13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/2

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 29. septembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg Brussel – Belgija) – Essent Belgium NV/Vlaams Gewest, Inter-Energa in drugi

(Zadeva C-492/14) (1)

((Predhodno odločanje - Regionalni predpisi, ki določajo obveznost brezplačne distribucije električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, po omrežjih v zadevni regiji - Razlikovanje glede na izvor zelene električne energije - Člena 28 in 30 ES - Prosti pretok blaga - Direktiva 2001/77/ES - Člena 3 in 4 - Nacionalni mehanizmi za podporo proizvodnji zelene energije - Direktiva 2003/54/ES - Člena 3 in 20 - Direktiva 96/92/ES - Člena 3 in 16 - Notranji trg z električno energijo - Dostop do distribucijskih omrežij po nediskriminatornih tarifnih pogojih - Obveznosti javne službe - Nesorazmernost))

(2017/C 046/02)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg Brussel

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Essent Belgium NV

Tožene stranke: Vlaams Gewest, Inter-Energa, IVEG, Infrax West, Provinciale Brabantse Energiemaatschappij CVBA (PBE), Vlaamse Regulator van de Electriciteits- en Gasmarkt (VREG)

ob udeležbi: Intercommunale Maatschappij voor Energievoorziening Antwerpen (IMEA), Intercommunale Maatschappij voor Energievoorziening in West- en Oost-Vlaanderen (IMEWO), Intercommunale Vereniging voor Energielevering in Midden-Vlaanderen (Intergem), Intercommunale Vereniging voor de Energiedistributie in de Kempen en het Antwerpse (IVEKA), Iverlek, Gaselwest CVBA, Sibelgas CVBA

Izrek

Določbe členov 28 in 30 ES, členov 3(2) in (8) in 20(1) Direktive 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES, členov 3(2) in (3) in 16 Direktive 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ter členov 3 in 4 Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo je treba skupaj razlagati tako, da nasprotujejo predpisom, kakršna sta besluit van de Vlaamse regering tot wijziging van het besluit van de Vlaamse regering van 28 september 2001 (uredba flamske vlade o spremembi uredbe flamske vlade z dne 28. septembra 2001) z dne 4. aprila 2003 in besluit van de Vlaamse regering inzake de bevordering van elektriciteitsopwekking uit hernieuwbare energiebronnen (uredba flamske vlade o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije) z dne 5. marca 2004, ki uvajata ureditev brezplačne distribucije zelene električne energije po distribucijskih omrežjih v zadevni regiji, pri čemer v skladu s prvo uredbo ugodnost uporabe te ureditve velja le za zeleno električno energijo, ki jo proizvodni obrati oddajo neposredno v ta distribucijska omrežja, v skladu z drugo uredbo pa le za zeleno električno energijo, ki jo taki obrati neposredno oddajo v distribucijska omrežja v državi članici, v kateri je ta regija.

(1) UL C 34, 2.2.2015.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/3

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 14. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Connexxion Taxi Services BV/Staat der Nederlanden, Transvision BV, Rotterdamse Mobiliteit Centrale RMC BV, Zorgvervoercentrale Nederland BV

(Zadeva C-171/15) (1)

((Predhodno odločanje - Javna naročila storitev - Direktiva 2004/18/ES - Člen 45(2) - Osebni položaj kandidata ali ponudnika - Neobvezni razlogi za izključitev - Huda poklicna napaka - Nacionalna ureditev, ki določa preučitev ob uporabi načela sorazmernosti v vsakem primeru posebej - Odločitve naročnikov - Direktiva 89/665/EGS - Sodni nadzor))

(2017/C 046/03)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hoge Raad der Nederlanden

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Connexxion Taxi Services BV

Tožene stranke: Staat der Nederlanden, Transvision BV, Rotterdamse Mobiliteit Centrale RMC BV, Zorgvervoercentrale Nederland BV

Izrek

Pravo Unije, predvsem člen 45(2) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev, ne nasprotuje temu, da nacionalna ureditev, kakršna je ta iz postopka v glavni stvari, zavezuje naročnika, da ob uporabi načela sorazmernosti preuči, ali je treba kandidata za javno naročilo, ki je zagrešil hudo poklicno napako, dejansko izključiti.

Določbe Direktive 2004/18, zlasti tiste iz člena 2 in Priloge VII A, točka 17, k tej direktivi, v povezavi z načelom enakega obravnavanja in zahtevo po preglednosti, ki izhaja iz njega, je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da naročnik odloči, da se javno naročilo odda ponudniku, ki je storil hudo poklicno napako, ker naj bi bila izključitev tega ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila v nasprotju z načelom sorazmernosti, čeprav mora biti v skladu s pogoji razpisa tega naročila ponudnik, ki je zagrešil hudo poslovno napako, nujno izločen, ne da bi se upoštevala sorazmernost te sankcije.

(1) UL C 213, 29.6.2015.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/4

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal administratif – Luksemburg) – Maria do Céu Bragança Linares Verruga, Jacinto Manuel Sousa Verruga, André Angelo Linares Verruga/Ministre de l'Enseignement supérieur et de la recherche

(Zadeva C-238/15) (1)

((Predhodno odločanje - Prosto gibanje oseb - Enako obravnavanje - Socialne ugodnosti - Uredba (EU) št. 492/2011 - Člen 7(2) - Finančna pomoč za visokošolski študij - Pogoj za študente, ki ne prebivajo na ozemlju zadevne države članice, da so otroci delavcev, ki so bili v tej državi članici zaposleni ali pa so tam opravljali svojo poklicno dejavnost neprekinjeno vsaj pet let - Posredna diskriminacija - Utemeljitev - Cilj povečati delež rezidentov z visokošolsko izobrazbo - Ustreznost - Sorazmernost))

(2017/C 046/04)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Tribunal administratif

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Maria do Céu Bragança Linares Verruga, Jacinto Manuel Sousa Verruga, André Angelo Linares Verruga

Tožena stranka: Ministre de l'Enseignement supérieur et de la recherche

Izrek

Člen 7(2) Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji je treba razlagati tako, da nasprotuje zakonodaji države članice, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki za dodelitev finančne pomoči za visokošolski študij študentom nerezidentom določa pogoj, da je ob vložitvi prošnje za finančno pomoč vsaj eden od njihovih staršev v tej državi članici delal vsaj in neprekinjeno pet let, takega pogoja pa ne določa za študente, ki prebivajo na ozemlju navedene države članice, s čimer se želi spodbujati povečanje deleža rezidentov z visokošolsko izobrazbo.

(1) UL C 254, 3.8.2015.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/4

Sodba Sodišča (peti senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – Slovenija) – Drago Nemec/Republika Slovenija

(Zadeva C-256/15) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 2000/35/ES - Boj proti zamudam pri plačilih - Pristojnost Sodišča - Posel, sklenjen pred pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji - Področje uporabe - Pojem „trgovinski posel“ - Pojem „podjetje“ - Najvišji znesek zamudnih obresti))

(2017/C 046/05)

Jezik postopka: slovenščina

Predložitveno sodišče

Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Drago Nemec

Tožena stranka: Republika Slovenija

Izrek

Člen 2, točka 1, Direktive 2000/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih je treba razlagati tako, da je treba fizično osebo, ki je imetnik dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti kot samostojni obrtnik, šteti za „podjetje“ v smislu te določbe, posel, ki ga sklene, pa kot „trgovinski posel“ v smislu iste določbe, če ta posel, čeprav se ne nanaša na dejavnost, ki je zajeta s tem dovoljenjem, spada v okvir opravljanja neodvisne gospodarske ali strokovne dejavnosti, ki je strukturirana in trajna, kar pa mora ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera preveriti predložitveno sodišče.

2.	Direktivo 2000/35 je treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, kot je člen 376 Obligacijskega zakonika, ki določa, da zapadle, pa ne plačane zamudne obresti nehajo teči, ko njihova vsota doseže glavnico.

(1) UL C 302, 14.9.2015.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/5

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione Tributaria Regionale di Roma – Italija) – Mercedes Benz Italia SpA/Agenzia delle Entrate Direzione Provinciale Roma 3

(Zadeva C-378/15) (1)

((Predhodno odločanje - Obdavčenje - Davek na dodano vrednost - Direktiva 77/388/EGS - Člen 17(5), tretji pododstavek, točka (d) - Področje uporabe - Uporaba odbitnega deleža davka na dodano vrednost, s katerim je bila obdavčena pridobitev vsega blaga in storitev, ki jih je davčni zavezanec uporabil - Priložnostne transakcije - Uporaba prometa kot kazalnika))

(2017/C 046/06)

Jezik postopka: italijanščina

Predložitveno sodišče

Commissione Tributaria Regionale di Roma

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Mercedes Benz Italia SpA

Tožena stranka: Agenzia delle Entrate Direzione Provinciale Roma 3

Izrek

Člen 17(5), tretji pododstavek, točka (d), in člen 19 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalnima ureditvi in praksi, kakršni sta ti v postopku v glavni stvari, ki davčnemu zavezancu nalagata:

—

naj za vse blago in storitve, ki jih je pridobil, uporabi odbitni delež, ki temelji na prometu, brez določitve metode za izračun, ki temelji na vrsti in dejanski namembnosti vsakega posameznega pridobljenega blaga in storitve in ki objektivno odraža dejanski znesek nastalih stroškov, namenjen za vsako od obdavčenih in neobdavčenih dejavnosti, in

—

naj se opre na sestavo svojega prometa za opredelitev transakcij, ki jih je mogoče šteti za „priložnostne“, če se pri presoji, ki se opravi za ta namen, upošteva tudi, kako so te transakcije povezane z obdavčljivimi dejavnostmi tega davčnega zavezanca in, odvisno od primera, kakšno uporabo blaga in storitev, za katere je treba plačati davek na dodano vrednost, vključujejo.

