20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/2

Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 8. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad Sofia-grad – Bolgarija) – Angel Marinkov/Predsedatel na Darzhavna agentsia za balgarite v chuzhbina

(Zadeva C-27/16) (1)

((Predhodno odločanje - Člen 53(2) Poslovnika Sodišča - Direktivi 2000/78/ES in 2006/54/ES - Področje uporabe - Očitna nedopustnost - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Izvajanje prava Unije - Neobstoj - Očitna nepristojnost))

(2017/C 086/02)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranki

Tožeča stranka: Angel Marinkov

Tožena stranka: Predsedatel na Darzhavna agentsia za balgarite v chuzhbina

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (upravno sodišče mesta Sofia, Bolgarija) z odločbo z dne 28. decembra 2015 je očitno nedopusten, ker se nanaša na direktivi 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu in 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu.

Sodišče Evropske unije očitno ni pristojno za odgovor na postavljena vprašanja v delu, v katerem se nanašajo na člene 30, 47 in 52(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

(1) UL C 111, 29.3.2016.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/3

Sklep Sodišča (deseti senat) z dne 29. novembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de première instance de Liège – Belgija) – Jean Jacob, Dominique Lennertz/État belge

(Zadeva C-345/16) (1)

((Predhodno odločanje - Dejanski in pravni okvir spora o glavni stvari - Neobstoj zadostnih pojasnil - Očitna nedopustnost - Člen 53(2) - Člen 94 Poslovnika Sodišča))

(2017/C 086/03)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal de première instance de Liège

Stranke

Tožeči stranki: Jean Jacob, Dominique Lennertz

Tožena stranka: État belge

Izrek

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo tribunal de première instance de Liège (Belgija) z odločbo z dne 9. junija 2016, je očitno nedopusten.

(1) UL C 326, 5.9.2016.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/3

Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 24. novembra 2016 – European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

(Zadeva C-379/16 P) (1)

((Pritožba - Člen 181 Poslovnika Sodišča - Javna naročila storitev - Razvoj programske opreme in storitve vzdrževanja - Napačna razlaga trditev in izkrivljanje dokazov, ki jih je predložila druga stranka v postopku pred Splošnim sodiščem))

(2017/C 086/04)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeče stranke: European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE (zastopnika: C.-N. Dede in D. Papadopoulou, dikigoroi)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: N. Bambara, agent)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družbe European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA in Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE nosijo svoje stroške.

(1) UL C 305, 22.8.2016.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/4

Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 13. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Giudice di pace di Taranto – Italija) – kazenski postopek zoper Antonia Semerara

(Zadeva C-484/16) (1)

((Predhodno odločanje - Očitna nepristojnost - Člen 53(2) Poslovnika Sodišča - Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - Direktiva 2012/29/EU - Člen 2(1)(a) - Minimalni standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj - Listina Evropske unije o temeljnih pravicah - Členi 49, 51, 53 in 54 - Kaznivo dejanja razžalitve - Odprava kaznivega dejanja razžalitve s strani nacionalnega zakonodajalca - Neobstoj zveze s pravom Unije - Očitna nepristojnost Sodišča))

(2017/C 086/05)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Giudice di pace di Taranto

Stranka v kazenskem postopku v glavni stvari

Antonio Semeraro

Izrek

Sodišče Evropske unije očitno ni pristojno za odločanje o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je z odločbo z dne 2. septembra 2016 vložil Giudice di pace di Taranto (mirovni sodnik v Tarantu, Italija).

(1) UL C 428, 21.11.2016.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/4

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 7. oktobra 2016 – A/Staatssecretaris van Financiën

(Zadeva C-522/16)

(2017/C 086/06)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Vlagatelj kasacijske pritožbe: A

Nasprotna stranka v postopku s kasacijsko pritožbo: Staatssecretaris van Financiën

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba člen 62 carinskega zakonika (1) v povezavi s členi 205, 212, 216, 217 in 218 izvedbene uredbe (2) ter določbami Uredbe (EGS) št. 2777/75 (3) in Uredbe (ES) št. 1484/95 (4) razlagati tako, da k podatkom, navedenim v členu 201(3), drugi pododstavek, carinskega zakonika, na podlagi katerih se vloži carinska deklaracija, sodijo tudi dokumenti, navedeni v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1484/95, ki jih je treba predložiti carinskim organom?

Ali je treba člen 201(3), drugi pododstavek, carinskega zakonika razlagati tako, da je treba pod odgovornimi osebami razumeti tudi fizično osebo, ki dejanja, opisanega v tem pododstavku („zagotovitev podatkov, potrebnih za izdelavo deklaracije“), ni niti sama dejansko izvršila niti je ni mogoče kot poslovodjo šteti za odgovorno za to dejanje, ki pa je tesno in zavestno sodelovala pri snovanju in poznejši vzpostavitvi strukture družb in trgovinskih tokov, v okviru katere so za „zagotovitev podatkov, potrebnih za izdelavo deklaracije“, pozneje poskrbele (druge osebe)?

Ali je treba pogoj „in so vedele ali bi morale vedeti, da so bili podatki, potrebni za izdelavo carinske deklaracije, napačni“, določen v členu 201(3), drugi pododstavek, carinskega zakonika, razlagati tako, da pravne in fizične osebe, ki so izkušeni subjekti na trgu, ne morejo biti odgovorne za dodatne dajatve, ki se dolgujejo zaradi zlorabe prava, če so transakcijsko strukturo s ciljem izognitve dodatnim dajatvam vzpostavile šele po tem, ko so priznani strokovnjaki s področja carinskega prava potrdili, da je taka struktura s pravnega in davčnega vidika dopustna?

Ali je treba člen 221(4) carinskega zakonika razlagati tako, da se rok treh let ne podaljša, če se po izteku roka iz člena 221(3), prvi stavek, carinskega zakonika ugotovi, da se plačilo uvoznih dajatev, ki se v skladu s členom 201 carinskega zakonika dolgujejo na podlagi vložitve carinske deklaracije za sprostitev blaga v prosti promet, ni že prej zahtevalo zaradi napačnih ali nepopolnih podatkov v carinski deklaraciji?

Ali je treba člen 221(3) in (4) carinskega zakonika razlagati tako, da lahko carinski organi, če je bil dolžniku v zvezi z uvozno deklaracijo sporočen dolgovani znesek dajatev in je dolžnik zoper to sporočilo vložil pritožbo v smislu člena 243 carinskega zakonika, dodatno k temu sodno izpodbijanemu sporočilu in ne glede na člen 221(4) carinskega zakonika v zvezi s to isto carinsko deklaracijo naknadno zahtevajo plačilo zakonsko dolgovanih uvoznih dajatev?

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307).

(2) Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3).

(3) Uredba Sveta (EGS) št. 2775/75 z dne 29. oktobra 1975 o pogojih za uporabo zaščitnih ukrepov v sektorju jajc (UL 1975, L 282, str. 77).

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1484/95 z dne 28. junija 1995 o podrobnih pravilih za izvajanje sistema dodatnih uvoznih dajatev in o določitvi dodatnih uvoznih dajatev v sektorjih perutninskega mesa in jajc ter za albumine iz jajc in o razveljavitvi Uredbe št. 163/67/EGS (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 17, str. 437).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/5

Pritožba, ki jo je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino vložil 7. novembra 2016 zoper sodbo Splošnega Sodišča (sedmi senat) z dne 9. septembra 2016 v zadevi T-159/15, Puma SE/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

(Zadeva C-564/16 P)

(2017/C 086/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: D. Hanf, D. Botis, agenta)

Druga stranka v postopku: Puma SE

Predloga

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo v celoti razveljavi;

—	družbi Puma SE naloži plačilo stroškov Urada.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvič, Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da je družba Puma „pravilno navajala“ tri prejšnje odločbe Urada, da bi izpolnila svojo obveznost dokazati ugled znamk Puma (pravilo 19(2)(c) Uredbe št. 2868/95 (1)), ni spoštovalo postopkovnega položaja in obveznosti Urada v postopku inter partes pred Uradom in je kršilo člen 76(1) Uredbe 207/2009 (2) in načelo dobrega upravljanja. Pri tem je Splošno sodišče priznalo, da bi bilo to obveznost mogoče izpolniti s splošnimi in nepodrobnimi sklicevanji na dokumente, predložene v prejšnjih postopkih z ugovorom, ki vključujejo različne stranke – in v katerih druga stranka v zadevnem postopku z ugovorom ni bila stranka.

Ker Urad ne more spregledati, ampak mora spoštovati pravico druge stranke do izjave (člen 75 Uredbe 207/2009), ugotovitev Splošnega sodišča nujno zahteva, da Urad sprejme aktivno vlogo v postopkih inter partes. To ogroža kontradiktornost teh postopkov, obveznost nevtralnosti Urada ter dobro upravljanje teh postopkov.

Drugič, Splošno sodišče pri opredelitvi prejšnjih odločb Urada, na katere se je sklicevala družba Puma, kot na „prakso odločanja“ Urada, ni spoštovalo kontradiktornosti inter partes postopkov in pojma „ugled“ v smislu člena 8(5) Uredbe 207/2009. To dvojno nespoštovanje je privedlo do dvojne kršitve načela dobrega upravljanja.

Na eni strani predpogoj za samo uporabo sodne prakse v zadevi Technopol v obravnavani zadevi – postopek inter partes – ni izpolnjen, ker se sodna praksa glede obveznosti Urada, da po uradni dolžnosti ugotovi upoštevno dejansko stanje v sporu, o katerem je treba odločiti, nanaša le na postopke ex parte. Vsekakor, glede na neizogibni neobstoj posebne „prakse odločanja“ Urada glede ugleda znamk družbe Puma, ne more obstajati obveznost obrazložitve neuporabe, za namene tega postopka, ugotovitev glede ugleda znamk družbe Puma, navedenih v prejšnjih odločbah.

