaranju velik delež primerov zastara po obsodbi na prvi stopnji. Poleg tega ima nacionalni protikorupcijski organ na voljo omejene finančne in človeške vire za izvajanje svojih pooblastil, okvir za preprečevanje pa ostaja razdrobljen.

(17)

Leta 2015 je bil sprejet obsežen pooblastilni zakon za reformo javne uprave, s katerim bi se lahko povečala učinkovitost in uspešnost javne uprave. Vendar je od novembra 2016, ko je ustavno sodišče razsodilo, da je bil postopek sprejetja nekaterih izvedbenih zakonodajnih odlokov neustaven, izvajanje ključnih delov reforme še vedno v teku. Sodba se nanaša zlasti na tri ključna področja reforme, in sicer na lokalne javne storitve, javne zavode za zaposlovanje in podjetja v javni lasti. Potrebne so nove zakonodajne pobude za reformo lokalnih javnih storitev in javnih zavodov za zaposlovanje na vodstveni ravni, saj se je rok za odloke o tem iztekel novembra 2016. Kar zadeva podjetja v javni lasti, je treba odlok, ki je bil sprejet pred sodbo, spremeniti. Cilj reforme je zmanjšati število podjetij v javni lasti, povečati njihovo učinkovitost in zagotoviti, da delujejo v skladu z enakimi pravili kot zasebni subjekti. K racionalizaciji podjetij v javni lasti bi prispevala tudi izvedba načrtovanih privatizacij.

(18)

Okvirni pogoji za konkurenco prav tako ostajajo neugodni. Letni zakon o konkurenci iz leta 2015 še ni bil sprejet. V nekaterih sektorjih, kot so regulirani poklici, koncesije, javna naročila in sistem dovoljenj ter lokalne javne storitve, vključno s prevozom, so še vedno prisotne velike ovire za konkurenco. Zlasti napredek pri spodbujanju učinkovitega, preglednega in konkurenčnega delovanja trga javnega prevoza, predvsem za železnice z državnimi koncesijami, je še vedno zelo omejen. Glede na nov kazalnik, ki ga je razvila Komisija, je stopnja restriktivnosti v Italiji za večino preučenih poklicev višja od tehtanega povprečja Unije. V okviru svežnja ukrepov za odpravo ovir na trgu storitev je Komisija januarja 2017 za obravnavo tega vprašanja v svojem sporočilu o priporočilih za reforme na področju regulacije poklicnih storitev zagotovila posebne smernice za vsak poklic.

(19)

Velik obseg slabih posojil v bančnem sektorju še vedno ovira dobiček bank in njihovo zmožnost ustvarjanja notranjega kapitala. To negativno vpliva na ponudbo posojil, zlasti za mala podjetja. Dosedanje pobude politik še niso privedle do znatnega zmanjšanja obsega slabih posojil. Nadzorne smernice o upravljanju slabih posojil na nacionalni ravni še vedno niso dovolj razvite; srednje in male banke so še vedno ranljivejše od velikih kreditnih institucij. Zato bo Komisija spremljala izvajanje reforme korporativnega upravljanja največjih bank (popolari) in malih vzajemnih bank, kar je ključno za konsolidacijo bančnega sistema. Pred kratkim so bili sprejeti reformni ukrepi, vendar okvir za insolventnost in izvrševanje zavarovanja s premoženjem še vedno ne prispeva dovolj k hitremu reševanju in prestrukturiranju slabih posojil, zlasti kar zadeva mala in mikro podjetja. Osnutek pooblastilnega zakona, katerega cilj je reforma in racionalizacija orodij za insolventnost in izvrševanje ter o katerem trenutno razpravlja nacionalni parlament, bi lahko pomagal odpraviti obstoječe pomanjkljivosti in prispeval k razvoju sekundarnega trga za problematični dolg v Italiji.

(20)

Kljub postopnemu izboljšanju trga dela na podlagi reform sta dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost mladih še vedno visoki (6,7 % oziroma 38 % v letu 2016), pri čemer je več kot 1,2 milijona mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo niti se ne usposabljajo. Pri izvajanju jamstva za mlade (9) je bil sicer dosežen velik napredek, vendar še vedno ostajajo nekateri izzivi pri zagotavljanju učinkovitejšega in celovitejšega izvajanja. Delež upravičencev v okviru jamstva za mlade, ki so po šestih mesecih po izstopu iz te sheme še vedno zaposleni, se izobražujejo ali opravljajo vajeništvo ali pripravništvo, je nad povprečjem Unije. Vendar pa je odstotek doseganja ciljnih skupin prebivalstva še vedno nizek in regionalne razlike glede doseganja rezultatov ostajajo velike. Reforma aktivnih politik zaposlovanja, vključno s sistemom upravljanja, je še vedno v zgodnji fazi, zavodi za zaposlovanje so še naprej šibki, poleg tega pa obstajajo velike regionalne razlike. Izobraževanje odraslih ni dovolj razvito, kar lahko negativno vpliva na rezultate nizko usposobljenih oseb na trgu dela.

(21)

Udeležba žensk na trgu dela ostaja slaba, njihov potencial za vključitev na trg dela pa je še vedno večinoma neizkoriščen. Stopnja zaposlenosti žensk je med najnižjimi v Uniji. Nekatere značilnosti sistema davčnih olajšav še vedno odvračajo prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu od udeležbe na trgu dela, medtem ko je dostop do cenovno sprejemljivih storitev oskrbe (otrok in starejših) še naprej omejen, poleg tega pa obstajajo velike regionalne razlike. Očetovski dopust je med najkrajšimi v Uniji.

(22)

Pogajanja na drugi ravni se ne uporabljajo pogosto. To ovira učinkovito razporejanje virov in odzivnost plač na lokalne gospodarske razmere. Razlog za to so tudi obstoječa okvirna pravila in prakse glede kolektivnih pogajanj, ki omejujejo manevrski prostor za pogajanja na lokalni ravni. Sporazumi, ki so jih po januarju 2014 podpisali socialni partnerji, v katerih so opredeljeni postopki in merila za določanje reprezentativnosti sindikatov in s katerimi bi se zmanjšala negotovost v odnosih med delavci in delodajalci, se še ne izvajajo. Davčne olajšave za povišanja plač zaradi produktivnosti se niso izkazale za učinkovite pri razširitvi uporabe pogajanj na drugi ravni.

(23)

Delež ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, je precej nad povprečjem Unije, pri čemer so to zlasti otroci in osebe z migrantskim ozadjem, poleg tega pa obstajajo velike regionalne razlike. Določen napredek je bil dosežen pri nacionalni strategiji za boj proti revščini. Nedavno sprejeta shema dohodka za vključevanje je pozitiven korak k vzpostavitvi enotne celovite sheme za boj proti revščini. Njena učinkovitost v smislu zagotavljanja dohodkovne podpore in dobro integriranih storitev bo odvisna od njenega pravilnega izvajanja in mobilizacije ustreznih sredstev (vključno z racionalizacijo različnih socialnih dodelitev), ustreznega ciljnega usmerjanja z ugotavljanjem upravičenosti na podlagi premoženjskega stanja in prednostnimi dodelitvami družinam z otroki ter učinkovitih postopkov na terenu. Na tej stopnji ni jasno, ali bodo finančna sredstva zadostovala za obravnavanje izzivov Italije na področju revščine. Zagotavljanje dodatnih sredstev ob upoštevanju proračunskih ciljev, zmanjšanje razdrobljenosti sistema socialnih pomoči, racionalizacija odhodkov za socialno zaščito in obravnavanje trenutne pristranskosti glede pokojnin so še naprej ključni izzivi.

(24)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Italije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Italija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Italiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(25)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (10) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1.

(26)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih od 1 do 4 –

1.

Nadaljuje z znatnim fiskalnim naporom za leto 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Italije. Zagotovi pravočasno izvajanje programa privatizacije in uporabi nepričakovane dobičke za hitrejše zmanjševanje deleža dolga sektorja država v BDP. Na proračunsko nevtralen način prenese davčno obremenitev s proizvodnih dejavnikov na davke, ki manj škodijo rasti, in sicer tako, da sprejme odločne ukrepe za zmanjšanje števila in obsega davčnih odhodkov, izvede reformo zastarelega katastrskega sistema in ponovno uvede davek na prvo bivališče za gospodinjstva z visokimi dohodki. Razširi obvezno uporabo izdajanja elektronskih računov in elektronskega plačevanja.

2.

Skrajša trajanje sojenj v civilnem sodstvu z učinkovito celostno obravnavo primerov in pravili, ki zagotavljajo postopkovno disciplino. Okrepi boj proti korupciji, zlasti z revizijo pravil o zastaranju. Dokonča reforme javnih zavodov za zaposlovanje in poveča učinkovitost podjetij v javni lasti. Nemudoma sprejme in izvaja zakon o konkurenci, ki je v pripravi, ter obravnava preostale ovire za konkurenco.

3.

Pospeši zmanjševanje obsega slabih posojil ter okrepi spodbude za čiščenje bilanc stanja in prestrukturiranje, zlasti v segmentu bank pod nacionalnim nadzorom. Sprejme celovito prenovo regulativnega okvira za insolventnost in izvrševanje zavarovanja s premoženjem.

4.

Skupaj s socialnimi partnerji okrepi okvir za kolektivna pogajanja, da bi kolektivne pogodbe bolje upoštevale lokalne razmere. Zagotovi učinkovite aktivne politike zaposlovanja. Olajša zaposlovanje prejemnikov drugega dohodka v gospodinjstvu. Racionalizira odhodke za socialno zaščito in izboljša njihovo sestavo.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/53

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Ciper opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Ciper bi moral kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1 do 5.

(3)

Poročilo o državi za Ciper za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Cipra pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njegovih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Cipru obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. Zlasti je bistveno, da Ciper obravnava velika neravnotežja na strani „stanj“ v obliki presežka zasebnega, javnega in zunanjega dolga ter visoko raven slabih posojil.

(4)

Ciper je 27. aprila 2017 predložil program stabilnosti za leto 2017, 28. aprila 2017 pa nacionalni program reform za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Nacionalni program reform Cipra vsebuje zaveze za kratkoročno in srednjeročno obdobje. Zlasti vsebuje ukrepe za zmanjšanje zadolženosti zasebnega sektorja, izboljšanje poslovnega okolja, olajšanje dostopa do financiranja in prenovo zdravstvenega sektorja ter zavezanost reformam v javnem sektorju in pravosodju. Nacionalni program reform obravnava tudi izzive, opredeljene v poročilu o državi za leto 2017 in priporočilu za euroobmočje, vključno s potrebo po ponovnem zagonu naložb in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ. Če bodo ti ukrepi v celoti izvedeni v navedenih rokih, bodo pripomogli k obravnavanju makroekonomskih neravnotežij na Cipru in priporočil, ki jih je prejela ta država. Komisija na podlagi ocene zavez Cipra glede politik potrjuje svojo prejšnjo oceno, da na tej stopnji niso upravičeni nobeni dodatni ukrepi v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji iz Uredbe (EU) št. 1176/2011 in Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Izvajanje načrta reform politik bo predmet skrbnega posebnega spremljanja.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Ciper trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje proračunski presežek v nominalnem smislu v obdobju 2016–2020 (nominalni saldo v višini okoli 0,4 % BDP v celotnem obdobju programa). Srednjeročni proračunski cilj, določen kot strukturno uravnotežen proračunski položaj, naj bi bil dosežen leta 2017. Preračunan (6) strukturni saldo naj bi se v naslednjih letih postopno odmikal od srednjeročnega cilja, kar ni v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. Dolg sektorja država kot odstotek BDP naj bi v letu 2016 dosegel 107,8 %, nato pa naj bi leta 2018 padel na 99,7 % in do leta 2020 na 88,8 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Tveganja, povezana z makroekonomskimi predpostavkami, predstavljenimi v programu stabilnosti, so negativna ter predvsem povezana z velikim obsegom slabih posojil in možnim poslabšanjem zunanjega okolja.

(7)

Svet je 12. julija 2016 Cipru po odpravi čezmernega primanjkljaja priporočil, naj v letih 2016 in 2017 spoštuje srednjeročni proračunski cilj. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 naj bi Ciper po celoviti oceni v letu 2017 izpolnil to zahtevo. Za leto 2018 se državi priporoča, naj ohrani svoj srednjeročni proračunski cilj. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 je to skladno z najvišjo nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (7) v višini 0,3 %, kar ustreza strukturni prilagoditvi v višini 0,2 % BDP. Ob nespremenjenih politikah bi Ciper glede na splošno oceno tvegal, da pride do določenega odklona od te zahteve v letu 2018. Hkrati naj bi država v letih 2017 in 2018 izpolnjevala pravilo glede dolga. Svet na splošno meni, da bi moral biti Ciper pripravljen na sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev skladnosti v letu 2018.

(8)

Javni dolg se zmanjšuje, vendar so še vedno tveganja za njegovo vzdržnost. Več nedavnih fiskalnih ukrepov in zamude pri izvajanju ključnih strukturnih reform bodo po pričakovanjih povzročili poslabšanje strukturnega salda in bi lahko zmanjšali možnosti za javne naložbe, ki povečujejo rast.

(9)

Ciprski javni sektor ima eno najvišjih plačnih mas (kot odstotek BDP) v euroobmočju in zanj je še vedno značilna neučinkovitost. Med izvajanjem programa za makroekonomsko prilagoditev je bilo s socialnimi partnerji pripravljenih in dogovorjenih več reform za rešitev tega vprašanja. Te reforme so zajemale uvedbo zavezujočega stalnega mehanizma za omejevanje rasti plač javnih uslužbencev in celostno reformo javne uprave. Vendar se pri sprejemanju teh zakonodajnih reform – z izjemo nedavno sprejetega reformnega zakona o mobilnosti javnih uslužbencev – pojavljajo ovire, zlasti po negativnem glasovanju v predstavniškem domu decembra 2016. Mehanizem za omejevanje rasti plač v javnem sektorju se do sprejetja v zavezujoči obliki izvaja v okviru kolektivnih pogodb in se uporablja do leta 2018.

(10)

Uvedene so bile nekatere reforme za odpravo korupcije. Nedavni ukrepi vključujejo reforme za profesionalizacijo javnih naročil na lokalni ravni in zakon o financiranju političnih strank, ki je začel veljati decembra 2015. V letu 2016 je bila sprejeta ustavna sprememba, ki omogoča razkritje premoženja javnih uslužbencev. Vendar organ za koordinacijo boja proti korupciji še nima zadostnega osebja in slabosti v disciplinskem postopku za javne uslužbence niso bile obravnavane.

(11)

Ciper sprejema ukrepe za okrepitev pravosodnega sistema, vendar se v zvezi z njegovo učinkovitostjo še naprej sooča z resnimi izzivi. Neučinkoviti sodni postopki in omejene zmogljivosti povzročajo znatne zamude pri obravnavi zadev pred sodiščem. To posledično slabša poslovno okolje ter zlasti delovanje novih okvirov za prisilno izvršbo in insolventnost. Navedena okvira sta bila uvedena, da bi pripomogla k zmanjšanju nevzdržno visokega zasebnega dolga s spodbujanjem bank in dolžnikov k dogovorom o rešitvah s prestrukturiranjem. Vendar učinkovitost teh orodij ovirajo številni dejavniki, vključno z že omenjeno neučinkovitostjo pravosodnega sistema, šibko upravno zmogljivostjo in nizko stopnjo poznavanja postopkov med dolžniki. Tudi zaostanki in zamude pri izdajanju in prenašanju listin o lastništvu so še vedno precejšnji. To prispeva k spodkopavanju naporov za zmanjšanje dolga in pritiska na okrevanje stanovanjskega trga.

(12)

Delež slabih posojil se zmanjšuje, vendar je še vedno zelo visok, kar ovira pravilno delovanje bančnega sektorja in vpliva na zagotavljanje posojil realnemu sektorju. Banke ne dosegajo ciljev glede prestrukturiranja dolga, dogovorjenih s Centralno banko Cipra, kar kaže na potrebo po razširitvi sistema določanja ciljev, da bo učinkovitejši in bolj zavezujoč, zlasti z določanjem ambicioznih ciljev za zmanjšanje obsega slabih posojil v skladu s strategijami bank za zmanjšanje obsega slabih posojil. Stopnje ponovnega neplačevanja so še vedno visoke, kar razkriva potencialne pomanjkljivosti v načinih prestrukturiranja dolga. Stopnje rezervacij za tveganja so se zvišale, vendar ostajajo pod povprečjem euroobmočja, kar poudarja potrebo po zanesljivih vrednotenjih zavarovanj, ki podpirajo ustrezne rezervacije za tveganja. Pomanjkanje sekundarnega trga za posojila in okvira za listinjenje posojil omejuje možnosti za pospešitev razdolževanja in umikanje slabih posojil z bančnih bilanc stanja, kar poziva k dodatnim regulativnim in zakonodajnim ukrepom za dokončanje orodij, ki jih banke potrebujejo za lažje upravljanje bilanc stanja. Poleg tega je nadzor nad upravljavsko in upravno zmogljivostjo zavarovalnih in pokojninskih skladov še vedno šibek, kar pomeni tveganja za finančno stabilnost.

(13)

Okrevanje ciprskega gospodarstva se nadaljuje. Vendar ostaja potencialna rast šibka in ovirajo jo omejeno izvajanje strukturnih reform, ozka grla pri naložbah ter pomanjkljivosti v poslovnem okolju. Pobude za povečanje rasti, predstavljene v akcijskem načrtu za rast, se izvajajo, čeprav dokaj počasi. Zakonodajni predlog za privabljanje in lajšanje strateških naložb je še vedno v fazi osnutka. Vlada si prizadeva za izboljšanje dostopa do financiranja za srednja in mala podjetja. Za rešitev tega perečega vprašanja je uvedla nekaj novih ciljno usmerjenih pobud, o katerih poroča tudi v nacionalnem programu reform. Vendar je večina teh novih pobud o dostopu do financiranja še vedno v predhodni fazi. Privatizacijski napori, namenjeni privabljanju tujih naložb, ki bi povečale produktivnost, se soočajo s političnim nasprotovanjem in le počasi napredujejo. Tudi reforma energetskega sektorja je lahko pomemben dejavnik pri konkurenčnosti, vendar se izvaja z zamudo. Ta je povezana zlasti z ločitvijo dejavnosti ciprskega organa za električno energijo in ustanovitvijo novega trga z električno energijo, ki je še vedno odvisna od zagotavljanja dejanske neodvisnosti operaterja prenosnega sistema.

(14)

Brezposelnost se zmanjšuje, vendar je še vedno visoka, zlasti med mladimi in dolgotrajno brezposelnimi. Načrti za povečanje števila svetovalcev v zavodih za zaposlovanje in izboljšanje njihove specializacije se še ne izvajajo. Poleg tega se jih bo verjetno zaposlovalo po začasnih pogodbah, zato izziv ne bo obravnavan v strukturnem smislu. Posledično je še vedno premalo zmogljivosti za odgovarjanje na potrebe iskalcev zaposlitve, zlasti tistih, ki imajo več težav pri vključevanju na trg dela, in za uvedbo ukrepov za spodbujanje njihove aktivacije. Učinek aktivnih programov trga dela in shem dohodkovne podpore je še naprej omejen zaradi omejene kakovostne ocene in nadaljnjih ukrepov.

(15)

Ciper na področju izobraževanja ohranja raven porabe, ki je višja od povprečja Unije. Vendar so rezultati izobraževanja slabi in so se v primerjavi s prejšnjimi leti še poslabšali. Po rezultatih Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev iz leta 2015 je Ciper med najslabšimi v Uniji na področju osnovnih znanj pri matematiki, naravoslovju in pismenosti. Medtem ko so nedavno uvedeni popravni ukrepi, kot sta izboljšani sistem za zaposlovanje učiteljev in posodobitev šolskih učnih načrtov, prvi koraki v pravi smeri, bi lahko dodatno ukrepanje za dokončanje načrtovanih reform, tudi na področju ocenjevanja učiteljev, veliko prispevalo k izboljšanju razmer.

(16)

Neskladja med ponudbo znanj in spretnosti na trgu dela ter povpraševanjem po njih se še vedno večinoma ne obravnavajo, kar vpliva na obete za dolgoročno trajnostno rast. Stopnje udeležbe v nižjem in višjem sekundarnem poklicnem izobraževanju in usposabljanju so nizke, ustreznost višjega izobraževanja za potrebe trga dela pa slaba, zato velik delež diplomantov s terciarno izobrazbo dela v poklicih, ki ne zahtevajo nujno zaključenega terciarnega izobraževanja.

(17)

Za ciprski zdravstveni sektor je še vedno značilno, da nima univerzalnega zdravstvenega zavarovanja ter da je na določenih ravneh neučinkovit. To omejuje dostop do ustreznega in učinkovitega zdravstvenega varstva. Zakonodaja, namenjena uvedbi nacionalnega zdravstvenega sistema in zagotavljanju večje avtonomije javnim bolnišnicam, je ključna za izboljšanje zmogljivosti in stroškovne učinkovitosti zdravstvenega sektorja, vendar je parlament še ni sprejel.

(18)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Cipra in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Ciper prejel v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Cipru, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1.

(20)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 4 –

(1)

Izvaja svojo fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar vključuje ohranitev srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2018. Uporabi nepričakovane prihodke za hitrejše zmanjševanje deleža dolga sektorja država. Do konca leta 2017 sprejme ključne zakonodajne reforme za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja, zlasti glede delovanja javne uprave, upravljanja subjektov v državni lasti in lokalnih upravnih organov.

(2)

Poveča učinkovitost pravosodnega sistema s posodobitvijo civilnih postopkov, uvedbo primernih informacijskih sistemov in povečanjem specializacije sodišč. Sprejme dodatne ukrepe za odpravo ovir za celostno izvajanje okvirov za prisilno izvršbo in insolventnost ter zagotovi zanesljive in hitre sisteme za izdajo listin o lastništvu in prenos nepremičninskih pravic.

(3)

Pospeši zmanjševanje slabih posojil z določitvijo s tem povezanih kvantitativnih in časovno določenih ciljev za banke ter zagotavljanjem točnega vrednotenja zavarovanja s premoženjem za namene oblikovanja rezervacij. Vzpostavi pogoje za delujoč sekundarni trg za slaba posojila. Integrira in okrepi nadzor nad zavarovalnicami in pokojninskimi skladi.

(4)

Pospeši izvajanje akcijskega načrta za rast, pri čemer naj se zlasti osredotoči na pospešitev strateških naložb in izboljša dostop do financiranja ter do konca leta 2017 začne ponovno izvajati privatizacijski načrt. Sprejme odločne ukrepe v smeri lastniške ločitve ciprskega organa za električno energijo ter zlasti do konca leta 2017 nadaljuje funkcionalno ločevanje in ločevanje računovodskih izkazov.

(5)

Pospeši reforme za povečanje zmogljivosti javnih zavodov za zaposlovanje in izboljšanje kakovosti rezultatov izvajanja aktivnih politik zaposlovanja. Dokonča reformo izobraževalnega sistema, da se izboljšata njegova ustreznost za trg dela in uspešnost, vključno z ocenjevanjem učiteljev. Do konca leta 2017 sprejme zakonodajo za reformo bolnišnic in univerzalno zdravstveno zavarovanje.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/58

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Latvije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Latvija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1 in 2.

(3)

Poročilo o državi za Latvijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Latvije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Latvija je 20. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Latvijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V programu stabilnosti za leto 2017 vlada načrtuje poslabšanje nominalnega salda, ki je bil v letu 2016 uravnotežen, na primanjkljaj v višini 0,8 % oziroma 1,6 % BDP v letih 2017 oziroma 2018, kar je posledica obsežne davčne reforme, sledilo pa naj bi izboljšanje primanjkljaja na 0,5 % BDP v letu 2020. Program stabilnosti za leto 2017 predvideva poslabšanje strukturnega salda z 0,2 % BDP v letu 2016 na -1,7 % BDP v letu 2018, nato pa naj bi v letu 2020 dosegel -0,8 % BDP. Ta pot je v skladu s srednjeročnim proračunskim ciljem strukturnega primanjkljaja v višini 1 % BDP in dovoljenimi odkloni na podlagi pokojninske reforme in klavzule o strukturnih reformah v zdravstvenem sektorju. Preračunani (5) strukturni saldo naj bi se povečal z -1,9 % BDP v letu 2017 na -2,3 % BDP v letu 2018, nato pa naj bi se v letu 2020 zmanjšal na -0,2 % BDP. V skladu s programom stabilnosti za leto 2017 naj bi delež dolga sektorja država v BDP v letu 2017 vztrajal v višini okrog 40 % BDP. Projekcije rasti BDP v programu so na splošno v skladu z napovedjo Komisije za leto 2017, za leto 2018 pa se zdijo izrazito ugodne.

(7)

Svet je 12. julija 2016 Latviji priporočil, naj zagotovi, da bo odklon od srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2017 omejen na olajšave, povezane s sistemsko pokojninsko reformo in korenito strukturno reformo v zdravstvenem sektorju. Ob upoštevanju teh olajšav bi se strukturni saldo smel poslabšati za največ 1,0 % BDP v letu 2017. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 naj bi Latvija v letu 2017 to zahtevo izpolnila. Latvija bi morala v letu 2018, ob upoštevanju odobrenih olajšav v zvezi z izvajanjem sistemske pokojninske reforme za leto 2016 in v zvezi s strukturnimi reformami za leto 2017, doseči svoj srednjeročni proračunski cilj, saj se začasni odkloni prenesejo naprej za obdobje treh let. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 je to skladno z maksimalno nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6) v višini 6,0 % v letu 2018, kar ustreza poslabšanju strukturnega salda za 0,3 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja za Latvijo tveganje znatnega odklona od te zahteve. Na splošno Svet meni, da bodo leta 2018 potrebni dodatni ukrepi, da bi Latvija izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast.