(1) UL C 337, 12.10.2015.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/6

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour administrative – Luksemburg) – Noémie Depesme, Saïd Kerrou (C-401/15), Adrien Kauffmann (C-402/15), Maxime Lefort (C-403/15)/Ministre de l'Enseignement supérieur et de la recherche

(Združene zadeve od C-401/15 do C-403/15) (1)

((„Predhodno odločanje - Prosto gibanje oseb - Pravice delavcev - Enako obravnavanje - Socialne ugodnosti - Finančna pomoč za visokošolski študij - Pogoj sorodstva - Pojem „otrok“ - Otrok zakonca ali registriranega partnerja - Prispevek k preživljanju tega otroka))

(2017/C 046/07)

Jezik postopka: francoščina

Predložitveno sodišče

Cour administrative

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Noémie Depesme, Saïd Kerrou (C-401/15), Adrien Kauffmann (C-402/15), Maxime Lefort (C-403/15)

Tožena stranka: Ministre de l'Enseignement supérieur et de la recherche

Izrek

Člen 45 PDEU in člen 7(2) Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji je treba razlagati tako, da je treba pod pojmom otroka obmejnega delavca, ki je lahko posredni prejemnik socialnih ugodnosti iz zadnjenavedene določbe, kot je financiranje študija, ki ga država članica dodeli otrokom delavcev, ki opravljajo ali so opravljali dejavnost v tej državi, razumeti ne samo otroka, ki ima sorodstveno vez s tem delavcem, ampak tudi otroka zakonca ali registriranega partnerja navedenega delavca, če slednji zagotavlja preživljanje tega otroka. Zadnjenavedena zahteva je posledica dejanskega položaja, o katerem mora presojati uprava in po potrebi nacionalna sodišča, ne da bi jim bilo treba ugotavljati razloge za ta prispevek ne natančno ovrednotiti njen obseg.

(1) UL C 302, 14.9.2015.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/7

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal da Relação do Porto – Portugalska) – Alberto José Vieira de Azevedo in drugi/CED Portugal Unipessoal, Lda, Instituto de Seguros de Portugal – Fundo de Garantia Automóvel

(Zadeva C-558/15) (1)

((Predhodno odločanje - Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in nadzor obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti - Direktiva 2000/26/ES - Člen 4(5) - Zavarovalnica - Pooblaščenec za obravnavo odškodninskih zahtevkov - Zadostna pooblastila za zastopanje - Pasivna legitimacija v postopku pred sodiščem))

(2017/C 046/08)

Jezik postopka: portugalščina

Predložitveno sodišče

Tribunal da Relação do Porto

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Alberto José Vieira de Azevedo, Maria da Conceição Ferreira da Silva, Carlos Manuel Ferreira Alves, Rui Dinis Ferreira Alves, Vítor José Ferreira Alves

Toženi stranki: CED Portugal Unipessoal, Lda, Instituto de Seguros de Portugal – Fundo de Garantia Automóvel

Ob udeležbi: Instituto de Seguros de Portugal – Fundo de Acidentes de Trabalho

Izrek

Člen 4 Direktive 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti), kakor je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/14/ES z dne 11. maja 2005, je treba razlagati tako, da državam članicam ne nalaga, da predvidijo možnost vložitve tožbe zoper samega pooblaščenca za obravnavo odškodninskih zahtevkov, v smislu tega člena, namesto zoper zavarovalnico, ki jo zastopa, pred nacionalnim sodiščem, ki odloča v postopku z odškodninsko tožbo, ki jo je vložil oškodovanec, ki spada na področje uporabe člena 1 Direktive 2006/26, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/14.

(1) UL C 16, 18.1.2016.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/7

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. decembra 2016 – SV Capital OÜ/Evropski bančni organ (EBA), Evropska komisija

(Zadeva C-577/15 P) (1)

((„Pritožba - Predlog za začetek preiskave glede estonskih in finskih nadzornih organov - Odločba Evropskega bančnega organa (EBA) - Odločba odbora za pritožbe evropskih nadzornih organov - Uredba (EU) št. 1093/2010 - Člena 17 in 60 - Odbor za pritožbe - Rok za vložitev tožbe - Opravičljiva zmota))

(2017/C 046/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: SV Capital OÜ (zastopnik: M. Greinoman, odvetnik)

Drugi stranki v postopku: Evropski bančni organ (EBA) (zastopniki: J. Overett Somnier in Z. Giotaki, agenta, skupaj s F. Tuytschaeverjem, odvetnikom), Evropska komisija (zastopnika: W. Mölls in K.-P. Wojcik, agenta)

Izrek

1.	Pritožba se zavrne.

2.	Družba SV Capital OÜ nosi svoje stroške in stroške Evropskega bančnega organa (EBA).

3.	Evropska komisija nosi svoje stroške.

(1) UL C 16, 18.1.2016.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/8

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van beroep te Antwerpen – Belgija) – Loterie Nationale – Nationale Loterij NV van publiek recht/Paul Adriaensen, Werner De Kesel, The Right Frequency VZW

(Zadeva C-667/15) (1)

((Predhodno odločanje - Direktiva 2005/29/ES - Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov - Zavajajoča poslovna praksa - Piramidni sistem pospeševanja prodaje - Prispevki, ki jih plačajo novi člani, in nagrade, ki jih prejmejo obstoječi člani - Posredna finančna povezava))

(2017/C 046/11)

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Hof van beroep te Antwerpen

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Loterie Nationale – Nationale Loterij NV van publiek recht

Tožene stranke: Paul Adriaensen, Werner De Kesel, The Right Frequency VZW

Izrek

Prilogo I, točka 14, k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta („Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah“) je treba razlagati tako, da je poslovno prakso na podlagi te določbe mogoče opredeliti kot „piramidni sistem pospeševanja prodaje“, tudi če obstaja le posredna zveza med prispevki, ki jih plačajo novi člani takega sistema, in nagradami, ki jih prejmejo obstoječi člani.

(1) UL C 106, 21.3.2016.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/9

Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – Slovenija) – LEK Farmacevtska Družba d.d./Republika Slovenija

(Zadeva C-700/15) (1)

((Predhodno odločanje - Kombinirana nomenklatura - Uvrstitev blaga - Prehranska dopolnila, ki spadajo v tarifno številko 2106 - Učinkovina kot bistvena sestavina - Morebitna uvrstitev v poglavje 30 Kombinirane nomenklature - Predstavljanje in trženje proizvodov kot zdravil))

(2017/C 046/12)

Jezik postopka: slovenščina

Predložitveno sodišče

Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: LEK Farmacevtska Družba d.d.

Tožena stranka: Republika Slovenija

Izrek

Tarifno številko 3004 Kombinirane nomenklature Skupne carinske tarife iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1006/2011 z dne 27. septembra 2011, je treba razlagati tako, da se v to tarifno številko ne smejo avtomatično uvrstiti proizvodi, ki spadajo v pojem „zdravilo“ v smislu Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/62/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011.

Kombinirano nomenklaturo Skupne carinske tarife iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1006/2011, je treba razlagati tako, da proizvodi, kakršni so ti iz postopka v glavni stvari, ki imajo splošno koristne učinke za zdravje in katerih bistvena sestavina je učinkovina, ki jo vsebujejo prehranska dopolnila, ki so uvrščena v tarifno številko 2106 te nomenklature, čeprav jih njihov proizvajalec predstavlja kot zdravila in jih kot taka trži in prodaja, spadajo v to tarifno številko.

(1) UL C 111, 29.3.2016.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/10

Pritožba, ki jo je Ice Mountain Ibiza, S.L. vložila 27. julija 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 25. maja 2016 v zadevi T-5/15, Ice Mountain Ibiza/EUIPO – Marbella Atlantic Ocean Club (ocean beach club ibiza)

(Zadeva C-412/16 P)

(2017/C 046/13)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Ice Mountain Ibiza, S.L. (zastopnika: J. L. Gracia Albero in F. Miazzetto, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Predlogi

—	V celoti naj se RAZVELJAVI sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 25. maja 2016, Ice Mountain Ibiza, S.L./Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (T-5/15, EU:T:2016:311);

—	izda naj se sodba, s katero se ugodi vsem predlogom pritožnice, podanim pred Splošnim sodiščem;

—	plačilo stroškov tega postopka naj se naloži Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino, vključno s stroški, ki so ji do zdaj nastali pred prvim odborom za pritožbe navedenega urada in pred Splošnim sodiščem Evropske unije.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba temelji na napačni uporabi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1) in zlasti na teh trditvah in razlogih.

V izpodbijani sodbi je bil napačno določen razlikovalni učinek elementa „OCEAN“.

V sodbi so bila dokazna sredstva iz spisa izkrivljena in nelogično presojena.

Poleg tega v sodbi ni bila uporabljena upoštevna sodna praksa na tem področju, in sicer sodna praksa Sodišča Evropske unije v sodbah v zadevah C-479/12 (2) (prestroga presoja predloženega dokaza glede na težavnost predmeta dokazovanja) in C-24/05 P (3) (neupoštevanje vtisa upoštevnega potrošnika).

V izpodbijani sodbi je opravljena napačna presoja prevladujočega učinka različnih elementov.