Na drugi strani Splošno sodišče ne bi moglo – ne da bi kršilo načelo kontradiktornosti, ki ureja postopek inter partes, določen v členu 76(1) Uredbe 207/2009 – iz načela dobrega upravljanja izpeljati dodatne obveznosti odbora za pritožbe, da po uradni dolžnosti pozove družbo k predložitvi dodatnih dokazov o ugledu znamk družbe Puma, na katerega se sklicuje.

Tretjič, ugotovitev Splošnega sodišča glede obveznosti Urada, da družbo Puma po uradni dolžnosti pozove k predložitvi dodatnih dokazov, je poleg tega v nasprotju s členom 76(2) Uredbe 207/2009 (ki se uporablja v skladu s pravilom 50(1) Uredbe št. 2868/95), ki se izrecno nanaša na dejstva in dokaze, ki so jih stranke predložile na lastno pobudo.

(1) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17 zvezek 1, str. 189).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti

(UL L 78, 24.3.2009, str. 1).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/6

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Noord-Holland (Nizozemska) 7. decembra 2016 – X BV/Inspecteur van de Belastingdienst/Douane, kantoor Rotterdam Rijnmond

(Zadeva C-631/16)

(2017/C 086/08)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Rechtbank Noord-Holland

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: X BV

Tožena stranka: Inspecteur van de Belastingdienst/Douane, kantoor Rotterdam Rijnmond

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1647 (1) z dne 13. septembra 2016 Ponovna uvedba dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama, ki jo proizvaja [PODJETJE A] Ltd., ter izvajanje sodbe Sodišča v združenih zadevah C 659/13 in C 34/14 veljavna?

Ali je Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1731 (2) z dne 28. septembra 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, ki jo proizvaja [PODJETJE I] Ltd (Kitajska), ter o izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C 659/13 in C 34/14 veljavna?

3.	Če je odgovor na prvo in/ali drugo vprašanje nikalen, ali to potem pomeni, da je treba plačane dajatve skupaj z obrestmi vrniti tožeči stranki?

4.	Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, kako je treba te obresti izračunati?

(1) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1647 z dne 13. septembra 2016 Ponovna uvedba dokončne protidampinške dajatve in dokončno pobiranje začasne dajatve, uvedene na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Vietnama, ki jo proizvajajo družbe Best Royal Co. Ltd, Lac Cuong Footwear Co., Ltd, Lac Ty Co., Ltd, Saoviet Joint Stock Company (Megastar Joint Stock Company), VMC Royal Co Ltd, Freetrend Industrial Ltd. in z njo povezana družba Freetrend Industrial A (Vietnam) Co, Ltd., Fulgent Sun Footwear Co., Ltd, General Shoes Ltd, Golden Star Co, Ltd, Golden Top Company Co., Ltd, Kingmaker Footwear Co. Ltd., Tripos Enterprise Inc., Vietnam Shoe Majesty Co., Ltd, ter izvajanje sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14 (UL L 245, 14.9.2016, str. 16).

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1731 z dne 28. septembra 2016 o ponovni uvedbi dokončne protidampinške dajatve in dokončnem pobiranju začasne dajatve na uvoz določene obutve z zgornjim delom iz usnja s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Vietnama, ki jo proizvajajo družbe General Footwear Ltd (Kitajska), Diamond Vietnam Co Ltd in Ty Hung Footgearmex/Footwear Co. Ltd, ter o izvajanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-659/13 in C-34/14 (UL L 262, 29.9.2016, str. 4).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/7

Pritožba, ki jo je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino vložil 7. decembra 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 28. septembra 2016 v zadevi T-476/15, European Food SA/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

(Zadeva C-634/16 P)

(2017/C 086/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnik: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnica: M. Rajh, agentka)

Drugi stranki v postopku: European Food SA, Société des produits Nestlé SA

Predloga

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo razveljavi,

—	družbi European Food naloži plačilo stroškov, ki so nastali Uradu.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvič, Splošno sodišče ni upoštevalo, da uredbi št. 207/2009 (1) in št. 2868/95 (2) določata dve vrsti rokov za predložitev v postopkih pred Uradom: roke, določene v sami zakonodaji, ki jih tako Urad ne more podaljšati, in roke, ki jih določi Urad v vsakem posameznem primeru za ustrezno organizacijo postopka in ki se lahko, če je to potrebno glede na posebne okoliščine primera, na zahtevo stranke podaljšajo. Ugotovitev Splošnega sodišča, da ni roka, ki bi se uporabil v postopkih za ugotovitev ničnosti na podlagi absolutnih razlogov, zato ni pravilna.

Drugič, Splošno sodišče je napačno razlagalo pomen in učinek člena 76(2) Uredbe št. 207/2009. Ta člen se uporablja za vse vrste postopkov pred Uradom in za vse upoštevne roke, to je za (i) roke, določene neposredno v uredbah št. 207/2009 in št. 2868/95, ter za (ii) roke, ki jih določi EUIPO pri izvajanju svojih pristojnosti za organizacijo postopkov, ki potekajo pred njim.

Tretjič, Splošno sodišče s tem, ko se je osredotočilo na tretji pododstavek pravila 50(1) Uredbe št. 2868/95, ni upoštevalo bistvenega pomena tega pravila, ki je vsebovano v prvem pododstavku, namreč da za odbor za pritožbe veljajo iste postopkovne določbe, kot veljajo za oddelek, ki je izdal odločbo, zoper katero je vložena pritožba. Prvi pododstavek ni omejen na postopke z ugovorom, temveč se uporablja za vse postopke, vključno s postopki za ugotovitev ničnosti.

Četrtič, z izpodbijano sodbo je bil kršen člen 76(2) Uredbe št. 207/2009, ker (i) ta določba ni bila uporabljena za roke, ki jih je določil Urad, in (ii) je bila odboru za pritožbe odvzeta pristojnosti iz člena 76(2) Uredbe št. 207/2009, da presodi, ali je mogoče dokaz, ki je bil predložen prvič, mogoče opredeliti kot „nov“, in da, če to ni, uporabi diskrecijsko pravico glede dopustnosti tega dokaza.

Nazadnje, z izpodbijano sodbo se s tem, ko se kateri koli stranki v postopkih ugotavljanja ničnosti priznava neomejena pravica do predložitve dokaza na kateri koli stopnji postopka pred Uradom, vključno s pritožbeno stopnjo, posega v ravnotežje med postopkovnimi pravicami strank. S tem se drugo stranko prikrajša za korak upravne presoje, kadar se predlagatelj namenoma odloči, da pred oddelkom za izbris ne predloži katerega koli – ali katerega koli upoštevnega – dejstva ali dokaza. Poleg tega se s tem, da se kateri koli stranki v postopkih ugotavljanja ničnosti prizna neomejena pravica do predložitve katerega koli dokaza na kateri koli stopnji postopka, krši tudi načeli ekonomičnosti postopka in dobrega upravljanja.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL 2009, L 78, str. 1).

(2) Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 189).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/8

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgerichts Düsseldorf (Nemčija) 9. decembra 2016 – Florian Hanig/Société Air France SA

(Zadeva C-637/16)

(2017/C 086/10)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Düsseldorf

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča: Florian Hanig

Tožena stranka: Société Air France SA

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 7(1), prvi stavek, točka (b), Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (1) razlagati tako, da pojem „znotraj Skupnosti“ obsega tudi tista ozemlja, ki so v skladu s Prilogo II Pogodbe o delovanju Evropske unije tako imenovana „čezmorske države in ozemlja“, za katera se uporablja le posebna ureditev glede pridruževanja, določena v četrtem delu PDEU?

(1) UL L 46, str. 1.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/9

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 15. decembra 2016 – Synthon BV/Astellas Pharma Inc.

(Zadeva C-644/16)

(2017/C 086/11)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Synthon BV

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Astellas Pharma Inc.

Vprašanja za predhodno odločanje

a.	Ali je treba člen 6 Direktive 2004/48 (1) razlagati tako, da je treba pri merilu za utemeljenost predloga za predložitev dokazov, ki ga je treba uporabiti, razlikovati glede na to, ali je stranka, od katere se zahteva predložitev dokazov, (domnevni) kršilec ali tretja oseba?

b.	Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, koliko se torej merila razlikujejo?

Če se kot ugovor proti predlogu za predložitev dokazov navede, da je pravica intelektualne lastnine, na podlagi katere se zahteva predložitev, nična (ali ne obstaja več), ali je treba potem utemeljenost tega ugovora presojati glede na isto merilo, ki velja za vprašanje verjetnosti domnevne kršitve (ob domnevi, da uveljavljana pravica intelektualne lastnine obstaja)?

b.	Če je odgovor na to vprašanje nikalen, koliko se torej merila razlikujejo?

c.	Ali je treba pri odgovoru na vprašanji 2(a) in 2(b) razlikovati glede na to, ali je bila zadevna pravica intelektualne lastnine podeljena, potem ko je bila preverjena njena veljavnost (tako kot evropski patent), ali pa je nastala po samem zakonu (tako kot avtorska pravica)?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnineBesedilo velja za EGP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 2, str. 32).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione Tributaria Provinciale di Reggio Calabria (Italija) 16. decembra 2016 – Fortunata Silvia Fontana/Agenzia delle Entrate – Direzione provinciale di Reggio Calabria

(Zadeva C-648/16)

(2017/C 086/12)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione Tributaria Provinciale di Reggio Calabria

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Fortunata Silvia Fontana

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate – Direzione provinciale di Reggio Calabria

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je s členoma 113 in 114 PDEU ter z Direktivo 112/2006/ES (1) združljiva italijanska nacionalna zakonodaja, natančneje člena 62e(3) in 62a uredbe-zakona 331/1993, [ki je bila] 29. oktobra 1993 [preoblikovana v zakon] št. 427, v delu, v katerem je mogoče DDV obračunati za celotni induktivno ugotovljen promet, in sicer z vidika upoštevanja odbitka in izpolnitve obveznosti prevalitve ter splošneje v povezavi z načeloma nevtralnosti in prevalitve davka?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, 11.12.2006, str. 1).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/10

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (Latvija) 19. decembra 2016 – DW/Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra

(Zadeva C-651/16)

(2017/C 086/13)

Jezik postopka: latvijščina

Predložitveno sodišče

Augstākā tiesa

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica v postopku s kasacijsko pritožbo: DW

Druga stranka v postopku: Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in člen 45(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da ne nasprotujeta zakonodaji države članice, kot je ta iz postopka v glavni stvari, ki za določitev zneska materinskega nadomestila iz 12-mesečnega obdobja, ki se upošteva za izračun povprečne prispevne stopnje, ne odšteje mesecev, v katerih je bila oseba zaposlena v instituciji Evropske unije in je bila zavarovana v okviru skupnega sistema zavarovanja Evropskih skupnosti, temveč na podlagi ugotovitve, da oseba v tem obdobju ni bila zavarovana v Latviji, izenači njene prihodke s povprečno prispevno stopnjo v državi, kar lahko znatno zniža dodeljeni znesek materinskega nadomestila v primerjavi z zneskom, ki bi ga oseba lahko prejela, če v obdobju, upoštevanem za izračun, ne bi bila zaposlena v instituciji Evropske unije, ampak bi bila zaposlena v Latviji?