(8)

V Latviji je dohodkovna neenakost visoka. Razmerje med dohodki najbogatejših 20 % gospodinjstev in najrevnejših 20 % je bilo pri 6,5 v letu 2015 med najvišjimi v Uniji, čeprav je številka v letu 2016 nekoliko upadla. Razlika med dohodkovno neenakostjo pred obdavčitvijo in socialnimi transferji ter po njih je med najmanjšimi v Uniji. Davčni sistem v Latviji je manj progresiven kot davčni sistemi v drugih državah članicah, kar prispeva k visoki stopnji neenakosti in revščine zaposlenih. Davčni primež za zaposlene z nizkimi dohodki ostaja med najvišjimi v Uniji, potencial prihodkov od davkov, ki so manj škodljivi za rast, pa je premalo izkoriščen. Nizek delež davčnih prihodkov v BDP omejuje vire za trajnostno zagotavljanje javnih storitev. Kljub določenemu napredku v boju proti davčnim utajam ostaja izpolnjevanje davčnih obveznosti velik izziv. V programu stabilnosti za leto 2017 je bila napovedana uvedba davčne reforme. Ključni ukrepi vključujejo znižanje stopnje dohodnine s 23 % na 20 % za dohodke do 45 000 EUR letno, povečanje osnovne olajšave, odvisne od višine dohodka, uvedbo 0-odstotne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za reinvestirane dobičke in poenotenje stopenj davka na kapital na 20 %. Reforma upošteva priporočila za posamezne države glede zmanjšanja davčnega primeža za osebe z nizkimi dohodki. Vendar pa je davčna reforma omejena v smislu prehoda obdavčitve na vire, ki manj škodijo rasti, in doseganja zastavljenega cilja politike glede povečanja deleža davčnih prihodkov v BDP.

(9)

Pomanjkljivosti osnovnih mrež socialne varnosti prispevajo k visoki stopnji revščine in neenakosti, tudi za invalide in starejše. Stopnja revščine invalidov je med najvišjimi v Evropi. Majhna ustreznost prejemkov socialne pomoči, ki se od leta 2009 ni izboljšala, in pokojnin ne zagotavlja učinkovite zaščite pred revščino in socialno izključenostjo. Do izvedbe leta 2014 napovedane reforme minimalnega dohodka ni prišlo, kar negativno vpliva na najrevnejša gospodinjstva, čeprav so v pripravi srednjeročni načrti za podporo za tiste z minimalnimi dohodki.

(10)

Z upadanjem delovne sile je rast zaposlovanja šibka, stopnja brezposelnosti pa se le počasi zmanjšuje. Boljše možnosti za zaposlitev so v središčih gospodarske aktivnosti in za visoko usposobljene delavce, medtem ko brezposelnost bolj prevladuje med nizko usposobljenimi delavci in tistimi, ki živijo na podeželskih območjih. V zvezi s tem bo izpopolnjevanje delovne sile prispevalo k reševanju teh vprašanj. Kljub povečanju privlačnosti poklicnega izobraževanja pa je reforma učnega načrta, ki je uskladila izobraževanje s potrebami po sodobnih znanjih in spretnostih, dosegla skromen napredek. Vzpostavljen je bil regulativni okvir za učenje na delovnem mestu in potrebna je aktivna udeležba socialnih partnerjev in podjetij pri njegovem izvajanju. Poleg tega je udeležba brezposelnih v aktivnih ukrepih zaposlovanja nižja kot v večini drugih držav članic, vendar so bili za izboljšanje stanja sprejeti ukrepi, pri katerih je treba vztrajati. Udeležba v vseživljenjskem učenju ostaja nizka.

(11)

Čeprav so latvijski organi uspešno začeli ustrezne reforme zdravstvenega sistema, pa visoka neposredna plačila, dolge čakalne vrste, nizka raven javne porabe in neučinkovito dodeljevanje storitev omejujejo dostopnost zdravstvenega varstva. Nadzor nad javno porabo na podlagi kvot povzroča zamude pri zdravljenju in pacienti morajo dolgo čakati ali storitve neposredno plačati, zaradi česar del prebivalstva ni deležen potrebne zdravstvene oskrbe. Sprejeti so bili začetni ukrepi za reformo sistema zagotavljanja kakovosti in potreben je nadaljnji napredek za izboljšanje rezultatov za paciente in prebivalstvo. Doseženo je bilo določeno izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega sistema, vendar je potrebna nadaljnja racionalizacija v bolnišničnem sektorju, izboljšanje dostopa do ambulantnega zdravljenja in primarnega zdravstvenega varstva ter učinkovitejša povezava med dodelitvijo proračunskih sredstev ter kakovostjo in stroški storitev.

(12)

Latvijski organi za nakupe v zdravstvenem sektorju dokaj redno uporabljajo postopke javnega naročanja, vendar bi učinkovitost lahko še izboljšali z redno uporabo e-javnega naročanja in skupne nabave, kar bi povečalo preglednost in učinkovitost javne porabe.

(13)

Pomanjkljivosti v kakovosti pravne ureditve ter nizka učinkovitost in uspešnost javne uprave negativno vplivajo na poslovno okolje. Vlada je leta 2016 predstavila ambiciozen načrt reform za izboljšanje racionalnosti in profesionalnosti javnega sektorja, katerih cilj je večja učinkovitost z zmanjšanjem števila zaposlenih in centralizacijo podpornih funkcij, utrditev plačil na podlagi uspešnosti in večja preglednost. Ta načrt je omejen na osrednjo upravo, vendar pa je možno tudi znatno izboljšanje učinkovitosti na občinski ravni.

(14)

Korupcija še naprej ovira latvijsko poslovno okolje, sistem za preprečevanje navzkrižja interesov ostaja tog in formalističen, zanj pa je značilno tudi nezadostno preverjanje. Čeprav je reforma postopkov zaradi insolventnosti bolj ali manj končana, je treba dejansko izvajanje teh postopkov pozorno spremljati, da se obravnavata omejeno število primerov prestrukturiranja in nizka stopnja izterjave sredstev.

(15)

V zadnjih treh letih so bile uvedene obsežne reforme visokošolskega izobraževanja in javnih raziskav z namenom konsolidacije raziskovalnih ustanov ter povečanja kakovosti in ustreznosti njihovih rezultatov. Vendar sta upravljanje in organizacijska struktura financiranja javnih raziskav v Latviji še vedno neučinkovita, naloge financiranja pa so razpršene med številne institucije. Neučinkovito financiranje javnih raziskav prispeva k zelo nizkim znanstvenim dosežkom, pomanjkanju usposobljenih človeških virov v javnem in zasebnem sektorju ter nizki ravni sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem. Intenzivnost raziskav in razvoja v gospodarstvu v Latviji ostaja med najnižjimi v Uniji.

(16)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Latvije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Latvija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Latviji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Izvaja svojo fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da bi morala v letu 2018 doseči svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju olajšav v zvezi z izvajanjem sistemske pokojninske reforme in strukturnih reform, za katere je bil odobren začasni odklon. Obdavčitev oseb z nizkimi dohodki zmanjša s prehodom na druge vire, ki so manj škodljivi za rast, ter z izboljšanjem izpolnjevanja davčnih obveznosti.

2.

Izboljša ustreznost mreže socialne varnosti in s pospešitvijo reforme učnih načrtov za poklicno izobraževanje izpopolni delovno silo. Poveča stroškovno učinkovitost in dostop do zdravstvenega varstva, med drugim z zmanjšanjem neposrednih plačil in dolgih čakalnih dob.

3.

Poveča učinkovitost in odgovornost v javnem sektorju, zlasti s poenostavitvijo upravnih postopkov in okrepitvijo ureditve za preprečevanje navzkrižja interesov, med drugim za stečajne upravitelje.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/62

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Litve ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Litva bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilu 2.

(3)

Poročilo o državi za Litvo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Litve pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Litva je 27. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017, 28. aprila 2017 pa program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Litvo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V programu stabilnosti za leto 2017 vlada načrtuje izboljšanje nominalnega salda s primanjkljaja v višini 0,4 % BDP v letu 2017 na presežek v višini 1,3 % BDP v letu 2020. Srednjeročni proračunski cilj, tj. primanjkljaj v višini 1 % BDP v strukturnem smislu, naj bi bil izpolnjen z nekaj rezerve v celotnem programskem obdobju. Dovoljena prilagoditvena pot vključuje sistemsko pokojninsko reformo iz leta 2016. V letu 2017 odraža dodatne večje strukturne reforme trga dela in pokojnin. V skladu s programom stabilnosti za leto 2017 naj bi se delež dolga sektorja država v BDP zmanjšal s 40,2 % BDP v letu 2016 na 33,8 % BDP v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede presežka od leta 2018 naprej, niso bili dovolj podrobno opredeljeni.

(7)

Litva je v programu stabilnosti za leto 2017 zahtevala uporabo začasnega odklona v višini 0,5 % BDP v okviru preventivnega dela v skladu s „skupno dogovorjenim stališčem o prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast“, ki ga je februarja 2016 potrdil Svet ECOFIN, in sicer zaradi načrtovane izvedbe večjih strukturnih reform s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Pri tem gre zlasti za povečanje vzdržnosti pokojninskega sistema z okrepljenim usklajevanjem z inflacijo in postopnim podaljševanjem pokojninske dobe. Vendar reforme ne vzpostavljajo samodejne povezave med upokojitveno starostjo in pričakovano življenjsko dobo. Poleg tega modernizirajo odnose med delavci in delodajalci z uvedbo novih vrst pogodb o zaposlitvi, krajših odpovednih rokov, nižjih odpravnin in bolj prilagodljivega delovnega časa. Reforme tudi povečujejo doseg in ustreznost nadomestil za brezposelnost in socialnih prejemkov, širijo področja uporabe aktivnih politik zaposlovanja ter znižujejo raven nezakonitih in nezavarovanih delovnih razmerij. Organi ocenjujejo, da imajo reforme pozitiven učinek na vzdržnost javnih financ, saj dolgoročno omogočajo povprečne prihranke pri letnih odhodkih za pokojnine v višini do 3,8 % BDP, medtem ko bi se z delom reform, ki se nanaša na trg dela, lahko povečalo povprečno letno število zaposlenih za do 10 %, kar se zdi na splošno verjetna predpostavka. Če bodo te reforme torej v celoti in pravočasno izvedene, bodo pozitivno vplivale na vzdržnost javnih financ. Na podlagi tega se lahko oceni, da Litva izpolnjuje pogoje za zahtevani začasni odklon v letu 2017, če bo ustrezno izvedla dogovorjene reforme, ki se bodo spremljale v okviru evropskega semestra. Vendar se glede na potrebo po zagotovitvi trajnega izpolnjevanja minimalnega merila (tj. strukturni primanjkljaj v višini 1,5 % BDP) in ob upoštevanju predhodno odobrene olajšave v okviru klavzule o sistemski pokojninski reformi (0,1 % BDP) lahko oceni, da Litva izpolnjuje pogoje za zahtevani dodatni začasni odklon v višini 0,4 % BDP v letu 2017, kar je nekoliko pod zahtevanim odklonom v višini 0,5 % BDP.

(8)

Za leto 2017 je Svet 12. julija 2016 Litvi priporočil, naj zagotovi, da bo odklon od srednjeročnega proračunskega cilja omejen na olajšavo v zvezi s sistemsko pokojninsko reformo (5). Ob upoštevanju odobrene olajšave v zvezi s pokojninsko reformo za leto 2016 in začasnega odklona v zvezi z izvajanjem strukturnih reform za leto 2017 bi se lahko strukturni saldo v letu 2017 poslabšal za 1,3 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 naj bi Litva v letu 2017 izpolnila to zahtevo. Litva bi morala v letu 2018 doseči svoj srednjeročni cilj ob upoštevanju odobrenih olajšav v zvezi z izvajanjem sistemske pokojninske reforme za leto 2016 in strukturnih reform za leto 2017, ker se začasni odkloni prenesejo naprej za obdobje treh let. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 je to skladno z maksimalno nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6) v višini 6,4 % v letu 2018, kar ustreza poslabšanju strukturnega salda za -0,6 % BDP. Ob nespremenjenih politikah naj bi Litva v letu 2018 izpolnjevala to zahtevo. Na splošno Svet pričakuje, da bo Litva v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Po zadnjem povišanju neobdavčene minimalne plače se je davčna obremenitev oseb z nizkimi dohodki v zadnjih letih znatno zmanjšala in je zdaj blizu povprečju Unije. Hkrati so bila temu ustrezna povečanja davkov omejena, zaradi česar so davčni prihodki kot odstotek BDP še vedno med najnižjimi v Uniji, kar omejuje zmožnost Litve za reševanje socialnih izzivov. Nizki davčni prihodki so posledica razmeroma velikega obsega sive ekonomije ter razmeroma nizkih prihodkov iz okoljskih davkov in obdavčitve kapitala.

(10)

Čeprav je Litva v zadnjih letih napredovala pri izboljšanju pobiranja DDV, je njena vrzel na tem področju med največjimi v Uniji. K slabemu pobiranju davkov prispeva tudi nezadostno prijavljanje plač. Z izboljšanjem izpolnjevanja davčnih obveznosti bi se povečali proračunski prihodki, pravičnost davčnega sistema in učinkovitost gospodarstva.

(11)

Razmerje odvisnosti starejših naj bi se okrepilo, glede na veljavna pokojninska pravila pa naj bi se odhodki za pokojnine kot delež BDP do konca 30. let tega stoletja povečali za približno 50 %. Usklajevanje pokojninskih prejemkov s pričakovano življenjsko dobo je bistveno za omejitev pritiska odhodkov za pokojnine na javne finance.

(12)

Litva je preložila začetek veljavnosti nove delovnopravne zakonodaje in druge zakonodaje o novem socialnem modelu. To je priložnost za zagotovitev ravnovesja med prožnostjo in varnostjo v odnosih med delavci in delodajalci. Visok delež ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, in vse večja dohodkovna neenakost ostajata glavna izziva za Litvo. Razmerje med dohodki najbogatejših 20 % gospodinjstev in dohodki najrevnejših 20 % gospodinjstev se je zvišalo s 5,3 v letu 2012 na 7,5 v letu 2015 in je drugo najvišje v Uniji. To škodi gospodarski rasti, makroekonomski stabilnosti in razvoju vključujoče družbe. Mreža socialne varnosti tega izziva za zdaj še ne obravnava učinkovito, in sicer zaradi nizkih odhodkov za socialno zaščito. Poleg tega je razlika v dohodkovni neenakosti pred obdavčitvijo in socialnimi transferji ter po njih med najmanjšimi v Uniji. Vendar je boj proti revščini in socialni izključenosti visoko na dnevnem redu vlade. Zakonodaja o novem socialnem modelu predvideva povečanje ustreznosti in dosega nadomestil za brezposelnost, poleg tega pa potekajo razprave o izboljšanju ustreznosti socialne pomoči. Te pomembne odločitve je še treba sprejeti in izvesti. Za odpravo revščine med starejšimi je Litva leta 2016 v pokojninsko zakonodajo vključila mehanizem usklajevanja, ki se lahko uporabi za povečanje ustreznosti pokojnin.

(13)

Pomembno je, da Litva obravnava izzive na področju znanj in spretnosti ter odpravi negativne učinke zmanjševanja delovno sposobnega prebivalstva. Delež učencev z nezadostnimi osnovnimi znanji je še vedno visok. Kljub visokemu deležu prebivalstva z zaključeno terciarno izobrazbo so za visokošolsko izobraževanje značilni nizki standardi kakovosti in finančne spodbude, ki namesto uspešnosti spodbujajo prekomernost in neučinkovitost. Prizadevati bi si bilo treba za zagotavljanje visoke kakovosti poučevanja na vseh ravneh izobraževanja (vključno z reformo poklicnih poti in delovnih razmer). To je ključnega pomena za odpravo slabega uspeha in izobraževalnih pomanjkljivosti ter zagotavljanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju (vključno z uvedbo financiranja na podlagi uspešnosti in konsolidacijo visokošolskih ustanov). Vztrajno nizka stopnja udeležbe odraslih v izobraževanju v Litvi ovira učinkovitost reform trga dela in razvoj bolje usposobljene delovne sile. Litva svoja prizadevanja osredotoča na povečanje ponudbe in ustreznosti javnih izobraževalnih programov, vendar doslej to ni prineslo konkretnih rezultatov. Za doseganje višje in vzdržne stopnje udeležbe odraslih v izobraževanju bi morala tudi spodbujati posameznike k učenju, delodajalce pa k zagotavljanju možnosti učenja za zaposlene.

(14)

Stopnja brezposelnosti nizko in srednje usposobljenih oseb je še vedno nad povprečjem Unije. Za invalide je značilna visoka stopnja revščine, deloma zaradi njihovega šibkega vključevanja na trg dela. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja v Litvi trenutno razmeroma v majhni meri pomagajo ljudem pri ponovnem vstopu na trg dela. Litva ima veliko možnosti, da ustvari bolj vključujoč trg dela, med drugim tudi z zagotavljanjem več podpornih ukrepov za invalide. To na primer pomeni okrepitev podporne zaposlitve in programa za poklicno rehabilitacijo ter povečanje razpoložljivosti proračunov za rehabilitacijo. Z nedavno sprejetim zakonom o zaposlovanju bi se lahko izboljšalo zagotavljanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

(15)

Litva je v zadnjih letih napredovala pri izboljšanju socialnega dialoga. Socialni partnerji dejavno sodelujejo v razpravah o novi delovnopravni zakonodaji in novem socialnem modelu, vlada pa je sprejela akcijski načrt za okrepitev socialnega dialoga. Njegov cilj je povečanje zmogljivosti socialnih partnerjev, spodbujanje kolektivnega pogajanja in izboljšanje socialnega dialoga na vseh ravneh.

(16)

Rezultati na področju zdravstva v Litvi še naprej zelo negativno vplivajo na potencialno razpoložljivo delovno silo in produktivnost dela. Kljub prizadevanjem za preusmeritev pacientov na stroškovno učinkovitejše vrste zdravstva uspešnost zdravstvenega sistema še vedno ovirajo velika odvisnost od bolnišnične oskrbe ter nizki odhodki na področju preventive in javnega zdravja. Delež neposrednih plačil je zelo visok, zlasti za zdravila.

(17)

Zaradi neugodnega demografskega razvoja bo rast čedalje bolj odvisna od produktivnosti dela. Litva je imela v obdobju 2000–2015 eno najvišjih stopenj rasti produktivnosti dela med državami članicami, vendar se je ta v zadnjem času upočasnila. Za njene javne naložbe sta značilna slabo načrtovanje in slaba povezava z nacionalnimi strateškimi cilji. Intenzivnost javnih naložb v raziskave in razvoj se je leta 2015 povečala in je bila nekoliko nad povprečjem Unije, medtem ko intenzivnost zasebnih naložb v raziskave in razvoj še vedno zaostaja. Smernice za reformo znanstvene in inovacijske politike, ki jih je Litva sprejela leta 2016, so namenjene reševanju nenehnih izzivov na področju raziskav in inovacij ter pozivajo k reformi institucionalnega financiranja raziskav in razvoja, konsolidaciji raziskovalnih in visokošolskih ustanov, znanstvenih centrov in tehnoloških parkov ter boljšemu usklajevanju, spremljanju in ocenjevanju politik. Litva je dosegla določen napredek pri podpiranju alternativnih virov financiranja. To je prispevalo k ustanovitvi številnih skladov tveganega in semenskega kapitala. Poleg tega je parlament nedavno sprejel zakon o množičnem financiranju.

(18)

Število primerov podkupovanja, predloženih sodiščem, se v zadnjih letih stalno povečuje, kar kaže na okrepljena prizadevanja Litve za boj proti korupciji. Vendar se na nekaterih pomembnih področjih, kot sta zdravstvo in javno naročanje, določbe proti majhni korupciji in korupciji na visoki ravni v praksi vedno ne uporabljajo. Zdravstveni sektor trpi zaradi pogoste prakse neformalnih plačil zdravnikom. Na področju javnega naročanja, zlasti na ravni občin, ni dovolj preglednosti. Poleg tega šibka ureditev glede prijaviteljev nepravilnosti odvrača od prijavljanja morebitnih nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju. Boj proti korupciji v zdravstvenem sektorju je ena od prednostnih nalog vladnega protikorupcijskega programa. Poleg tega je vlada za zmanjšanje tveganj korupcije in navzkrižij interesov pri naročilih nizke vrednosti določila, da morajo javni naročniki na spletu objavljati informacije o novih razpisih, uspešnih ponudnikih in dodeljenih naročilih. Vendar je za zagotovitev izvajanja teh politik potrebno stalno spremljanje.

(19)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Litve in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Litva prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Litvi, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(20)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Izvaja svojo fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da bi morala v letu 2018 ohraniti svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju olajšav v zvezi z izvajanjem sistemske pokojninske reforme in strukturnih reform, za katere je bil odobren začasni odklon. Izboljša izpolnjevanje davčnih obveznosti in razširi davčno osnovo na vire, ki manj škodijo rasti. Sprejme ukrepe za obravnavo izziva srednjeročne fiskalne vzdržnosti, kar zadeva pokojnine.

2.

Obravnava pomanjkanje znanj z učinkovitimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja in izobraževanjem odraslih ter izboljša rezultate izobraževanja z nagrajevanjem kakovosti poučevanja in visokošolskega izobraževanja. Izboljša učinkovitost zdravstvenega sistema z okrepitvijo ambulantnega zdravljenja, preprečevanja bolezni in cenovne dostopnosti. Poveča ustreznost mreže socialne varnosti.

3.

Sprejme ukrepe za večjo produktivnost, in sicer tako, da poveča učinkovitost javnih naložb in okrepi njihovo povezavo z nacionalnimi strateškimi cilji.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/67

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra 2017 za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Luksemburga ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Luksemburg bi moral kot država, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, ki je izraženo v priporočilu 2.

(3)

Poročilo o državi za Luksemburg za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Luksemburga pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njegovih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Luksemburg je 28. aprila 2017 predložil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Luksemburg trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje zmanjšanje nominalnega presežka z 1,6 % BDP v letu 2016 na 0,2 % BDP v letu 2017, temu pa naj bi sledilo enakomerno povečevanje, tako da bi v letu 2021 presežek znašal 1,2 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, bo še naprej izpolnjen z nekaj rezerve v celotnem obdobju programa. V skladu s programom stabilnosti za leto 2017 naj bi dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2017 ostal krepko pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, tj. 60 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten, razen za leto 2018, za katero je izrazito ugoden, in za leto 2021, za katero je izrazito previden. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi strukturni saldo dosegel presežek v višini 0,4 % BDP v letu 2017 in 0,1 % BDP v letu 2018, kar je večinoma skladno s programom stabilnosti za leto 2017 in je nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Svet na splošno meni, da bo Luksemburg v letih 2017 in 2018 izpolnjeval določbe Pakta za stabilnost in rast.

(7)

Glede na napovedano povečanje stroškov zaradi staranja prebivalstva še naprej veljajo pomisleki glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ. V skladu s pokojninsko reformo iz leta 2012 je treba po sprejetju reforme vsakih pet let izvesti spremljanje in oceno vzdržnosti pokojninskega sistema. Vlada je prvo ocenjevanje izvedla prej, že leta 2016. Čeprav je bilo med pregledom ugotovljeno, da pokojninski sistem iz leta v leto še vedno beleži presežek, ki je omogočil nakopičenje obsežnih pokojninskih rezerv, naj bi pokojninski sistem po pričakovanjih od leta 2023 beležil negativno operativno ravnovesje, kar zadeva izdatke za prejemke v zvezi s prispevki. Po najnovejših revidiranih projekcijah prebivalstva, ki jih je pripravil Eurostat, bo napovedano povečanje prebivalstva manj pomembno, kot je bilo pričakovano. To bo vplivalo na koeficient odvisnosti, ki se bo povečeval hitreje, kot je bilo pričakovano, in povzročil višje načrtovano povečanje javnofinančnih odhodkov za pokojnine. Pri povezovanju zakonsko določene upokojitvene starosti s pričakovano življenjsko dobo, kar je Svet že priporočil v letu 2016, ni bilo nobenega napredka. Luksemburg izstopa kot edina država članica, ki za obdobje med letoma 2013 in 2060 ni določila nobenega zvišanja zakonsko določene upokojitvene starosti. Luksemburg ima v Uniji najvišje predvideno povečanje deleža vzdrževanega prebivalstva do leta 2060. Pri predčasnem upokojevanju je dosegel omejen napredek. Julija 2015 je bil parlamentu predložen osnutek zakona o spremembi programov predčasnega upokojevanja, ki čaka na obravnavo. Predčasno upokojevanje je na splošno še vedno zelo razširjeno, spodbude za daljšo delovno aktivnost pa ostajajo omejene. Luksemburg se po reviziji demografskih obetov sooča z dodatnimi tveganji, povezanimi z odhodki za dolgotrajno oskrbo. Ti so kot odstotek BDP že tako med najvišjimi med vsemi državami članicami in naj bi se do leta 2060 po napovedih povečali z 1,5 % na 3,2 % BDP (tj. naj bi se več kot podvojili v primerjavi s sedanjo ravnjo). Predlog reforme zavarovanja za dolgotrajno oskrbo je v parlamentarni obravnavi.

(8)

Luksemburški organi so sprejeli celostno davčno reformo, ki je začela veljati januarja 2017. Z njo so bile večinoma uvedene spremembe na področju neposrednega obdavčenja za fizične osebe in podjetja, ki so namenjene postopnemu znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb (s ciljem povečanja konkurenčnosti) in povečanju progresivnosti dohodnine (s ciljem povečanja pravičnosti). Hkrati zaradi rasti nekaterih davčnih odhodkov obstaja nevarnost skrčenja davčne osnove. Za izboljšanje predvidljivosti davčnih prihodkov bi bilo treba dodatno razširiti davčno osnovo. To bi bilo mogoče doseči zlasti s ponovnim pregledom trenutno nizke obdavčitve stanovanjskih nepremičnin in intenzivnejšo uporabo alternativnih virov, vključno z zagotavljanjem večje skladnosti med okoljskimi davki in cilji diverzifikacije gospodarstva.