Izkrivljanje dejstev. Neskladje argumentov, ki so v izpodbijani sodbi uporabljeni za utemeljevanje prevladujočega učinka besednih elementov.

Neuporaba sodne prakse Sodišča Evropske unije v sodbah v zadevah C-251/95 (4) in C-342/97 (5) (v sodbi se je izhajalo iz povsem izkrivljenega upoštevnega potrošnika).

Napačna uporaba sodne prakse Sodišča prve stopnje Evropske unije v sodbi v zadevi T-134/06 (6) (neskladna uporaba opredelitve pojma „prevladujoči učinek“).

Neuporaba sodne prakse Splošnega sodišča Evropske unije v združenih zadevah T-83/11 in T-84/11 (7). V sodbi ni upoštevana sodna praksa, ki obstaja za primere, v katerih je neki trg zasičen.

V izpodbijani sodbi je opravljena napačna presoja podobnosti, ki naj bi obstajala med znamkami, pri čemer niso bile upoštevane okoliščine, upoštevne za to presojo.

Neuporaba sodne prakse Sodišča Evropske unije v sodbi v zadevi C-251/95 v povezavi s sodbama Sodišča Evropske unije v zadevah C-361/04 P (8) in C-342/97 (9).

4.	V izpodbijani sodbi je napačno ugotovljen obstoj verjetnosti zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, 2009, str. 1)

(2) EU:C:2014:75

(3) EU:C:2006:421

(4) EU:C:1997:528

(5) EU:C:1999:323

(6) EU:T:2007:387

(7) EU:C:2012:592

(8) EU:C:2006:25

(9) EU:C:1999:323

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/11

Pritožba, ki jo je Ice Mountain Ibiza, S.L. vložila 27. julija 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 25. maja 2016 v zadevi T-6/15, Ice Mountain Ibiza/EUIPO – Marbella Atlantic Ocean Club (ocean ibiza)

(Zadeva C-413/16 P)

(2017/C 046/14)

Jezik postopka: španščina

Stranki

Pritožnica: Ice Mountain Ibiza, S.L. (zastopnika: J. L. Gracia Albero in F. Miazzetto, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EIUPO)

Predlog

—	V celoti naj se razveljavi sodba Splošnega sodišča Evropske unije z dne 25. maja 2016 v zadevi T-6/15, Ice Mountain Ibiza, S.L., proti Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) (EU:T:2016:310);

—	naj se izreče sodba, v kateri se v celoti ugodi zahtevkom pritožnice pred Splošnim sodiščem;

—	naj se ugotovi, da stroške tega postopka nosi Urad Evropske unije za intelektualno lastnino, vključno s tistimi, ki so do danes nastali v postopkih pred prvim odborom za pritožbe tega urada in pred Splošnim sodiščem Evropske unije.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožba temelji na nepravilni uporabi člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (1) in, konkretno, na teh trditvah in razlogih.

V izpodbijani sodbo je napačno ugotovljen razlikovalni učinek elementa „OCEAN.“

Splošno sodišče je izkrivilo v tej zadevi predložene dokaze in jih nelogično presojalo.

Poleg tega se v sodbi ne uporablja upošteva področna sodna praksa, in sicer sodna praksa Sodišča Evropske unije iz sodb v zadevah C-479/12 (2) (predložene dokaze Splošno sodišče namreč presoja preveč restriktivno glede na težavnost predmeta dokazovanja) in C-24/05 P (3) (ne upošteva zaznave upoštevnega potrošnika).

V izpodbijani sodbo je napačno ugotovljena prevladujoča narava različnih elementov.

Izkrivljanje dejstev. Nedoslednost argumentov v sodbi, ki na bi utemeljili prevladujočo naravo besednih elementov.

Neuporaba sodne prakse Sodišča Evropske unije iz sodb v zadevah C-251/95 (4) in C-342/97 (5) (Splošno sodišče v sodbi uporablja upoštevnega potrošnika, ki pa je popolnoma izkrivljen).

Nepravilna uporaba sodne prakse Sodišča prve stopnje Evropske unije iz zadeve T-134/06 (6) (nedosledna uporaba opredelitve tega, kar naj bi zajemal izraz „prevladujoči element“).

Neuporaba sodne prakse Splošnega sodišča Evropske unije v združenih zadevah T-83/11 in T-84/11 (7). V izpodbijani sodbi Splošno sodišče ni uporabilo sodne prakse za primer, v katerem je določen trg zasičen.

V izpodbijani sodbi je Splošno sodišče napačno ugotovilo podobnost med znamkami, pri čemer ni upoštevalo relevantnih okoliščin za tako analizo.

Neuporaba sodne prakse Sodišča Evropske unije v sodbi v zadevi C-251/95 v povezavi s sodbami Sodišča Evropske unije v zadevah C-361/04 P (8) in C-342/97 (9).

4.	V izpodbijani sodbi je Splošno sodišče napačno ugotovilo obstoj verjetnosti zmede.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, 2009, str. 1).

(2) Sodba z dne 13. februarja 2014, H. Gautzsch Großhandel, EU:C:2014:75

(3) Sodba z dne 22. junija 2006, Storck/UUNT, EU:C:2006:421

(4) Sodba z dne 11. novembra 1997, SABEL, EU:C:1997:528

(5) Sodba z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, EU:C:1999:323

(6) Sodba z dne 13. decembra 2007, Xentral/UUNT, EU:T:2007:387

(7) Sodba z dne 13. novembra 2012, Antrax It/UUNT, EU:T:2012:592

(8) Sodba z dne 12. januarja 2006, Ruiz-Picasso in drugi/UUNT, EU:C:2006:25

(9) Sodba z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, EU:C:1999:323

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/12

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 31. oktobra 2016 – EP Agrarhandel GmbH/Bundesminister für Land-, Forst-, Umwelt und Wasserwirtschaft

(Zadeva C-554/16)

(2017/C 046/15)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Verwaltungsgerichtshof

Stranki v postopku v glavni stvari

Revidentka: EP Agrarhandel GmbH

Nasprotna stranka v revizijskem postopku: Bundesminister für Land-, Forst-, Umwelt und Wasserwirtschaft

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali člen 2(4) Odločbe Komisije 2001/672/ES (1) z dne 20. avgusta 2001 o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih (v nadaljevanju: Odločba Komisije), UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 33, str. 341, kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije 2010/300/EU (2) z dne 25. maja 2010, UL L 127 z dne 26. maja 2010, str. 19, nasprotuje nacionalni določbi, kakršna je tista v členu 6(6) Uredbe zveznega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami o identifikaciji in registraciji goveda (Verordnung des Bundesministers für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft über die Kennzeichnung und Registrierung von Rindern; Rinderkennzeichnungs-Verordnung 2008, v nadaljevanju: uredba o identifikaciji goveda iz leta 2008), BGBl II št. 201/2008, v kateri je določeno, da je za spoštovanje vseh rokov iz te določbe – in s tem tudi tistega za priglasitev premika na poletno pašo – odločilen prejem ustrezne priglasitve?

Kako člen 117, drugi pododstavek, Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (3) z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003, UL L 030 z dne 31. januarja 2009, str. 16, vpliva na upravičenost do premije za govedo, premik katerega na poletno pašo je bil priglašen prepozno v smislu člena 2(4) Odločbe Komisije?

3.	Ali je treba v primeru, da posledica prepozne sporočitve premika na poletno pašo v skladu s členom 117, drugi pododstavek, Uredbe št. 73/2009 ni neupravičenost do premije, zaradi prepozne priglasitve naložiti sankcije?

(1) UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 33, str. 341.

(2) UL L 127, str. 19.

(3) UL L 30, str. 16.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/13

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgerichts Hannover (Nemčija) 7. novembra 2016 – Peter Roßnagel, Alexandre Schröter/TUIfly GmbH

(Zadeva C-562/16)

(2017/C 046/16)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Amtsgericht Hannover

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeči stranki: Peter Roßnagel, Alexandre Schröter

Tožena stranka: TUIfly GmbH

Vprašanji za predhodno odločanje

1.	Ali sprememba rezervacije na drug let ustreza položaju iz člena 4(3) Uredbe (ES) št. 261/2004 (1)?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen: Ali je treba ta predpis uporabiti tudi za spremembo rezervacije, ki je ni povzročil letalski prevoznik, temveč izključno potovalna agencija?

(1) Uredba (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 7, zvezek 8, str. 10).

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/14

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 18. novembra 2016 – Serin Alheto/Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite

(Zadeva C-585/16)

(2017/C 046/17)

Jezik postopka: bolgarščina

Predložitveno sodišče

Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija)

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Serin Alheto

Tožena stranka: Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite

Vprašanja za predhodno odločanje

Ali iz člena 12(1)(a) Direktive 2011/95 (1) v povezavi s členom 10(2) Direktive 2013/32 (2) in členom 78(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije izhaja, da:

dopušča, da se prošnja za mednarodno zaščito, ki jo je vložila oseba brez državljanstva palestinskega rodu, registrirana kot begunec pri Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA), ki je pred vložitvijo prošnje prebivala na območju, na katerem deluje ta agencija (v Gazi), obravnava kot prošnja v skladu s členom 1(A) Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 namesto kot prošnja za mednarodno zaščito v skladu s členom 1(D), drugi stavek, te konvencije, pod pogojem, da je bila pristojnost za obravnavo prošnje prevzeta iz drugih razlogov, kakor pa so razlogi sočutja ali humanitarnosti, in obravnavo prošnje ureja Direktiva 2011/95?