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/11

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 19. decembra 2016 – Nigyar Rauf Kaza Ahmedbekova, Rauf Emin Ogla Аhmedbekov/Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite

(Zadeva C-652/16)

(2017/C 086/14)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Nigyar Rauf Kaza Ahmedbekova, Rauf Emin Ogla Аhmedbekov

Tožena stranka: Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali iz člena 78(1) in (2)(a), (d) in (f) Pogodbe o delovanju Evropske unije in uvodne izjave 12 ter člena 1 Direktive 2013/32/EU (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) izhaja, da je razlog za nedopustnost prošenj za mednarodno zaščito, ki ga določa člen 33(2)(e) te direktive, določba z neposrednim učinkom, katere uporabo države članice ne smejo zavrniti, na primer s tem, da uporabijo ugodnejše nacionalne predpise, v skladu s katerimi je treba pri obravnavanju prve prošnje za mednarodno zaščito, kot to nalaga člen 10(2) direktive, najprej presoditi, ali prosilec izpolnjuje pogoje za status begunca, in nato, ali je upravičen do subsidiarne zaščite?

Ali iz člena 33(2)(e) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 7(3) in členom 2(a), (c) in (g) ter uvodne izjave 60 te direktive izhaja, da je v okoliščinah postopka v glavni stvari prošnja za mednarodno zaščito, ki jo vloži starš v imenu mladoletnika s spremstvom, nedopustna, če je obrazložena s tem, da je otrok družinski član osebe, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito z obrazložitvijo, da je begunec v smislu člena 1, oddelek A, Ženevske konvencije o statusu beguncev?

Ali iz člena 33(2)(e) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 7(1) in členom 2(a), (c) in (g) ter uvodne izjave 60 te direktive izhaja, da je v okoliščinah postopka v glavni stvari prošnja za mednarodno zaščito, vložena v imenu polnoletne osebe, nedopustna, če je v postopku pri pristojnem upravnem organu obrazložena samo s tem, da je prosilec družinski član osebe, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito z obrazložitvijo, da je begunec v smislu člena 1, oddelek A, Ženevske konvencije o statusu beguncev, in prosilec ob vložitvi prošnje nima pravice opravljati poklicne dejavnosti?

Ali je treba v skladu s členom 4(4) Direktive 2011/95/EU (2) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) v povezavi z uvodno izjavo 36 te direktive obstoj utemeljenega strahu pred preganjanjem oziroma utemeljeno tveganje za resno škodo presojati samo na podlagi dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na prosilca?

Ali je v skladu s členom 4 Direktive 2011/95 v povezavi z njeno uvodno izjavo 36 in s členom 31(1) Direktive 2013/32 v državi članici dopustna nacionalna sodna praksa, v skladu s katero:

(a)	je pristojni organ dolžan obravnavati prošnje za mednarodno zaščito članov iste družine v skupnem postopku, če so te prošnje obrazložene z enakimi dejstvi, in sicer s trditvijo, da je samo eden od družinskih članov begunec;

(b)

je pristojni organ dolžan prekiniti postopek, v katerem se obravnavajo prošnje za mednarodno zaščito družinskih članov, ki osebno ne izpolnjujejo pogojev za tako zaščito, dokler ni končan postopek, v katerem se obravnava prošnja družinskega člana, ki je obrazložena s tem, da je zadevna oseba begunec v smislu člena 1, oddelek A, Ženevske konvencije o statusu beguncev;

ali je ta sodna praksa dopustna tudi z vidika premislekov v zvezi s koristmi otroka, ohranjanjem enotnosti družine in spoštovanjem pravice do zasebnega in družinskega življenja ter pravico ostati v državi članici do obravnavanja prošnje, in sicer na podlagi členov 7, 18 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, uvodnih izjav 12 in 60 ter člena 9 Direktive 2013/32, uvodnih izjav 16, 18 in 36 ter člena 23 Direktive 2011/95 ter uvodnih izjav 9, 11 in 35 ter členov 6 in 12 Direktive 2013/33/EU (3) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito?

Ali iz uvodnih izjav 16, 18 in 36 ter člena 3 Direktive 2011/95 v povezavi z uvodno izjavo 24 in s členom 2(d) in (j), členom 13 in členom 23(1) in (2) te direktive izhaja, da je dopustna nacionalna določba, kot je v postopku v glavni stvari obravnavani člen 8(9) Zakon za ubezhishteto i bezhantsite (zakon o azilu in beguncih), na podlagi katere se za begunce štejejo tudi družinski člani tujca, ki mu je bil priznan status begunca, če je to združljivo z njihovim osebnim pravnim statusom in v skladu z nacionalnim pravom ni razlogov, ki bi izključevali priznanje statusa begunca?

Ali iz ureditve razlogov za preganjanje iz člena 10 Direktive 2011/95 izhaja, da okoliščina, da zadevna oseba pri Evropskem sodišču za človekove pravice vloži pritožbo zoper izvorno državo, pomeni njeno pripadnost določeni družbeni skupini v smislu člena 10(1)(d) te direktive oziroma ali je treba vložitev pritožbe šteti za politično prepričanje v smislu člena 10(1)(e) direktive?

8.	Ali iz člena 46(3) Direktive 2013/32 izhaja, da je sodišče dolžno preučiti vsebinsko utemeljenost novih razlogov za mednarodno zaščito, ki so bili navedeni med sodnim postopkom, vendar niso bili navedeni v tožbi zoper odločbo o zavrnitvi mednarodne zaščite?

Ali iz člena 46(3) Direktive 2013/32 izhaja, da je sodišče dolžno v sodnem postopku, v katerem se izpodbija odločba o zavrnitvi mednarodne zaščite, presoditi dopustnost prošnje za mednarodno zaščito na podlagi člena 33(2)(e) te direktive, če se je pri obravnavanju prošnje v izpodbijani odločbi, kot to nalaga člen 10(2) direktive, najprej presojalo, ali prosilec izpolnjuje pogoje za status begunca, in nato, ali je upravičen do subsidiarne zaščite?

(1) UL L 180, str. 60.

(2) UL L 337, str. 9.

(3) UL L 180, str. 96.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 21. decembra 2016 – Finanzamt Dachau/Achim Kollroß

(Zadeva C-660/16)

(2017/C 086/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Finanzamt Dachau

Tožena stranka: Achim Kollroß

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali se zahteve glede gotovosti pri opravljanju storitev, kot pogoj za odbitek davka v zvezi s plačilom v smislu sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi „Firin“ C-107/13 (1), presojajo zgolj z objektivnega vidika ali z vidika plačniku znanih dejstev?

Ali imajo države članice ob upoštevanju istočasnega nastanka obveznosti obračuna davka in pravice do odbitka na podlagi člena 167 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost in zakonodajnih pooblastil (2) iz členov 185(2), drugi pododstavek in 186 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost pravico, da popravek davčne osnove in popravek odbitka vstopnega davka v enaki meri pogojujejo s povrnitvijo plačila?

3.	Ali mora plačniku, ki mu prejemnik plačila plačila ne povrne, davek povrniti zanj pristojen Finanzamt (davčna uprava)? Če je odgovor pritrdilen, ali se povračilo izvede v postopku določitve davka, ali za to zadošča posebni postopek ugotavljanja upravičene odmere davka?

(1) ECLI:EU:C:2014:151.

(2) UL L 347, str. 1.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 21. decembra 2016 – Finanzamt Göppingen/Erich Wirtl

(Zadeva C-661/16)

(2017/C 086/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Bundesfinanzhof

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka in nasprotna stranka v revizijskem postopku: Finanzamt Göppingen

Tožena stranka in vlagatelj revizije: Erich Wirtl

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Na podlagi sodbe Sodišča z dne 13. marca 2014 v zadevi FIRIN, C-107/13 (1) je odbitek zaradi plačila izključen, če je nastanek obdavčljivega dogodka ob plačilu negotov. Ali se to presoja na podlagi objektivnih dejstev ali na podlagi objektivno ugotovljenih dejstev s strani plačnika?

2.	Ali je treba sodbo Sodišča FIRIN razlagati tako, da je na podlagi prava Unije treba odbitek, ki ga izvede plačnik računa, ki je bil izdan zaradi predplačila dobave blaga, popraviti, tudi kadar predplačila ni povrnil, če ta dobava nazadnje ni bila opravljena?

Če je odgovor na prejšnje vprašanje pritrdilen: ali lahko na podlagi člena 186 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (2), ki državam članicam omogoča določitev podrobnosti popravka na podlagi člena 185 Direktive 2006/112, država članica Zvezna republika Nemčija v svojem nacionalnem pravu določi, da se davčna osnova zmanjša šele z povrnitvijo predplačila in da je v skladu z navedenim treba popravek dolgovanega davka in odbitka opraviti ob istem času in pod enakimi pogoji?