(9)

Luksemburški organi si ob upoštevanju tveganj, povezanih z močno odvisnostjo od finančnega sektorja, več desetletij dejavno prizadevajo za večjo diverzifikacijo gospodarstva. Zmanjšanje odvisnosti gospodarstva od finančnega sektorja ostaja osrednji dolgoročni izziv. Za njegovo reševanje je treba analizo diverzifikacije konkretno preoblikovati v specifične ukrepe z jasno določenimi roki. Glede na visoko raven stroškov dela v državi so dejavnosti z višjo dodano vrednostjo tiste, ki ponujajo možnosti za sprostitev alternativnih virov rasti. Uspeh diverzifikacije luksemburškega gospodarstva je torej v veliki meri odvisen od sektorjev, ki so manj občutljivi na ravni stroškov dela. Ti večinoma temeljijo na raziskavah in inovacijah, ki so intenzivne tako tehnološko kot glede uporabe znanja. Z zmanjšanjem ali odpravo ovir za naložbe in inovacije, ki omejujejo gospodarski razvoj, bi država sprostila potencial za inovacije in prispevala k diverzifikaciji. Medtem ko so javne naložbe nad povprečjem euroobmočja, pa so zasebne naložbe premalo uspešne. Medtem ko so javne naložbe nad povprečjem euroobmočja, pa so zasebne naložbe premalo uspešne.

(10)

Ohranjanje visoke ravni naložb je ključnega pomena za ohranitev obetov za rast. K diverzifikaciji gospodarstva bi prav tako lahko pripomogla nadaljnja širitev sicer že uspešnega sektorja nefinančnih storitev. Za vse te poklice je stopnja realizacije podjetij nižja tako od povprečja Unije kot od povprečne stopnje za celotno gospodarstvo. Omejitve za te poklice tako lahko škodujejo konkurenčnosti podjetij v Luksemburgu. Med temi ovirami so širok razpon dejavnosti, ki jih smejo opravljati samo arhitekti, izvajanje preprostih nalog, kot so dejavnosti v zvezi z obračunavanjem plač ali priprava davčnih napovedi, samo s strani visoko usposobljenih strokovnjakov, pravno svetovanje, ki ga smejo izvajati samo odvetniki, ter zahteve glede pravne oblike in delničarstva, pravila o nezdružljivosti in večdisciplinarne omejitve za odvetnike, ki so lahko nesorazmerne glede na osnovna načela, kot je neodvisnost poklica, ter glede na ustrezne nadzorne ureditve.

(11)

Za preprečevanje negativnih učinkov so nujni ciljno usmerjene aktivne politike zaposlovanja in programi vseživljenjskega učenja, zlasti za starejše delavce, katerih stopnja zaposlenosti je med najnižjimi v Uniji. Za izboljšanje njihove zaposljivosti in povezanosti s trgom dela so že bili sprejeti ukrepi. Od 1. januarja 2016 se uporablja zakon o prekvalifikaciji za delo nezmožnih delavcev, s čimer so se za take delavce povečale možnosti, da ostanejo dlje na trgu dela. Vendar še ni bila predložena izčrpna strategija, ki bi bila pripravljena po posvetovanjih s socialnimi partnerji. Osnutek zakona, imenovan „pakt o starosti“, ki je bil predložen parlamentu aprila 2014 in katerega namen je podjetja z več kot 150 zaposlenimi spodbuditi k zadržanju starejših delavcev, še vedno ni sprejet. Možnosti za izpopolnjevanje s ciljno usmerjenimi aktivnimi politikami zaposlovanja in vseživljenjskim učenjem bodo ostale pomemben element za uspeh politik, namenjenih podpiranju starejših delavcev na trgu dela. Naložbe v znanja in spretnosti so ključnega pomena za polno izkoriščanje prednosti digitalizacije in ohranjanje konkurenčnosti.

(12)

Izvaja se obsežen sveženj ukrepov za reševanje pomanjkanja ponudbe nepremičnin, vendar bo njegov dejanski učinek viden šele čez čas. Zdi se, da je ena glavnih ovir za večjo ponudbo stanovanjskih nepremičnin nezmožnost dostopa do razpoložljivih zazidljivih zemljišč, ki so večinoma v lasti fizičnih oseb. Omejena stanovanjska ponudba je skupaj s stabilnim povpraševanjem privedla do stalnega povečevanja cen stanovanj. To posledično pojasnjuje trend naraščanja zadolženosti gospodinjstev, ki je večinoma povezana s hipotekami. Poleg tega je kljub znatnim naložbam v prometno infrastrukturo reševanje prometnih zastojev še vedno izziv. Ta problem je še bolj pereč glede na to, da fiskalne politike sosednjih držav čezmejne delavce odvračajo od sodobnih načinov dela, kot je delo na daljavo. Izzivi tako na področju stanovanjskih nepremičnin kot mobilnosti bodo verjetno še dodatno otežili prizadevanja za diverzifikacijo gospodarstva in povečanje konkurenčnosti. Poleg tega bi lahko delovali kot ovire pri privabljanju visoko usposobljenih delavcev na trg dela.

(13)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Luksemburga in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Luksemburg prejel v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Luksemburgu, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(14)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017 in meni (5), da bo Luksemburg izpolnjeval določbe Pakta za stabilnost in rast –

1.

Poveča diverzifikacijo gospodarstva, tudi z odstranjevanjem ovir za naložbe in inovacije. Odpravi regulativne ovire v sektorju poslovnih storitev.

2.

Zagotovi dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema, omeji predčasno upokojevanje in poveča stopnjo zaposlenosti starejših.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/71

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Madžarske ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Madžarsko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Madžarske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Madžarska je 2. maja 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Madžarsko trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2017 načrtuje, da se bo nominalni primanjkljaj poslabšal z 1,8 % BDP leta 2016 na 2,4 % BDP v letih 2017 in 2018 ter se zatem postopno izboljševal in do leta 2021 dosegel 1,2 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1,7 % BDP do leta 2016, ki je bil z letom 2017 revidiran na 1,5 % BDP, naj bi bil dosežen do leta 2020. Vendar na podlagi preračunanega (4) strukturnega salda srednjeročni proračunski cilj ne bo dosežen v obdobju, ki ga zajema program. V skladu s konvergenčnim programom naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP postopno zniževal in do konca leta 2021 dosegel blizu 61 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden, kar pomeni tveganja za izvajanje ciljev glede primanjkljaja.

(6)

Konvergenčni program za leto 2017 kaže, da je učinek izrednega pritoka beguncev in varnostnih ukrepov na proračun v letih 2016 in 2017 znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Po mnenju Komisije so upravičeni dodatni odhodki v letu 2015 znašali 0,04 % BDP za izreden pritok beguncev, v letu 2016 pa v zvezi s tem ni dodatnih upravičenih odhodkov. Upravičeni dodatni odhodki za varnostne ukrepe so znašali 0,04 % BDP v letu 2016. V letu 2017 ni pričakovati nadaljnjega povečanja odhodkov zaradi izjemnega pritoka beguncev, dodatni proračunski vpliv varnostnih ukrepov pa je trenutno ocenjen na 0,14 % BDP. Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj sta pritok beguncev in resnost teroristične grožnje izredna dogodka, njun vpliv na madžarske javne finance je znaten in vzdržnost ne bo ogrožena, če se dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zato je bila ob upoštevanju dodatnih, z varnostjo povezanih stroškov zahtevana prilagoditev za približevanje srednjeročnemu cilju za leto 2016 znižana. Za leto 2017 bo končna ocena, tudi glede upravičenih zneskov, opravljena spomladi 2018, in sicer na podlagi zabeleženih podatkov, ki jih bodo predložili madžarski organi.

(7)

Svet je 12. julija 2016 Madžarski priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja tveganje znatnega odklona od te zahteve v letu 2017.

(8)

V letu 2018 naj bi se Madžarska glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala ustreznemu srednjeročnemu proračunskemu cilju, tj. strukturnemu primanjkljaju v višini 1,5 % BDP. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (5), ki v letu 2018 ne presega 2,8 %. To bi ustrezalo strukturni prilagoditvi v višini 1,0 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Hkrati naj bi Madžarska v letih 2017 in 2018 izpolnjevala pravilo glede dolga. Svet na splošno meni, da bodo z letom 2017 potrebni dodatni ukrepi, da bi Madžarska izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako k okrepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Madžarske. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo na Madžarskem.

(9)

Konkurenčnost in potencialno rast Madžarske zavirata nizka stopnja zasebnih naložb in nizka produktivnost. Dejavniki, ki negativno vplivajo na poslovno okolje in na naložbe podjetij, so povezani predvsem s slabostmi v institucionalni uspešnosti in institucionalnem upravljanju. Pogoste spremembe regulativnega in davčnega okolja so ena največjih ovir za poslovanje na Madžarskem, obenem pa ni zadostnega sodelovanja deležnikov in z dokazi podprtega oblikovanja politik. Prav tako regulativne ovire v storitvenem sektorju običajno omejujejo tržno dinamiko in zavirajo naložbe. Omejevalni predpisi, tudi na področju maloprodaje, omejujejo konkurenco v storitvenem sektorju in negativno vplivajo na poslovno okolje.

(10)

Skupni delež davkov v BDP ostaja na Madžarskem precej nad tovrstnimi deleži v primerljivih državah v regiji in v davčnem sistemu so še vedno prisotni izzivi. Vlada je v letu 2017 znižala prispevke delodajalcev za socialno varnost za 5 odstotnih točk, za leto 2018 pa se načrtuje znižanje za dodatni 2 odstotni točki. S tem ukrepom se je občutno zmanjšal davčni primež za osebe z nizkimi dohodki, ki pa je kljub temu še vedno visok; zlasti davčni primež za gospodinjstva z nizkimi dohodki in brez otrok je še vedno med najvišjimi v Uniji. Davčni sistem je še vedno zapleten. Sektorski davki, med katerimi so nekateri še vedno zelo izkrivljajoči, kljub padajočemu trendu od leta 2013 še naprej prispevajo k zapletenosti davčnega sistema in slabijo zaupanje vlagateljev. Kompleksnost in negotovost, ki sta značilni za davčni sistem, v povezavi z visokimi stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti in upravnimi bremeni še naprej negativno vplivajo na zaupanje vlagateljev na Madžarskem.

(11)

Slabosti v institucionalni uspešnosti negativno vplivajo na poslovno okolje in zmanjšujejo potencial za gospodarsko rast. Zlasti na področju javnih naročil je kljub nedavnim izboljšavam in spremembi zakona o javnem naročanju napredek pri krepitvi preglednosti in konkurence še vedno omejen. Veljavna strategija za e-javno naročanje tvori trdno podlago za večjo preglednost, vendar pa bi bilo treba spremljati njeno izvajanje ter njen vpliv na učinkovitost in preglednost. Tveganja korupcije so še naprej velika in negativno vplivajo na poslovno ozračje, med sprejetimi ukrepi za obravnavo tega vprašanja pa obstajajo opazne vrzeli. Madžarska se poleg tega srečuje z zamudami pri izvajanju svoje strategije za e-javno naročanje. Zaradi tega je uvajanje e-javnega naročanja na Madžarskem, ki je ključno za boljšo preglednost in večjo konkurenco, upočasnjeno.

(12)

Razmere v madžarskem storitvenem sektorju, tudi v maloprodaji, so še vedno velik izziv. Vlada je v preteklem letu še naprej intervenirala na trgih, ki so bili pred tem odprti za konkurenco, ter sprejela strožje zahteve za storitve prevoza potnikov, ki jih upravljajo neodvisni dispečerski centri. Vlada ni sprejela pomembnejših ukrepov za sprostitev regulativnega okolja v sektorju storitev, zlasti kar zadeva maloprodajo, javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, izdajo in distribucijo učbenikov ter sisteme za mobilno plačevanje. V maloprodajnem sektorju še niso bile sprejete jasne smernice v zvezi z izdajo dovoljenj za odprtje novih trgovin s površino, večjo od 400 m2, kar dodatno zmanjšuje preglednost in predvidljivost v tem sektorju. Neodpravljene regulativne ovire v storitvenem sektorju, vključno z maloprodajnim, omejujejo tržno dinamiko in zavirajo naložbe, obenem pa ustvarjajo negotovost za vlagatelje, zlasti za mednarodne vlagatelje.

(13)

Srednjeročno bodo za podpiranje konkurenčnosti in potencialne rasti na Madžarskem ključnega pomena strukturne reforme za spodbujanje naložb v človeški kapital, še posebej v izobraževanju in zdravstvu, ter nadaljnje izboljšave v delovanju trga dela. Krepitev socialne pravičnosti bo prav tako bistvenega pomena za doseganje bolj vključujoče rasti.

(14)

Uspešnost izobraževalnih ustanov pri zagotavljanju osnovnih znanj je po mednarodnih standardih še vedno šibka. Raziskava na področju izobraževalnih sistemov, izvedena leta 2015 v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) pod okriljem OECD, je pokazala znatno poslabšanje rezultatov, vpliv socialno-ekonomskega ozadja učencev na rezultate izobraževanja pa je med največjimi v Uniji. Vpliv vrste izobraževalne ustanove na rezultate izobraževanja je precejšen. Od leta 2016 se je zmanjšalo število ur poučevanja naravoslovnih predmetov v poklicnih gimnazijah, zaradi česar bo Madžarska v naravoslovnih znanjih verjetno še bolj zaostajala. Delež mladih, ki zgodaj opustijo šolanje, je v zadnjih petih letih stagniral in je med romskimi učenci še naprej posebej visok. Porazdelitev prikrajšanih učencev med šolami je neenakomerna, romski otroci pa vse pogosteje obiskujejo šole in razrede, v katerih prevladujejo romski učenci. Sprejeti so bili ukrepi za podporo usposabljanju učiteljev, vzgoji in izobraževanju v zgodnjem otroštvu ter obravnavanju slabih učnih rezultatov, pa tudi za reševanje problematike zgodnjega opuščanja šolanja med Romi. Čeprav so bili sprejeti ukrepi za odpravo segregacije, niso dovolj celoviti in sistematični za obravnavanje tega izziva. Naraščajoče povpraševanje po visoko usposobljeni delovni sili se ne ujema z zadostnim številom vpisanih v programe terciarnega izobraževanja in ustreznimi stopnjami dokončanja študija. Zaradi leta 2017 sprejete spremembe zakona o visokem šolstvu se lahko razmere še poslabšajo.

(15)

Trg dela se je v zadnjih letih razvijal pozitivno in stopnja brezposelnosti se je vrnila na raven pred krizo. Zaposlenost je dosegla do zdaj najvišjo raven po zaslugi novih delovnih mest v zasebnem sektorju in programa javnih del, ki je z več kot 200 000 udeleženci še vedno vodilna aktivna politika zaposlovanja na Madžarskem. V zadnjih letih je bila sprejeta vrsta ukrepov za olajšanje prehoda iz programa javnih del na primarni trg dela. Vendar pa ta program še vedno ni dovolj ciljno usmerjen in njegova učinkovitost pri ponovnem vključevanju udeležencev na odprti trg dela je še naprej omejena. Obenem se nekateri sektorji vse bolj srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Krepijo se tudi druge aktivne politike zaposlovanja, deloma ob podpori sredstev Unije, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za učinkovito olajšanje prehoda na primarni trg dela. Sistem za profiliranje brezposelnih je operativen, vendar še ni povsem učinkovit. Vrzeli v zaposlenosti med moškimi in ženskami so se v zadnjih letih povečale in vpliv starševstva na stopnjo zaposlenosti žensk je med največjimi v Uniji. Na udeležbo na trgu dela negativno vplivajo razmeroma šibki rezultati na področju zdravja in neenak dostop do zdravstvenega varstva. Sodelovanje socialnih partnerjev pri oblikovanju politik je omejeno.

(16)

Nekateri kazalniki revščine so se vrnili nazaj na raven pred krizo, vendar so še vedno nad povprečjem Unije. Revščina med otroci in Romi se zmanjšuje, a je še vedno izredno velika. Velik del Romov z zaposlitvijo je vključenih v program javnih del. Njihovo uspešno vključevanje na odprti trg dela za zdaj ostaja omejeno.

(17)

Pokritost s socialnimi pomočmi in nadomestili za brezposelnost ter njihova zadostnost sta omejeni. Obdobje prejemanja nadomestila za brezposelnost je še vedno med najkrajšimi v Uniji, in sicer je omejeno na tri mesece, kar je manj, kot v povprečju potrebujejo iskalci zaposlitve, da najdejo delo. Z reformo socialne pomoči, ki je bila izvedena leta 2015, je bil racionaliziran sistem prejemkov in nadomestil, vendar se zdi, da reforma ni zagotovila enotnega in zadostnega minimalnega življenjskega standarda za socialno ogrožene. Kar zadeva socialne ugodnosti, ki jih dodeljujejo občine, imajo te pri merilih za upravičenost in ravni pravic visoko stopnjo diskrecije, kar povzroča negotovost za upravičence. Denarna socialna pomoč je še vedno zamrznjena na nizki ravni, vendar pa madžarski nacionalni organi načrtujejo postopno zvišanje ravni ciljnih denarnih prejemkov v prihodnjih letih. Že leta 2017 so se trije od teh prejemkov rahlo povečali. Dodatni ciljno usmerjeni ukrepi bi pripomogli k zmanjšanju materialnega pomanjkanja med najbolj prikrajšanimi skupinami, zlasti med otroki in Romi.

(18)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Madžarske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Madžarska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Madžarskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2017, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Nadaljuje z znatnim fiskalnim naporom v letu 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Madžarske.

2.

Dokončno izvede zmanjšanje davčnega primeža za osebe z nizkimi dohodki in poenostavi davčno strukturo, zlasti z zmanjšanjem najbolj izkrivljajočih sektorskih davkov. Na področju javnih naročil poveča preglednost in konkurenco z uvedbo celovitega in učinkovitega sistema e-javnega naročanja ter okrepi protikorupcijski okvir. Okrepi regulativno predvidljivost, preglednost in konkurenco, zlasti v storitvenem sektorju in še posebej v maloprodaji.

3.

Program javnih del bolje usmeri na tiste, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, ter zagotovi učinkovito podporo iskalcem zaposlitve, da se olajšajo prehodi na trg dela, med drugim s krepitvijo aktivnih politik zaposlovanja. Sprejme ukrepe za izboljšanje rezultatov izobraževanja in povečanje udeležbe prikrajšanih skupin, zlasti Romov, v vključujočem rednem izobraževanju. Izboljša pokritost s socialnimi pomočmi in njihovo zadostnost ter podaljša obdobje prejemanja nadomestil za brezposelnost.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/75

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Malte ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Malta bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilu 2.

(3)

Poročilo o državi za Malto za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Malte pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Malta je 18. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017, 2. maja 2017 pa program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Malto trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje ohranitev presežka v nominalnem smislu v obdobju 2017-2020. Srednjeročni proračunski cilj, tj. uravnotežen proračunski položaj v smislu BDP, bo še naprej izpolnjen z nekaj pozitivne rezerve v celotnem obdobju programa. V skladu s programom stabilnosti naj bi delež dolga sektorja država v BDP ostal pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, tj. 60 % BDP, in se postopno znižal z 58,3 % BDP v letu 2016 na 47,6 % v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je za leto 2017 verjeten, za obdobje 2018–2020 pa previden. Hkrati obstajajo možna tveganja pri izvajanju, povezana z izvrševanjem proračuna.

(7)

Svet je 12. julija 2016 Malti za leto 2017 priporočil, naj doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Podatki o realizaciji kažejo, da je Malta srednjeročni proračunski cilj dosegla že v letu 2016. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi se strukturni saldo povečal s presežka v višini 0,4 % BDP v letu 2017 na 0,7 % BDP v letu 2018 in tako ostal nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Na splošno Svet meni, da bo Malta v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(8)

Ne glede na doseganje srednjeročnega cilja tri leta pred rokom so povečanja odhodkov presegla rast potencialnega proizvoda. Če se bo to nadaljevalo, bo predstavljalo izziv za vzdržnost javnih financ, zlasti v primeru nepričakovanih pretresov na strani prihodkov. Malteški organi so izvedli preglede porabe na nekaterih področjih porabe, ki so še posebej pomembna za vzdržnost, in sicer na področju zdravstva, izobraževanja in usposabljanja ter socialne varnosti. Njihova uspešnost pri doseganju cilja bo odvisna od pravočasne in učinkovite izvedbe priporočil, sprejetih na podlagi teh pregledov. Poleg tega so malteške javne finance dolgoročno še naprej izpostavljene tveganjem za vzdržnost zaradi načrtovanih stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, v sektorjih zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojnin. Strmo povečanje načrtovanih stroškov, povezanih s staranjem, je večinoma posledica odhodkov za pokojnine, ki naj bi se v skladu s poročilom o staranju prebivalstva za leto 2015 do leta 2060 po ocenah povečali za 3,2 odstotne točke BDP. Nekateri nedavno uvedeni ukrepi bodo verjetno ustvarili prihranke, ki pa najverjetneje ne bodo zadoščali za izravnavo naraščajočih pritiskov na porabo niti ne bodo odločilno izboljšali dolgoročne vzdržnosti, zato bodo morda potrebni dodatni ukrepi.

(9)

Malta je predložila več ukrepov za obravnavo dvojnega izziva pokojninskega sistema, to je zagotavljanja vzdržnosti in obenem ustreznih pokojninskih dohodkov. Ukrepi, uvedeni v proračunu za leto 2017, bodo po pričakovanjih nekoliko zmanjšali tveganje revščine za starejše ter rahlo izboljšali neto nadomestitveno stopnjo zajamčene minimalne pokojnine. Na splošno kazalniki ustreznosti pokojnin še vedno kažejo precejšnje možnosti za izboljšanje, tudi pri zmanjšanju velike vrzeli v pokritosti med spoloma.

(10)

Zastoji v cestnem prometu so postali ovira za poslovanje in njihovi zunanji (gospodarski in okoljski) stroški so bili ocenjeni na 274 milijonov EUR na leto ter naj bi se še povečevali. Poleg tega se emisije toplogrednih plinov zaradi prometa še naprej povečujejo in Malti verjetno ne bo uspelo doseči njenih ciljev glede emisij do leta 2020. Država je sprejela ambiciozno nacionalno prometno strategijo za obdobje do leta 2050 in operativni krovni prometni načrt za obdobje do leta 2025. Strategija in načrt vsebujeta raznolik sveženj ukrepov za racionalizacijo uporabe osebnih avtomobilov, spodbujanje alternativnih rešitev v zvezi z mobilnostjo ter učinkovitejšo uporabo večmodalnih in javnih prometnih sistemov. Čeprav naj bi ti ukrepi prinesli znatno izboljšanje, naj bi se preobremenjenost še povečevala, emisije toplogrednih plinov zaradi prometa pa naj bi se do leta 2030 le skromno zmanjševale.

(11)

Za finančni sistem je značilno precejšnje število tujih institucij, ki jih je poleg drugih dejavnikov pritegnilo tudi ugodno davčno okolje. Malta je edina država članica, ki za obdavčenje podjetij uporablja polni imputacijski sistem in nudi sistem vračljivih davčnih odbitkov. Ima obsežno mrežo sporazumov o dvojnem obdavčevanju in privlačen status davčnega rezidenta za posameznike. Vendar predstavlja nadzor nad mednarodno usmerjenim poslovanjem izziv. Finančni sektor izvaja večino svojih dejavnosti zunaj Malte. V zvezi s tem je Malta pozvala MDS in Svetovno banko, naj do konca leta 2018 izvedeta program za ocenjevanje finančnega sektorja. Poleg tega je Malta podpisnica sklepa EIOPA iz januarja 2017 o sodelovanju organov za zavarovalni nadzor. ECB je na podlagi lastne ocene in osnutka sklepa malteškega organa za finančne storitve nedavno sklenila, da malemu ponudniku spletnega bančništva, ki zbira depozite tudi zunaj Malte, odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev.

(12)

V pravosodnem sistemu je kljub doseženemu napredku potrebno dodatno izboljšanje učinkovitosti. Čeprav je vlada predlagala nove ukrepe o drugi možnosti in insolventnosti, dolgi insolvenčni postopki in postopki za odpust dolgov škodijo kakovosti poslovnega okolja na Malti. Poleg tega okvir za odpust dolgov ne določa časovnega roka, zato ni pravne varnosti. Za odpravo teh pomanjkljivosti je bila predlagana sprememba zakona o gospodarskih družbah, ki znatno spreminja pravni okvir o insolventnosti, med drugim uvaja možnost mediacije. Učinek teh sprememb bo treba še analizirati.

(13)

Na celotnem spektru znanj in spretnosti prihaja do pomanjkanja delovne sile, prilagajanje ponudbe znanj in spretnosti potrebam trga dela pa še vedno ni dokončano. Znaten delež malteške delovne sile je še vedno nizko usposobljen. Čeprav se stopnja izobrazbe viša, je stopnja zgodnjega opuščanja šolanja še vedno visoka. Pridobivanje osnovnih znanj med mladimi je še vedno šibko. Dostop do vseživljenjskega učenja in udeležba v njem – s sodelovanjem delodajalcev – se izboljšujeta tudi med nizko usposobljenimi, vendar je treba glede na obseg izziva nadaljevati s tovrstnimi prizadevanji. Po pričakovanjih bodo znatne naložbe v sistem izobraževanja in usposabljanja začele prinašati rezultate, zlasti če bodo ukrepi v prihodnosti ohranjeni in izboljšani. Stopnje zaposlenosti se enakomerno izboljšujejo in brezposelnost se je znižala pod 5 %. Vendar je udeležba na trgu dela še vedno med najnižjimi v Uniji, zlasti med starejšimi osebami in nizko usposobljenimi ženskami, kar kaže tudi na preostala tveganja socialne izključenosti pri tistih, ki se ne morejo prilagajati hitro spreminjajočemu se gospodarstvu. Sedanje naložbe v to politiko bi zato bilo treba še naprej ohranjati, zlasti prek nedavno ustanovljenega nacionalnega sveta za znanja in spretnosti, ter skrbno spremljati nadaljnji razvoj.