B)	dopušča, da se taka prošnja ne obravnava z vidika pogojev v skladu s členom 12(1)(a) Direktive 2011/95 in se posledično ne uporabi razlaga te določbe, ki jo je podalo Sodišče Evropske unije?

Ali je treba člen 12(1)(a) Direktive 2011/95 v povezavi s členom 5 te direktive razlagati tako, da nasprotuje nacionalnim določbam, kakršne so tiste iz postopka v glavni stvari v členu 12(1), točka 4, zakona o azilu in beguncih (zakon za ubezhishteto i bezhantsite, v nadaljevanju: ZUB), ki v nobeni od upoštevnih različic ne vsebuje izrecne klavzule o samodejni zaščiti palestinskih beguncev in tudi ne pogoja, da je pomoč iz katerega koli razloga prenehala, ter tako, da je člen 12(1)(a) Direktive 2011/95 dovolj natančen in brezpogojen in ima zato neposredni učinek, tako da se uporabi tudi v primeru, ko se oseba, ki išče mednarodno zaščito, nanj ni izrecno sklicevala, če je treba prošnjo kot tako obravnavati v skladu s členom 1(D), drugi stavek, Ženevske konvencije o statusu beguncev?

Ali iz člena 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 12(1)(a) Direktive 2011/95 izhaja, da v pritožbenem postopku pred sodiščem, v katerem se izpodbija odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, izdana v skladu s členom 10(2) Direktive 2013/32, ob upoštevanju položaja v postopku v glavni stvari dopušča, da sodišče prve stopnje prošnjo za mednarodno zaščito kot takšno obravnava v skladu s členom 1(D), drugi stavek, Ženevske konvencije o statusu beguncev in presojo opravi v skladu s členom 12(1)(a) Direktive 2011/95, če je prošnjo za mednarodno zaščito vložila oseba brez državljanstva palestinskega rodu, registrirana kot begunec pri UNRWA, ki je pred vložitvijo prošnje prebivala na območju, na katerem deluje ta agencija (v Gazi), in v odločbi o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito ta prošnja ni bila obravnavana z vidika navedenih določb?

Ali iz določb člena 46(3) Direktive 2013/32 glede pravice do učinkovitega pravnega sredstva v povezavi z zahtevo „podrobn[e] in ex nunc presoj[e] dejstev in pravnih vprašanj“, če se razlagajo v povezavi s členi 33 in 34 ter 35(2) te direktive in členom 21(1) Direktive 2011/95, v povezavi s členi 18, 19 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah izhaja, da v pritožbenem postopku pred sodiščem, v katerem se izpodbija odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, izdana v skladu s členom 10(2) Direktive 2013/32, dopuščajo:

da o dopustnosti prošnje za mednarodno zaščito in vračanju osebe brez državljanstva v državo, v kateri je prebivala pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito, prvič odloča sodišče prve stopnje, in sicer po tem, ko je organu za presojo naložilo, naj predloži za to potrebna dokazila, in je osebi omogočilo, da predstavi svoje mnenje glede dopustnosti prošnje, ali

da sodišče prve stopnje zaradi bistvene kršitve postopka razveljavi odločbo in organu za presojo naloži, naj ob upoštevanju navodil glede razlage in uporabe zakona ponovno odloči o prošnji za mednarodno zaščito, pri čemer ta organ opravi tudi razgovor o dopustnosti, določen v členu 34 Direktive 2013/32, in odloči o vprašanju, ali je osebo brez državljanstva mogoče vrniti v državo, v kateri je prebivala pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito?

C)	da sodišče prve stopnje presoja varnost v državi, v kateri je oseba prebivala v času ustne obravnave, oziroma, če je prišlo do bistvenih sprememb položaja, ki jih je treba v korist osebe upoštevati v odločbi, v času sprejetja sodbe?

Ali je pomoč Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) zadostna zaščita v smislu člena 35(1)(b) Direktive 2013/32 v konkretni državi na območju, na katerem deluje ta agencija, če ta država uporablja načelo nevračanja v smislu Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 v primeru oseb, ki jim navedena agencija nudi pomoč?

Ali iz člena 46(3) Direktive 2013/32 v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah izhaja, da pravica do učinkovitega pravnega sredstva v povezavi z določbo, v skladu s katero se „po potrebi […] potreb[a] po mednarodni zaščiti [presoja] v skladu z Direktivo 2011/95“, sodišče prve stopnje v okviru pritožbenega postopka proti odločbi, s katero je bila prošnja za mednarodno zaščito vsebinsko obravnavana in zavrnjena, zavezuje k sprejetju sodbe,

ki poleg tega, da postane pravnomočna v delu, ki zadeva vprašanje zakonitosti zavrnitve, postane pravnomočna tudi v delu, ki zadeva potrebo vlagatelja prošnje po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo 2011/95, in sicer tudi tedaj, če lahko mednarodno zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice prizna le upravni organ z odločbo;

B)	o nujnosti priznanja mednarodne zaščite z ustrezno obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, ne glede na kršitve postopka, ki jih je organ za presojo zagrešil pri obravnavi prošnje?

(1) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, str. 9).

(2) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, str. 60).

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/16

Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 25. novembra 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) v združenih zadevah T-353/14 in T-17/15, Italija/Komisija

(Zadeva C-621/16 P)

(2017/C 046/18)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Pritožnica: Evropska komisija (zastopnika: L. Pignataro-Nolin in G. Gattinara, agenta)

Drugi stranki v postopku: Republika Italija, Republika Litva

Predlogi

Komisija Sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano sodbo razveljavi;

—	če Sodišče meni, da stanje postopka to dovoljuje, zavrne tožbo, vloženo na prvi stopnji, kot neutemeljeno;

—	Republiki Italiji naloži plačilo stroškov tega postopka in postopka na prvi stopnji;

—	Republiki Litvi naloži plačilo lastnih stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija v utemeljitev svoje pritožbe navaja štiri pritožbene razloge: 1. napačna uporaba prava v zvezi z razlago pravne narave „splošnih pravil“ za javne natečaje, ter napačna uporaba prava pri razlagi člena 7(1) Priloge III h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), in posledično napačna obrazložitev; 2. napačna uporaba prava in kršitev obveznosti obrazložitve pri razlagi člena 1d Kadrovskih predpisov; 3. napačna uporaba prava pri razlagi (ki je poleg tega tudi protislovna) člena 28f Kadrovskih predpisov in pri razlagi meril v zvezi s sodnim nadzorom Splošnega sodišča; 4. napačna uporaba prava pri razlagi člena 2 Uredbe št. 1/58 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 3, str. 3).

Prvi pritožbeni razlog se deli na štiri dele. S prvim delom Komisija meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi pravne narave „splošnih pravil“ za javne natečaje (UL EU 2014, C 60 A/1), glede na to, da so po mnenju Komisije navedena pravila določala nove in posebne obveznosti za potek postopka javnega natečaja, obveznosti, ki z izpodbijanimi razpisi niso bile spremenjene. Z drugim delom prvega pritožbenega razloga Komisija trdi, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi člena 7(1) Priloge III h Kadrovskim predpisom, ker naj EPSO ne bi imel zakonodajnih pooblastil za pripravo splošnih in abstraktnih predpisov o jezikovni ureditvi na natečajih, ki jih organizira. Po mnenju Komisije EPSO ima takšna pooblastila. Komisija v zvezi s tem še navaja kršitev obveznosti obrazložitve, ker v točki 57 izpodbijane sodbe, in fine, Splošno sodišče protislovno trdi, da ima EPSO vsekakor pristojnost za presojo potreb, tudi jezikovnih, posameznih institucij pri organizaciji različnih natečajev. S tretjim delom prvega pritožbenega razloga Komisija meni, da je Splošno sodišče napačno menilo, da so pravila zgolj akti namenjeni objavi meril za izbiro drugega jezika v postopkih natečaja, ki jih organizira EPSO, glede na to, da so ta pravila nasprotno zavezujoče določala merila za utemeljitev takšne izbire. S četrtim delom prvega pritožbenega razloga Komisija nazadnje trdi, da je Splošno sodišče napačno razložilo naravo in vsebino izpodbijanih natečajev, ker naj bi bili v zvezi z jezikovno ureditvijo natečaji vir novih in posebnih obveznosti, s čimer je tudi kršilo obveznost obrazložitve pri zavrnitvi ugovora nedopustnosti, ki ga je v zvezi s tem vložila Komisija; v tem smislu, so bili natečaji po mnenju Komisije akti, katerih vsebina je zgolj potrjevala vsebino tistega, kar je bilo določeno v splošnih pravilih.

Drugi pritožbeni razlog se deli na dva dela. Komisija s prvim delom navaja napačno uporabo prava pri razlagi člena 1d Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim omejitev pri izbiri drugega jezika ni nujno diskriminacija, temveč jo je mogoče upravičiti na podlagi splošnega cilja, kot je interes službe na področju kadrovske politike. Komisija z drugim delom trdi, da je Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve, ker se je pri iskanju utemeljitve omejitve izbire drugega jezika, Splošno sodišče oprlo izključno na upoštevanje natečajev, čeprav bi moralo upoštevati tudi splošna pravila in njihovo vsebino.