(1) ECLI:EU:C:2014:151

(2) UL L 347, str. 1.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD) (Portugalska) 29. decembra 2016 – Imofloresmira – Investimentos Imobiliários S.A./Autoridade Tributária e Aduaneira

(Zadeva C-672/16)

(2017/C 086/17)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Imofloresmira – Investimentos Imobiliários S.A.

Tožena stranka: Autoridade Tributária e Aduaneira

Vprašanja za predhodno odločanje

Če se nepremičnina, kljub temu da ni zasedena več kot dve leti ali več, trži, to pomeni, da je na voljo na trgu z namenom oddaje v najem ali opravljanja storitev vrste office centre, in se dokaže, da jo ima lastnik namen oddati v najem ter za to obračunati DDV ter si je prizadeval za uresničitev tega namena, ali je v skladu s členi 167, 168, 184, 185 in 187 Direktive Sveta 2006/112/ES (1) z dne 28. novembra 2006, če se šteje, da „se dejansko ne uporablja za namene gospodarske dejavnosti“ ali da „se dejansko ne uporablja za obdavčene transakcije“ v smislu določb člena 26(1) zakonika o DDV in člena 10(1)(b) ureditve odpovedi oprostitvi DDV na transakcije v zvezi z nepremičninami, kakor je bila potrjena z uredbo-zakonom 21/2007 z dne 29. januarja, v prej veljavnih različicah, in zato ugotovi, da je treba za prvotni odbitek davka izvesti popravek, ker je višji od tistega, do katerega je bil upravičen davčni zavezanec?

V primeru pritrdilnega odgovora, ali je mogoče ob upoštevanju pravilne razlage členov 137, 167, 168, 184, 185 in 187 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 naložiti enkratni popravek za celotno preostalo obdobje popravka, kakor je določeno v portugalski zakonodaji, v členu 10(1)(b) in (c) ureditve odpovedi oprostitvi DDV na transakcije v zvezi z nepremičninami, kakor je bila potrjena z uredbo zakonom 21/2007 z dne 29. januarja, v prej veljavni različici, če nepremičnina ni zasedena več kot dve leti, vendar se še vedno trži z namenom oddaje v najem (z možnostjo odpovedi) ali z namenom opravljanja storitev (obdavčeno), in če je predvideno, da se bo v naslednjih letih uporabljala za obdavčene dejavnosti, za katere je mogoče uveljavljati pravico do odbitka?

Ali so določbe člena 2(2)(c) v povezavi s členom 10(1)(b) ureditve odpovedi oprostitvi DDV, kakor je bila potrjena z uredbo zakonom 21/2007 z dne 29. januarja, ki določa, da se davčni zavezanec za DDV ne more odpovedati oprostitvi DDV pri sklenitvi novih najemnih pogodb, potem ko je bil izveden enkratni popravek DDV, in ki ogroža ureditev naslednjega odbitka med obdobjem popravka, v skladu s členi 137, 167, 168 in 184 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006?

(1) Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (Češka republika) 27. decembra 2016 – CORPORATE COMPANIES s.r.o./Ministerstvo financí ČR

(Zadeva C-676/16)

(2017/C 086/18)

Jezik postopka: češčina

Predložitveno sodišče

Nejvyšší správní soud

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: CORPORATE COMPANIES s.r.o.

Nasprotna stranka: Ministerstvo financí ČR

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali osebe, ki v okviru svoje poslovne dejavnosti prodajajo družbe, ki so že vpisane v sodni register in so bile ustanovljene za namene prodaje (tako imenovane ready-made družbe) in katerih prodaja se izvede s prenosom deleža v hčerinski družbi, ki jo zadevne osebe prodajajo, spadajo na področje uporabe člena 2(1), točka 3(c), v povezavi s členom 3(7)(a) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES (1) o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma?

(1) UL L 309, str. 15.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/15

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Social n.o 33 de Madrid (Španija) 29. decembra 2016 – Montero Mateos/Agencia Madrileña de Atención Social de la Consejería de Políticas Sociales y Familia de la Comunidad Autónoma de Madrid

(Zadeva C-677/16)

(2017/C 086/19)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado de lo Social no 33 de Madrid

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Montero Mateos

Tožena stranka: Agencia Madrileña de Atención Social de la Consejería de Políticas Sociales y Familia de la Comunidad Autónoma de Madrid

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba določbo 4(1) Okvirnega sporazuma o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP, ki je del pravnega reda Skupnosti na podlagi Direktive Sveta 1999/70 (1), razlagati tako, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi začasne zapolnitve izpraznjenega delovnega mesta s potekom časa, za katerega sta jo sklenila delodajalec in delavka, pomeni objektivni razlog, zaradi katerega zakonodajalec v navedenem primeru ne določi nobene odpravnine zaradi prenehanja pogodbe, medtem ko je za primerljivega delavca, zaposlenega za nedoločen čas, ki je bil odpuščen iz objektivnega razloga, določena odpravnina v višini 20 plačanih dni na leto delovne dobe?

(1) UL L 175, 1999, str. 1.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/16

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 30. decembra 2016 – A

(Zadeva C-679/16)

(2017/C 086/20)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: A

Druga stranka v postopku: Espoon kaupungin sosiaali- ja terveyslautakunnan yksilöasioiden jaosto

Vprašanja za predhodno odločanje

1.	Ali dajatev, kot je osebna pomoč iz zakona o storitvah za invalide, pomeni „dajatev za bolezen“ v smislu člena 3(1) Uredbe št. 883/2004 (1)?

Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Ali gre za omejitev pravice prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki jo imajo državljani Unije na podlagi členov 20 in 21 PDEU, če ni posebne ureditve za dodelitev dajatve, kot je osebna pomoč iz zakona o storitvah za invalide, v tujini in se pogoji za dodelitev dajatve razlagajo tako, da osebne pomoči ni mogoče dodeliti v drugi državi članici, v kateri zadevna oseba zaključi triletni študij, ki se zaključi z diplomo?

—	Ali je za presojo zadeve pomembno, da se lahko dajatev, kot je osebna pomoč, zadevni osebi na Finskem dodeli v občini, ki ni njena občina stalnega prebivališča, na primer, če študira v drugi finski občini?

—	Ali so pravice, ki izhajajo iz Člena 19 Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, pomembne za presojo zadeve na podlagi prava Unije?

Če bi Sodišče pri odgovoru na drugo vprašanje za predhodno odločanje ugotovilo, da razlaga nacionalnega prava, kakršna je bila v obravnavani zadevi, pomeni omejitev pravice prostega gibanja in prebivanja: Ali je lahko taka omejitev vendarle utemeljena z nujnimi razlogi v splošnem interesu, ki izhajajo iz dolžnosti občine, da nadzoruje zagotavljanje osebne pomoči, možnosti občine, da izbere primeren način zagotavljanja pomoči, ter ohranitve skladnosti in učinkovitosti sistema osebne pomoči na podlagi zakona o storitvah za invalide?

(1) Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 5, str. 72).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 9. januarja 2017 – Maria Tirkkonen

(Zadeva C-9/17)

(2017/C 086/21)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Maria Tirkkonen

Druga stranka: Maaseutuvirasto

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 1(2)(a) Direktive o javnih naročilih 2004/18/ES (1) razlagati tako, da opredelitev „javna naročila“ v smislu te direktive obsega sistem naročanja,

—

s katerim namerava javni organ za vnaprej omejeno obdobje pridobivati storitve na trgu tako, da pod pogoji osnutka okvirne pogodbe, ki je priložen razpisni dokumentaciji, sklene pogodbe z vsemi gospodarskimi subjekti, ki izpolnjujejo posamezne opisane zahteve glede usposobljenosti ponudnika in ponujene storitve, ki so določene v razpisni dokumentaciji, in opravijo preizkus, ki je podrobneje opisan v razpisu, in

—	v katerega se med veljavnostjo pogodbe ni več mogoče vključiti?

(1) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 6, zvezek 7, str. 132).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein oikeus (Finska) 13. januarja 2017 – Bosphorus Queen Shipping Ltd Corp./Rajavartiolaitos

(Zadeva C-15/17)

(2017/C 086/22)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein oikeus

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Bosphorus Queen Shipping Ltd Corp.

Nasprotna stranka v postopku s pritožbo: Rajavartiolaitos

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba izraz „obali ali interesom obalne države v zvezi z njeno morsko obalo“ iz člena 220(6) Konvencije oziroma izraz „obali ali s tem povezanim interesom“ iz člena 7(2) Direktive 2005/35/ES (1) razlagati na podlagi opredelitve izraza „obale in interese v zvezi s tem“ iz člena II, točka 4, Mednarodne konvencije iz leta 1969 o intervenciji na odprtem morju za primer nesreče, ki jo povzroči oziroma utegne povzročiti onesnaženje z nafto?

V skladu z opredelitvijo v členu II, točka 4(c), Konvencije iz leta 1969, navedene v prvem vprašanju za predhodno odločanje, pomenijo „interesi v zvezi s tem“ med drugim blagostanje območja, za katero gre, vštevši varovanje morskega biološkega zaklada – faune in flore. Ali ta določba velja tudi za ohranitev živih virov ter živalskega in rastlinskega sveta v izključni ekonomski coni ali pa se ta določba konvencije nanaša samo na varovanje interesov obalnega območja?

3.	Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen: Kaj pomeni izraz „obali ali interesom obalne države v zvezi z njeno morsko obalo“ iz člena 220(6) Konvencije oziroma izraz „obali ali s tem povezanim interesom“ iz člena 7(2) Direktive 2005/35/ES?