(14)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Malte in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Malta prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Malti, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(15)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Poveča obseg tekočih pregledov porabe na širši javni sektor in uvede javnofinančne odhodke na podlagi uspešnosti.

2.

Zagotovi učinkovit nacionalni nadzor nad mednarodno usmerjenim poslovanjem finančnih institucij, ki imajo dovoljenje za poslovanje na Malti, in sicer prek okrepljenega sodelovanja z nadzorniki v državah, v katerih ta podjetja poslujejo.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/79

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Nizozemsko opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Nizozemska bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1 in 2.

(3)

Poročilo o državi za Nizozemsko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Nizozemske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Nizozemskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Med državami članicami euroobmočja ima Nizozemska največji triletni povprečni presežek na tekočem računu glede na BDP. Presežek nakazuje neoptimalno razporejanje virov, kar pomeni, da ima država še neizkoriščene možnosti za povečanje rasti in blaginje. Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je zmanjšan zaradi primeža, ki ga povzroča visoka obremenitev plač. Zasebni dolg je visok, še zlasti gospodinjski hipotekarni dolg. Dolge bilance stanja gospodinjstev povečujejo ranljivost za finančne pretrese. Posebej pomembni so ukrepi za zmanjšanje tveganja negativnih učinkov na nizozemsko gospodarstvo, saj bi se zaradi njegove velikosti in čezmejne pomembnosti takšni negativni učinki razširili tudi na ekonomsko in monetarno unijo.

(4)

Nizozemska je 26. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Nizozemsko trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje povečanje presežka sektorja država z 0,5 % BDP v letu 2017 na 1,3 % BDP v letu 2020. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, bo z nekaj rezerve še naprej izpolnjen v celotnem obdobju programa. V skladu s programom stabilnosti za leto 2017 naj bi dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2017 padel na 58,5 %, kar je pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. Vlada načrtuje dodatno znižanje deleža dolga sektorja država na 49,3 % BDP v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi se strukturni saldo povečal s presežka v višini 0,2 % BDP v letu 2017 na 0,4 % BDP v letu 2018, kar je nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Dolg sektorja država naj bi se po napovedih še naprej zanesljivo zmanjševal in padel pod zahtevano raven pravila glede dolga. Na splošno Svet meni, da bo Nizozemska v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast. Hkrati bi država ob upoštevanju srednjeročnega cilja še lahko izkoristila možnosti za podporo potencialni rasti in domačemu povpraševanju z uporabo fiskalne in strukturne politike, vključno z naložbami v raziskave in razvoj, ter z ustvarjanjem pogojev za višjo realno rast plač, tudi ob vztrajnih zunanjih neravnotežjih.

(7)

Nedavno rast zaposlenosti je mogoče v veliki meri pripisati povečanju števila zaposlenih s pogodbami za določen čas in samozaposlenih. Visok in naraščajoč delež pogodb za določen čas in hitro povečevanje samozaposlovanja, ki ne vključuje zaposlitve drugih delavcev, potekata v razmerah velikih razlik v veljavni delovnopravni zakonodaji, predpisov o varstvu pri delu ter razlik v davčni zakonodaji in zakonodaji o socialni varnosti. Čeprav so bili sprejeti določeni ukrepi, nekateri od teh dejavnikov še vedno ustvarjajo finančne spodbude za zaposlene, da se samozaposlijo, ali omogočajo ugodnejše zaposlovanje za določen čas. To ima lahko še zlasti izkrivljajoče učinke na obrobju trga dela in je morda prispevalo k opazovani zmerni skupni realni rasti plač. Samozaposleni so pogosteje premalo zavarovani pred invalidnostjo, brezposelnostjo in starostjo. To bi lahko dolgoročno vplivalo na vzdržnost sistema socialne varnosti. Izvrševanje ukrepov za odpravljanje navideznega samozaposlovanja je odloženo do leta 2018. Stanje na področju zaposlovanja oseb z migrantskim ozadjem ostaja pomemben izziv. Stopnja zaposlenosti migrantov, rojenih zunaj EU, je za 20 odstotnih točk nižja kot pri osebah, rojenih na Nizozemskem, le majhen delež tega pa je mogoče pojasniti z razlikami v starosti in izobrazbi.

(8)

Povišanje stopnje varčevanja gospodinjstev v zadnjih letih je bilo delno posledica višjih prihrankov v drugem stebru pokojninskega sistema (obvezne zasebne sheme dodatnega zavarovanja), k čemur je prispevalo zakonodajno okolje. Primerna znotraj- in medgeneracijska porazdelitev stroškov in tveganj, ki bi presegala sprejeta pravila o usklajevanju z inflacijo in finančnih rezervah (okvir finančne ocene), bi gospodinjstvom pomagala, da finančna sredstva uporabijo v rasti prijaznejše namene. Vlada je napovedala, da namerava izvesti obsežno reformo drugega stebra pokojninskega sistema, da bi izboljšala pokritost ter ustvarila preglednejši, prožnejši in aktuarsko pravičnejši sistem.

(9)

Togosti in izkrivljajoče spodbude, ki so se nakopičile v zadnjih desetletjih, oblikujejo vzorce stanovanjskega financiranja in varčevanja v tem sektorju. Nagnjenost gospodinjstev k povečevanju bruto hipotekarnega dolga na podlagi stanovanjskega premoženja v veliki meri odraža dolgoletne fiskalne spodbude, zlasti stoodstotne davčne olajšave za hipotekarne obresti. Kljub krepitvi gospodarskega okrevanja niso bili od leta 2012 sprejeti nobeni dodatni ukrepi za reševanje te problematike.

(10)

Naložbe so se med gospodarsko krizo zelo zmanjšale in so si do danes le delno opomogle. Pomanjkljivosti pri naložbah v celotnem gospodarstvu se zdijo zelo ciklične ter so bile posledica poslabšanja razmer na stanovanjskem trgu in odločitev v okviru konsolidacije javnih financ. Ovire za naložbe se zdijo sicer majhne, vendar so postopki za pridobitev gradbenih dovoljenj razmeroma dolgi. Nizka raven naložb v obnovljivo energijo se zdi povezana s preteklo dinamiko in negotovostjo na trgih ter z regulativnimi dejavniki. Javni in zasebni odhodki na področju raziskav in razvoja so nizki glede na raven izobrazbe, akademskih dosežkov in gospodarskega razvoja v primerjavi z najuspešnejšimi državami članicami. Javnofinančni odhodki na tem področju od leta 2014 stagnirajo, medtem ko zasebni odhodki za raziskave in razvoj ostajajo nizki. V zvezi z zadevnim priporočilom Sveta za leto 2016 ni bil dosežen noben napredek.

(11)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Nizozemske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Nizozemska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Nizozemskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(12)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017 in je mnenja (5), da bo Nizozemska izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(13)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 in 2 za Nizozemsko –

1.

Ob upoštevanju srednjeročnega cilja uporabi fiskalno in strukturno politiko za podpiranje potencialne rasti in domačega povpraševanja, vključno z naložbami v raziskave in razvoj. Sprejme ukrepe za zmanjšanje preostalih izkrivljanj na stanovanjskem trgu in davčnih spodbud za zadolževanje gospodinjstev, zlasti z zmanjšanjem davčne olajšave za hipotekarne obresti.

2.

Odpravi preostale ovire za zaposlovanje na podlagi pogodb za nedoločen čas. Obravnava znatno povečanje števila samozaposlenih, ki ne zaposlujejo drugih delavcev, med drugim z zmanjšanjem davčnih izkrivljanj v korist samozaposlovanja, ne da bi pri tem ogrozila podjetništvo, in spodbujanjem dostopa samozaposlenih do cenovno dostopnega socialnega varstva. Na podlagi že začetega širšega pripravljalnega procesa sprejme ukrepe za večjo preglednost drugega stebra pokojninskega sistema, njegovo večjo medgeneracijsko pravičnost in večjo odpornost proti pretresom. Ustvari pogoje za spodbujanje višje realne rasti plač ob upoštevanju vloge socialnih partnerjev.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/83

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Avstrije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Avstrija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilu 1.

(3)

Poročilo o državi za Avstrijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Avstrije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Avstrija je 21. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017, 2. maja 2017 pa program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Avstrijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 pričakuje, da se bo nominalni primanjkljaj v letu 2017 izboljšal na 1,0 % BDP in nato v letu 2021 dosegel 0,3 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,45 % BDP do leta 2016 in nato 0,5 % BDP, naj bi bil dosežen v letu 2019. V skladu s programom stabilnosti naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP postopno znižal s 84,6 %, kolikor je znašal leta 2016, na 71 % leta 2021. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden ob predpostavki živahne rasti naložb in izvoza v letih 2017 in 2018.

(7)

Program stabilnosti kaže, da je učinek izrednega pritoka beguncev in varnostnih ukrepov na proračun znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Po mnenju Komisije so upravičeni dodatni odhodki v letu 2016 znašali 0,25 % BDP za izreden pritok beguncev in 0,04 % BDP za varnostne ukrepe. Za leto 2017 je dodaten učinek z varnostjo povezanih ukrepov v primerjavi z letom 2016 trenutno ocenjen na 0,01 % BDP. Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj sta pritok beguncev in resnost teroristične grožnje izredna dogodka, njun vpliv na avstrijske javne finance je znaten in vzdržnost ne bo ogrožena, če se dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zato je bila zaradi dodatnih stroškov v zvezi z begunci in varnostjo zahtevana prilagoditev za približevanje srednjeročnemu proračunskemu cilju za leto 2016 znižana. Za leto 2017 bo končna ocena opravljena spomladi 2018, tudi glede upravičenih zneskov, in sicer na podlagi zabeleženih podatkov, ki so jih predložili avstrijski organi.

(8)

Svet je 12. julija 2016 Avstriji priporočil, naj zagotovi, da bo odklon od srednjeročnega proračunskega cilja omejen na dovoljen odklon v zvezi z učinkom izrednega pritoka beguncev na proračun (5), in v ta namen v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,3 % BDP, razen če srednjeročni proračunski cilj doseže z manjšim naporom. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 bi moral ostati strukturni saldo v letu 2017 stabilen ob upoštevanju dovoljenega odklona. Napoved Komisije kaže na tveganje določenega odklona od te zahteve v letu 2017. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 bi morala Avstrija v letu 2018 zagotoviti, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6) ne bo presegla 2,2 %, kar ustreza izboljšanju strukturnega salda v višini 0,3 % BDP (7). Ob nespremenjenih politikah obstaja za Avstrijo v letu 2018 tveganje določenega odklona od te zahteve. Hkrati naj bi Avstrija v letih 2017 in 2018 izpolnjevala pravilo glede dolga. Svet na splošno meni, da bi morala biti Avstrija pripravljena na sprejetje dodatnih ukrepov za zagotovitev skladnosti v letih 2017 in 2018.

(9)

Zaradi hitrega staranja prebivalstva pomeni poraba za pokojnine in zdravstvo srednje tveganje za vzdržnost javnih financ v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. Javnofinančni odhodki Avstrije za pokojnine so v primerjavi z drugimi državami članicami razmeroma visoki in naj bi se do leta 2060 po pričakovanjih povečali za 0,5 odstotne točke BDP. Povprečje Unije naj bi se v primerjavi s tem v istem obdobju zmanjšalo za 0,2 odstotne točke BDP. Dejanska upokojitvena starost je kljub nedavnim reformam še vedno nizka in je eden od glavnih vzrokov za višje odhodke za pokojnine. Izražena je kot povprečna starost ob odhodu s trga dela, pri čemer znaša 62 let in šest mesecev za moške ter 61 let za ženske, kar je pod povprečjem Unije v višini 63 let in sedem mesecev za moške ter 62 let in sedem mesecev za ženske (leta 2014). Poleg tega je zakonsko določena upokojitvena starost 60 let za ženske med najnižjimi v Uniji in se bo z upokojitveno starostjo za moške začela usklajevati šele leta 2024. Usklajevanje zakonsko določene upokojitvene starosti s spremembami pričakovane življenjske dobe bi v razmerah starajočega se prebivalstva pomagalo zagotoviti vzdržnost pokojnin, tudi ker bi prispevalo k dvigu dejanske upokojitvene starosti.

(10)

Javnofinančni odhodki za zdravstvo naj bi se po pričakovanjih v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju z že tako visokih ravni še zvišali, in sicer za 1,3 odstotne točke BDP do leta 2060 v primerjavi s povprečjem Unije, ki znaša 0,9 odstotne točke. Glavni dejavnik za visoko porabo za zdravstvo je velik bolnišnični sektor, medtem ko se cenejša ambulantna oskrba premalo uporablja. Delež odhodkov bolnišnic v skupnih stroških zdravstva je med najvišjimi v Uniji. Zato je treba nedavne pobude, namenjene krepitvi zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva, temeljito izvesti, tudi s spodbujanjem novih finančnih sporazumov med zdravstvenimi ponudniki in skladi socialnega zavarovanja. Poleg tega avstrijski bolnišnični sektor premalo uporablja učinkovita javna naročila, kot so razpisi na ravni Unije (0,23 % BDP, medtem ko je povprečje Unije 0,62 %), združevanje naročil in merila za dodelitev, ki ne temeljijo na ceni.

(11)

Zakon o finančni izravnavi iz leta 2017 je pripomogel k poenostavitvi finančnih razmerij med različnimi ravnmi uprave v Avstriji. Kljub temu je fiskalni okvir v Avstriji še vedno čezmerno zapleten v smislu pristojnosti in finančnih ureditev in zanj so še vedno značilne neusklajenosti med omejenimi pooblastili za zbiranje prihodkov in širšimi pristojnostmi za porabo lokalnih uprav in vlad zveznih dežel.

(12)

Čeprav se je davčni primež z davčno reformo leta 2016 zmanjšal z 49,5 % na 46,7 %, je še vedno razmeroma visok v primerjavi s povprečjem Unije, ki znaša 40,6 % (podatki se nanašajo na povprečno gospodinjstvo z enim dohodkom brez otrok). Ker se davčni razredi ne usklajujejo z inflacijo, se bo davčni primež ponovno postopno povečal zaradi učinka letnih zaviralnih fiskalnih dejavnikov. Nasprotno se premalo uporabljajo rasti prijaznejši viri prihodkov, kot so periodični davki na nepremičnine, zlasti zaradi zastarele davčne osnove. Prihodki od periodičnih davkov na nepremičnine so v Avstriji, kjer znašajo 0,2 % BDP, v primerjavi s povprečjem Unije, ki je v letu 2014 znašalo 1,6 % BDP, zelo nizki. Podobno je implicitna davčna stopnja za energijo v Avstriji razmeroma nizka, kar kaže na neizkoriščen potencial za okoljske davke, ki zajema tudi pozitivne spodbude za ustrezno ravnanje.

(13)

Na trgu dela, ki v Avstriji sicer deluje bolje kot v večini držav članic, vseeno ostajajo izzivi. Zlasti je premalo izkoriščen potencial žensk na trgu dela, kot je razvidno iz velike razlike v plačah med spoloma, ki je med drugim posledica velikega deleža zaposlitev za krajši delovni čas. V letu 2015 je razlika v plačah med spoloma znašala 21,7 %, medtem ko je povprečje Unije 16,3 %. Visok in nadpovprečen delež žensk, zaposlenih za krajši delovni čas, je v veliki meri posledica odgovornosti žensk za nego otrok ali starejših. Število mest v predšolski vzgoji za otroke do treh let je leta 2015 znašalo 25,5 %, kar je še vedno znatno pod barcelonskim ciljem, ki je 33 %.

(14)

Avstrija je že presegla svoje nacionalne cilje iz strategije Evropa 2020 na področju izobraževanja. Vendar so rezultati izobraževanja močno odvisni od socialnoekonomskega ozadja, kar potrjujejo tudi rezultati raziskave, izvedene leta 2015 v okviru Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) pod okriljem OECD. Poleg tega so rezultati izobraževanja učencev z migrantskim ozadjem precej slabši od rezultatov učencev brez migrantskega ozadja. V letu 2016 je bilo za učence, rojene v tujini, 2,7-krat bolj verjetno, da bodo opustili šolanje pred dokončanjem višjega sekundarnega izobraževanja, kot za učence, rojene v Avstriji. Problem integracije zadeva tudi otroke migrantov, rojene v Avstriji. Poleg tega se Avstrija sooča z izzivi pri integraciji številnih prosilcev za azil in beguncev v svoj izobraževalni sistem.

(15)

Gibanja v bančnem sektorju kažejo na stabilno, čeprav počasno izboljševanje. Kapitalizacija avstrijskih bank ostaja nižja od kapitalizacije podobnih bank v Uniji in njihova zmogljivost za ustvarjanje dobičkov na domačem trgu je pod pritiskom. Pri mednarodnem poslovanju sta se kakovost sredstev in dobičkonosnost na več trgih srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope še izboljšali, vendar še vedno obstajajo ranljiva območja. Medtem povečanje cen nepremičnin in ponovno hipotekarno posojanje poudarjata pomembnost makrobonitetnih ukrepov.

(16)

Naložbe so v Avstriji v letu 2016 spet začele rasti, vendar so naložbe MSP in v storitvenem sektorju še vedno skromne. Avstrija priznava vlogo, ki jo imata ustanavljanje podjetij in njihova rast pri novih naložbah (tj. preseganje nadomestitvenih naložb) in pri povezanem ustvarjanju delovnih mest. Zato si je Avstrija zastavila ambiciozne cilje za olajšanje digitalne preobrazbe ter obravnavanje svoje tradicionalno nizke stopnje ustanavljanja podjetij (7,4 %, medtem ko je povprečje Unije 10,8 %) in njihove rasti (7,3-odstotni delež podjetij z visoko rastjo, povprečje Unije pa znaša 9,2 %). Nekateri specifični ukrepi, ki združujejo zmanjšanje ovir za naložbe ter izboljšane okvirne pogoje za financiranje z lastniškim kapitalom, spodbujanje podjetništva in davčne spodbude, so bili že napovedani.

(17)

Sektor poslovnih storitev in regulirani poklici se še vedno spopadajo z velikimi regulativnimi ovirami, pri čemer so omejitve, zlasti za arhitekte in inženirje, višje od povprečja Unije. Poleg tega je pogostost odhodov v teh poklicih, pa tudi pri pravnikih, računovodjih/davčnih svetovalcih, patentnih odvetnikih, nepremičninskih agentih in turističnih vodnikih precej nižja od povprečja Unije, kar bi lahko kazalo na razmeroma majhno dinamiko in konkurenco v poklicnih storitvah v Avstriji. Te ovire med drugim vključujejo (1) omejitve glede lastniške strukture in pravne oblike za arhitekte, inženirje in patentne odvetnike, (2) omejitve v zvezi z večdisciplinarnostjo za arhitekte in inženirje ter (3) posebej širok obseg dejavnosti, rezerviranih za arhitekte, inženirje in turistične vodnike. Zmanjševanje takšnih ovir bi lahko ustvarilo intenzivnejšo konkurenco, kar bi omogočilo dostop do trga več podjetjem in prineslo koristi za potrošnike v smislu nižjih cen. Priporočila za rešitev te problematike je Komisija pripravila januarja 2017 v svojem sporočilu, ki je bilo del svežnja ukrepov za odpravo ovir na trgih storitev.

(18)

Avstrija je storila veliko na področju sprejema prosilcev za azil ter integracije beguncev in drugih priseljencev. Kljub temu ostaja vključitev oseb z migrantskim ozadjem na trg dela, zlasti žensk, rojenih zunaj Unije, in beguncev, ki iščejo zaposlitev, še vedno izziv.

(19)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Avstrije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Avstrija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Avstriji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(20)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Izvaja fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da v letu 2018 doseže srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju dovoljenega odklona, povezanega z izrednimi dogodki. Zagotovi vzdržnost zdravstvenega in pokojninskega sistema. Racionalizira pristojnosti različnih ravni uprave ter uskladi njihove odgovornosti glede financiranja in porabe.

2.

Izboljša udeležbo žensk na trgu dela, med drugim z zagotavljanjem storitev celodnevne oskrbe. Izboljša šolske dosežke prikrajšanih mladih, zlasti tistih z migrantskim ozadjem. Spodbuja naložbe v sektorju storitev z zmanjšanjem upravnih in regulativnih ovir, olajšanjem vstopa na trg in lajšanjem rasti podjetij.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/88

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Poljske ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Poljsko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Poljske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Poljska je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Poljsko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2017 načrtuje postopno izboljšanje nominalnega salda s primanjkljaja v višini 2,4 % BDP v letu 2016 na 1,2 % BDP v letu 2020. Srednjeročni proračunski cilj, tj. primanjkljaj v višini 1 % BDP v strukturnem smislu, naj ne bi bil dosežen do leta 2020, tj. obdobje, ki ga zajema program. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2017 naj bi se delež dolga sektorja država v BDP povečal s 54,4 % BDP v letu 2016 na 55,3 % BDP v letu 2017 in se do leta 2020 zmanjšal na 52,1 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden.

(6)

Svet je 12. julija 2016 Poljski za leto 2017 priporočil, naj doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,5 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja v letu 2017 tveganje manjšega odklona od te priporočene prilagoditve.

(7)

V letu 2018 naj bi se Poljska glede na svoj fiskalni položaj z dodatno prilagoditvijo približala srednjeročnemu proračunskemu cilju strukturnega primanjkljaja v višini 1 % BDP. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (4), ki v letu 2018 ne presega 3,7 %. To bi ustrezalo strukturni prilagoditvi v višini 0,5 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Svet na splošno meni, da bi morala biti Poljska pripravljena v letu 2017 sprejeti dodatne ukrepe in da bodo v letu 2018 potrebni dodatni ukrepi, da bi izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropskem semestru za leto 2017, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako k okrepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Poljske. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo na Poljskem.

(8)

V poročilu o državi za leto 2017 je bilo ugotovljeno, da je bil dosežen določen napredek pri izboljšanju pobiranja davkov, saj je Poljska izvedla številne reforme, namenjene poostritvi davčnega sistema. Njihov celoten učinek na pobiranje davkov in stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti bi bilo treba pozorno spremljati. V nasprotju s tem Poljska ni dosegla nobenega napredka pri omejitvi obsežne uporabe znižanih stopenj DDV, ki negativno vplivajo na prihodke iz DDV in niso učinkovit instrument socialne politike.

(9)

Poljska se sooča z odhodkovnimi pritiski na različnih področjih, zlasti tistih, ki so povezana s staranjem prebivalstva. Zato je treba uvesti mehanizme za oceno učinkovitosti in uspešnosti javnofinančnih odhodkov, da bi se omogočila prerazporeditev virov. Ob upoštevanju tega je vlada naznanila načrte za okrepitev proračunskega postopka, zlasti kar zadeva srednjeročni proračunski okvir in vključitev pregledov porabe v proračunski postopek. Poljska je edina država članica brez polno usposobljenega neodvisnega fiskalnega sveta in brez znanih načrtov za njegovo ustanovitev, čeprav ima neodvisne fiskalne institucije, ki opravljajo nekatere od njegovih funkcij.

(10)

Upad delovno sposobnega prebivalstva na Poljskem naj bi v prihodnjih desetletjih omejil potencial rasti. Poljski trg dela je bil v zadnjih letih zelo uspešen. Stopnje zaposlenosti so se še naprej poviševale, vendar bi se lahko zaradi več nedavnih ukrepov politik zmanjšala udeležba na trgu dela, zlasti žensk ter nizko usposobljenih in starejših oseb. Znižanje zakonsko določene upokojitvene starosti konec leta 2017 bo verjetno spodbudilo nekatere starejše delavce, da zapustijo trg dela. Poljski sistem socialne zaščite zagotavlja le omejene spodbude za zaposlitev. Novi otroški dodatek naj bi prispeval k zmanjšanju revščine in neenakosti, vendar bi lahko tudi negativno vplival na udeležbo staršev na trgu dela, zlasti mater. Višina otroškega dodatka in omejeno ugotavljanje upravičenosti na podlagi premoženjskega stanja izničujeta spodbude za delo v okviru drugih socialnih prejemkov in nadomestil. Obvezna predšolska vzgoja za petletne otroke je bila odpravljena septembra 2016, delež otrok, mlajših od treh let, v formalnem otroškem varstvu pa je med najmanjšimi v Uniji. Segmentacija trga dela je kljub sprejetim ukrepom še naprej visoka, kar negativno vpliva na produktivnost in akumulacijo človeškega kapitala. Še vedno obstajajo ovire za širšo uporabo pogodb za nedoločen čas. Odbor za kodifikacijo pripravlja nove osnutke individualne in kolektivne delovnopravne zakonodaje. To je priložnost za obravnavo teh ovir.

(11)

Povprečna dejanska upokojitvena starost se je v zadnjih letih povišala, vendar je še vedno prenizka. Višja dejanska upokojitvena starost je ključna za gospodarsko rast, ustreznost pokojnin v prihodnosti in fiskalno vzdržnost pokojninskega sistema. Nedavna odločitev o znižanju zakonsko določene upokojitvene starosti na 60 let za ženske in 65 let za moške pa je korak v nasprotno smer in lahko negativno vpliva na dejansko upokojitveno starost. Poleg tega je drag posebni sistem socialnega zavarovanja za kmete (KRUS) še eden od razlogov za nizko mobilnost delovne sile in prikrito brezposelnost v kmetijstvu.