Tretji pritožbeni razlog se deli na tri dele. S prvim delom Komisija meni, da naj Splošno sodišče ne bi moglo šteti – ne da bi napačno razložilo člen 28f Kadrovskih predpisov – da zahteve glede jezikovnih sposobnosti niso del sposobnosti kandidatov iz člena 27 Kadrovskih predpisov. Komisija z drugim delom trdi, da je Splošno sodišče napačno opredelilo merilo sodnega nadzora, ki ga samo izvaja, da bi se moralo omejiti na presojo očitne napake pri presoji ali samovoljnega ravnanja. S tretjim delom Komisija trdi, da je Splošno sodišče prekoračilo meje svojega sodnega nadzora, s tem da je opravilo vsebinsko presojo izbire, da se – poleg treh jezikov, navedenih v razpisih (angleščina, francoščina in nemščina) –ne vključi tudi drugih jezikov, s čimer je posledično nadomestilo upravo.

Komisija s četrtim pritožbenim razlogom meni, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo pri razlagi člena 2 Uredbe št. 1/58, ker je menilo, da komunikacija med EPSO-m in kandidati spada na področje uporabe te določbe, z izključitvijo kakršne koli možnosti omejitve izbire drugega jezika. Vendar pa po mnenju Komisije možnost določitve takšne omejitve izhaja iz člena 1d(5) in (6) Kadrovskih predpisov, ki velja tudi za kandidate postopka natečaja.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/17

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sø- og Handelsretten (Danska) 7. decembra 2016 – Ernst & Young P/S/Konkurrencerådet

(Zadeva C-633/16)

(2017/C 046/19)

Jezik postopka: danščina

Predložitveno sodišče

Sø- og Handelsretten

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Ernst & Young P/S

Tožena stranka: Konkurrencerådet

Vprašanja za predhodno odločanje

Katera merila je treba uporabiti pri presoji, ali je vedenje oziroma ravnanje podjetja zajeto s prepovedjo iz člena 7(1) Uredbe Sveta št. 139/2004 (1) o nadzoru koncentracij podjetij (prepoved predhodne izvedbe) in ali izvedbeno ravnanje v smislu člena 7(1) predpostavlja, da je ravnanje – v celoti ali deloma, dejansko ali pravno – del dejanske spremembe nadzora ali združitve nadaljevanja dejavnosti udeleženih podjetjih, ki povzroči obveznost priglasitve, če so izpolnjeni količinski pragovi?

2.	Ali lahko odpoved pogodbe o sodelovanju, kakršna je v obravnavani zadevi, ki se objavi pod pogoji, kakršni so opisani v predložitveni odločbi, pomeni izvedbeno ravnanje, ki je zajeto s prepovedjo iz člena 7(1) Uredbe Sveta št. 139/2004, in katera merila se nato uporabijo pri odločitvi?

3.	Ali je pri odgovoru na drugo vprašanje pomembno, ali je odpoved dejansko povzročila učinke na trgu, ki so upoštevni v smislu konkurenčnega prava?

Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, je potrebno pojasnilo o tem, katera merila in kakšno stopnjo verjetnosti je treba uporabiti pri tem, ko se v konkretnem primeru odloča, ali je odpoved povzročila take učinke na trgu, vključno s tem, ali je pomembna možnost, da je mogoče te učinke pripisati drugim vzrokom.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, str. 1).

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/18

Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado Contencioso-Administrativo de Pamplona (Španija) 9. decembra 2016 – Wilber López Pastuzano/Delegación del Gobierno Central de Navarra

(Zadeva C-636/16)

(2017/C 046/20)

Jezik postopka: španščina

Predložitveno sodišče

Juzgado Contencioso-Administrativo de Pamplona

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Wilber López Pastuzano

Nasprotna stranka v pritožbenem postopku: Delegación del Gobierno Central de Navarra

Vprašanje za predhodno odločanje

Ali je treba člen 12 Direktive Sveta 2003/109/ES (1) z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi, kakršna se obravnava v postopku v glavni stvari, in sodni praksi, ki to ureditev razlaga, ki ne določa uporabe zahtev za zaščito pred odstranitvijo tujega državljana, ki je rezident za daljši čas, za vse upravne odločbe o odstranitvi ne glede na to, kakšna je njena narava ali pravna oblika, temveč uporabo teh zahtev omeji zgolj na konkretno vrsto odstranitve?

(1) UL L 16, str. 44.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/19

Sodba Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2016 – IPSO/ECB

(Zadeva T-713/14) (1)

((ECB - Osebje ECB - Delavci, ki delajo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela - Omejitev najdaljšega obdobja izvajanja službe s strani istega delavca, ki dela prek agencije za zagotavljanje začasnega dela - Ničnostna tožba - Izpodbojni akt - Neposredno in posamično nanašanje - Pravni interes - Tožbeni rok - Dopustnost - Neobveščanje in neposvetovanje s tožečo sindikalno organizacijo - Nepogodbena odgovornost))

(2017/C 046/21)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: International and European Public Services Organisation (IPSO) (Frankfurt na Majni, Nemčija) (zastopnik: L. Levi, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska centralna banka (zastopniki: najprej B. Ehlers, I. Köpfer in M. López Torres, nato B. Ehlers, P. Pfeifhofer in F. Malfrère, agenti, skupaj z B. Wägenbaurerjem, odvetnikom)

Predmet

Predlog na podlagi člena 263 PDEU za razglasitev ničnosti akta izvršilnega odbora ECB z dne 20. maja 2014 o omejitvi najdaljšega obdobja, med katerim lahko ECB uporabi storitve istega delavca, ki dela prek agencije za zagotavljanje začasnega dela, za upravne in tajniške naloge, na dve leti in predlog na podlagi člena 268 PDEU za povrnitev utrpele nepremoženjske škode.

Izrek

1.	Sklep izvršilnega odbora Evropske centralne banke (ECB) z dne 20. maja 2014 o omejitvi najdaljšega obdobja, med katerim lahko ECB uporabi storitve istega delavca, ki dela prek agencije za zagotavljanje začasnega dela, za upravne in tajniške naloge, na dve leti, se razglasi za ničnega.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	ECB nosi svoje stroške in tri četrtine stroškov International and European Public Services Organisation v Zvezni republiki Nemčiji (IPSO). IPSO nosi četrtino svojih stroškov.

(1) UL C 431, 1.12.2014.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/19

Tožba, vložena 28. novembra 2016 – Karp/Parlament

(Zadeva T-833/16)

(2017/C 046/22)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Kevin Karp (Bruselj, Belgija) (zastopnika: N. Lambers, in R. Ben Ammar, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski parlament

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—

sklep organa, pristojnega za sklepanje pogodb o zaposlitvi za skupino EFDD v Evropskem parlamentu, s katerim je bila tožeča stranka uvrščena v funkcionalno skupino I kot akreditirani parlamentarni pomočnik (APA) v skladu s pogodbo, podpisano 25. februarja 2015, in v funkcionalno skupino II v okviru pogodbe o zaposlitvi, podpisane 12. maja 2016, razglasi za ničen;

—	toženi stranki naloži, naj tožeči stranki povrne nastalo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki je začasno ocenjena na 40 888,66 EUR oziroma 63 323,20 EUR;

—	toženi stranki naloži plačilo svojih stroškov in stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 80 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije:

—

Tožeča stranka je bila uvrščena v plačni razred za funkcionalno skupino I, kar zadeva njeno prvo pogodbo, in na dno plačnega razreda za funkcionalno skupino II, kar zadeva drugo pogodbo o zaposlitvi, ki ji je bila ponujena. Funkcionalna skupina II vključuje „tajniške in administrativne naloge, vodenje pisarne in enakovredne tehnične naloge, ki se izvajajo pod nadzorom uradnikov ali začasno zaposlenih uslužbencev“, medtem ko so bile tožeči stranki v okviru prve in druge pogodbe o zaposlitvi povečini zaupane administrativne in posvetovalne naloge, kot je prikazano v prilogah k tožbi.

Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 82 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije:

—

Člen 82 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev določa, da se pogodbeni uslužbenec zaposli v funkcionalni skupini IV, če lahko dokaže, da ima izobrazbo, ki ustreza vsaj tri letnemu z diplomo potrjenemu zaključenemu univerzitetnemu študiju ali poklicnemu usposabljanju na enakovredni ravni. Tožeča stranka ima opravljenih pet let univerzitetnega študija, potrjenega z dvema diplomama, poleg tega pa ima v zvezi z drugo od pogodb, ki ji je bila ponujena, delovne izkušnje v Evropskem parlamentu, pridobljene na podlagi nalog, ki so enakovredne tistim, ki jih dejansko opravlja.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/20

Tožba, vložena 6. decembra 2016 – Dow Corning in Dow Corning Europe/Komisija

(Zadeva T-858/16)

(2017/C 046/23)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Tožeči stranki: Dow Corning Corporation (Midland, Michigan, Združene države Amerike) in Dow Corning Europe (Seneffe, Belgija) (zastopniki: S. Verschuur, M. Stroungi in L. Mélia)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost členov od 1 do 4 Sklepa Komisije z dne 11. januarja 2016 o shemi državne pomoči v zvezi z oprostitvijo presežnega dobička SA.37667 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo je izvedla Belgija (v nadaljnjem besedilu: izpodbijani sklep) (1);

—	podredno, razglasi ničnost člena 2(1) izpodbijanega sklepa;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki v utemeljitev tožbe navajata štiri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Komisija je kršila člen 1(d) Uredbe št. 2015/1589 (2) s tem, da je stališča o presežnem dobičku napačno opredelila kot shemo, s čimer je z mnogih vidikov napačno uporabila pravo, napačno ugotovila dejansko stanje in opravila napačno presojo ter podala nezadostno obrazložitev.