Kaj pomeni izraz „bogastvu/viri njenega teritorialnega morja ali izključne ekonomske cone“ v smislu člena 220(6) Konvencije in člena 7(2) Direktive 2005/35/ES? Ali je treba z živimi viri razumeti samo uporabne vrste ali pa sem spadajo tudi vrste, ki so z uporabnimi vrstami povezane ali so od njih odvisne, v smislu člena 61(4) Konvencije, kot so na primer rastlinske in živalske vrste, s katerimi se uporabne vrste prehranjujejo?

5.	Kaj pomeni izraz „povzroča nevarnost/bi utegnil povzročiti“ iz člena 220(6) Konvencije in člena 7(2) Direktive 2005/35/ES? Ali je treba nevarnost povzročitve opredeliti na podlagi pojma abstraktne ali konkretne nevarnosti ali kako drugače?

Ali je treba pri presoji pogojev za pristojnost obalne države, predvidenih v členu 220(6) Konvencije in členu 7(2) Direktive 2005/35/ES, izhajati iz tega, da gre pri povzročeni veliki škodi oziroma nevarnosti, da bo taka škoda nastala, za posledico, ki je hujša od precejšnjega onesnaženja morskega okolja, ki je bilo povzročeno ali za katero obstaja nevarnost, da bo povzročeno, v smislu člena 220(5)? Kako je treba opredeliti precejšnje onesnaženje morskega okolja in kako se upošteva pri oceni povzročene velike škode oziroma nevarnosti za nastanek velike škode?

Katere okoliščine je treba upoštevati pri oceni velikosti povzročene škode oziroma nevarnosti za nastanek škode? Ali je treba pri oceni upoštevati, na primer, trajanje in zemljepisno razsežnost negativnih vplivov, ki se kažejo kot škoda? Če se na to vprašanje odgovori pritrdilno: Kako je treba oceniti trajanje in obseg škode?

Direktiva 2005/35/ES je direktiva, ki določa minimalne pogoje, in državam članicam ne preprečuje, da v skladu z mednarodnim pravom sprejmejo strožje ukrepe proti onesnaževanju morja z ladij (člen 2). Ali možnost uporabiti strožja pravila velja za člen 7(2) Direktive, ki ureja pristojnost obalne države, da ukrepa proti ladji v tranzitu?

9.	Ali so pri razlagi pogojev za pristojnost obalne države, določenih v členu 220(6) Konvencije in v členu 7(2) Direktive, pomembne posebne zemljepisne in ekološke danosti ter občutljivost območja Baltskega morja?

10.

Ali izraz „jasne in dejanske dokaze/jasni, objektivni dokazi“ v smislu člena 220(6) Konvencije in člena 7(2) Direktive 2005/35/ES pomeni poleg dokaza, da je ladja storila kršitve, na katere se nanašata navedeni določbi, tudi dokaz posledic izpusta? Kakšen mora biti dokaz, da obstaja nevarnost nastanka velike škode obali ali s tem povezanim interesom ali virom teritorialnega morja ali izključne ekonomske cone, na primer za staleže ptic in rib ter za morsko okolje na tem območju? Ali pomeni zahteva po jasnem, objektivnem dokazu, da mora na primer ocena negativnih vplivov izpusta nafte na morsko okolje vedno temeljiti na konkretnih preiskavah in študijah o vplivih izpusta nafte, do katerega je prišlo?

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 255, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o spremembah Direktive 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (UL L 280, str. 52).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/19

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 19. januara 2017 – Datenschutzbeauftragter

(Zadeva C-25/17)

(2017/C 086/23)

Jezik postopka: finščina

Predložitveno sodišče

Korkein hallinto-oikeus

Stranki v postopku v glavni stvari

Pritožnik: Pooblaščenec za varstvo podatkov

Druga stranka v postopku: Jehovove priče – verska skupnost

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali je treba izjeme v členu 3(2) Direktive (1) o varstvu podatkov, ki zadevajo področje uporabe, razlagati tako, da na področje uporabe navedene direktive ne sodita zbiranje in siceršnja obdelava osebnih podatkov, ki ju opravijo člani verske skupnosti v okviru svoje dejavnosti oznanjanja od vrat do vrat? Kakšen pomen ima pri presoji uporabe zadevne direktive na eni strani okoliščina, da dejavnost oznanjanja, v okviru katere se zberejo podatki, organizirajo verska skupnost in njeni zbori, in na drugi strani okoliščina, da gre hkrati tudi za osebno prakticiranje vere s strani članov verske skupnosti?

Ali je treba opredelitev pojma „zbirka“ v členu 2(c) Direktive o varstvu podatkov ob upoštevanju uvodnih izjav 26 in 27 navedene direktive razlagati tako, da skupek osebnih podatkov, ki se v okviru zgoraj opisane dejavnosti oznanjanja od vrat do vrat ne zbirajo avtomatsko (ime in naslov ter drugi možni podatki in značilnosti, ki zadevajo osebo),

a)	ne pomeni take zbirke zato, ker v smislu opredelitev v finskem zakonu o varstvu osebnih podatkov izrecno ne gre za specifične kartoteke ali sezname ali podobne sisteme razvrščanja, namenjene iskanju, ali

b)	pomeni tako zbirko zato, ker je na podlagi podatkov ob upoštevanju njihovega namena dejansko enostavno in brez nesorazmernih stroškov mogoče pridobiti informacije, potrebne za poznejšo uporabo, kakor je to določeno v finskem zakonu o varstvu osebnih podatkov?

Ali je treba opredelitev v členu 2(d) Direktive o varstvu podatkov „ki sam ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov“ razlagati tako, da je mogoče versko skupnost, ki organizira dejavnost, v okviru katere se zbirajo osebni podatki (med drugim z razdelitvijo območij, na katerih delujejo oznanjevalci, izvajanjem dejavnosti oznanjanja in vzdrževanjem registrov oseb, ki ne želijo, da oznanjevalci pridejo k njim), v zvezi s to dejavnostjo njenih članov šteti za upravljavca osebnih podatkov, čeprav verska skupnost navaja, da imajo dostop do zbranih podatkov le posamezni oznanjevalci?

Ali je treba omenjeni člen 2(d) razlagati tako, da je versko skupnost mogoče šteti za upravljavca le tedaj, če sprejme druge specifične ukrepe, na primer določi naloge ali izda pisna navodila, s katerimi usmerja zbiranje podatkov, ali pa zadošča, da ima verska skupnost dejansko vlogo pri usmerjanju dejavnosti njenih članov?

Odgovor na tretje in četrto vprašanje je potreben le, če je navedeno direktivo na podlagi odgovorov na prvo in drugo vprašanje treba uporabiti. Odgovor na četrto vprašanje je potreben le, če na podlagi tretjega vprašanja ni mogoče izključiti, da se člen 2(d) navedene direktive uporablja za versko skupnost.

(1) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 15, str. 355).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/20

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo 23. januar 2017 Okrajno Sodišče Pliberk (Avstrija) – Čepelnik d.o.o./Michael Vavti

(Zadeva C-33/17)

(2017/C 086/24)

Jezik postopka: slovenščina

Predložitveno sodišče

Okrajno Sodišče Pliberk

Stranki(e) v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Čepelnik d.o.o.

Tožena stranka: Michael Vavti

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali 56. čl. PDEU in Direktivo 2014/67/EU z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg razlagamo tako, da državi članici prepovedujeta odreditev ustavitve plačil in plačilo varščine v višini neplačanega zneska plačila domačemu naročniku, če prepoved izvedbe plačil in plačilo varščine služita zgolj zavarovanju morebitne denarne kazni, ki se naloži šele v posebnem postopku proti izvajalcu storitev s sedežem v drugi državi članici?

V primeru zanikanja tega vprašanja:

Ali 56. čl. PDEU in Direktivo 2014/67/EU z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev- in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg razlagamo tako, da državi članici prepovedujeta odreditev ustavitve plačil in naložitev plačila varščine v višini neplačanega zneska plačila domačemu naročniku, če izvajalcu storitev s sedežem v drugi državi članici EU, proti kateremu naj bi se izrekla denarna kazen, v postopku o naložitvi varščine izvajalcu storitev s sedežem v drugi državi članici EU ni na voljo pravno sredstvo proti odredbi varščine, pritožba tuzemskega nalogojemalca proti tej odločbi pa nima odložilnega učinka.

Ali 56. čl. PDEU in Direktivo 2014/67/EU z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg razlagamo tako, da državi članici prepovedujeta odreditev ustavitve plačil in naložitev plačila varščine v višini neplačanega zneska plačila tuzemskemu nalogodajalcu zgolj zato, ker ima izvajalec storitev sedež v drugi članici EU.

Ali 56. čl. PDEU in Direktivo 2014/67/EU z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev in spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg razlagamo tako, da državi članici prepovedujeta odreditev ustavitve plačil in naložitev plačila varščine v višini neplačanega zneska plačila tuzemskemu nalogodajalcu, čeprav plačilo izvajalcu še ni zapadlo v plačilo in višina končnega zneska plačila zaradi protiterjatev in pridržne pravice še ni določena.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/23

Sodba Splošnega sodišča z dne 18. januarja 2017 – Andersen/Komisija

(Zadeva T-92/11 RENV) (1)

((Državne pomoči - Železniški prevoz - Pomoči, ki so jih danski organi dodelili javnemu podjetju Danske Statsbaner - Pogodbi o izvajanju javne službe za storitev železniškega prevoza potnikov med Københavnom in Ystadom - Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za pogojno združljivo z notranjim trgom - Časovna veljavnost pravil materialnega prava - Storitev splošnega gospodarskega pomena - Očitna napaka pri presoji))

(2017/C 086/30)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Jørgen Andersen (Ballerup, Danska) (zastopnika: J. Rivas Andrés in M.-I. Rantou, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnika: L. Armati in T. Maxian Rusche, agenta)

Intervenientki v podporo toženi stranki: Kraljevina Danska (zastopnika: C. Thorning, agent, skupaj z R. Holdgaardom, odvetnikom) in Danske Statsbaner (DSB) (Kopenhagen, Danska) (zastopnik: M. Honoré, odvetnik)

Intervenientka v pritožbenem postopku v podporo tožeči stranki: Dansk Tog (Kopenhagen, Danska) (zastopniki: G. van de Walle de Ghelcke, J. Rivas Andrés in F. Nissen Morten, odvetniki)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije 2011/3/EU z dne 24. februarja 2010 o pogodbah o izvajanju javne službe prevoza, ki sta jih sklenila dansko ministrstvo za promet in družba Danske Statsbaner (Državna pomoč C 41/08 (ex NN 35/08)) (UL 2011, L 7, str. 1).