(12)

Izobraževalni sistem se je v zadnjih dveh desetletjih znatno izboljšal, pri čemer so osnovna znanja 15-letnikov precej nad povprečjem Unije, stopnja zgodnjega opuščanja šolanja pa je med najnižjimi v Uniji. Kljub temu je še vedno mogoče izboljšati način, kako učenci pridobivajo ustrezna znanja in spretnosti za hitro spreminjajoči se trg dela. Prihodnje spremembe osnovno- in srednješolskega izobraževanja predstavljajo velike organizacijske izzive in skrajšujejo obdobje splošnega izobraževanja, kar bi lahko negativno vplivalo na enakost v izobraževanju. Napovedane so bile tudi dodatne spremembe za prilagoditev poklicnega izobraževanja in usposabljanja potrebam trga dela, vendar še ni jasno, v kolikšni meri se lahko z njimi obravnavajo obstoječe pomanjkljivosti. Vlada je začela posvetovanja o reformi visokega šolstva, da bi povečala uspešnost sektorja in njegovo ustreznost za potrebe trga dela. Udeležba odraslih v izobraževanju na Poljskem je nezadostna, povprečna raven osnovnih znanj starejših pa je nizka, kar ovira njihovo zaposljivost.

(13)

Zaradi pomanjkljivosti v prostorskem načrtovanju se povečuje upravno breme, povezano s potrebo po gradbenih dovoljenjih. Načrti rabe zemljišč zajemajo le del poljskega ozemlja in so pogosto slabe kakovosti. Na območjih brez njih se gradbena dovoljenja podeljujejo na podlagi enkratnih upravnih odločitev o razvoju zemljišč, kar povzroča tveganja in negotovost za vlagatelje. Osnutek zakona na področju gradbeništva je namenjen konsolidaciji postopkov prostorskega načrtovanja in zmanjšanju upravnega bremena za vlagatelje. Reforma omogoča izboljšave, vendar je to odvisno od končne različice zakona in njegovega izvajanja.

(14)

Poslovno okolje je na splošno ugodno. Leta 2016 pa so se naložbene dejavnosti znatno zmanjšale zaradi manjše uporabe strukturnih skladov Unije, kar je med drugim posledica prehoda med programskimi obdobji, in večje negotovosti med zasebnimi vlagatelji. Poleg tega se je zaupanje podjetij zmanjšalo zaradi večjega števila regulativnih sprememb in omejenih javnih posvetovanj o številnih ključnih zakonih. Pravna varnost ter zaupanje v kakovost in predvidljivost regulativnih, davčnih in drugih politik in institucij sta pomembna dejavnika, ki bi lahko omogočila višjo stopnjo naložb. V zvezi s tem sta pomembna tudi pravna država in neodvisno sodstvo. Obravnavanje resnih pomislekov v zvezi s pravno državo bo pripomoglo k večji pravni varnosti. Glede na to, da želi vlada okrepiti svojo vlogo v gospodarstvu, bo pomembno zagotoviti gospodarsko izvedljivost investicijskih odločitev. Na več področjih še vedno obstaja veliko regulativno breme.

(15)

Sredstva Unije so omogočila hiter razvoj cestnega omrežja, vendar je delež smrtnih žrtev v cestnem prometu še vedno med najvišjimi v Uniji, kar povzroča visoke družbene stroške. Kljub razpoložljivosti znatnih sredstev Unije se železniški sektor še naprej sooča z velikimi ozkimi grli pri izvajanju projektov. Poleg tega ostaja izziv, kako zagotoviti dolgo življenjsko dobo sredstev železnic glede na pomanjkanje večletnega programa vzdrževanja železniške infrastrukture.

(16)

Približno 60 % poljskih elektrarn na fosilna goriva je starejših od 30 let. Zato so v naslednjih letih potrebne velike naložbe. Leta 2016 je bila raven elektroenergetskih povezav med najnižjimi v EU. Skupaj z opustitvijo precejšnje zmogljivosti in povečanjem povpraševanja po električni energiji to prispeva k slabim obetom glede zagotavljanja zadostne proizvodnje električne energije. Doseganje zavezujočega nacionalnega cilja glede energije iz obnovljivih virov do leta 2020 je ogroženo. Po začetku delovanja terminala za utekočinjeni zemeljski plin je Poljska znatno izboljšala zanesljivost oskrbe s plinom. Poleg tega je razvila nacionalno prenosno in distribucijsko omrežje za plin. Vendar delo v zvezi z regionalno pomembnimi povezovalnimi plinovodi ne napreduje po načrtih.

(17)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Poljske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2017, nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Poljska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Poljskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(18)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2017, njegovo mnenje (5) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Nadaljuje znaten fiskalni napor za leto 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Poljske. Sprejme ukrepe za izboljšanje učinkovitosti javnofinančnih odhodkov in omejitev uporabe znižanih stopenj DDV.

2.

Sprejme ukrepe za povečanje udeležbe na trgu dela, zlasti žensk ter nizko usposobljenih in starejših oseb, med drugim tudi tako, da spodbuja ustrezna znanja in spretnosti ter odpravi ovire za trajnejše oblike zaposlitve. Zagotovi vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, in sicer tako, da sprejme ukrepe za povišanje dejanske upokojitvene starosti in začne reformo preferencialnih pokojninskih ureditev.

3.

Sprejme ukrepe za odpravo ovir za naložbe, zlasti v prometnem sektorju.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/92

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Portugalsko opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Portugalska bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih od 1 do 4.

(3)

Poročilo o državi za Portugalsko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Portugalske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Portugalskem obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja. V razmerah visoke, vendar padajoče brezposelnosti in počasne rasti produktivnosti so problematični predvsem velike neto zunanje obveznosti, zasebni in javni dolg ter velik delež slabih posojil. Potencialna rast zaostaja za ravnjo pred krizo, nanjo pa vplivajo stalna ozka grla in togosti na proizvodnem trgu in trgu dela ter zunanja neravnotežja. Saldo tekočega računa kaže določeno izboljšanje, čeprav so potrebna dodatna prizadevanja za večjo prilagoditev neto zunanjih obveznosti. Po večji prilagoditvi v zadnjih letih so se stroški dela na enoto začeli poviševati, in sicer zaradi šibke rasti produktivnosti in rasti plač. Zasebni dolg se zmanjšuje in javni dolg se je stabiliziral, pri čemer je treba razdolževanje nadaljevati. Obseg slabih posojil je še vedno velik ter skupaj z nizko dobičkonosnostjo in razmeroma skromnimi kapitalskimi rezervami pomeni tveganja za bilance stanja bank. Razmere na trgu dela so se izboljšale, vendar so brezposelnost mladih, dolgotrajna brezposelnost in delež zaposlenih za določen čas še vedno na visoki ravni.

(4)

Portugalska je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. Nacionalni program reform Portugalske za leto 2017 vsebuje zaveze za kratkoročno in srednjeročno obdobje. Zlasti vključuje ukrepe za izboljšanje upravljanja javnih financ in poslovnega okolja ter odpravo dolga podjetij. Portugalska se v programu zavezuje k ambicioznim reformam glede posodobitve javne uprave, povečanja socialne zaščite, povišanja ravni usposobljenosti delovne sile in izboljšanja upravljanja podjetij v državni lasti. Program zajema tudi izzive, opredeljene v poročilu o državi za leto 2017 in priporočilu za euroobmočje, vključno s potrebo po ponovnem zagonu naložb in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ. Če bodo ti ukrepi v celoti izvedeni v predvidenih rokih, bodo prispevali k odpravi makroekonomskih neravnotežij Portugalske in obravnavi priporočil za posamezno državo. Na podlagi ocene zavez glede politik Portugalske Komisija potrjuje svojo predhodno oceno, da na tej stopnji v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji niso potrebni nobeni nadaljnji ukrepi. Izvajanje reform politik se bo pozorno spremljalo v okviru posebnega spremljanja.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Po zaključku postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Portugalsko trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga. V programu stabilnosti za leto 2017 Portugalska načrtuje nominalni primanjkljaj v višini 1,5 % BDP v letu 2017 in 1,0 % BDP v letu 2018 ter nadaljnje izboljšanje na presežek v višini 0,4 % BDP v letu 2020. Ti načrti ne vključujejo morebitnega učinka ukrepov za podporo bankam na povečanje primanjkljaja. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni presežek v višini 0,25 % BDP, naj bi bil dosežen do leta 2021. V programu stabilnosti za leto 2017 je predvideno, da bo delež dolga sektorja država v BDP dosegel 127,9 % v letu 2017, 124,2 % v letu 2018 in 117,6 % v letu 2020. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten v letu 2017 in nato ugoden. Ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja od leta 2017 naprej, pa niso bili dovolj podrobno opredeljeni.

(7)

Svet je 12. julija 2016 Portugalski priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini vsaj 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja v letu 2017 tveganje znatnega odklona od te priporočene prilagoditve.

(8)

V letu 2018 naj bi se Portugalska glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala srednjeročnemu proračunskemu cilju strukturnega presežka v višini 0,25 % BDP. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (5), ki v letu 2018 ne presega 0,1 %. To bi ustrezalo strukturni prilagoditvi v višini vsaj 0,6 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Po napovedi Portugalska v letih 2017 in 2018 na prvi pogled ne bo izpolnjevala prehodnega pravila glede dolga. Na splošno Svet meni, da bodo od leta 2017 potrebni dodatni ukrepi, da bi Portugalska izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropskem semestru za leto 2017, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako k okrepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Portugalske. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo na Portugalskem.

(9)

Zanesljiva proračunska konsolidacija je odvisna od pravočasnega in doslednega izvajanja novega zakona o proračunskem okviru, pregleda in racionalizacije javnofinančnih odhodkov ter nadaljnjega izboljšanja pobiranja prihodkov. Portugalska je začela pregled porabe, ki v glavnem temelji na ukrepih za učinkovitost, ki vključujejo ministrstvi za zdravje in izobraževanje, podjetja v državni lasti ter (centralizirano) upravljanje javnih naročil in nepremičnin. Ta pregled porabe pa še ni dovolj širok, saj zajema le centralno državo in se osredotoča prihranke zaradi večje učinkovitosti, dosežene na podlagi racionalizacije storitev. V zdravstvenem sektorju je vlada sprejela ukrepe za spodbujanje preprečevanja bolezni in politik javnega zdravja. Poleg tega je bilo sprejetih več ukrepov za povečanje učinkovitosti in vzdržnosti zdravstvenega sektorja, na primer prek centraliziranih naročil ali večje uporabe generičnih zdravil. Reforma bolnišnic se sicer nadaljuje, vendar je proračunsko načrtovanje in izvrševanje v bolnišnicah še vedno pomembno vprašanje. Zamude pri plačilih (zaostala plačila) se še naprej povečujejo, kar kaže na pomanjkljivosti v mehanizmih računovodskega nadzora in upravljavskih praksah. Natančna in uravnotežena priprava proračuna, boljši nadzor in učinkovito izvajanje zakona o nadzoru obveznosti bi lahko prispevali k zmanjšanju zaostalih plačil ter povečanju učinkovitosti in kakovosti v tem sektorju. Visoki in naraščajoči stroški zaradi staranja prebivalstva še vedno pomenijo tveganje za vzdržnost javnih financ. Srednjeročno se pričakuje, da bodo višja fiskalna tveganja v veliki meri povezana s stroški financiranja pokojnin. Dolgoročna fiskalna tveganja v državi se ocenjujejo kot nizka, predvsem zaradi pokojninskih reform in ob predpostavki, da se politike ne bodo spremenile in da se bo odvisnost pokojninskega sistema od proračunskih prerazporeditev dodatno zmanjšala. Prestrukturiranje podjetij v državni lasti, da bi postala fiskalno vzdržna, še ni bilo v celoti obravnavano. Skupna zadolženost podjetij v državni lasti, ki jih spremlja nadzorna enota pri ministrstvu za finance (UTAM), je v drugem četrtletju leta 2016 znašala 32 milijard EUR. Okvir z določenimi cilji za zagotovitev finančne vzdržnosti podjetij v državni lasti bi lahko prispeval k zmanjšanju njihove odvisnosti od prerazporeditev znotraj državnega proračuna in odpravi velikega dolga.

(10)

Portugalski trg dela je v letu 2016 še naprej okreval, pri čemer so se kazalniki trga dela postopno izboljševali, zlasti se je znižala stopnja brezposelnosti. Velik delež novih delovnih mest je za nedoločen čas. Vendar so pogodbe za določen čas še naprej na visoki ravni. Velika segmentacija trga dela negativno vpliva na poklicne možnosti in prihodke delavcev, zlasti med mladimi. Portugalska je januarja 2017 preoblikovala program za podporo zaposlovanju, da bi spodbudila zaposlovanje za nedoločen čas. Njegov pričakovani učinek na zmanjšanje segmentacije pa se zdi omejen, saj naj bi ta program zajemal razmeroma malo ljudi. Čeprav so se z nedavnimi reformami trga dela izboljšale spodbude za ustvarjanje delovnih mest, lahko nekateri vidiki pravnega okvira še vedno odvračajo podjetja od zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Delodajalci se zlasti v primerih, ko posamezno odpuščanje delavcev, zaposlenih za nedoločen čas, velja za nepošteno, soočajo z negotovimi stroški odpuščanja. To je delno posledica možnosti ponovne zaposlitve delavca, če se odpoved šteje za nezakonito, in pomanjkljivosti v sodnih postopkih.

(11)

Z upadanjem brezposelnosti od leta 2014 se zmanjšuje tudi absolutno število dolgotrajno brezposelnih. Vendar je več kot polovica brezposelnih vsaj že eno leto brez zaposlitve, pri čemer se ta delež z okrevanjem ne zmanjšuje. Visoka stopnja dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih povečuje tveganje, da se bodo brezposelne osebe umaknile s trga dela, s čimer bodo postopoma izgubile svoja znanja in spretnosti, njihova zaposljivost pa se bo zmanjšala, kar negativno vpliva tudi na potencialno rast. Stopnja brezposelnosti mladih je sicer še visoka, vendar se znižuje zaradi različnih ukrepov iz preteklih let, vključno z ukrepi za obveščanje na terenu v okviru jamstva za mlade (6). To lahko delno pojasni, zakaj je delež mladih, ki niso zaposleni niti se ne izobražujejo ali usposabljajo, pod povprečjem Unije. Portugalska sprejema tudi ukrepe za racionalizacijo aktivnih politik trga dela in reševanje vprašanja brezposelnosti mladih. To vključuje uvedbo spodbud za zaposlovanje (prek olajšav pri prispevkih za socialno varnost) aprila 2017, ki so usmerjene v zaposlovanje mladih in dolgotrajno brezposelnih za nedoločen čas. Da pa bi se zagotovila učinkovita aktivacija dolgotrajno brezposelnih, je ključnega pomena, da javni zavodi za zaposlovanje učinkovito sodelujejo s socialnimi službami, da bi se bolje opredelile in obravnavale potrebe te skupine. Pomemben korak v to smer bi bila vzpostavitev napovedanih enotnih kontaktnih točk za zaposlovanje.

(12)

V letu 2017 je vlada v skladu z napovedanim načrtom že tretje leto zapored zvišala minimalno plačo. Z zadnjim zvišanjem, ki je bilo nad pričakovanim povečanjem inflacije in povprečne produktivnosti, naj bi bila minimalna plača čedalje bolj zavezujoča, saj je delež zajetih zaposlenih v letu 2016 že znašal petino vseh zaposlenih. Zvišanja minimalne plače prispevajo k znižanju visoke stopnje revščine zaposlenih in lahko pozitivno vplivajo na skupno povpraševanje. Lahko pa vključujejo tudi tveganja v zvezi z zaposlovanjem, zlasti za nizko usposobljene osebe. Ta tveganja se sicer v razmerah trenutnega okrevanja niso uresničila, vendar so še vedno izziv. Vlada spremlja učinek razvoja minimalne plače s četrtletnimi poročili, o katerih se posvetuje s socialnimi partnerji in jih tudi objavi.

(13)

Kot kažejo najnovejši rezultati Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) pod okriljem OECD, je Portugalska dosegla velik napredek pri rezultatih šolskega izobraževanja. Še vedno pa je med državami OECD z najvišjimi stopnjami ponavljanja razredov, kar dokazano povečuje tveganje zgodnjega opuščanja šolanja in znatno negativno vpliva na stroške izobraževanja. Splošna raven znanj in spretnosti delovne sile ostaja med najnižjimi v Evropi in omejuje potencial države za inovacije in konkurenčnost. Poleg tega izboljšanje znanj in spretnosti delovne sile še vedno ovirajo digitalne kompetence. Približno 22 % portugalske delovne sile namreč nima digitalnih kompetenc (predvsem ker ne uporablja redno interneta), kar je približno dvakrat več od povprečja Unije. Vlada je sprejela ukrepe za spodbujanje izobraževanja odraslih in digitalnih kompetenc, in sicer z vzpostavitvijo programa „Qualifica“ in nacionalne pobude za digitalne kompetence (pobuda INCoDe2030). Za njuno učinkovitost je bistveno, da zagotavljata kakovostne možnosti za nadgradnjo znanj in spretnosti ter prekvalifikacijo delavcev v skladu s potrebami trga dela. Vlada je sprejela tudi številne ukrepe za podporo sodelovanju med visokošolskimi ustanovami in poslovnim sektorjem, in sicer glede njihovih rezultatov raziskav in njihovih dejavnosti. Da pa bi se omogočilo to sodelovanje, bi bilo treba prilagoditi strukturo univerz.

(14)

Kljub zboljšanju razmer so za bančni sektor še vedno izziv velik obseg slabih posojil podjetij, skupaj z nizko dobičkonosnostjo, izpostavljenost državnega dolga tveganjem in šibke kapitalske rezerve. Poslabšanje kakovosti sredstev, zlasti v podjetniškem sektorju, obremenjuje dobičkonosnost bančnega sektorja. To je eden od dejavnikov, ki skupaj z nizkimi kapitalskimi rezervami ovira produktivno razporejanje posojil in naložb. Kljub temu, da raven slabih posojil upada, je delež slabih posojil še vedno visok (19,5 % v primerjavi z 19,6 % ob koncu leta 2015) in v nekaterih gospodarskih sektorjih še vedno narašča, zlasti v podjetjih, ki so dejavna v gradbenem in nepremičninskem gospodarskem sektorju. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za odpravo velikega obsega slabih posojil. Še vedno pa je potrebna celovita strategija za zagotovitev pomembnega zmanjšanja oslabljenega dolga, vključno s spodbujanjem razvoja sekundarnih trgov, da bi lahko banke prodale dele svojih problematičnih portfeljev.

(15)

Kreditni pogoji se postopno zboljšujejo, tako na strani povpraševanja kot tudi ponudbe, še vedno pa je treba za MSP izboljšati dostop do financiranja. Odstotek portugalskih MSP, ki jim ni uspelo pridobiti celotnega zneska posojil, za katera so zaprosila, se je povečal s 34 % na 42 %, medtem ko se je povprečje Unije zmanjšalo in v letu 2016 doseglo 30 %. Inovativna in konkurenčna podjetja z velikim potencialom za rast bi imela koristi od boljšega dostopa do kapitala. To bi prispevalo k zmanjšanju njihove odvisnosti od dolžniškega financiranja in izboljšanju njihovega dostopa do financiranja, s čimer bi se lažje razširila in internacionalizirala. V letu 2016 je bila razlika v stroških kapitala med naložbami, financiranimi z dolgom, in naložbami, financiranimi z lastniškim kapitalom, peta največja v Uniji in precej nad povprečjem Unije. Čeprav so se s spremembami davčne ureditve zmanjšale spodbude za dolžniško financiranje, je še prezgodaj, da bi bil viden kakršen koli učinek na razmeroma velike davčne spodbude za zadolževanje pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Organi so julija 2016 začeli izvajati program Capitalizar, ki je namenjen predvsem spodbujanju zasebnih naložb. Program uvaja nove kreditne linije za MSP, specializirane sklade, ki bi sodelovali pri zasebnih naložbah, in spremembe davčnega sistema za podporo naložbam. Vlada je vzporedno s tem uvedla dodaten program (Programa Semente) za zagotovitev financiranja za zagonska in mala podjetja v njihovih začetnih fazah (semenski kapital). Ta jim bo pomagal pri zbiranju lastniškega kapitala, in sicer tako, da bo največ tri leta zagotavljal davčne olajšave posameznim vlagateljem, ki bodo kupili nove delnice takih podjetij. Za oba programa se pričakuje, da bosta izboljšala financiranje podjetij na Portugalskem, če bosta hitro in v celoti izvedena.

(16)

Komisija je januarja 2017 v okviru svežnja ukrepov za odpravo ovir na trgu storitev pripravila smernice za vse države članice o potrebah po nacionalnih reformah za regulacijo poklicnih storitev z visokim potencialom za rast in delovna mesta. Priporočila za reforme obravnavajo veliko različnih zahtev na podlagi primerjalne analize ter ob upoštevanju duha in dela, opravljenega pri medsebojnem ocenjevanju z državami članicami v zadnjih treh letih. Portugalska je pri tem dejavno sodelovala. V svojem nacionalnem akcijskem načrtu pojasnjuje, da v prihodnjih letih ne pričakuje večjih sprememb, saj se večje reforme in pregledi reguliranih poklicev izvajajo že od leta 2011. Smernice Komisije dopolnjujejo ocene v okviru evropskega semestra 2017, in sicer tako, da posebej obravnavajo zahteve, ki se uporabljajo za te poklice. V več sektorjih obstajajo znatne regulativne in upravne ovire pri dostopu do storitev. Nekatere reforme, usmerjene v gradbeništvo in najbolj omejevalne poslovne storitve, vključno z reguliranimi poklici, so bile dogovorjene v okviru programa finančne pomoči, vendar so bile prekinjene ali razveljavljene. Podzakonski predpisi, ki urejajo nekatere poklice, so manj ambiciozni kot okvirni zakon, kar zadeva odpiranje teh poklicev za konkurenco. Poleg tega vzbujajo pomisleke glede neposrednega ali posrednega učinka omejevanja konkurence na trgu poklicnih storitev.

(17)

Za portugalsko javno upravo je še naprej značilna nizka raven učinkovitosti in preglednosti. Konkurenca na področju javnih naročil ostaja omejena. Kljub napredku so še vedno prisotne pomanjkljivosti glede preglednosti in zanesljivosti podatkov o javnih naročilih in postopkov v zvezi s tem. Preglednost pri koncesijskih pogodbah in javno-zasebnih partnerstvih še vedno ovirajo javni naročniki, ki nimajo potrebnega strokovnega znanja za upravljanje zapletenih pogodb. Uporaba neposredne oddaje javnih naročil je še naprej pogosta. Nedavno je bil sprejet spremenjeni kodeks o javnem naročanju, njegovo izvajanje pa bo Komisija natančno spremljala. Upravno breme in pomanjkanje enotne prakse izvajanja po vsej državi ovirata reforme postopkov. Kljub določenemu napredku so nastale zamude pri poenostavitvi lokalnih in centralnih upravnih postopkov, pri čemer je le malo usklajevanja med različnimi ravnmi javne uprave. Portugalski organi so potrdili nov program poenostavitve, ki se imenuje SIMPLEX+. Ta vključuje precej ambiciozen sveženj ukrepov za državljane in podjetja. Ti ukrepi so obetavni in treba je zagotoviti zgodnje izvajanje svežnja SIMPLEX+, da bo program lahko dejansko imel učinek. Večina ukrepov iz svežnja, ki so pomembni za podjetja, se zdaj začenja izvajati. Uspešnost portugalskega pravosodnega sistema je še vedno pod povprečjem Unije. Kazalniki učinkovitosti v civilnih, gospodarskih in davčnih sporih so še vedno slabi. To negativno vpliva na poslovno dinamiko in privabljanje neposrednih tujih naložb. Učinkovitost davčnih in upravnih sodišč ostaja izziv v smislu stopnje rešenih primerov, postopki pa so še naprej predolgi. Še vedno traja do 40 mesecev za zaključek sodnih postopkov zaradi insolventnosti, kar vzbuja dvome o učinkovitosti okvirov SIREVE.

(18)

Portugalska napreduje pri povečanju preglednosti in boju proti korupciji v javni upravi, vendar ni splošne strategije. Zdi se, da je boj proti korupciji postal resnična prednostna naloga državnega tožilstva, pri čemer so bili uvedeni učinkovitejši postopki za upravljanje primerov in virov. Vendar še ni jasno, ali bo to vplivalo na izboljšanje stopenj pravnomočnih obsodb za korupcijo na visoki ravni in na uporabo bolj odvračilnih kazni. Kar zadeva preprečevanje, so načrti za preprečevanje korupcije, ki so bili sprejeti za vsako javno institucijo, za zdaj večinoma le formalni. Načrti niso v celoti prilagojeni posamezni organizaciji, prav tako pa niso dopolnjeni z ustreznim spremljanjem.

(19)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Portugalske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Portugalska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Portugalskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(20)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1.

(21)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih od 1 do 4 –

1.

Zagotovi vzdržno odpravo čezmernega primanjkljaja. Nadaljuje znaten fiskalni napor za leto 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Portugalske. Uporabi nepričakovane prihodke za hitrejše zmanjševanje deleža dolga sektorja država v BDP. Okrepi napore, da bi razširila obseg pregleda odhodkov in tako zajela pomemben delež porabe sektorja država na različnih področjih politik. Okrepi nadzor nad odhodki, stroškovno učinkovitost in ustrezno pripravo proračuna, zlasti v zdravstvenem sektorju in s poudarkom na zmanjšanju zaostalih plačil, ter zagotovi vzdržnost pokojninskega sistema. Do sprejetja proračuna za leto 2018 določi sektorske cilje glede učinkovitosti za povečanje finančne vzdržnosti podjetij v državni lasti, da bi se izboljšal skupni čisti dohodek teh podjetij in da bi se zmanjšalo breme za državni proračun.

2.

Spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas, vključno s pregledom pravnega okvira. Zagotovi učinkovito aktivacijo dolgotrajno brezposelnih. Skupaj s socialnimi partnerji zagotovi, da razvoj minimalne plače ne škoduje zaposlovanju nizko usposobljenih oseb.

3.