2.	Drugi tožbeni razlog: Komisija je kršila člen 107(1) PDEU s tem, da je očitno napačno uporabila materialno pravo in storila očitno napako pri presoji pri razlagi in uporabi referenčnega sistema za presojo, ali je bila s stališči o presežnem dobičku dana selektivna prednost.

Tretji tožbeni razlog: Komisija je kršila člen 107(1) s tem, da je nepravilno navedla, da je bila s stališči o presežnem dobičku dana selektivna prednost, s čimer je večkrat očitno napačno ugotovila dejansko stanje in opravila napačno presojo, ker ni opravila skrbne in nepristranske preiskave in ker ni podala zadostne obrazložitve.

4.	Četrti tožbeni razlog: Komisija je kršila člen 16 Uredbe št. 2015/1589 in več načel prava Evropske unije s tem, da je napačno uporabila materialno pravo in storila očitno napako pri presoji ter podala nezadostno obrazložitev pri določitvi metodologije za količinsko opredelitev domnevne pomoči.

(1) Sklep Komisije (EU) 2016/1699 z dne 11. januarja 2016 o shemi državne pomoči v zvezi z oprostitvijo presežnega dobička SA.37667 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo je izvedla Belgija (notificirano pod dokumentarno številko C(2015) 9837) (UL L 260, 2016, str. 61).

(2) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 2015, str. 9).

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/21

Tožba, vložena 5. decembra 2016 – Nomacorc/Komisija

(Zadeva T-867/16)

(2017/C 046/24)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Nomacorc (Thimister-Clermont, Belgija) (zastopniki: S. Verschuur, M. Stroungi in L. Mélia, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi ničnost členov od 1 do 4 Sklepa Komisije z dne 11. januarja 2016 o shemi državne pomoči v zvezi z oprostitvijo presežnega dobička SA.37667 (2015/C) (ex 2015/NN), ki jo je izvedla Belgija (1);

—	podredno, razglasi ničnost člena 2(1) izpodbijanega sklepa;

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

1.	Prvi tožbeni razlog: Komisija je kršila člen 1(d) Uredbe št. 2015/1589 (2) s tem, da je stališča o presežnem dobičku napačno opredelila kot shemo, s čimer je z mnogih vidikov napačno uporabila pravo, napačno ugotovila dejansko stanje in opravila napačno presojo ter podala nezadostno obrazložitev.

2.	Drugi tožbeni razlog: Komisija je kršila člen 107(1) PDEU s tem, da je očitno napačno uporabila materialno pravo in storila očitno napako pri presoji pri razlagi in uporabi referenčnega sistema za presojo, ali je bila s stališči o presežnem dobičku dana selektivna prednost.

(2) Uredba Sveta (EU) 2015/1589 z dne 13. julija 2015 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 248, 2015, str. 9).

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/22

Tožba, vložena 9. decembra 2016 – RA/Računsko sodišče

(Zadeva T-874/16)

(2017/C 046/25)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: RA (Luxembourg, Luksemburg) (zastopnika: S. Orlandi in T. Martin, odvetnika)

Tožeča stranka: Evropsko računsko sodišče

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi odločbo z dne 4. marca 2016 o nenapredovanju tožeče stranke v naziv AD 11 za nično;

—	Računskemu sodišču naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: tožeča stranka uveljavlja ugovor nezakonitosti sistema napredovanj, ki velja za Računsko sodišče Evropske unije in ki je bil vzpostavljen z odločbo 53-2014 o napredovanjih, ker vpliva na možnost organa za imenovanje (AIPN), da metodično ugotovi razlike pri načinu ocenjevanja uradnikov, kot ga izvajajo različni ocenjevalci institucije na podlagi njihove subjektivonsti.

Drugi tožbeni razlog: odločba z dne 4. marca 2016 o nenapredovanju tožeče stranke v naziv AD 11 krši člen 45 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije, ker AIPN ni opravil primerjalne ocene njene uspešnosti na podlagi enakosti in objektivnosti ob uporabi primerljivih virov informacij in podatkov.

3.	Tretji tožbeni razlog: iz obrazložitve odgovora, s katerim je bila zavrnjena pritožba, je razvidno, da izpodbijana odločba vsebuje več očitnih napak v zvezi s presojo.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/23

Tožba, vložena 12. decembra 2016 – Falcon Technologies International/Komisija

(Zadeva T-875/16)

(2017/C 046/26)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Falcon Technologies International LLC (Ras Al Khaimah, Združeni arabski emirati) (zastopnika: R. Sciaudone in G. Arpea, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	Komisiji odredi predložitev končnega poročila;

—	izpodbijani sklep razglasi za ničen; in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je uperjena zoper sklep Komisije z dne 14. oktobra 2016, s katerim je Komisija zavrnila potrdilno prošnjo tožeče stranke za dostop do dokumenta „Final report of an assessment of ICIM (NB 0425), carried out in the framework of the joint assessment process for notified bodies (DG (SANTE) 2015-7552)“.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 (1)

—

Tožeča stranka najprej graja napačno uporabo pojma poslovni interesi v smislu člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001. Presoja, ki izhaja iz končnega poročila, ki je bilo izdano po koncu dobro strukturiranega upravnega postopka, ob upoštevanju Izvedbene uredbe št. 920/2013 (2), ki je bila uporabljena za navedene organe s strani ICIM, ne vsebuje nobenih informacij, ki bi v tradicionalnem smislu veljale za poslovne. V vsakem primeru zatrjevano oškodovanje ugleda, ki naj bi izhajalo iz razkritja končnega poročila, kot tako ne bi moglo zadostovati za uporabo odstopanja iz člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001. Drugič, iz izpodbijanega sklepa ni mogoče jasno, analitično in nedvoumno razbrati elementov, zaradi katerih je Komisija štela, da je dostop FTI do končnega poročila škodljiv za ICIM, kaj šele rezultat tehtanja med zatrjevanimi poslovnimi interesi ICIM ter interesi njihovih poslovnih partnerjev, med njimi tožeče stranke, stopnjo zanesljivosti in verodostojnosti navedenih organov.

Drugi tožbeni razlog: napačni sklep glede prevladujočih javnih interesov in napačna razlaga ter uporaba člena 4(2) in drugih Uredbe št. 1049/2001.

—

Izpodbijani sklep je treba razglasiti za ničen, ker je Komisija izključila, po eni strani, obstoj pretežno javnega interesa za objavo, po drugi strani pa obstoj drugih javnih interesov, ki imajo prednost pred interesom iz člena 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001. Tožeča stranka meni, da naj temeljni pomen končnega poročila za sodno varstvo pred nacionalnimi sodišči ob kršitvi sodne prakse Komisija/EnBW (3) ne bi bil upoštevan, in naj ne bi bil upoštevan kot prevladujoč javni interes. V izpodbijanem sklepu je bilo v vsakem primeru napačno uporabljeno pravo tudi zato, ker interesi varstva konkurence in javnega zdravja niso bili upoštevani kot prevladujoči javni interesi.

Tretji tožbeni razlog: napačna razlaga in uporaba člena 4(6) Uredbe št. 1049/2001.

—

Nazadnje, Komisija ni pravilno ocenila možnosti odobritve delnega dostopa do končnega poročila in je s tem kršila načelo sorazmernosti. Upravno presojo s strani Komisije bi bilo mogoče počrniti, če se nanaša na občutljive in objektivno tajne podatke. Ni ovir za to, da se pripravi različico, ki ne vsebuje zaupnih podatkov, končnega poročila, na podlagi katere je mogoče pridobiti zadostno razumevanje presoje ICIM, brez morebitnih (četudi malo verjetnih) poslovnih skrivnosti.

(1) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 2001, str. 43)

(2) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 920/2013 z dne 24. septembra 2013 o imenovanju in nadzoru priglašenih organov iz Direktive Sveta 90/385/EGS o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev in Direktive Sveta 93/42/EGS o medicinskih pripomočkih. Besedilo velja za EGP.

(3) Glej sodbo Sodišča z dne 27. Februarja 2014, Zadeva C-365/12 P, Komisija/EnBW, točka 107.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/24

Tožba, vložena 14. decembra 2016 – HJ/EMA

(Zadeva T-881/16)

(2017/C 046/27)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: HJ (London, Združeno kraljestvo) (zastopnika: L. Levi in A. Blot, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska agencija za zdravila

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	toženi stranki naloži, da tožeči stranki plača simboličen znesek 1 EUR za utrpelo nepremoženjsko škodo;

—	toženi stranki odredi, naj umakne memorandum z dne 22. julija 2015 in posledično odgovor tožeče stranke z dne 23. julija 2015 iz njenega osebnega spisa;

—

po potrebi, razglasi ničnost odločbe organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb, z dne 21. marca 2016, s katero je bil zavrnjen odškodninski zahtevek, ki ga je tožeča stranka vložila 26. novembra 2015, in razglasi ničnost odločbe organa, pooblaščenega za sklepanje pogodb, z dne 19. oktobra 2016, s katero je bil zavrnjen ugovor tožeče stranke z dne 20. junija 2016 zoper navedeno odločbo;

—	toženi stranki naj naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja en sam tožbeni razlog, s katerim zatrjuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za uveljavljanje nepogodbene odgovornosti Evropske unije, in sicer nezakonitost očitanega ravnanja, dejanski nastanek škode in vzročna zveza med ravnanjem in uveljavljano škodo. Po mnenju tožeče stranke listine iz njenega osebnega spisa, ki naj bi bile dane v javnost in bile dostopne vsem uslužbencem Evropske agencije za zdravila v določenem obdobju, niso bile lojalno in dopustno obravnavane, temveč naj bi jih obdelovali za druge namene, kot so bili zbrani, ne da bi ta spremenjeni namen tožeča stranka izrecno dovolila. Razširjenje teh občutljivih podatkov bi zato ogrozilo integriteto tožeče stranke, saj bi s tem utrpela dejansko in gotovo nepremoženjsko škodo. Tožeča stranka meni, da je treba to škodo v celoti pripisati krivdnemu ravnanju Agencije.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/25