Izrek

Člen 1, drugi odstavek, Sklepa Komisije 2011/3/EU z dne 24. februarja 2010 o pogodbah o izvajanju javne službe prevoza, ki sta jih sklenila dansko ministrstvo za promet in družba Danske Statsbaner (Državna pomoč C 41/08 (ex NN 35/08)), se razglasi za ničen v delu, v katerem se nanaša na plačilo z dne 21. decembra 2009.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Jørgen Andersen, Evropska komisija, Dansk Tog, Kraljevina Danska in Danske Statsbaner (DSB) nosijo svoje stroške.

(1) UL C 103, 2.4.2011.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/24

Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2017 – Minority SafePack – one million signatures for diversity in Europe/Komisija

(Zadeva T-646/13) (1)

((„Pravo institucij - Evropska državljanska pobuda - Varstvo nacionalnih in jezikovnih manjšin ter krepitev kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji - Zavrnitev prijave - Očitna zakonodajna nepristojnost Komisije - Obveznost obrazložitve - Člen 4(2)(b) in (3) Uredbe (EU) št. 211/2011“))

(2017/C 086/31)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Bürgerausschuss für die Bürgerinitiative Minority SafePack – one million signatures for diversity in Europe (zastopniki: sprva E. Johansson, J. Lund in C. Lund, nato E. Johansson in T. Hieber, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija (zastopnik: H. Krämer, agent)

Intervenientka v podporo tožeči stranki: Madžarska (zastopniki: M. Fehér, A. Pálfy in G. Szima, agenti)

Intervenientki v podporo toženi stranki: Slovaška republika (zastopnik: B. Ricziová, agentka) in Romunija (zastopniki: R. Radu, R. Haţieganu, D. Bulancea in A. Wellman, agenti)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije C(2013) 5969 final z dne 13. septembra 2013 o zavrnitvi prijave predlagane evropske državljanske pobude „Minority SafePack – one million signatures for diversity in Europe“.

Izrek

1.	Sklep Komisije C(2013) 5969 final z dne 13. septembra 2013 o zavrnitvi prijave predlagane evropske državljanske pobude „Minority SafePack – one million signatures for diversity in Europe“ se razglasi za ničen.

2.	Evropska komisija nosi svoje stroške in stroške Bürgerausschuss für die Bürgerinitiative Minority SafePack – one million signatures for diversity in Europe.

3.	Madžarska, Slovaška republika in Romunija nosijo svoje stroške.

(1) UL C 112, 14.4.2014.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/24

Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2017 – Kessel medintim/EUIPO – Janssen Cilag (Premeno)

(Zadeva T-509/15) (1)

((Znamka evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava besedne znamke Evropske unije Premeno - Prejšnja nacionalna besedna znamka Pramino - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 - Odločba, sprejeta po tem, ko je Splošno sodišče prejšnjo odločbo razglasilo za nično - Pravica do izjave - Člen 75 Uredbe št. 207/2009))

(2017/C 086/32)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeča stranka: Kessel medintim GmbH (Mörfelden-Walldorf, Nemčija) (zastopnika: A. Jacob in U. Staudenmaier, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: D. Walicka, agentka)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: Janssen-Cilag GmbH (Neuss, Nemčija) (zastopnik: M. Wenz, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. julija 2015 (zadeva R 349/2015-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Janssen-Cilag in Kessel medintim.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Kessel medintim GmbH se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 354, 26.10.2015.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/25

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2017 – Bodegas Vega Sicilia/EUIPO (TEMPOS VEGA SICILIA)

(Zadeva T-696/15) (1)

((Znamka Evropske unije - Prijava besedne znamke Evropske unije TEMPOS VEGA SICILIA - Absolutni razlog za zavrnitev - Znamka za vino z geografskimi označbami - Člen 7(1)(j) Uredbe (ES) št. 207/2009))

(2017/C 086/33)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Tožeča stranka: Bodegas Vega Sicilia, SA (Valbuena de Duero, Španija) (zastopnik: S. Alonso Maruri, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: A. Muñiz Rodríguez in A. Folliard-Monguiral, agenta)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora EUIPO za pritožbe z dne 30. septembra 2015 (zadeva R 285/2015-4) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka TEMPOS VEGA SICILIA kot znamke Evropske unije.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Bodegas Vega Sicilia, SA se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 38, 1.2.2016.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2017 – Mast-Jägermeister/EUIPO (Gobelets)

(Zadeva T-16/16) (1)

((Model Skupnosti - Prijava modelov Skupnosti, ki prikazujeta kozarca - Pojem „prikaz, primeren za reprodukcijo“ - Nenatančnost prikaza glede obsega zahtevanega varstva - Zavrnitev odprave pomanjkljivosti - Zavrnitev potrditve datuma vložitve - Člena 36 in 46 Uredbe (ES) št. 6/2002 - Člen 4(1)(e) ter člen 10(1) in (2) Uredbe (ES) št. 2245/2002))

(2017/C 086/34)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Mast Jägermeister SE (Wolfenbüttel, Nemčija) (zastopniki: H. P. Schrammek, C. Drzymalla, S. Risthaus in J. Engberding, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske Unije za intelektualno lastnino (zastopnik: S. Hanne, agent)

Predmet

Tožba zoper odločbo tretjega odbora EUIPO za pritožbe z dne 17. novembra 2015 (zadeva R 1842/2015-3) v zvezi s prijavama za registracijo kozarcev kot modelov Skupnosti

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi Mast-Jägermeister SE se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 90, 7.3.2016.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/26

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2017 – International Gaming Projects/EUIPO – adp Gauselmann (TRIPLE EVOLUTION)

(Zadeva T-82/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek z ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije TRIPLE EVOLUTION - Prejšnja besedna znamka Evropske unije Evolution - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Podobnost znakov - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

(2017/C 086/35)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: International Gaming Projects Ltd (Qormi, Malta) (zastopnika: sprva M. Garayalde Niño in A. Alpera Plazas, nato M. Garayalde Niño, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnik: S. Bonne, agent)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO, intervenientka v postopku pred Splošnim sodiščem: adp Gauselmann GmbH (Espelkamp, Nemčija) (zastopnik: P. Koch Moreno, odvetnik)

Predmet

Tožba zoper odločbo drugega odbora EUIPO za pritožbe z dne 2. decembra 2015 (zadeva R 0725/2015-2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama adp Gauselmann in International Gaming Projects.

Izrek

1.	Tožba se zavrne.

2.	Družbi International Gaming Projects Ltd se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 136, 18.4.2016.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/27

Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2017 – zero/EUIPO – Hemming (ZIRO)

(Zadeva T-106/16) (1)

((Znamka Evropske unije - Postopek ugovorom - Prijava figurativne znamke Evropske unije ZIRO - Prejšnja figurativna znamka Evropske unije zero - Relativni razlog za zavrnitev - Verjetnost zmede - Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009))

(2017/C 086/36)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: zero Holding GmbH & Co. KG (Bremen, Nemčija) (zastopnik: M. Nentwig, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: M. Vuijst in H. O’Neill, agenta)

Druga stranka pred odborom za pritožbe pri EUIPO: Oliver Hemming (Cadbury, Združeno kraljestvo)

Predmet

Tožba zoper odločbo četrtega odbora EUIPO za pritožbe z dne 12. januarja 2016 (zadeva R 71/2015-5) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo zero Holding in O. Hemmingom.

Izrek

1.	Odločba četrtega odbora Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) za pritožbe z dne 12. januarja 2016 (zadeva R 71/2015-5) se razveljavi.

2.	EUIPO se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 175, 17.5.2016.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/28

Pritožba, ki jo je 24. novembra 2016 vložila Valéria Anna Gyarmathy zoper sodbo, ki jo je 5. marca 2015 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-97/13, Gyarmathy/FRA

(Zadeva T-196/15 P)

(2017/C 086/37)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Valéria Anna Gyarmathy (Györ, Madžarska) (zastopnik: A. Cech, odvetnik)

Druga stranka v postopku: Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

Predloga

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in v celoti ugodi predlogom na prvi stopnji;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja pet pritožbenih razlogov.

1.	Prvi pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence je izkrivilo dokaze in vsebinsko nepravilno presodilo dejansko stanje v zvezi z vprašanjem kršitve pogojev iz objave prostega delovnega mesta.

Drugi pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence v nasprotju s pravico tožeče stranke do pravičnega sojenja iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6(1) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin svoje sodbe ni zadostno obrazložila glede vprašanj, ki izhajajo iz izbirnega postopka.

3.	Tretji pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence ni sprejelo dodatnih procesnih ukrepov, s katerimi bi bilo tožeči stranki omogočeno, da bi utemeljila svoje trditve v zvezi z neobstojem nepristranskosti, objektivnosti oziroma neodvisnosti v izbirnem postopku.

4.	Četrti pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence je napačno uporabilo pravo, ko je tožbeni razlog tožeče stranke na prvi stopnji, ki se je nanašal na zapolnitev zadevnega delovnega mesta, razglasilo za nedopusten, ker ni bil naveden v predhodnem postopku.