Okrepi prizadevanja za čiščenje bilanc stanja kreditnih institucij z izvajanjem celovite strategije za reševanje slabih posojil, vključno z okrepitvijo sekundarnega trga za slaba sredstva. Izboljša dostop do kapitala, zlasti za zagonska podjetja ter mala in srednja podjetja.

4.

Do konca leta 2017 izvede načrt za nadaljnje zmanjšanje upravnega bremena in odpravo zakonodajnih ovir za gradbene in poslovne storitve. Poveča učinkovitost postopkov zaradi insolventnosti in davčnih postopkov.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/98

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Romunije ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Romunijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Romunije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(3)

Romunija je 5. maja 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Med letoma 2009 in 2015 so se v Romuniji izvajali trije programi plačilnobilančne pomoči, ki jih skupaj vodita Komisija in Mednarodni denarni sklad ob podpori Svetovne banke. Izplačila so bila izvršena le v okviru prvega programa, in sicer v obdobju 2009–2011, medtem ko sta bila programa v obdobjih 2011–2013 in 2013–2015 preventivna. Nadzor po izteku programa v imenu Komisije, katerega namen je spremljati sposobnost Romunije za odplačilo posojil, odobrenih v okviru prvega programa, se je začel oktobra 2015 in se bo nadaljeval, vsaj dokler ne bo odplačanih 70 % posojil, ki zapadejo spomladi 2018.

(6)

Za Romunijo trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada v konvergenčnem programu za leto 2017 načrtuje za leti 2017 in 2018 nominalni primanjkljaj v višini 2,9 % BDP, ki naj bi se nato do leta 2020 postopoma znižal na 2,0 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP v obdobju, ki ga zajema program, tj. do leta 2020, predvidoma ne bo dosežen. Preračunani (4) strukturni saldo bo do leta 2020 predvidoma dosegel raven -2,6 %. V skladu s konvergenčnim programom naj bi se delež dolga sektorja država v BDP povečal s 37,6 % BDP v letu 2016 na 38,3 % BDP v letu 2018 in se leta 2020 zmanjšal na 37,6 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je ugoden. Glavno navzdol usmerjeno tveganje za makroekonomske obete izvira iz manjšega učinka fiskalnih in strukturnih ukrepov na kratko- in srednjeročne obete za rast. Hkrati ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev glede primanjkljaja, niso dovolj podrobno opredeljeni. Poleg tega osnutek zakona o poenotenih plačah pomeni precejšnje navzdol usmerjeno tveganje za fiskalno napoved.

(7)

Svet je 12. julija 2016 Romuniji priporočil, naj v letu 2016 omeji odklon od srednjeročnega proračunskega cilja in v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,5 % BDP, razen če srednjeročni proračunski cilj doseže z manjšim naporom. Podatki o realizaciji za leto 2016 kažejo na znaten odklon Romunije od srednjeročnega proračunskega cilja. Komisija je 22. maja 2017 v skladu s členom 121(4) PDEU in členom 10(2) Uredbe (ES) št. 1466/97 Romuniji izdala opozorilo, da je bil v letu 2016 ugotovljen znaten odklon od srednjeročnega proračunskega cilja. Svet je nato 16. junija 2017 sprejel priporočilo (5), v katerem je potrdil, da mora Romunija sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6) v letu 2017 ne bo presegla 3,3 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,5 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja v letu 2017 tveganje znatnega odklona od priporočene prilagoditve.

(8)

V letu 2018 naj bi se Romunija glede na svoj fiskalni položaj z dodatno prilagoditvijo približala srednjeročnemu proračunskemu cilju strukturnega primanjkljaja v višini 1 % BDP. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov, ki ne presega 4,3 %. To bi ustrezalo strukturni prilagoditvi v višini 0,5 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Poleg tega pomladanska napoved Komisije iz leta 2017 predvideva primanjkljaj sektorja država v višini 3,5 % BDP v letu 2017 in 3,7 % v letu 2018, kar presega referenčno vrednost 3 % BDP iz Pogodbe. Na splošno Svet meni, da bodo v skladu s priporočilom za odpravo znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, naslovljenim na Romunijo 16. junija 2017, glede na močno poslabšanje fiskalnih obetov od leta 2017 potrebni znatni dodatni ukrepi, da bi Romunija izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast.

(9)

Fiskalni okvir Romunije je trden, vendar se ne izvaja v celoti. Proračun za leto 2016 je znatno odstopal od srednjeročnega cilja, tj. strukturnega primanjkljaja v višini 1 % BDP, kar je v nasprotju s pravilom glede primanjkljaja v nacionalnem fiskalnem okviru. Proračun za leto 2017 se je še bolj oddaljil od nacionalnih fiskalnih pravil. Romunski organi leta 2016 tako kot v prejšnjih letih parlamentu niso predložili posodobljene fiskalne strategije do zakonitega roka, tj. avgusta. Posledično letni proračunski postopek ne temelji na srednjeročni fiskalni strategiji.

(10)

Stanje v bančnem sektorju se je leta 2016 še naprej izboljševalo pod vplivom precejšnjih kapitalskih rezerv in rastoče dobičkonosnosti. Romunski organi so se zavezali, da bodo leta 2018 opravili celovit pregled kakovosti sredstev in obremenitveni test bančnega sektorja. Maja 2016 je začel veljati zakon o odpustu dolga, vendar je tveganja v bančnem sektorju ublažila predvsem odločitev ustavnega sodišča, da bodo morala o tem, ali posojilojemalci izpolnjujejo zakonske določbe o težkih razmerah, presojati sodišča. Zakon o konverziji posojil, denominiranih v CHF, ki ga je parlament sprejel oktobra 2016, je bil nedavno razglašen za protiustavnega. Vendar nove zakonodajne pobude še vedno zmanjšujejo pravno predvidljivost, kar lahko negativno vpliva na zaupanje vlagateljev.

(11)

Davčne utaje, ki so v Romuniji zelo razširjene, zmanjšujejo davčne prihodke in davčno pravičnost ter izkrivljajo gospodarstvo. Romunija je pri ukrepanju na podlagi priporočila za posamezno državo glede izboljšanja izpolnjevanja davčnih obveznosti in pobiranja davkov dosegla omejen napredek. Leta 2016 so bili spremenjeni postopki za registracijo za DDV in povračilo stroškov, po vsej državi pa poteka tudi uvedba elektronskih blagajn, povezanih z davčno upravo. Od leta 2017 se uporablja posebna ureditev za sektorje, kot so hotelirstvo, gostinstvo in druge povezane panoge, kjer je dajatev določena ne glede na prihodkovni razred. Poleg tega so bile sprejete omejitve v zvezi s samozaposlenimi osebami in družinskimi podjetji, katerih namen je odvračati od izogibanja davkom. V letu 2016 se je izboljšalo izpolnjevanje obveznosti na področju davčnih napovedi in plačil, vendar skupni inšpekcijski pregledi davčne uprave in inšpektoratov za delo niso prinesli boljših rezultatov. Poleg tega se je pri davčni ureditvi za mikro podjetja prag prometa znatno povečal, medtem ko se je stopnja znižala, kar omogoča izpolnjevanje davčnih obveznosti v škodo proračunskih prihodkov. Sektorski in kategorijski pristopi k obdavčitvi podjetij bi lahko povzročili upravno breme tako za podjetja kot za davčno upravo, ne vodijo pa niti k izboljšanju pobiranja davkov.

(12)

Porazdelitev razpoložljivega dohodka gospodinjstev (ki upošteva velikost gospodinjstev) je v Romuniji izrazito neenakomerna, kar omejuje potencial države za trajnostno in vključujočo rast. Dohodek najbogatejših 20 % prebivalstva je več kot osemkrat višji od dohodka najrevnejših 20 %. To razmerje je bistveno višje od povprečja Unije. Neenakosti v veliki meri temeljijo na neenakem dostopu do zdravstva, izobraževanja, storitev in trga dela. Poleg tega je razlika med dohodkovno neenakostjo pred obdavčitvijo in socialnimi transferji ter po njih med najmanjšimi v Uniji. Socialni referenčni indeks, na katerem temeljijo glavni socialni prejemki in nadomestila, od uvedbe leta 2008 še ni bil posodobljen. Delo na črno, vključno s „plačilom na roke“, je še vedno razširjeno in še naprej negativno vpliva na davčne prihodke, izkrivlja gospodarstvo ter spodkopava pravičnost in učinkovitost davčnega sistema ter sistema socialnih prejemkov in nadomestil. Kot del pilotnega projekta so bili izvedeni skupni inšpekcijski pregledi davčne uprave in inšpektoratov za delo, vendar za zdaj nimajo sistemskega učinka. Viri niso osredotočeni na sektorje z največjim tveganjem davčnih utaj, plačilu na roke se namenja omejena pozornost, bolj kot preventivni pa se uporabljajo prisilni ukrepi.

(13)

Rezultati na trgu dela so se v letu 2016 izboljšali, pri čemer je stopnja brezposelnosti dosegla nizko predkrizno raven. Delovna sila se še naprej zmanjšuje, saj se prebivalstvo stara in izseljevanje ostaja visoko. Nizko brezposelnost spremlja ena najvišjih stopenj neaktivnosti v Uniji. Zlasti stopnje zaposlenosti in delovne aktivnosti mladih, žensk, nizko usposobljenih delavcev, invalidov in Romov so precej pod povprečjem Unije. Število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je še vedno zelo veliko.

(14)

Čeprav se tveganje revščine ali socialne izključenosti znižuje, je še vedno zelo visoko, zlasti pri družinah z otroki, invalidih, Romih in podeželskem prebivalstvu. Leta 2016 je bil v okviru preusmeritve politike v okrepljeno zagotavljanje storitev, namenjenih določenim skupinam prebivalstva, sprejet obsežen sveženj za boj proti revščini. Ta predvideva pilotni projekt za vzpostavitev integriranih storitev v marginaliziranih skupnostih. Njegova uvedba po celotni državi bi znatno izboljšala trenutno nizko zagotavljanje integriranih storitev. S sprejetjem zakona o minimalnem dohodku za vključenost, ki naj bi začel veljati leta 2018, se je Romunija odzvala na večkrat prejeta priporočila za posamezno državo. Minimalni dohodek za vključenost povečuje ustreznost socialne pomoči in pokritost z njo. Združuje pasivno podporo z obveznimi aktivnimi ukrepi zaposlovanja in obveznimi inšpekcijskimi pregledi. Vendar je njegov aktivacijski potencial skromen, saj je cilj do leta 2021 zagotoviti aktivne ukrepe zaposlovanja 25 % upravičencem.

(15)

Aktivacijske politike so bile okrepljene v okviru reforme nacionalnega zavoda za zaposlovanje. Reforme vključujejo bolj posamezniku prilagojeno podporo ter integrirane storitve za iskalce zaposlitve in delodajalce. Doseg in ponudba storitev za mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, se izboljšujeta. Vendar aktivacijske politike, namenjene skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela, ostajajo omejene, nedavno predlagani aktivacijski ukrepi pa se ne osredotočajo več na te skupine. Njihov obseg in povezava s socialnimi storitvami nista zadostna, da bi lahko bistveno izboljšala udeležbo teh skupin na trgu dela.

(16)

Pri ustreznosti pokojnin in revščini starejših ima pomembno vlogo spol, saj nižja upokojitvena starost žensk ob sicer enakih pogojih pomeni nižje pokojninske pravice. Romunija je ena od redkih držav članic, ki ne predvideva poenotenja upokojitvene starosti žensk in moških. Zakon o izenačitvi upokojitvene starosti za moške in ženske je bil predložen parlamentu leta 2013. Do zdaj ga je sprejel le senat.

(17)

Glede na gibanje produktivnosti, konvergenco dohodkov in konkurenčni položaj Romunije rast plač v javnem in zasebnem sektorju zahteva posebno pozornost. Povečanja plač v javnem sektorju bi se lahko prelila v zasebni sektor, kar bi vplivalo na konkurenčnost Romunije. Minimalna plača v Romuniji, ki je sicer še vedno med najnižjimi v Uniji, se je v zadnjih letih znatno povišala. Ad hoc povišanja minimalne plače so v zadnjem času znatno zvišala delež delavcev z minimalno plačo in povzročila močno razpršenost na dnu porazdelitve plač. Kot odziv na priporočilo za posamezno državo je bila v začetku leta 2016 ustanovljena tristranska delovna skupina, ki naj bi vzpostavila mehanizem za določanje minimalne plače na podlagi objektivnih ekonomskih in socialnih meril ter meril trga dela, vendar je z delom precej v zaostanku in mora z njim ustrezno nadaljevati. Za socialni dialog je še naprej značilno malo kolektivnih pogajanj na sektorski ravni in institucionalne slabosti, ki omejujejo učinkovitost reform.

(18)

Zadostna osnovna znanja so ključna, da lahko ljudje najdejo in obdržijo dobre in stalne službe ter da uspešno sodelujejo v gospodarskem in družbenem življenju. Mednarodne raziskave kažejo na resne pomanjkljivosti pri osnovnih znanjih med romunskimi najstniki. Visoke stopnje zgodnjega opuščanja šolanja, nizka stopnja doseganja visokošolske izobrazbe in obsežno izseljevanje povzročajo nezadostno ponudbo izobražene delovne sile. Na podeželju je dostop do kakovostnega rednega izobraževanja omejen, zlasti za romske otroke. Težave s privabljanjem dobrih učiteljev na podeželskih območjih in v šolah z večinoma romskimi otroki skupaj s segregacijo in pogosto diskriminatornimi stališči vodijo v slabše učne rezultate romskih otrok. Romunija je v odziv na ponavljajoča se priporočila za posamezno državo sprejela in začela izvajati strategijo na področju zgodnjega opuščanja šolanja. Nedavni ukrepi vključujejo celostne posege, pilotni program toplih obrokov, boljše povračilo stroškov prevoza in socialne bone za spodbujanje predšolskega izobraževanja revnih otrok. Za jesen 2017 so načrtovani projektno zasnovani ukrepi, podprti s financiranjem Unije, za izboljšanje kakovosti poučevanja v prikrajšanih šolah, poteka pa tudi posodabljanje učnih načrtov, čeprav le delno. Zakonodaja za preprečevanje segregacije se je izboljšala, vključno z okrepitvijo pristojnosti šolskih inšpektoratov na tem področju. Vendar še vedno manjka metodologija za spremljanje. Potrebni so nadaljnji koraki za trajni napredek v boju proti socialno-ekonomskim neenakostim v izobraževanju. Jamstvo za mlade je zaenkrat le deloma doseglo osebe, ki zgodaj opustijo šolanje, programi druge priložnosti pa niso zlahka na voljo. Sistem izobraževanja in usposabljanja ni dovolj usklajen s potrebami trga dela in vključenost odraslih v izobraževanje je zelo nizka.

(19)

Romunsko prebivalstvo dosega slabe rezultate na področju zdravja. Pomanjkanje zdravstvenih delavcev, nezadostno financiranje, prekomerna uporaba bolnišnične oskrbe in korupcija ovirajo dostopno in kakovostno zdravstvo, kar vpliva zlasti na ljudi z nizkimi dohodki in na podeželju. Pojavlja se korupcija v obliki neformalnih plačil zdravstvenim delavcem, zavarovalniških goljufij in podkupovanj za potrdila, ki dajejo pravico do ugodnosti, ta pa je prisotna tudi pri javnih naročilih v bolnišnicah. Za obravnavanje priporočila za posamezno državo in v okviru predhodne pogojenosti za obdobje financiranja Unije 2014–2020 je Romunija sprejela nekatere ukrepe politike za preusmeritev z bolnišničnega na ambulantno zdravljenje. Pripravljeni so bili regionalni zdravstveni načrti za opredelitev potreb po infrastrukturi in storitvah, spremlja pa se tudi izvajanje nacionalne zdravstvene strategije. V skladu z nacionalno protikorupcijsko strategijo za obdobje 2016–2020 je bila sprejeta zakonodaja za prenovo sistema povratnih informacij o neformalnih plačilih in plače zdravstvenih delavcev so se izboljšale. Protikorupcijska strategija zajema celostne ukrepe v zdravstvu, ki vključujejo spodbujanje odgovornosti in preglednega zaposlovanja direktorjev bolnišnic. Kljub temu je okrepitev sistemov skupnostne oskrbe, ambulantne oskrbe in napotitve še vedno v začetni fazi, neformalna plačila so še vedno močno prisotna, preglednost pri vodenju bolnišnic še ni zagotovljena in nacionalna strategija za zdravstvene delavce še ni bila sprejeta.

(20)

Romunske upravne zmogljivosti in zmogljivosti za oblikovanje politik trpijo zaradi nepreglednih postopkov in nepreglednega odločanja, obremenjujočih upravnih postopkov, skromne uporabe kakovostnih dokazov, slabega usklajevanja med različnimi resornimi politikami in razširjene korupcije. Napredek pri reformi javne uprave je omejen. Organizacijske strukture so še vedno nestabilne, kar vpliva na neodvisnost in učinkovitost javne uprave. Leta 2016 so se začele izvajati strategije za javno upravo, vendar nekateri glavni cilji teh strategij še niso vključeni v zakonodajni okvir, zlasti kar zadeva objektivna merila za zaposlovanje, ocenjevanje in nagrajevanje uspešnosti. Predlagano je, da se plače do neke mere poenotijo, vendar ni jasne povezave med uspešnostjo in plačilom na centralni in lokalni ravni. Še vedno je treba okrepiti zmogljivosti in pooblastila nacionalne agencije za javne uslužbence. Nekateri ukrepi za preglednost pri oblikovanju politik, uvedeni leta 2016, naj bi se vrnili v prejšnje stanje. Strateško načrtovanje in regulativne ocene učinka v upravni praksi niso trdno uveljavljeni.

(21)

Kakovostno in količinsko nezadostna prometna infrastruktura je eno od ključnih ozkih grl, ki ovirajo gospodarski razvoj v Romuniji. Za odpravo s tem povezanih pomanjkljivosti in v odziv na priporočilo za posamezno državo je Romunija jeseni 2016 sprejela splošni prometni načrt. Da bi se pospešile naložbe v cestno infrastrukturo, je bilo upravljanje infrastrukturnih naložb ločeno od organa, pristojnega za upravljanje infrastrukture. Leta 2016 je bil ustanovljen organ, ki bo reformiral železniški sistem in naj bi začel delovati do sredine leta 2017.

(22)

Romunija ima zadnje čase enega najvišjih deležev naložb v Uniji. Vendar so javne naložbe v letu 2016 upadle, tudi zaradi nizkega izvrševanja sredstev Unije. Znatno črpanje in učinkovita poraba sredstev Unije sta ključnega pomena, če naj Romunija izkoristi svoj razvojni potencial v ključnih sektorjih, zlasti pri prometu ali odpadkih. Na kakovost javnih naložb med drugim negativno vplivajo slabosti pri upravljanju in spreminjajoče se prednostne naloge. V odziv na priporočilo za posamezno državo je bilo pri okrepitvi prednostnega razvrščanja projektov javnih naložb in njihove priprave doseženega malo napredka. Od avgusta 2016 morajo ministrstva v svojih načrtih porabe upoštevati naložbene prednostne naloge, vendar niso bili sprejeti nobeni drugi ukrepi za okrepitev vloge ministrstva za finance pri prednostnem razvrščanju naložb in za boljše usklajevanje priprave projektov javnih naložb med ministrstvi. Nacionalni načrt ravnanja z odpadki in program za preprečevanje nastajanja odpadkov naj bi bila sprejeta konec leta 2016, vendar se to še ni zgodilo. Načrta sta potrebna tudi za izboljšanje upravljanja in regulativnega izvrševanja za usmerjanje nacionalnih sredstev in sredstev Unije, da bi se dosegli okoljski standardi na ravni Unije.

(23)

V Romuniji je učinkovito javno naročanje ključno za doseganje strateških ciljev in obravnavanje ključnih izzivov politike, vključno z učinkovito javno porabo, posodobitvijo javne uprave, bojem proti korupciji ter spodbujanjem inovacij ter trajnostne in vključujoče rasti. Prav tako je bistvenega pomena za zaupanje državljanov v javne organe in demokracijo. Romunija je nedavno sprejela ukrepe za izvajanje strategije in akcijskega načrta za javna naročila. Po sprejetju zakona o javnih naročilih, ki velja od maja 2016, je bila junija 2016 sprejeta izvedbena zakonodaja o javnih naročilih in javnem naročanju v posebnih sektorjih, do konca leta 2016 pa še sekundarna zakonodaja o koncesijskih pogodbah; v nacionalnem programu za javna naročila sta predvidena preprečevanje korupcije in nadzor nad njo. Vendar več ključnih ukrepov iz strategije še ni bilo sprejetih, na primer okrepljen nadzor in drugi ukrepi za boj proti korupciji, dokončna vzpostavitev e-javnega naročanja in usposabljanje uradnikov za javna naročila.

(24)

Več kot 45 % romunskega prebivalstva živi na podeželskih območjih, ki z vidika zaposlovanja in izobraževanja, dostopa do storitev in infrastrukture ter materialne blaginje močno zaostajajo za mestnimi območji. V odziv na priporočilo za posamezno državo, zlasti glede izboljšanje dostopa do integriranih javnih storitev, razširitve osnovne infrastrukture in spodbujanja gospodarske diverzifikacije na podeželskih območjih, je Romunija leta 2016 sprejela celovit sklop ukrepov za razvoj podeželja, posodobitev malih kmetij, podporo nekmetijskim MSP, naložbe v infrastrukturo, vključno s socialnimi storitvami in izobraževanjem, ter formalizacijo zaposlovanja. Njihov dolgoročni uspeh bo odvisen od zmogljivosti za uvedbo pilotnih ukrepov v večjem obsegu ter za učinkovito usmerjanje in črpanje razpoložljivih sredstev Unije.

(25)

Podjetja v državni lasti imajo pomembno vlogo v gospodarstvu, zlasti v ključnih infrastrukturnih sektorjih. Podjetja v državni lasti so zaradi slabosti pri njihovem upravljanju manj dobičkonosna v primerjavi z zasebnimi podjetji, kar negativno vpliva na javne finance. Romunija je v odziv na priporočilo za posamezno državo dosegla znaten napredek pri izboljšanju upravljanja podjetij v državni lasti. Podzakonski predpisi, ki podpirajo glavno zakonodajo o korporativnem upravljanju podjetij v državni lasti, so bili jeseni 2016 nemudoma sprejeti. Zakonodajni okvir sledi dobri mednarodni praksi na področju preglednosti pri imenovanju članov uprav in upravljanju podjetij v državni lasti, ministrstvu za finance pa podeljuje posebne pristojnosti za spremljanje in izvrševanje. Sprejeti so bili tudi ukrepi za ozaveščanje lokalnih organov o novih pravilih, proračunske informacije o podjetjih v državni lasti pa so bile javno objavljene. Vendar vzbujajo zamude pri imenovanju poklicnih menedžerjev pomisleke glede nadaljnjega izvajanja.

(26)

Konkurenčnost Romunije trpi zaradi slabosti pri nestroškovni konkurenčnosti in zaradi strukturnih ovir za prehod na gospodarstvo z višjo dodano vrednostjo, med katerimi so tudi zapleteni upravni postopki. Romunija je v odziv na priporočilo za posamezno državo leta 2016 sprejela več zakonodajnih aktov za poenostavitev upravnih postopkov in olajšanje odnosov med državljani in javno upravo, vendar ti akti zadevajo le majhno število postopkov.

(27)

Na vseh ravneh je še vedno prisotna korupcija, ki še naprej ovira poslovanje. Romunija je dosegla znaten napredek pri večjem delu reforme pravosodnega sistema in boju proti korupciji na visoki ravni. Kljub temu še niso bili izvedeni ključni koraki, da bi se odpravile težave na teh področjih, s čimer bi bile reforme trajne in nepreklicne. Pri razvoju nadaljnjih ukrepov za preprečevanje korupcije in boj proti njej je bil dosežen določen napredek, zlasti v lokalni upravi, vendar so z vidika učinkovitega izvajanja nacionalne protikorupcijske strategije, sprejete leta 2016, izzivi še vedno veliki. Potrebna so prizadevanja v zvezi s spoštovanjem neodvisnosti sodstva v romunskem javnem življenju, dokončanjem reform kazenskega in civilnega zakonika ter zagotavljanjem učinkovitega izvrševanja sodnih odločb. Romunija v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje prejema priporočila na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji. Ti področji zato nista zajeti v priporočilih za Romunijo.

(28)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Romunije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Romunija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Romuniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(29)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2017, njegovo mnenje (7) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

V letu 2017 zagotovi skladnost s Priporočilom Sveta z dne 16. junija 2017 za odpravo znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. V letu 2018 nadaljuje znaten fiskalni napor v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. Zagotovi polno izvajanje fiskalnega okvira. Okrepi izpolnjevanje davčnih obveznosti in pobiranje davkov. Nadaljuje boj proti delu na črno, vključno z zagotavljanjem sistematične uporabe celovitega nadzora.

2.

Okrepi ciljno usmerjene aktivacijske politike in integrirane javne storitve ter se pri tem osredotoči na ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela. Sprejme zakonodajo za izenačitev upokojitvene starosti za moške in ženske. Ob posvetovanju s socialnimi partnerji vzpostavi pregleden mehanizem za določanje minimalne plače. Izboljša dostop do kakovostnega rednega izobraževanja, zlasti za Rome in otroke na podeželskih območjih. Se v zdravstvu preusmeri na ambulantno zdravljenje in omeji neformalna plačila.

3.

Sprejme zakonodajo, ki bo zagotavljala profesionalno in neodvisno javno upravo, ob uporabi objektivnih meril. Okrepi prednostno razvrščanje projektov javnih naložb in njihovo pripravo. Zagotovi, da se nacionalna strategija za javna naročila izvaja pravočasno, v celoti in trajnostno.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/105

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Slovenijo opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Slovenija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1–3 spodaj.