Tožba, vložena 15. decembra 2016 – Sipral World/EUIPO – La Dolfina (DOLFINA)

(Zadeva T-882/16)

(2017/C 046/28)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Sipral World, SL (Barcelona, Španija) (zastopnik: R. Almaraz Palmero, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: La Dolfina, SA (Buenos Aires, Argentina)

Podatki o postopku pred EUIPO

Imetnik sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Unije „DOLFINA“ – prijava znamke Unije št. 3 701 828

Postopek pred EUIPO: postopek za ugotovitev ničnosti

Izpodbijana odločba: odločba drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. septembra 2016 v zadevi R 1897/2015-2

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO in intervenientki LA DOLFINA S.A. naloži plačilo vseh stroškov postopka pred Splošnim sodiščem, vključno s tistimi, ki se nanašajo na postopek pred drugim odborom za pritožbe.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev členov 15, 42, 51, 75 in 78 Uredbe št. 207/2009 v povezavi s praviloma 22 in 40 Uredbe št. 2868/95.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/26

Tožba, vložena 19. decembra 2016 – Xiaomi/EUIPO – Apple (MI PAD)

(Zadeva T-893/16)

(2017/C 046/29)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Xiaomi, Inc. (Beijing, Kitajska) (zastopnika: T. Raab in C. Tenkhoff, odvetnika)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Apple Inc. (Cupertino, Kalifornija, Združene države Amerike)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj sporne znamke: tožeča stranka

Zadevna sporna znamka: besedna znamka Skupnosti „MI PAD“ – prijava št. 12 780 987

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba prvega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 22. septembra 2016 v zadevi R 363/2016-1

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO in drugi stranki pred odborom za pritožbe EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/26

Tožba, vložena 19. decembra 2016 – Air France/Komisija

(Zadeva T-894/16)

(2017/C 046/30)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Société Air France (Roissy-en-France, Francija) (zastopnik: R. Sermier, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razglasi za ničen Sklep Komisije (EU) 2016/1698 z dne 20. februarja 2014 o ukrepih SA.22932 (11/C) (ex NN 37/07), ki jih je Francija izvedla v korist letališča Marseille Provence in letalskih prevoznikov, ki uporabljajo to letališče (notificirano pod dokumentarno številko C(2014) 870)

—	Evropski komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: napake izpodbijanega sklepa v zvezi s pomočjo, ki jo je departma Bouches-du-Rhône dodelil letališču „Marseille-Provence 2“ (MP2). Zlasti,

—

naj ukrep ne bi bil skladen z jasno opredeljenimi cilji v splošnem interesu. Presoja Komisije, vsebovana v izpodbijanem sklepu, naj bi bila pomanjkljivo obrazložena, poleg tega pa naj bi bilo v njem napačno uporabljeno pravo in naj bi bila storjena napaka pri presoji, da glede na:

—	cilj priprave na pričakovano povečanje zračnega prometa;

—	cilj spodbujanja gospodarskega razvoja regije;

—	naj pomoč ne bi bila potrebna.

2.	Drugi tožbeni razlog: napake v izpodbijanem sklepu v zvezi s pogodbo o nakupu oglaševalskega prostora z družbo Airport Marketing Services.

3.	Tretji tožbeni razlog: napake v izpodbijanem sklepu v zvezi potniškimi pristojbinami na letališču MP2.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/27

Tožba, vložena 13. decembra 2016 – Toontrack Music AB/EUIPO (SUPERIOR DRUMMER)

(Zadeva T-895/16)

(2017/C 046/31)

Jezik postopka: švedščina

Stranke

Tožeča stranka: Toontrack Music AB (Umeå, Švedska) (zastopnik: L. E. Ström, odvetnik)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Podatki o postopku pred EUIPO

Zadevna sporna znamka: besedna znamka EU „SUPERIOR DRUMMER“ – Prijava št. 13 945 019

Izpodbijana odločba: odločba petega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 3. oktobra 2016 v zadevi R 2438/2015-5

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi izpodbijano odločbo;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov, ki so tožeči stranki nastali v postopku, in odredi, da nosi svoje stroške.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev členov 7(1)(b) in(c), 7(2) in 65 Uredbe št. 207/2009.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/28

Tožba, vložena 20. decembra 2016 – Starbucks (HK)/EUIPO – Now Wireless (nowwireless)

(Zadeva T-908/16)

(2017/C 046/32)

Jezik, v katerem je bila tožba vložena: angleščina

Stranke

Tožeča stranka: Starbucks (HK) Ltd (Hong Kong, Kitajska) (zastopnik: P. Kavanagh, solicitor)

Tožena stranka: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)

Druga stranka pred odborom za pritožbe: Now Wireless Ltd (Whyteleafe, Združeno kraljestvo)

Podatki o postopku pred EUIPO

Prijavitelj: druga stranka pred odborom za pritožbe

Zadevna sporna znamka: – figurativna znamka Evropske unije, ki vsebuje besedni element „nowwireless“ – zahteva za registracijo št. 6 782 569

Postopek pred EUIPO: postopek z ugovorom

Izpodbijana odločba: odločba četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 17. Oktobra 2016 v zadevi R 662/2016-4

Tožbena predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	izpodbijano odločbo in odločbo oddelka za ugovore razveljavi;

—	EUIPO naloži plačilo stroškov.

Navajani tožbeni razlog

—	Kršitev člena 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 207/2009.

13.2.2017

Uradni list Evropske unije

C 46/28

Tožba, vložena 28. decembra 2016 – Winkler/Komisija

(Zadeva T-916/16)

(2017/C 046/33)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: Bernd Winkler (Grange, Irska) (zastopnik: A. Kässens, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo o pritožbi tožene stranke z dne 30. septembra 2016, toženi stranki pa odredi, naj sprejme odločbo o izračunu kapitalske vrednosti ob registraciji zahteve tožeče stranke dne 14. septembra 2011;

—	podredno, toženi stranki naloži plačilo odškodnine v višini 19 920,39 EUR, izplačljive na pokojninski račun tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev načel razumnega roka, pravne varnosti in poštenega sojenja ter kršitev zahteve po objavi in posvetovanju

Tožeča stranka trdi, da je tožena stranka kršila vsa načela ustreznosti upravnega postopka s tem, ko je zavlačevala z obravnavo njenega zahtevka. Tožeča stranka pred izdajo odločbe prav tako ni bila zaslišana.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela enakega obravnavanja, prepovedi diskriminacije in sorazmernosti

Tožeča stranka z drugim tožbenim razlogom trdi, da so bili primerljivi zahtevki drugih kolegov, ki niso starejši od nje, obdelani bistveno hitreje, pri čemer ne obstaja noben stvarni razlog, ki bi utemeljeval to neenako obravnavanje.

3.	Tretji tožbeni razlog: kršitev utemeljenih pričakovanj Tožeča stranka nazadnje graja odštetje obresti od njene izračunane kapitalske vrednosti, za obdobje med vložitvijo njenega zahtevka in dokončnega prenosa kapitalskega zneska, na kar tožeča stranka pred tem ni bila opozorjena.

		ISSN 1977-1045
Uradni list Evropske unije		C 46

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Letnik 60 13. februar 2017

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Sodišče Evropske unije
2017/C 46/01	Zadnje objave Sodišča Evropske unije v Uradnem listu Evropske unije	1