Peti pritožbeni razlog: Sodišče za uslužbence je napačno uporabilo pravo, ko je tožbeni razlog tožeče stranke na prvi stopnji, ki se je nanašal na nezakonito sestavo izbirne komisije in kršitev načela prepovedi diskriminacije na podlagi spola, razglasilo za nedopusten, ker ni bil naveden v predhodnem postopku in ker ni bil tesno povezan z razlogi v pritožbi (pravilo o skladnosti).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/28

Tožba, vložena 7. decembra 2016 – Miserini Johansson/EIB

(Zadeva T-870/16)

(2017/C 086/38)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Virna Miserini Johansson (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnik: A. Senes, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska investicijska banka (EIB)

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo EIB z dne 25. januarja 2016;

—	EIB naloži, da tožeči stranki ponovno vzpostavi polno plačo in pripadajoče dodatke, vključno s celotnimi pokojninskimi pravicami in prispevki za sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja;

—	EIB naloži, da povrne znesek, ki ustreza izgubi plače (na 31. december 2016 začasno ocenjen na 24 000 EUR);

—	EIB naloži, da retroaktivno izračuna znesek polne pokojnine in prispevkov za sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, z učinkom od 1. februarja 2016;

—	EIB naloži, da tožeči stranki plača odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela in ki je začasno ocenjena na 5000 EUR;

—	EIB naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški zastopanja in stroški izvedencev (po potrebi).

Podredno:

—	EIB naloži, da povrne škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi izgube njene celotne plače, in sicer naj ji plača znesek, ki je na 31. december 2016 začasno ocenjen na 24 000 EUR;

—	določi izvedenca, ki bo ugotovil natančen končni znesek zgornje postavke, pokojnine tožeče stranke in prispevkov tožeče stranke za sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, z učinkom od 1. februarja 2016;

—	EIB naloži, da povrne zdravstvene stroške in stroške psihologa, nastale zaradi zdravstvenih težav, ki so pojavile zaradi velikega stresa, ki ga je utrpela tožeča stranka in ki ga shema zdravstvenega zavarovanja EIB ne krije;

—	EIB naloži, da tožeči stranki nadomesti nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala in ki jo ocenjuje na 5 000 EUR, pri čemer naj Sodišče, če oceni to za potrebno, določi izvedenca, ki bo določil natančen znesek;

—	EIB naloži plačilo stroškov postopka, vključno s stroški zastopanja in stroški izvedencev (po potrebi)

Tožben razlog in bistvene trditve

Tožeča stranka v podporo tožbi podaja en tožbeni razlog, in sicer zatrjuje, da je EIB kršila njene temeljne pravice, kot jih zagotavljata Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in sodna praksa Sodišča glede varstva temeljnih pravic (med drugim sodba z dne 13. decembra 1979, Hauer/Rheinland-Pfalz, C-44/79, EU:C:1979:290).

Tožeča stranka trdi, da je EIB kršila svojo splošno obveznost skrbnega ravnanja v zvezi s tožečo stranko, in sicer glede njenega zdravstvenega stanja in tveganj, ki jim je bila izpostavljena zaradi tega stanja. Dalje, tožeča stranka ni bila ustrezno seznanjena s potrebnimi postopki glede dokazovanja poklicne bolezni. Vsekakor tožeča stranka trdi, da je bilo za bolezen, za katero trpi, z zdravniškim mnenjem potrjeno, da je po izvoru poklicna, ter da je EIB preložila vse potrebne dokumente, na podlagi katerih je mogoče podati ugotovitev. S postopkovnega vidika za tožečo stranko niso potrebni dodatni koraki in EIB bi morala nemudoma ugoditi njenim zahtevkom.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/30

Tožba, vložena 17. januarja 2017 – LA Superquimica/EUIPO – D-Tack (D-TACK)

(Zadeva T-24/17)

(2017/C 086/39)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: LA Superquimica, SA (Barcelona, Španija) (zastopnik: A. Canela Giménez, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: D-Tack GmbH (Hüttlingen, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „D-TACK“ – prijava št. 9650 847

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: Odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 15. novembra 2016 v zadevi R 1983/2015-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo EUIPO z dne 15. novembra 2016;

—	EUIPO in tistim, ki nasprotujejo tej tožbi, naloži plačilo stroškov.

Navajana tožbena razloga

—	Odbor za pritožbe ni upošteval izpisov iz baze podatkov Sitadex v zvezi s prijavami španske znamke št.: 2515958, 2516679, 2542249, 2591412 in 2668711, ki jih je predložila tožeča stranka;

—	odbor za pritožbe ni upošteval dokaza o uporabi, ki ga je predložila tožeča stranka.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/30

Tožba, vložena 19. januarja 2017 – Habermaaß/EUIPO – Here Global (h)

(Zadeva T-40/17)

(2017/C 086/40)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Habermaaß GmbH AG (Bad Rodach, Nemčija) (zastopniki: U. Blumenröder, H. Gauß in E. Bertram, odvetniki)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Here Global BV (Eindhoven, Nizozemska)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: figurativna znamka Evropske unije, ki vsebuje besedni element „h“ – Prijava št. 12 833 141

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 24. oktobra 2016 v zadevi R 53/2016-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlogi

—	Kršitev členov 8(1)(b) in 41 Uredbe št. 207/2009;

—	kršitev pravnih načel, ki jih je treba upoštevati pri uporabi in razlagi Uredbe št. 207/2009;

—	kršitev člena 135(4) Poslovnika.

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/31

Tožba, vložena 27. januarja 2017 – Poljska/Komisija

(Zadeva T-51/17)

(2017/C 086/41)

Jezik postopka: poljščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Poljska (zastopnik: B. Majczyna)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

za ničnega razglasi Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2018 z dne 15. novembra 2016 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (notificirano pod dokumentarno številko C(2016) 7232) (UL 2016, L 312, str. 26) v delu, v katerem so bili iz financiranja Evropske unije izključeni odhodki iz izjave o odhodkih Republike Poljske v višini 38 984 850,50 EUR in 76 816 098,12 EUR;

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 52(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 (1), ker je bil na podlagi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in razlage prava izveden finančni popravek, čeprav so bili izdatki Republike Poljske izvršeni v skladu s predpisi Evropske unije.

—	Zneski, ki so bili z izpodbijanim sklepom izključeni iz financiranja Evropske unije, naj bi bili porabljeni skladno z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (2) in Izvedbeno uredbo Komisije št. 543/2011 (3), tako da ni bilo nobene podlage za njihovo izključitev iz financiranja.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 52(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013 z uporabo pavšalnega popravka, ki je – glede na morebitno finančno škodo za proračun Unije – pretirano visok.

—

Pavšalni popravek v višini 25 %, ki ga je uporabila Komisija, je previsok in presega morebitno največjo škodo, ki bi jo lahko utrpeli skladi. Poleg tega se tožeča stranka sklicuje na Smernice št. VI/5330/97 za izračun finančnih učinkov in uveljavlja, da je vse pogoje iz teh smernic izpolnila za to, da Komisija uporabi nižji odstotek oziroma ne uporabi popravka.

Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 52(4)(a) Uredbe (EU) št. 1306/2013 v delu, v katerem je bil izračunan pavšalni popravek v zvezi z izdatki, ki so bili izvršeni več kot 24 mesecev preden je Komisija zadevno državo članico pisno obvestila o rezultatih njenih pregledov.

—	V skladu s členom 52(4)(a) navedene uredbe ne bi bilo mogoče zavrniti financiranja za izdatke, ki so bili izvršeni več kot 24 mesecev preden je Komisija zadevno državo članico pisno obvestila o rezultatih njenih pregledov.

(1) Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549).

(2) Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (UL 2007, L 299, str. 1).

(3) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (UL 2011, L 157, str. 1).

20.3.2017

Uradni list Evropske unije

C 86/32

Tožba, vložena 1. februarja 2017 – Westbrae Natural/EUIPO – Kaufland Warenhandel (COCONUT DREAM)

(Zadeva T-65/17)

(2017/C 086/42)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Westbrae Natural, Inc. (Delaware, Združene države) (zastopnik: D. McFarland, Barrister)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Kaufland Warenhandel GmbH & Co. KG (Neckarsulm, Nemčija)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Evropske unije „COCONUT DREAM“ – Zahteva za registracijo št. 13 599 501

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 2. novembra 2016 v zadevi R 182/2016-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	izda sklep o stroških v korist tožeče stranke.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 86