(3)

Poročilo o državi za Slovenijo za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Slovenije pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da v Sloveniji obstajajo makroekonomska neravnotežja. Ranljivosti predstavljajo zlasti slabosti v bančnem sektorju, dolg podjetij in fiskalna tveganja. Neravnotežja na strani stanj se pod vplivom ponovne rasti postopno zmanjšujejo. Dolg podjetniškega sektorja se je znatno zmanjšal in zasebne naložbe, tudi v obliki neposrednih tujih naložb, so se ponovno okrepile, vendar je obseg vhodnih neposrednih tujih naložb še vedno na nizki ravni glede na primerljive države v regiji. Raven javnega dolga je dosegla najvišjo raven leta 2015, v prihodnjih letih pa se pričakuje prilagajanje navzdol. Napredek pri prestrukturiranju bančnega sektorja je sovpadel s hitrim krčenjem deleža slabih posojil, ki naj bi se še zmanjševal. Vlada je sprejela ustrezne ukrepe za konsolidacijo in prestrukturiranje bančnega sektorja ter izboljšanje upravljanja podjetij v državni lasti. Vendar so potrebni dodatni ukrepi politike za zmanjšanje dolga podjetij in odpravo preostalih slabosti v finančnem sektorju, da se zagotovi dolgoročna vzdržnost javnih financ in izboljša poslovno okolje.

(4)

Slovenija je 28. aprila 2017 predložila program stabilnosti za leto 2017, 3. maja 2017 pa nacionalni program reform za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Slovenijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter prehodno pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 pričakuje, da bo Slovenija nominalni primanjkljaj v letu 2017 izboljšala na 0,8 % BDP in nato v letu 2020 dosegla presežek v višini 0,4 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturno uravnotežen proračun, ki ne izpolnjuje zahtev Pakta za stabilnost in rast, naj bi bil dosežen do leta 2020. Vendar na podlagi preračunanega (5) strukturnega salda srednjeročni proračunski cilj v obdobju, ki ga zajema program, ne bi bil dosežen. Glede na program stabilnosti za leto 2017 se pričakuje, da se bo delež dolga sektorja država v BDP v letu 2017 znižal na 77,0 % BDP in se v letu 2020 dodatno znižal na 67,5 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Vendar ukrepi, potrebni za doseganje načrtovanih ciljev od leta 2017 naprej, niso bili dovolj podrobno opredeljeni.

(7)

Program stabilnosti za leto 2017 kaže, da je učinek izrednega pritoka beguncev na proračun v letih 2016 in 2017 znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Po izračunih Komisije so upravičeni dodatni odhodki zaradi izrednega pritoka beguncev v letu 2016 znašali 0,07 % BDP. Ta znesek je enak kot v osnutku proračunskega načrta za leto 2017, ki je potrdil projekcije iz programa stabilnosti za leto 2016. Program stabilnosti za leto 2017 vključuje zahtevo za 0,07 % BDP, pri čemer bo Komisija upoštevala dodatni vpliv v višini 0,01 % BDP. Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj so pritok beguncev in ukrepi v zvezi z varnostjo povezani z izrednimi dogodki, njihov vpliv na slovenske javne finance je znaten, vzdržnost pa ne bo ogrožena, če se dovoli odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zato je bila zaradi upoštevanja teh dodatnih proračunskih stroškov zahtevana prilagoditev za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2016 znižana. Za leto 2017 bo končna ocena opravljena spomladi 2018, tudi glede upravičenih zneskov, in sicer na podlagi ugotovljenih podatkov, kot so jih predložili slovenski organi.

(8)

Svet je 12. julija 2016 Sloveniji priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini vsaj 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja v letu 2017 tveganje določenega odklona od te zahteve.

(9)

V letu 2018 naj bi se Slovenija glede na svoj fiskalni položaj in zlasti raven dolga z dodatno prilagoditvijo približala ustreznemu srednjeročnemu proračunskemu cilju. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (6), ki ne presega 0,6 %. To bi ustrezalo strukturni prilagoditvi v višini 1 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v letu 2018 tveganje znatnega odklona od te zahteve. Slovenija bo v letih 2017 in 2018 predvidoma izpolnjevala pravilo glede dolga. Svet na splošno meni, da bi morala biti Slovenija pripravljena v letu 2017 sprejeti dodatne ukrepe in da bodo v letu 2018 potrebni dodatni ukrepi, da bi izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropskem semestru za leto 2017, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako h krepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Slovenije. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo v Sloveniji. Poleg tega obstaja v specifičnem primeru Slovenije znatna negotovost glede ciklične situacije zaradi izrazito velikega gospodarskega krčenja v obdobju 2008–2013 ter obsežnih strukturnih reform in reform v finančnem sektorju, ki se izvajajo.

(10)

Zakon o fiskalnem pravilu, sprejet julija 2015, je uvedel srednjeročni proračunski okvir za sektor država. Da bi postal operativen, so potrebne nekatere spremembe Zakona o javnih financah. Vlada se je prvotno zavezala, da bo spremenjeni Zakon o javnih financah sprejet v šestih mesecih po sprejetju Zakona o fiskalnem pravilu. Vendar je bil ta rok večkrat odložen in akt o spremembah še ni bil predložen v obravnavo Državnemu zboru. Spremenjeni Zakon o javnih financah je eden od pravnih instrumentov za prenos Direktive Sveta 2011/85/EU (7) v nacionalno zakonodajo, kar bi države članice morale zaključiti do konca leta 2013. Člani Fiskalnega sveta so bili imenovani 21. marca 2017.

(11)

Visok javni dolg, ki je leta 2016 znašal 79,7 % BDP, je razlog za ranljivost slovenskih javnih financ. Prebivalstvo države se stara hitreje kot v večini držav članic. Slovenija se sooča z visokimi tveganji za dolgoročno vzdržnost javnih financ in ima med vsemi državami članicami najvišji kazalnik vrzeli v dolgoročni vzdržnosti, ki je posledica predvidenega povečanja javnofinančnih odhodkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.

(12)

Vlada je predstavila predloge za reformo zdravstvenega sistema. Februarja 2017 je bil v javno razpravo dan predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je osrednji del reforme in naj bi bil Državnemu zboru predložen do poletja 2017. Pomembno je, da se predvideni časovni okvir spoštuje, saj bo to omogočilo, da zakon začne veljati že v letu 2017. Decembra 2016 sta bila predstavljena predloga za spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o pacientovih pravicah, poleg tega pa je bil sprejet nov Zakon o lekarniški dejavnosti. Preostali izzivi zadevajo upravljanje in uspešnost bolnišnic, primarno zdravstveno varstvo, ki ima nadzorno vlogo pri bolnišnični oskrbi, plačilne sisteme bolnišnic, ocenjevanje zdravstvene tehnologije in informacijske sisteme. Poleg tega ostajajo koristi centraliziranega javnega naročanja zdravstvenih proizvodov in storitev v veliki meri neizkoriščene, medtem pa je v pripravi novo centralizirano javno naročanje zdravil, ki bi lahko prispevalo k večji preglednosti in stroškovni učinkovitosti javnega naročanja. Velik izziv je tudi napredek pri reformi dolgotrajne oskrbe. Slovenija še vedno nima celostnega sistema dolgotrajne oskrbe. V pripravi je pilotni projekt za določitev potreb po dolgotrajni oskrbi.

(13)

Vlada je aprila 2016 sprejela belo knjigo o pokojninah, s čimer se je začela javna razprava o prihodnosti pokojninskega sistema, vendar pa še vedno ni konkretnih zakonodajnih predlogov. Izzivi za prihodnost so zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi in spodbujanjem poznejšega upokojevanja, povečanje pokritosti s shemami dodatnega pokojninskega zavarovanja, ustrezna obravnava različnih poklicnih poti in zmanjšanje tveganja revščine starejših.

(14)

Kazalniki trga dela in socialni kazalniki so se še naprej izboljševali. Ustvarjanje novih delovnih mest se je povečalo in brezposelnost se zmanjšuje. Delež prebivalstva, ki ga ogrožata revščina in socialna izključenost, se je zmanjšal, vendar pri starejših ostaja nad povprečjem Unije. Razmere na trgu dela se izboljšujejo in prinašajo priložnosti za zaposlovanje starejših delavcev, vendar njihove stopnje delovne aktivnosti ostajajo nizke. V zadnjih letih postaja vse bolj razširjeno upokojevanje prek sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Dolgotrajna brezposelnost je še vedno nad predkriznimi ravnmi in predstavlja več kot polovico vseh brezposelnih oseb. Več kot 40 % vseh dolgotrajno brezposelnih je starejših od 50 let, skoraj polovica od teh pa je brezposelna dve leti ali več. Pripravljena sta bila analiza in akcijski načrt, katerega cilj je povišanje stopnje zaposlenosti starejših delavcev in o katerem se je razpravljalo s socialnimi partnerji. Pravočasna izvedba akcijskega načrta lahko prispeva k izboljšanju aktivacije starejših delavcev. Stopnja zaposlenosti nizko usposobljenih delavcev ostaja nizka ter krepko pod predkrizno ravnjo in povprečjem Unije. Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, sprejet januarja 2016, ohranja sedanji pristop, odhodki za to področje pa ostajajo nizki. Starejši in nizko usposobljeni delavci so v ukrepih aktivne politike zaposlovanja še vedno premalo zastopani. Segmentacija trga dela kljub reformi iz leta 2013 ostaja izziv.

(15)

Raven slabih posojil je še vedno visoka, vendar se zanesljivo znižuje. Banka Slovenije je uvedla številne ukrepe, ki banke spodbujajo k vzdržnemu zmanjševanju slabih posojil. Pritiski zmanjševanja dolga so začeli popuščati, vendar se kreditni tokovi podjetjem še naprej krčijo. Napredek pri zmanjševanju dolga je bil po podjetjih neenakomeren. Konsolidacija in prestrukturiranje bančnega sektorja napredujeta, pri čemer je bila v letu 2016 zaključena združitev treh bank. Slovenija se je zavezala, da bo do 31. decembra 2017 prodala vsaj 50 % svojega deleža v največji banki v državni lasti in dodatnih 25 % minus en delež do 31. decembra 2018. S spremembami zakonodajnega okvira so bile dodatno okrepljene zmogljivosti za prestrukturiranje podjetij Družbe za upravljanje terjatev bank. Delež slabih posojil je pri MSP še vedno visok. Za obravnavanje tega vprašanja je bil s pomočjo Svetovne banke oblikovan sistematičen pristop k prestrukturiranju slabih posojil MSP. Poleg tega je vlada sprejela zakonodajni predlog za vzpostavitev centralnega kreditnega registra, da bi se omogočilo učinkovitejše upravljanje tveganj in zmanjšalo tveganje zadolženosti.

(16)

Dostop do alternativnih virov financiranja za kreditno sposobna podjetja je zelo omejen. Slovenski podjetniški sklad ter Slovenska izvozna in razvojna banka (SID Banka) sta v glavnem uvedla nove dolžniške instrumente za MSP, ki vključujejo ukrepe, kot so mikrokrediti. Slovenski podjetniški sklad je leta 2016 izvedel eno shemo semenskega kapitala, ki je podprla blizu 50 upravičenih MSP. Drugi alternativni instrumenti financiranja, vključno s tveganim in lastniškim kapitalom z uporabo skladov ESI, bi bili lahko pomemben vir dodatnega financiranja, vendar ostajajo večinoma neizkoriščeni.

(17)

Strategija za razvoj javne uprave v obdobju 2015–2020 se izvaja in dosežen je bil določen napredek. Vendar so bili nekateri ukrepi, kot je sprejetje Zakona o javnih uslužbencih, ponovno odloženi. Vladni program za zmanjšanje upravnega bremena je po ocenah med letoma 2009 in 2015 omogočil prihranke v skupnem znesku 365 milijonov EUR in izvedenih je bilo skoraj 60 % od 318 ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena. Vendar zapleteni in dolgotrajni upravni postopki, zlasti na področju gradbeništva in prostorskega načrtovanja, še naprej zavirajo zasebne naložbe. Učinkovitost in kakovost pravosodnega sistema sta se dodatno izboljšali, vendar je pri gospodarskih zadevah čas do razpisa prve obravnave še vedno predolg in zahtevkov ni mogoče vložiti v elektronski obliki. Kljub sprejetju nekaterih ključnih protikorupcijskih reform, kot je program ničelne tolerance do korupcije, je zaznavanje korupcije še vedno negativno in zdi se, da vpliva na poslovne odločitve. Pri posodobitvi regulacije poklicev so se reforme po začetnem napredku upočasnile. Odprava omejevalnih ovir pri regulaciji poklicev bi lahko podpirala konkurenco na trgih teh poklicev.

(18)

Kljub programu privatizacije, ki se je začel izvajati leta 2013, vpletenost države v gospodarstvo ostaja visoka. Država je največji delodajalec, upravljavec premoženja in podjetniški dolžnik v Sloveniji. Visoko državno lastništvo ima skupaj s šibkim korporativnim upravljanjem znatne fiskalne in gospodarske posledice. V obdobju 2007–2014 so te ocenjene na 13 milijard EUR ali približno tretjino BDP, vzrok pa so predvsem ukrepi za stabilizacijo finančnega sektorja in izpad dobička podjetij v državni lasti v primerjavi s primerljivimi zasebnimi podjetji. Uspešnost podjetij v državni lasti se je pod vplivom novega sistema korporativnega upravljanja začela izboljševati, vendar so tveganja še vedno prisotna. Rezultati do konca leta 2015 so pokazali boljšo dobičkonosnost podjetij, ki jih upravlja Slovenski državni holding, čeprav nekoliko zaostajajo za vmesnim ciljem iz strategije upravljanja. Vlada je januarja 2017 odobrila načrt upravljanja naložb za leto 2017, ki količinsko opredeljuje kazalnike uspešnosti za vsako posamezno podjetje v državni lasti in vsebuje posodobljen seznam sredstev za odprodajo. Še vedno pa ni bila opravljena revizija strategije upravljanja naložb, ki jo je Državni zbor prvič odobril leta 2015, pri čemer je vlada svojo odločitev preložila v drugo polovico leta 2017. Čeprav je bila konec februarja 2017 imenovana nova predsednica uprave, nadzorni svet še ni v polni sestavi.

(19)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Slovenije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Slovenija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Sloveniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(20)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj.

(21)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 in 3 spodaj –

1.

Nadaljuje z znatnim fiskalnim naporom za leto 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Slovenije. Sprejme in izvede predlagano reformo zdravstvenega sistema ter sprejme načrtovano reformo dolgotrajne oskrbe, s katero se bo povečala stroškovna učinkovitost, dostopnost in kakovost oskrbe. V celoti izkoristi potencial centraliziranega javnega naročanja v zdravstvenem sektorju. Sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema.

2.

Okrepi prizadevanja za povečanje zaposljivosti nizko usposobljenih in starejših delavcev, zlasti s ciljnimi ukrepi na področju vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi.

3.

Izboljša pogoje financiranja, vključno s spodbujanjem trajnega reševanja slabih posojil in dostopom do alternativnih virov financiranja. Zagotovi polno izvajanje strategije Družbe za upravljanje terjatev bank. Zmanjša upravno breme za podjetja, ki izvira iz predpisov o prostorskem načrtovanju in gradbenih dovoljenjih, in zagotovi dobro upravljanje podjetij v državni lasti.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/110

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (2) sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem Slovaške ni opredelila kot ene od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Slovaška bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1 in 2.

(3)

Poročilo o državi za Slovaško za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Slovaške pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020.

(4)

Slovaška je 26. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Slovaško trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. V programu stabilnosti za leto 2017 vlada načrtuje izboljšanje nominalnega primanjkljaja, in sicer na 1,3 % BDP v letu 2017, ter nadaljnje postopno izboljšanje na 0 % BDP v letih 2019 in 2020. Srednjeročni proračunski cilj, tj. strukturni primanjkljaj v višini 0,5 % BDP, naj bi bil dosežen do leta 2018. V skladu s programom stabilnosti za leto 2017 naj bi delež dolga sektorja država v BDP postopno upadal in leta 2020 dosegel 46 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten.

(7)

Svet je 12. julija 2016 Slovaški priporočil, naj doseže letno fiskalno prilagoditev v višini 0,5 % BDP v letu 2017, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 obstaja v letu 2017 tveganje določenega odklona od tega priporočila.

(8)

V letu 2018 naj bi se Slovaška glede na svoj fiskalni položaj z dodatno prilagoditvijo približala srednjeročnemu proračunskemu cilju strukturnega primanjkljaja v višini 0,5 % BDP. V skladu s skupno dogovorjeno prilagoditveno matriko v okviru Pakta za stabilnost in rast ta prilagoditev pomeni zahtevo po nominalni stopnji rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (5), ki ne presega 2,9 %. To bi ustrezalo strukturni prilagoditvi v višini 0,5 % BDP. Ob nespremenjenih politikah obstaja v obdobju 2017–2018 skupaj tveganje znatnega odklona od te zahteve. Svet na splošno meni, da bi morala biti Slovaška pripravljena v letu 2017 sprejeti dodatne ukrepe za zagotovitev skladnosti in da bodo v letu 2018 potrebni dodatni ukrepi, da bi izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast. Vendar bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 pri oceni proračunskih načrtov in rezultatov upoštevati proračunski saldo države članice glede na ciklične pogoje. Kot je navedeno v sporočilu Komisije o evropskem semestru za leto 2017, priloženem tem priporočilom za posamezne države, bo treba pri oceni osnutka proračunskega načrta za leto 2018 in poznejši oceni proračunskih rezultatov za leto 2018 ustrezno upoštevati cilj glede fiskalne naravnanosti, ki prispeva tako k okrepitvi trenutnega okrevanja kot tudi k zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Slovaške. Pri tem Svet ugotavlja, da namerava Komisija izvesti splošno oceno v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97, zlasti glede na ciklično situacijo na Slovaškem.

(9)

Za slovaške javne finance dolgoročno še vedno ostajajo tveganja. Odhodki za zdravstvo še naprej ogrožajo dolgoročno vzdržnost javnih financ, saj je povečanje stroškovne učinkovitosti zdravstva na Slovaškem še vedno izziv. Sprejetih je bilo nekaj ukrepov za racionalizacijo bolnišnične oskrbe in znižanje stroškov, vendar konkretni rezultati še niso vidni. V pregledu porabe za leto 2016 so bile ugotovljene možnosti za prihranke. Kljub temu je bil napredek pri zagotavljanju celostnega zdravstva v praksi in izvajanju reforme izdatkov za zdravstvo do zdaj počasen, počasi pa napreduje tudi uvajanje sistema skupin primerljivih primerov za plačila in e-zdravstvenega sistema. Medtem naj bi se po napovedih primanjkljaj javnega pokojninskega sistema dolgoročno podvojil, pri čemer je upokojitvena starost na Slovaškem med najnižjimi v Uniji. Nedavne prilagoditve pokojninskega sistema so bile večinoma priložnostne in so imele zgolj kratkoročen učinek.

(10)

Zmanjšal se je obseg davčnih utaj in izogibanja davkom, ob tem pa si Slovaška prizadeva za izboljšanje prostovoljnega spoštovanja predpisov. Izboljšave pri pobiranju davkov so precej zmanjšale v preteklosti globoko vrzel pri pobiranju DDV. Zdi se, da je omejitev goljufij v zvezi z DDV pozitivno učinkovala tudi na pobiranje davka od dohodkov pravnih oseb. Finančna uprava poudarja izboljšanje izpolnjevanja obveznosti v zvezi z DDV, zlasti z izvajanjem revizij. Hkrati se proučujejo nerevizijske dejavnosti za okrepitev prostovoljnega izpolnjevanja davčnih obveznosti.

(11)

Kljub izboljšanju na trgu dela, ki je posledica trajnega gospodarskega okrevanja in stabilnega ustvarjanja delovnih mest, dolgotrajna brezposelnost ostaja problem. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti ostaja med najvišjimi v Uniji. Zlasti pesti marginalizirane Rome, nizko usposobljene delavce in mlade. Poleg tega še vedno obstajajo razlike med regijami – stopnja brezposelnosti na vzhodnem Slovaškem je še vedno dvakrat višja kot v Bratislavi. Udeležba odraslih v vseživljenjskem učenju in izobraževanju druge priložnosti ostaja majhna. Kljub ukrepom, ki zaposlene z nizkimi dohodki spodbujajo k delu, in reformi javnih zavodov za zaposlovanje, ki še ni končana, so še vedno težave pri uvajanju individualizirane podpore za dolgotrajno brezposelne in ranljive skupine, to pa med drugim zaradi velikega števila vlog. Akcijski načrt Slovaške za integracijo dolgotrajno brezposelnih, ki se v veliki meri financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada, je namenjen izboljšanju tega položaja s celovitim pristopom k individualiziranim storitvam. To bo doseženo z zagotavljanjem specializiranega svetovanja, novega sistema oblikovanja profilov, sodelovanja z zasebnimi agencijami za zaposlovanje in izvajanjem ciljnih programov usposabljanja, ki jih snujejo delodajalci na podlagi regionalnih potreb trga dela. Udeležba Romov na slovaškem trgu dela je še vedno zelo nizka, napredek pri povečevanju njihove zaposlenosti pa je počasen. Dejavniki, ki prispevajo k njihovim skromnim rezultatom na trgu dela, so nizka stopnja izobrazbe, znanja in spretnosti ter diskriminacija. Nizka stopnja zaposlenosti žensk v rodni dobi je posledica dolgega starševskega dopusta (do tri leta), ki ga le redko koristijo moški, pomanjkanja zmogljivosti za otroško varstvo, zlasti za otroke, mlajše od treh let, ter majhne uporabe prožne ureditve delovnega časa.

(12)

Izobraževalni sistem je premalo usmerjen k povečanju gospodarskega potenciala Slovaške. Rezultati izobraževanja in raven osnovnih znanj še vedno ne dosegajo pričakovanj v primerjavi z mednarodnimi standardi in so se v obdobju 2012–2015 še poslabšali. Poleg tega so razhajanja med regijami še vedno velika. Skromna uspešnost je v prvi vrsti povezana z močnim učinkom socialno-ekonomskega in etničnega porekla učencev in dijakov, s problematiko enakopravnosti, dostopa in vključenosti ter razmeroma majhno privlačnostjo učiteljskega poklica. Kljub povišanju plač učiteljev leta 2016 v dveh fazah (4 % januarja in 6 % septembra) in načrtovanim nadaljnjim povišanjem v obdobju 2017–2020 so nekonkurenčni plačni pogoji in omejena ponudba trajnega usposabljanja učiteljev med dejavniki, zaradi katerih je ta poklic še vedno precej neprivlačen, zlasti za bodoče mlade učitelje in tiste, ki prebivajo v bolj razvitih regijah države. Nedavno sprejeta zakonodaja za preprečevanje segregacije v zvezi z marginalizirano romsko skupnostjo še ni v celoti izvedena, da bi lahko dosegla pozitivne spremembe in povečala njihovo udeležbo v vključujočem rednem izobraževanju, pri čemer bo poseben poudarek na izobrazbi in varstvu v zgodnjem otroštvu, vključno s predšolsko vzgojo.

(13)

Slovaška javna uprava je v postopku modernizacije, vendar korupcija ostaja problematična. Dojemanje korupcije je še vedno visoko in je glavna ovira za poslovanje. Nadzorni mehanizmi in izvrševanje protikorupcijskih pravil se še naprej zdijo neustrezni, pobude politik v zvezi s prijavljanjem nepravilnosti in navideznimi družbami pa morda ne bodo zadostovale za odpravo problema. Poleg tega so prakse javnega naročanja na mnogih področjih še daleč od dobrih praks. Razvijajo se usposabljanja, ki bodo osebje opremila z znanjem za vodenje učinkovitejših sistemov javnega naročanja. Toda navzkrižja interesov, prilagojene razpisne zahteve in prekomerna uporaba najnižje cene kot merila za oddajo naročil ostajajo glavna težava in omejujejo konkurenco, ki temelji na kakovosti. Pomanjkljivosti pri javnem naročanju se stalno navajajo kot dejavniki, ki vplivajo na učinkovitost razporejanja javnih sredstev.

(14)

Kadar se zakonodajno okolje pogosto spreminja, podjetja le težko in z visokimi stroški izpolnjujejo predpise ter zakonodajne in regulativne postopke, ureditve insolventnosti pa se pogosto dojemajo kot premalo prijazni do podjetij. Nedavno je bila ustanovljena medresorska delovna skupina za poslovanje, ki jo vodi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo in ki naj bi po načrtih do junija 2017 pripravila predloge ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. V sektorju poslovnih poklicev na Slovaškem ostajajo visoke regulativne ovire. Za obravnavo tega vprašanja je Komisija januarja 2017 v svojem sporočilu o priporočilih za reforme na področju regulacije poklicnih storitev v okviru svežnja ukrepov za odpravo ovir na trgu storitev zagotovila posebne smernice za vsak poklic.

(15)

Na Slovaškem je še vedno problematično izboljšanje učinkovitosti in tudi neodvisnosti pravosodnega sistema, čeprav si država prizadeva odpraviti pomanjkljivosti. Toda pomisleki glede učinkovitosti in neodvisnosti sodstva ostajajo. Poleg tega javno upravo še naprej bremenijo neučinkovitost, nezadostne zmogljivosti in razdrobljenost. Pozitiven napredek pomenita sprejetje strategije za upravljanje človeških virov iz oktobra 2015 in nedavno sprejetje zakona o javnih uslužbencih. Novi politično neodvisni svet javnih uslužbencev bo nadzoroval izvajanje načel zakona o javnih uslužbencih ter etičnega kodeksa javnih uslužbencev. Zaradi kompleksnosti in nepreglednosti regulativnega okvira so odnosi med zainteresiranimi stranmi na trgu energije zapleteni. Nedavne spremembe pri določanju tarif za distribucijo odražajo vztrajni politični in poslovni vpliv. Neodvisnost regulatorja cen energije naj bi se še zmanjšala po sprejetju zakonodaje, v skladu s katero ima vlada izključno pravico do imenovanja predsednika regulatorja, ministrstvoma za gospodarstvo in okolje pa daje pravico do poseganja v postopke določanja cen.