	V Objave
	SODNI POSTOPKI
	Sodišče
2017/C 46/02	Zadeva C-492/14: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 29. septembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Nederlandstalige rechtbank van eerste aanleg Brussel – Belgija) – Essent Belgium NV/Vlaams Gewest, Inter-Energa in drugi (Predhodno odločanje — Regionalni predpisi, ki določajo obveznost brezplačne distribucije električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, po omrežjih v zadevni regiji — Razlikovanje glede na izvor zelene električne energije — Člena 28 in 30 ES — Prosti pretok blaga — Direktiva 2001/77/ES — Člena 3 in 4 — Nacionalni mehanizmi za podporo proizvodnji zelene energije — Direktiva 2003/54/ES — Člena 3 in 20 — Direktiva 96/92/ES — Člena 3 in 16 — Notranji trg z električno energijo — Dostop do distribucijskih omrežij po nediskriminatornih tarifnih pogojih — Obveznosti javne službe — Nesorazmernost)	2
2017/C 46/03	Zadeva C-171/15: Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 14. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden – Nizozemska) – Connexxion Taxi Services BV/Staat der Nederlanden, Transvision BV, Rotterdamse Mobiliteit Centrale RMC BV, Zorgvervoercentrale Nederland BV (Predhodno odločanje — Javna naročila storitev — Direktiva 2004/18/ES — Člen 45(2) — Osebni položaj kandidata ali ponudnika — Neobvezni razlogi za izključitev — Huda poklicna napaka — Nacionalna ureditev, ki določa preučitev ob uporabi načela sorazmernosti v vsakem primeru posebej — Odločitve naročnikov — Direktiva 89/665/EGS — Sodni nadzor)	3
2017/C 46/04	Zadeva C-238/15: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal administratif – Luksemburg) – Maria do Céu Bragança Linares Verruga, Jacinto Manuel Sousa Verruga, André Angelo Linares Verruga/Ministre de l'Enseignement supérieur et de la recherche (Predhodno odločanje — Prosto gibanje oseb — Enako obravnavanje — Socialne ugodnosti — Uredba (EU) št. 492/2011 — Člen 7(2) — Finančna pomoč za visokošolski študij — Pogoj za študente, ki ne prebivajo na ozemlju zadevne države članice, da so otroci delavcev, ki so bili v tej državi članici zaposleni ali pa so tam opravljali svojo poklicno dejavnost neprekinjeno vsaj pet let — Posredna diskriminacija — Utemeljitev — Cilj povečati delež rezidentov z visokošolsko izobrazbo — Ustreznost — Sorazmernost)	4
2017/C 46/05	Zadeva C-256/15: Sodba Sodišča (peti senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – Slovenija) – Drago Nemec/Republika Slovenija (Predhodno odločanje — Direktiva 2000/35/ES — Boj proti zamudam pri plačilih — Pristojnost Sodišča — Posel, sklenjen pred pristopom Republike Slovenije k Evropski uniji — Področje uporabe — Pojem trgovinski posel — Pojem podjetje — Najvišji znesek zamudnih obresti)	4
2017/C 46/06	Zadeva C-378/15: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Commissione Tributaria Regionale di Roma – Italija) – Mercedes Benz Italia SpA/Agenzia delle Entrate Direzione Provinciale Roma 3 (Predhodno odločanje — Obdavčenje — Davek na dodano vrednost — Direktiva 77/388/EGS — Člen 17(5), tretji pododstavek, točka (d) — Področje uporabe — Uporaba odbitnega deleža davka na dodano vrednost, s katerim je bila obdavčena pridobitev vsega blaga in storitev, ki jih je davčni zavezanec uporabil — Priložnostne transakcije — Uporaba prometa kot kazalnika)	5
2017/C 46/07	Združene zadeve od C-401/15 do C-403/15: Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Cour administrative – Luksemburg) – Noémie Depesme, Saïd Kerrou (C-401/15), Adrien Kauffmann (C-402/15), Maxime Lefort (C-403/15)/Ministre de l'Enseignement supérieur et de la recherche („Predhodno odločanje — Prosto gibanje oseb — Pravice delavcev — Enako obravnavanje — Socialne ugodnosti — Finančna pomoč za visokošolski študij — Pogoj sorodstva — Pojem otrok — Otrok zakonca ali registriranega partnerja — Prispevek k preživljanju tega otroka)	6
2017/C 46/08	Zadeva C-558/15: Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Tribunal da Relação do Porto – Portugalska) – Alberto José Vieira de Azevedo in drugi/CED Portugal Unipessoal, Lda, Instituto de Seguros de Portugal – Fundo de Garantia Automóvel (Predhodno odločanje — Zavarovanje civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in nadzor obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti — Direktiva 2000/26/ES — Člen 4(5) — Zavarovalnica — Pooblaščenec za obravnavo odškodninskih zahtevkov — Zadostna pooblastila za zastopanje — Pasivna legitimacija v postopku pred sodiščem)	7
2017/C 46/09	Zadeva C-577/15 P: Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. decembra 2016 – SV Capital OÜ/Evropski bančni organ (EBA), Evropska komisija („Pritožba — Predlog za začetek preiskave glede estonskih in finskih nadzornih organov — Odločba Evropskega bančnega organa (EBA) — Odločba odbora za pritožbe evropskih nadzornih organov — Uredba (EU) št. 1093/2010 — Člena 17 in 60 — Odbor za pritožbe — Rok za vložitev tožbe — Opravičljiva zmota)	7
2017/C 46/10	Zadeva C-644/15 P: Sodba Sodišča (sedmi senat) z dne 15. decembra 2016 – Madžarska/Komisija (Pritožba — Uredba (ES) št. 1234/2007 — Skupna ureditev kmetijskih trgov — Sektor sadja in zelenjave — Člen 103e — Nacionalna finančna pomoč, dodeljena organizacijam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave — Uredba (ES) št. 1580/2007 — Člen 97 — Sklep Komisije o nadomestilu Evropske unije za nacionalno finančno pomoč, ki jo je Madžarska dodelila organizacijam proizvajalcev)	8
2017/C 46/11	Zadeva C-667/15: Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Hof van beroep te Antwerpen – Belgija) – Loterie Nationale – Nationale Loterij NV van publiek recht/Paul Adriaensen, Werner De Kesel, The Right Frequency VZW (Predhodno odločanje — Direktiva 2005/29/ES — Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov — Zavajajoča poslovna praksa — Piramidni sistem pospeševanja prodaje — Prispevki, ki jih plačajo novi člani, in nagrade, ki jih prejmejo obstoječi člani — Posredna finančna povezava)	8
2017/C 46/12	Zadeva C-700/15: Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 15. decembra 2016 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije – Slovenija) – LEK Farmacevtska Družba d.d./Republika Slovenija (Predhodno odločanje — Kombinirana nomenklatura — Uvrstitev blaga — Prehranska dopolnila, ki spadajo v tarifno številko 2106 — Učinkovina kot bistvena sestavina — Morebitna uvrstitev v poglavje 30 Kombinirane nomenklature — Predstavljanje in trženje proizvodov kot zdravil)	9
2017/C 46/13	Zadeva C-412/16 P: Pritožba, ki jo je Ice Mountain Ibiza, S.L. vložila 27. julija 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 25. maja 2016 v zadevi T-5/15, Ice Mountain Ibiza/EUIPO – Marbella Atlantic Ocean Club (ocean beach club ibiza)	10
2017/C 46/14	Zadeva C-413/16 P: Pritožba, ki jo je Ice Mountain Ibiza, S.L. vložila 27. julija 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 25. maja 2016 v zadevi T-6/15, Ice Mountain Ibiza/EUIPO – Marbella Atlantic Ocean Club (ocean ibiza)	11
2017/C 46/15	Zadeva C-554/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) 31. oktobra 2016 – EP Agrarhandel GmbH/Bundesminister für Land-, Forst-, Umwelt und Wasserwirtschaft	12
2017/C 46/16	Zadeva C-562/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Amtsgerichts Hannover (Nemčija) 7. novembra 2016 – Peter Roßnagel, Alexandre Schröter/TUIfly GmbH	13
2017/C 46/17	Zadeva C-585/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Administrativen sad Sofia-grad (Bolgarija) 18. novembra 2016 – Serin Alheto/Zamestnik-predsedatel na Darzhavna agentsia za bezhantsite	14
2017/C 46/18	Zadeva C-621/16 P: Pritožba, ki jo je Evropska komisija vložila 25. novembra 2016 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) v združenih zadevah T-353/14 in T-17/15, Italija/Komisija	16
2017/C 46/19	Zadeva C-633/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Sø- og Handelsretten (Danska) 7. decembra 2016 – Ernst & Young P/S/Konkurrencerådet	17
2017/C 46/20	Zadeva C-636/16: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Juzgado Contencioso-Administrativo de Pamplona (Španija) 9. decembra 2016 – Wilber López Pastuzano/Delegación del Gobierno Central de Navarra	18
	Splošno sodišče
2017/C 46/21	Zadeva T-713/14: Sodba Splošnega sodišča z dne 13. decembra 2016 – IPSO/ECB (ECB — Osebje ECB — Delavci, ki delajo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela — Omejitev najdaljšega obdobja izvajanja službe s strani istega delavca, ki dela prek agencije za zagotavljanje začasnega dela — Ničnostna tožba — Izpodbojni akt — Neposredno in posamično nanašanje — Pravni interes — Tožbeni rok — Dopustnost — Neobveščanje in neposvetovanje s tožečo sindikalno organizacijo — Nepogodbena odgovornost)	19
2017/C 46/22	Zadeva T-833/16: Tožba, vložena 28. novembra 2016 – Karp/Parlament	19
2017/C 46/23	Zadeva T-858/16: Tožba, vložena 6. decembra 2016 – Dow Corning in Dow Corning Europe/Komisija	20
2017/C 46/24	Zadeva T-867/16: Tožba, vložena 5. decembra 2016 – Nomacorc/Komisija	21
2017/C 46/25	Zadeva T-874/16: Tožba, vložena 9. decembra 2016 – RA/Računsko sodišče	22
2017/C 46/26	Zadeva T-875/16: Tožba, vložena 12. decembra 2016 – Falcon Technologies International/Komisija	23
2017/C 46/27	Zadeva T-881/16: Tožba, vložena 14. decembra 2016 – HJ/EMA	24
2017/C 46/28	Zadeva T-882/16: Tožba, vložena 15. decembra 2016 – Sipral World/EUIPO – La Dolfina (DOLFINA)	25
2017/C 46/29	Zadeva T-893/16: Tožba, vložena 19. decembra 2016 – Xiaomi/EUIPO – Apple (MI PAD)	26
2017/C 46/30	Zadeva T-894/16: Tožba, vložena 19. decembra 2016 – Air France/Komisija	26
2017/C 46/31	Zadeva T-895/16: Tožba, vložena 13. decembra 2016 – Toontrack Music AB/EUIPO (SUPERIOR DRUMMER)	27
2017/C 46/32	Zadeva T-908/16: Tožba, vložena 20. decembra 2016 – Starbucks (HK)/EUIPO – Now Wireless (nowwireless)	28
2017/C 46/33	Zadeva T-916/16: Tožba, vložena 28. decembra 2016 – Winkler/Komisija	28