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 60 20. marec 2017

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2017/C 86/01	Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2017/C 86/02	Zadeva C-27/16: Sklep Sodišča (osmi senat) z dne 8. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Administrativen sad Sofia-grad – Bolgarija) – Angel Marinkov/Predsedatel na Darzhavna agentsia za balgarite v chuzhbina (Predhodno odločanje — Člen 53(2) Poslovnika Sodišča — Direktivi 2000/78/ES in 2006/54/ES — Področje uporabe — Očitna nedopustnost — Listina Evropske unije o temeljnih pravicah — Izvajanje prava Unije — Neobstoj — Očitna nepristojnost)	2
2017/C 86/03	Zadeva C-345/16: Sklep Sodišča (deseti senat) z dne 29. novembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal de première instance de Liège – Belgija) – Jean Jacob, Dominique Lennertz/État belge (Predhodno odločanje — Dejanski in pravni okvir spora o glavni stvari — Neobstoj zadostnih pojasnil — Očitna nedopustnost — Člen 53(2) — Člen 94 Poslovnika Sodišča)	3
2017/C 86/04	Zadeva C-379/16 P: Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 24. novembra 2016 – European Dynamics Luxembourg SA, European Dynamics Belgium SA, Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (Pritožba — Člen 181 Poslovnika Sodišča — Javna naročila storitev — Razvoj programske opreme in storitve vzdrževanja — Napačna razlaga trditev in izkrivljanje dokazov, ki jih je predložila druga stranka v postopku pred Splošnim sodiščem)	3
2017/C 86/05	Zadeva C-484/16: Sklep Sodišča (deveti senat) z dne 13. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Giudice di pace di Taranto – Italija) – kazenski postopek zoper Antonia Semerara (Predhodno odločanje — Očitna nepristojnost — Člen 53(2) Poslovnika Sodišča — Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah — Direktiva 2012/29/EU — Člen 2(1)(a) — Minimalni standardi na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj — Listina Evropske unije o temeljnih pravicah — Členi 49, 51, 53 in 54 — Kaznivo dejanja razžalitve — Odprava kaznivega dejanja razžalitve s strani nacionalnega zakonodajalca — Neobstoj zveze s pravom Unije — Očitna nepristojnost Sodišča)	4
2017/C 86/06	Zadeva C-522/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 7. oktobra 2016 – A/Staatssecretaris van Financiën	4
2017/C 86/07	Zadeva C-564/16 P: Pritožba, ki jo je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino vložil 7. novembra 2016 zoper sodbo Splošnega Sodišča (sedmi senat) z dne 9. septembra 2016 v zadevi T-159/15, Puma SE/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino	5
2017/C 86/08	Zadeva C-631/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank Noord-Holland (Nizozemska) 7. decembra 2016 – X BV/Inspecteur van de Belastingdienst/Douane, kantoor Rotterdam Rijnmond	6
2017/C 86/09	Zadeva C-634/16 P: Pritožba, ki jo je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino vložil 7. decembra 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 28. septembra 2016 v zadevi T-476/15, European Food SA/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino	7
2017/C 86/10	Zadeva C-637/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgerichts Düsseldorf (Nemčija) 9. decembra 2016 – Florian Hanig/Société Air France SA	8
2017/C 86/11	Zadeva C-644/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) 15. decembra 2016 – Synthon BV/Astellas Pharma Inc.	9
2017/C 86/12	Zadeva C-648/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Commissione Tributaria Provinciale di Reggio Calabria (Italija) 16. decembra 2016 – Fortunata Silvia Fontana/Agenzia delle Entrate – Direzione provinciale di Reggio Calabria	10
2017/C 86/13	Zadeva C-651/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Augstākā tiesa (Latvija) 19. decembra 2016 – DW/Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra	10
2017/C 86/14	Zadeva C-652/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 19. decembra 2016 – Nigyar Rauf Kaza Ahmedbekova, Rauf Emin Ogla Аhmedbekov/Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite	11
2017/C 86/15	Zadeva C-660/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 21. decembra 2016 – Finanzamt Dachau/Achim Kollroß	12
2017/C 86/16	Zadeva C-661/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) 21. decembra 2016 – Finanzamt Göppingen/Erich Wirtl	13
2017/C 86/17	Zadeva C-672/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunal Arbitral Tributário (Centro de Arbitragem Administrativa – CAAD) (Portugalska) 29. decembra 2016 – Imofloresmira – Investimentos Imobiliários S.A./Autoridade Tributária e Aduaneira	14
2017/C 86/18	Zadeva C-676/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nejvyšší správní soud (Češka republika) 27. decembra 2016 – CORPORATE COMPANIES s.r.o./Ministerstvo financí ČR	15
2017/C 86/19	Zadeva C-677/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado de lo Social n.o 33 de Madrid (Španija) 29. decembra 2016 – Montero Mateos/Agencia Madrileña de Atención Social de la Consejería de Políticas Sociales y Familia de la Comunidad Autónoma de Madrid	15
2017/C 86/20	Zadeva C-679/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 30. decembra 2016 – A	16
2017/C 86/21	Zadeva C-9/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 9. januarja 2017 – Maria Tirkkonen	17
2017/C 86/22	Zadeva C-15/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein oikeus (Finska) 13. januarja 2017 – Bosphorus Queen Shipping Ltd Corp./Rajavartiolaitos	17
2017/C 86/23	Zadeva C-25/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Korkein hallinto-oikeus (Finska) 19. januara 2017 – Datenschutzbeauftragter	19
2017/C 86/24	Zadeva C-33/17: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo 23. januar 2017 Okrajno Sodišče Pliberk (Avstrija) – Čepelnik d.o.o./Michael Vavti	20
2017/C 86/25	Zadeva C-72/16: Sklep predsednika Sodišča z dne 30. novembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe High Court of Justice Queen's Bench Division (Administrative Court) – Združeno kraljestvo) – The Queen, na predlog Prospector Offshore Drilling SA in drugi/Her Majesty's Treasury, Commissioners for Her Majesty's Revenue and Customs	21
2017/C 86/26	Zadeva C-148/16: Sklep predsednika Sodišča z dne 6. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Högsta domstolen – Švedska) – Riksåklagaren/Zenon Robert Akarsar	21
2017/C 86/27	Zadeva C-159/16: Sklep predsednika prvega senata Sodišča z dne 6. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Augstākā tiesa – Latvija) – postopek, ki ga je začela Starptautiskā lidosta Riga VAS, ob udeležbi: Konkurences padome	22
2017/C 86/28	Zadeva C-282/16: Sklep predsednika Sodišča fgbsgh z dne 25. novembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Handelsgericht Wien – Avstrija) – RMF Financial Holdings Sàrl/Heta Asset Resolution AG	22
2017/C 86/29	Zadeva C-394/16: Sklep predsednika Sodišča z dne 21. novembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Landgericht Frankfurt am Main – Nemčija) – FMS Wertmanagement AöR/Heta Asset Resolution AG	22
	Splošno sodišče
2017/C 86/30	Zadeva T-92/11 RENV: Sodba Splošnega sodišča z dne 18. januarja 2017 – Andersen/Komisija (Državne pomoči — Železniški prevoz — Pomoči, ki so jih danski organi dodelili javnemu podjetju Danske Statsbaner — Pogodbi o izvajanju javne službe za storitev železniškega prevoza potnikov med Københavnom in Ystadom — Sklep, s katerim je bila pomoč razglašena za pogojno združljivo z notranjim trgom — Časovna veljavnost pravil materialnega prava — Storitev splošnega gospodarskega pomena — Očitna napaka pri presoji)	23
2017/C 86/31	Zadeva T-646/13: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2017 – Minority SafePack – one million signatures for diversity in Europe/Komisija (Pravo institucij — Evropska državljanska pobuda — Varstvo nacionalnih in jezikovnih manjšin ter krepitev kulturne in jezikovne raznolikosti v Uniji — Zavrnitev prijave — Očitna zakonodajna nepristojnost Komisije — Obveznost obrazložitve — Člen 4(2)(b) in (3) Uredbe (EU) št. 211/2011)	24
2017/C 86/32	Zadeva T-509/15: Sodba Splošnega sodišča z dne 3. februarja 2017 – Kessel medintim/EUIPO – Janssen Cilag (Premeno) (Znamka evropske unije — Postopek z ugovorom — Prijava besedne znamke Evropske unije Premeno — Prejšnja nacionalna besedna znamka Pramino — Relativni razlog za zavrnitev — Verjetnost zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009 — Odločba, sprejeta po tem, ko je Splošno sodišče prejšnjo odločbo razglasilo za nično — Pravica do izjave — Člen 75 Uredbe št. 207/2009)	24
2017/C 86/33	Zadeva T-696/15: Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2017 – Bodegas Vega Sicilia/EUIPO (TEMPOS VEGA SICILIA) (Znamka Evropske unije — Prijava besedne znamke Evropske unije TEMPOS VEGA SICILIA — Absolutni razlog za zavrnitev — Znamka za vino z geografskimi označbami — Člen 7(1)(j) Uredbe (ES) št. 207/2009)	25
2017/C 86/34	Zadeva T-16/16: Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2017 – Mast-Jägermeister/EUIPO (Gobelets) (Model Skupnosti — Prijava modelov Skupnosti, ki prikazujeta kozarca — Pojem prikaz, primeren za reprodukcijo — Nenatančnost prikaza glede obsega zahtevanega varstva — Zavrnitev odprave pomanjkljivosti — Zavrnitev potrditve datuma vložitve — Člena 36 in 46 Uredbe (ES) št. 6/2002 — Člen 4(1)(e) ter člen 10(1) in (2) Uredbe (ES) št. 2245/2002)	26
2017/C 86/35	Zadeva T-82/16: Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2017 – International Gaming Projects/EUIPO – adp Gauselmann (TRIPLE EVOLUTION) (Znamka Evropske unije — Postopek z ugovorom — Prijava figurativne znamke Evropske unije TRIPLE EVOLUTION — Prejšnja besedna znamka Evropske unije Evolution — Relativni razlog za zavrnitev — Verjetnost zmede — Podobnost znakov — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)	26
2017/C 86/36	Zadeva T-106/16: Sodba Splošnega sodišča z dne 9. februarja 2017 – zero/EUIPO – Hemming (ZIRO) (Znamka Evropske unije — Postopek ugovorom — Prijava figurativne znamke Evropske unije ZIRO — Prejšnja figurativna znamka Evropske unije zero — Relativni razlog za zavrnitev — Verjetnost zmede — Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)	27
2017/C 86/37	Zadeva T-196/15 P: Pritožba, ki jo je 24. novembra 2016 vložila Valéria Anna Gyarmathy zoper sodbo, ki jo je 5. marca 2015 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-97/13, Gyarmathy/FRA	28
2017/C 86/38	Zadeva T-870/16: Tožba, vložena 7. decembra 2016 – Miserini Johansson/EIB	28
2017/C 86/39	Zadeva T-24/17: Tožba, vložena 17. januarja 2017 – LA Superquimica/EUIPO – D-Tack (D-TACK)	30
2017/C 86/40	Zadeva T-40/17: Tožba, vložena 19. januarja 2017 – Habermaaß/EUIPO – Here Global (h)	30
2017/C 86/41	Zadeva T-51/17: Tožba, vložena 27. januarja 2017 – Poljska/Komisija	31
2017/C 86/42	Zadeva T-65/17: Tožba, vložena 1. februarja 2017 – Westbrae Natural/EUIPO – Kaufland Warenhandel (COCONUT DREAM)	32
2017/C 86/43	Zadeva T-476/16: Sklep Splošnega sodišča z dne 2. februarja 2017 – Adama Agriculture in Adama France/Komisija	33