(16)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Slovaške in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Slovaška prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Slovaškem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(17)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (6) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Nadaljuje znaten fiskalni napor za leto 2018 v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, ob upoštevanju potrebe po okrepitvi trenutnega okrevanja in zagotavljanju vzdržnosti javnih financ Slovaške. Izboljša gospodarnost zdravstvenega sistema, vključno z izvedbo projekta stroškovne učinkovitosti.

2.

Izboljša aktivacijske ukrepe za prikrajšane skupine, vključno z izvedbo akcijskega načrta za dolgotrajno brezposelne ter zagotavljanjem individualiziranih storitev in ciljnega usposabljanja. Okrepi priložnosti za zaposlovanje žensk, zlasti s povečanjem ponudbe dostopnega in kakovostnega otroškega varstva. Izboljša kakovost izobraževanja in poveča udeležbo Romov v vključujočem rednem izobraževanju.

3.

Izboljša konkurenco in preglednost poslov javnega naročanja ter stopnjuje boj proti korupciji z odločnejšim izvrševanjem obstoječe zakonodaje. Sprejme in izvede celovit načrt za zmanjšanje upravnih in regulativnih ovir za podjetja. Izboljša učinkovitost pravosodnega sistema ter med drugim skrajša trajanje obravnave civilnih in gospodarskih zadev.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/114

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Finsko opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 9. in 10. marca 2017. Svet je Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 21. marca 2017 (3).

(2)

Finska bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo za euroobmočje, kot je izraženo v priporočilih 1 in 2.

(3)

Poročilo o državi za Finsko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Finske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi poglobljen pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, katerega rezultati so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Finskem ne obstajajo makroekonomska neravnotežja.

(4)

Finska je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in program stabilnosti za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(6)

Za Finsko trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu stabilnosti za leto 2017 načrtuje zmanjšanje nominalnega salda z -1,9 % BDP v letu 2016 na -2,3 % v letu 2017, temu pa naj bi sledilo postopno izboljšanje, ki bo v letu 2020 doseglo -0,2 % BDP. Srednjeročni proračunski cilj, tj. primanjkljaj v višini 0,5 % BDP v strukturnem smislu, naj bi bil dosežen od leta 2019 naprej. Vendar naj bi bil na podlagi preračunanega (5) strukturnega salda srednjeročni proračunski cilj dosežen šele od leta 2020. V skladu s programom stabilnosti za leto 2017 se pričakuje, da bo dolg sektorja država kot odstotek BDP dosegel najvišjo vrednost v letu 2017 pri 64,7 %, nato pa se v letu 2020 znižal na 62,7 % BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, se zdi ugoden zlasti za leti 2018 in 2019. Scenarij temelji na pričakovanju, da se bo zaposlovanje v obdobju 2018–2019 povečalo za skoraj 2 % na leto, kar je bistveno več od povprečnega letnega povečanja v zadnjih 10 letih (+0,2 %).

(7)

Komisija je 22. maja 2017 izdala poročilo na podlagi člena 126(3) PDEU, saj je dolg sektorja država na Finskem presegel referenčno vrednost 60 % BDP. V poročilu je bilo po oceni vseh relevantnih dejavnikov ugotovljeno, da bi bilo treba merilo dolga šteti za izpolnjeno.

(8)

Program stabilnosti za leto 2017 kaže, da je učinek izrednega pritoka beguncev na proračun znaten, ter vsebuje ustrezne podatke o obsegu in naravi teh dodatnih proračunskih stroškov. Glede na program stabilnosti za leto 2017 so stroški v letu 2016 znašali 0,34 % BDP. Po izračunih Komisije so upravičeni dodatni odhodki v letu 2016 znašali 0,17 % BDP. Določbe členov 5(1) in 6(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 upoštevajo te dodatne odhodke, saj je pritok beguncev neobičajen dogodek, njegov vpliv na finske javne finance je znaten in njihova vzdržnost ne bo ogrožena, če se dovoli začasen odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. Zato je bila zaradi teh stroškov zahtevana prilagoditev za dosego srednjeročnega proračunskega cilja za leto 2016 znižana. Glede na program stabilnosti za leto 2017 je v letu 2017 predvideno zmanjšanje stroškov v zvezi z izrednim pritokom beguncev za 0,15 % BDP. Komisija bo spomladi 2018 na podlagi zabeleženih podatkov, ki so jih predložili finski organi, pripravila končno oceno za leto 2017, ki bo zajemala tudi oceno upravičenih zneskov.

(9)

V osnutku proračunskega načrta za leto 2017 je Finska zaprosila za prožnost v okviru preventivnega dela v skladu s „skupno dogovorjenim stališčem o prožnosti v okviru Pakta za stabilnost in rast“, ki ga je februarja 2016 potrdil Svet ECOFIN, in sicer zaradi načrtovane izvedbe večjih strukturnih reform s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ (zahteva za prožnost v višini 0,5 % BDP) in nacionalnih odhodkov za projekte, ki jih sofinancira Unija v okviru skladov ESI (zahteva za prožnost v višini 0,1 % BDP).

(10)

Zahteva za prožnost za strukturne reforme se nanaša na reforme na trgu dela, zlasti na pakt za konkurenčnost in pokojninsko reformo. Za več kot 90 % zaposlenih pakt prinaša zamrznitev plač za 12 mesecev in stalno podaljšanje letnega delovnega časa za 24 ur brez nadomestila. Poleg tega bodo zaposleni trajno plačevali večji delež prispevkov za socialno varnost. Kot nadomestilo za zamrznitev plač in povišanje stroškovnega bremena za zaposlene je vlada od leta 2017 trajno znižala davke na zasluženi dohodek. Pokojninska reforma bo povišala najnižjo zakonsko določeno upokojitveno starost s 63 na 65 let do leta 2027, nato pa bo upokojitvena starost vezana na pričakovano življenjsko dobo. Obe reformi sta začeli veljati leta 2017. Pakt za konkurenčnost bi lahko prinesel izboljšanje stroškovne konkurenčnosti ter posledično večjo zaposlenost in povišanje realnega BDP za približno 1,5 % do 2 %, kot je predstavljeno v osnutku proračunskega načrta za leto 2017. Glede na naravo ukrepa obstajajo negotovosti pri ocenah o zaposlovanju ali BDP, vendar se zdi, da so na splošno verjetne. Zato bodo te reforme imele pozitiven učinek na vzdržnost javnih financ. Poleg tega rezultati podrobne ocene proizvodne vrzeli za leto 2017, ki je bila izvedena na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017, kažejo, da Finska dosega minimalno referenčno merilo v letu 2017. Kot dodatno zagotovilo za upoštevanje referenčne vrednosti primanjkljaja v višini 3 % BDP se je vlada javno zavezala, da bo v letu 2017 po potrebi sprejela dodatne ukrepe, da bi zagotovila skladnost s fiskalnimi pravili, vključno z izpolnjevanjem referenčne vrednosti 3 % BDP iz Pogodbe. Na podlagi tega se lahko oceni, da Finska izpolnjuje pogoje za zaprošeni začasni odklon v višini 0,5 % BDP v letu 2017, če ustrezno izvede dogovorjene reforme, ki se bodo spremljale v okviru evropskega semestra.

(11)

Glede zahteve za prožnost za dodatne naložbe se zdi, da informacije, predložene v programu stabilnosti za leto 2017, potrjujejo, da Finska začasni odklon od prilagoditvene poti za doseganje srednjeročnega proračunskega cilja v letu 2017 učinkovito uporablja za povečanje naložb. Zato ter tudi ob upoštevanju zgoraj navedenih elementov glede minimalnega referenčnega merila in dejstva, da podrobna ocena predvidene proizvodne vrzeli potrjuje, da je finsko gospodarstvo v težavah, je Finsko trenutno mogoče oceniti kot državo, ki izpolnjuje pogoje za začasni odklon v višini 0,1 % BDP v letu 2017, da bi se upoštevali odhodki za nacionalne naložbe v projekte, ki jih sofinancira Unija. Komisija bo opravila naknadno oceno za preverjanje dejanskega zneska nacionalnih odhodkov v sofinancirane naložbene projekte ter s tem povezanih nadomestil.

(12)

Svet je 12. julija 2016 Finski priporočil, naj v letu 2017 doseže letno fiskalno prilagoditev v višini vsaj 0,6 % BDP, da bi se približala srednjeročnemu proračunskemu cilju. Pomladanska napoved Komisije iz leta 2017 kaže, da je v letu 2017 možen dodaten začasni odklon v višini 0,6 % BDP v okviru klavzule o strukturnih reformah in naložbene klavzule, pri čemer je treba zagotoviti nadaljnje izpolnjevanje minimalnega referenčnega merila (tj. strukturni primanjkljaj v višini 1,1 % BDP). Na podlagi tega bi se strukturni saldo v letu 2017 lahko poslabšal za 0,5 % BDP. Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 naj bi Finska izpolnjevala zahteve preventivnega dela Pakta. Tudi z upoštevanjem sedanje posodobljene ocene zmanjšanja učinka na proračun v letu 2017 zaradi izrednega pritoka beguncev se izid celovite ocene ne bi spremenil. Za leto 2018 bi Finska morala doseči srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju olajšave v zvezi z neobičajnimi dogodki (odobrene za leto 2016) in olajšave v zvezi z izvajanjem strukturnih reform in naložb (odobrene za leto 2017) (6). Na podlagi pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 je to skladno z maksimalno nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov (7) v višini 1,6 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,1 % BDP. Ob nespremenjenih politikah bi Finska v letu 2018 izpolnjevala zahteve preventivnega dela Pakta. Tudi z upoštevanjem sedanje posodobljene ocene zmanjšanja učinka na proračun v letu 2017 zaradi izrednega pritoka beguncev se izid celovite ocene ne bi spremenil. Hkrati pa po napovedi Finska v letih 2017 in 2018 na prvi pogled ne bo izpolnjevala merila glede zmanjšanja dolga. Svet na splošno meni, da bi morala biti Finska pripravljena sprejeti dodatne ukrepe za zagotovitev skladnosti.

(13)

Odhodki za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo se bodo zaradi staranja prebivalstva in zmanjševanja delovne sile povečali s 23 % BDP leta 2013 na 27 % BDP do leta 2030. Januarja 2017 je začela veljati pokojninska reforma, s katero se bo povišala najnižja zakonsko določena upokojitvena starost s 63 na 65 let do leta 2027 in s katero se bo zakonsko določena upokojitvena starost uskladila s spremembami pričakovane življenjske dobe. Stroški socialnih in zdravstvenih storitev, za katere so zdaj odgovorne občine, znašajo 10 % BDP. Brez reforme sistema naj bi se ti odhodki nominalno in kot delež BDP v prihodnjih letih povečevali za 4,4 % na leto. Glavni cilji reform vključujejo zmanjšanje dolgoročne vrzeli v vzdržnosti javnih financ z boljšim obvladovanjem stroškov. To bo doseženo s povezovanjem storitev, večjimi subjekti kot ponudniki storitev in digitalizacijo. Prvi sveženj zakonodajnih predlogov za reforme socialnih in zdravstvenih storitev je bil parlamentu predložen marca 2017. Ti zakoni bodo vzpostavili pravni okvir za 18 novih okrožij, ki bodo prevzela odgovornost za socialne in zdravstvene storitve od občin od leta 2019. Zakonodajni predlogi za najbolj sporne dele reforme, zlasti glede pravice pacientov do proste izbire izvajalca storitev, so bili v začetku maja 2017 predloženi parlamentu in jih bo treba sprejeti, da se bo reforma lahko izvajala od leta 2019, kot je načrtovano.

(14)

Rast plač je bila v zadnjih letih zmerna. Povprečno medletno povišanje dogovorjenih plač je v obdobju 2014–2016 znašalo 0,7 %. Zaradi šibke rasti produktivnosti dela se je stroškovna konkurenčnost le počasi izboljševala. Socialni partnerji so leta 2016 podpisali pakt za konkurenčnost, namenjen postopnemu izboljšanju stroškovne konkurenčnosti Finske v letu 2017. Za več kot 90 % zaposlenih pakt za konkurenčnost prinaša zamrznitev plač za 12 mesecev in stalno podaljšanje letnega delovnega časa za 24 ur brez dodatnega nadomestila. Poleg tega bodo zaposleni trajno plačevali večji delež prispevkov za socialno varnost. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi pripomogli k širitvi izvoza in zaposlovanja v prihodnjih letih. Naslednji krog pogajanj o plačah v drugi polovici leta 2017 bo ključnega pomena za zagotovitev teh pričakovanih pozitivnih učinkov, saj pakt za konkurenčnost ni v celoti premostil vrzeli na področju stroškovne konkurenčnosti s primerljivimi gospodarstvi.

(15)

Razmere na trgu dela so se v letu 2016 postopoma začele izboljševati, vendar izzivi ostajajo. Število zaposlenih v predelovalnem sektorju se je med letoma 2008 in 2015 zmanjšalo za 21 %. Drugi sektorji, kot so gradbeništvo, nepremičnine in zdravstvo, kažejo znake pomanjkanja delovne sile. To kaže na potrebo po ciljno usmerjenih aktivnih politikah zaposlovanja in stalnih naložbah v izobraževanje odraslih in poklicno usposabljanje, kar bi omogočilo poklicno mobilnost. Razmerje med prostimi delovnimi mesti in zaposlitvami je bilo v letu 2016 skoraj tako visoko kot v letu 2007, medtem ko je bila stopnja brezposelnosti za dve odstotni točki višja. To je lahko posledica neusklajenosti med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej, nizke privlačnosti nekaterih prostih delovnih mest ali omejenih spodbud za zaposlitev. Potrebna so stalna prizadevanja za zagotovitev boljših rezultatov na trgu dela pri neaktivnih, zlasti tistih v starostni skupini 25 do 39 let, dolgotrajno brezposelnih in migrantov. Za doseganje boljših socialnih rezultatov in rezultatov na trgu dela za osebe z migrantskim ozadjem bodo potrebne tudi stalne naložbe v njihovo izobraževanje.

(16)

Kar zadeva aktivacijo, lahko zapleten sistem prejemkov z različnimi vrstami nadomestil privede do znatne stopnje neaktivnosti in tveganja pasti nizkih plač ter birokratskih težav pri ponovni uvedbi prejemkov in nadomestil. Te pasti bi bilo nujno obravnavati. Da bi brezposelne še bolj spodbudili k sprejemanju ponudb za zaposlitev, se je poostrila njihova obveznost sprejetja ponudb za zaposlitev in obveznost sodelovanja v programih aktiviranja. Poleg tega se je skrajšal čas prejemanja denarnih nadomestil za brezposelnost, ki so vezana na dohodek. Uvedene so bile pozitivne spodbude, kot je omogočanje uporabe osnovnih nadomestil za brezposelnost kot subvencij za mobilnost in plače za aktivacijo iskalcev zaposlitve. Nadaljnje povečanje spodbud za sprejetje zaposlitve bi se lahko dopolnilo z odpravo obstoječih birokratskih ovir za zaposlitev ali samostojno podjetništvo.

(17)

Nestroškovna konkurenčnost ovira uspešnost izvoza in lahko zmanjša privlačnost Finske za tuje vlagatelje. Strukturne spremembe se odvijajo, vendar so se v zadnjem času upočasnile. Napredek je bil dosežen pri odpiranju storitvenih sektorjev, kot sta trgovina na drobno in promet, za konkurenco, podani pa so bili predlogi za povečanje konkurence v drugih storitvenih sektorjih na domačem trgu. Čeprav mednarodne primerjave Finsko uvrščajo med vodilne države na svetu, kar zadeva poslovno okolje in privlačnost za naložbe, je obstoječe stanje vhodnih naložb na Finskem glede na velikost gospodarstva pod povprečjem Unije.

(18)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Finske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Finska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena programov in nadaljnjih ukrepov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Finskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(19)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program stabilnosti za leto 2017, njegovo mnenje (8) pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 –

1.

Izvaja svojo fiskalno politiko v skladu z zahtevami preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast, kar pomeni, da bi morala v letu 2018 doseči svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju olajšav v zvezi z neobičajnimi dogodki ter izvajanjem strukturnih reform in naložb, za katere je bil odobren začasni odklon. Zagotovi pravočasno sprejetje in izvajanje upravne reforme za doseganje večje stroškovne učinkovitosti socialnih in zdravstvenih storitev.

2.

Spodbuja nadaljnje usklajevanje plač z gibanjem produktivnosti, pri čemer dosledno upošteva vlogo socialnih partnerjev. Sprejme ciljno usmerjene ukrepe aktivne politike zaposlovanja za reševanje izzivov na področju zaposlovanja in socialne politike, zagotavljanje spodbud za sprejetje zaposlitve in spodbujanje podjetništva.

3.

Nadaljuje z izboljševanjem regulativnega okvira in zmanjševanjem upravnega bremena za povečanje konkurence na področju storitev in spodbujanje naložb.

9.8.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 261/119

(1)

Komisija je 16. novembra 2016 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2017. Evropski svet je na zasedanju 9. in 10. marca 2017 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 16. novembra 2016 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Švedsko opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled.

(2)

Poročilo o državi za Švedsko za leto 2017 je bilo objavljeno 22. februarja 2017. V njem so bili ocenjeni napredek Švedske pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 12. julija 2016, nadaljnje ukrepanje po priporočilih za posamezne države, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njenih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 22. februarja 2017. Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Švedskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Zlasti vztrajna rast cen že tako precenjenih stanovanjskih nepremičnin skupaj z nadaljnjim povečevanjem zadolženosti gospodinjstev pomeni tveganje neurejene odprave neravnotežij. Banke so sicer ustrezno kapitalizirane, vendar bi neurejena odprava neravnotežij lahko vplivala tudi na finančni sektor, saj so banke vse bolj izpostavljene s hipotekarnimi posojili gospodinjstev. V takem primeru bi lahko prišlo do učinkov prelivanja na sosednje države, saj so švedske bančne skupine sistemsko pomembne v nordijsko-baltski regiji. Švedski organi se dobro zavedajo vse večjih tveganj, zato so v zadnjih letih sprejeli ukrepe za omejitev rasti hipotekarnih dolgov in povečanje obsega gradnje stanovanj. Vendar doslej izvedeni ukrepi politik niso zadostovali za preprečitev pregrevanja stanovanjskega sektorja. Na splošno ostajajo vrzeli v politikah na področjih davčne ureditve, povezane s stanovanji, in makrobonitetnega okvira ter pri odpravljanju ozkih grl pri ponudbi novih stanovanj in ovir za učinkovito uporabo obstoječih stanovanjskih nepremičnin.

(3)

Švedska je 28. aprila 2017 predložila nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(4)

Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI) za obdobje 2014–2020. Člen 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) določa, da lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, zagotovila v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti skladov ESI z dobrim gospodarskim upravljanjem.

(5)

Za Švedsko trenutno velja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. Vlada namerava v skladu s konvergenčnim programom za leto 2017 doseči presežek v višini 0,3 % BDP leta 2017 ter še naprej izpolnjevati srednjeročni proračunski cilj – tj. strukturni primanjkljaj v višini 1 % BDP – v celotnem programskem obdobju. V skladu s konvergenčnim programom za leto 2017 naj bi dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2017 padel na 39,5 % in se še zmanjšal na 31,4 % v letu 2020. Močna gospodarska rast in zdrave javne finance sta opredeljena kot glavna dejavnika za upadajoči dolg sektorja država kot odstotek BDP. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2017 naj bi strukturni saldo kazal presežek v višini 0,4 % BDP v letu 2017 in presežek v višini 0,8 % BDP v letu 2018, kar je nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Svet na podlagi ocene konvergenčnega programa za leto 2017 in ob upoštevanju pomladanske napovedi Komisije iz leta 2017 pričakuje, da bo Švedska v letih 2017 in 2018 izpolnjevala določbe Pakta za stabilnost in rast.

(6)

Že v osnovi visoka zadolženost gospodinjstev je še naprej naraščala. Zadolženost gospodinjstev je v letu 2016 narasla za 7,1 % ter se s tem približala 86 % BDP in okoli 180 % razpoložljivega dohodka, kar je bila zlasti posledica višjih hipotekarnih posojil, povezanih s stalnim zviševanjem cen stanovanjskih nepremičnin. Porazdelitev ravni dolga je postajala vse bolj neenaka, pri čemer se je povečal delež gospodinjstev, na novo obremenjenih s hipoteko (16,4 % leta 2016), ki so se zadolžila do 600 % svojega razpoložljivega dohodka. Vlada je sprejela nekaj pomembnih makrobonitetnih ukrepov – vključno z uvedbo nove zahteve za amortizacijo hipotekarnih posojil leta 2016 – vendar ostaja nejasno, ali bodo imeli ti ukrepi srednjeročno zadosten učinek. Vlada je februarja 2017 začela izvajati zakonodajni postopek za okrepitev pravnega pooblastila makrobonitetnega organa, da bi zagotovila, da lahko organ v prihodnje uvede morebitne pravočasne makrobonitetne ukrepe in pri tem uporabi širši nabor orodij. Zakonodajne spremembe naj bi začele veljati najpozneje februarja 2018. Prilagoditev davčnih spodbud, na primer s postopnim omejevanjem davčnih olajšav za plačila obresti na hipotekarne kredite ali povečanjem periodičnih davkov na nepremičnine, bi prispevala k zaviranju rasti zadolženosti gospodinjstev, vendar vlada glede tega vprašanja ni dosegla napredka.

(7)

Na Švedskem cene stanovanjskih premičnin hitro in vztrajno rastejo že od sredine 90. let prejšnjega stoletja. Trend hitre in vztrajne rasti se je še nadaljeval zlasti v glavnih mestnih območjih. Ključni razlogi za to so med drugim velikodušna davčna obravnava lastništva stanovanjskih nepremičnin in hipotekarnih dolgov, spodbujevalni kreditni pogoji skupaj z razmeroma nizkimi stopnjami amortizacije hipotekarnih posojil ter stalno pomanjkanje ponudbe stanovanjskih nepremičnin. To pomanjkanje je povezano s strukturno neučinkovitostjo trga stanovanjskih nepremičnin. Gradnja stanovanj se je še naprej povečevala, vendar še zdaleč ne dohaja novih potreb. Načrt vlade za trg stanovanjskih nepremičnin v 22 točkah obravnava nekatere osnovne dejavnike, ki botrujejo pomanjkanju stanovanjskih nepremičnin, vključno z ukrepi za povečanje števila zemljišč, razpoložljivih za gradnjo, znižanje stroškov gradnje in skrajšanje pripravljalnih obdobij za postopek načrtovanja. Toda nekatere druge strukturne neučinkovitosti, vključno s šibko konkurenco v gradbeništvu, niso ustrezno obravnavane. Pomanjkanje stanovanjskih nepremičnin zaostrujejo ovire, ki preprečujejo učinkovito uporabo obstoječih stanovanjskih nepremičnin. Švedski močno regulirani najemniški trg ustvarja učinke rigidnosti trga ter učinke „vključenih/izključenih“, kljub temu pa niso bili sprejeti nobeni konkretni ukrepi politike, ki bi uvedli večjo prožnost pri določanju višine najemnin. Na trgu lastniških stanovanj razmeroma visoki davki na kapitalski dobiček zmanjšujejo mobilnost lastnikov stanovanjskih nepremičnin. Uvedena je bila začasna reforma pravil o odlogu plačila davka na kapitalski dobiček pri nepremičninskih transakcijah, vendar bo imela verjetno omejen učinek. Pomanjkanje razpoložljivih in cenovno dostopnih stanovanjskih nepremičnin poleg tega tudi omejuje mobilnost na trgu dela in učinkovito vključevanje migrantov na trg dela ter prispeva k medgeneracijski neenakosti.

(8)

Švedska je imela leta 2016 eno najvišjih stopenj zaposlenosti v Uniji (81,2 %), zabeležila pa je tudi eno najnižjih stopenj dolgotrajne brezposelnosti. Vendar ostaja še nekaj izzivov, kot sta vključevanje nizko usposobljenih oseb in migrantov iz tretjih držav na trg dela ter zmanjšanje precejšnje vrzeli v zaposlenosti za ženske, rojene zunaj EU. Švedska je veliko storila na področju sprejema prosilcev za azil ter vključevanja beguncev in drugih priseljencev. Zdi se, da so mogoče še nadaljnje izboljšave, saj je bila v letu 2016 le tretjina udeležencev programa uvajanja zaposlenih ali se je izobraževala 90 dni po končanju programa, poleg tega pa še ni celostnega pristopa in upravljanja v zvezi z ustreznim priznavanjem kvalifikacij.

(9)

Po podatkih raziskave Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) pod okriljem OECD iz leta 2015 se je po več letih slabšanja uspešnosti obvladanje osnovnih znanj med 15-letniki izboljšalo. Vendar je delež posameznikov s slabimi rezultati še vedno blizu povprečja Unije, vrzel v uspešnosti v povezavi s socialno-ekonomskim poreklom učencev in dijakov pa se je povečala. Te ukrepe, ki jih je vlada uvedla, da bi izboljšala šolske rezultate in enakost, je treba skupaj s pobudami, namenjenimi integraciji novih učencev migrantskega porekla v šolski sistem, pozorno spremljati.

(10)

V okviru evropskega semestra 2017 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Švedske in jo objavila v poročilu o državi za leto 2017. Prav tako je ocenila konvergenčni program za leto 2017 in nacionalni program reform za leto 2017 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Švedska prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka Unije v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Švedskem, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(11)

Svet je ob upoštevanju te ocene preučil konvergenčni program za leto 2017 in meni (4), da bo Švedska po pričakovanjih izpolnila določbe Pakta za stabilnost in rast.

(12)

Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda Komisije in te ocene preučil nacionalni program reform za leto 2017 in konvergenčni program za leto 2017. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilu 1 –