PRILOGA I

NALOGE

Strokovno-tehnični uslužbenci AST 3 prispevajo k izvajanju funkcij svoje institucije ali agencije pod nadzorom upravnega uslužbenca, od njih pa se pričakuje opravljanje operativnih, izvedbenih, podpornih in logističnih nalog na različnih področjih dejavnosti.

Tehniki za avdiovizualne in konferenčne storitve so pristojni za zasnovo, namestitev in upravljanje tehničnih naprav, za ravnanje z avdio- in videonapravami v multimedijskih/avdiovizualnih ali konferenčnih objektih ali za organizacijo operativne podpore za veliko število sejnih sob. Naloge lahko zajemajo:

—	zasnovo, konfiguracijo in/ali upravljanje objektov s konferenčno in avdiovizualno opremo,

—	pripravo tehničnih in/ali operativnih specifikacij za nove konferenčne in avdiovizualne objekte ter za nadgradnjo obstoječih objektov in nadzorovanje del, ki jih izvajajo pogodbeniki na tem področju,

—	zagotovitev nemotenega delovanja sistemov za upravljanje avdiovizualne opreme v konferenčnih prostorih,

—	iskanje rešitev pri okvarah konferenčnih in avdiovizualnih naprav,

—	nadzorovanje vzdrževanja avdiovizualnih naprav in/ali sistemov za upravljanje konferenčnih kontrolnih sob ter nadzorovanje podpornih nalog za sejne sobe,

—	organizacijo operativne podpore za veliko število sejnih sob z razvrščanjem tehničnih in človeških virov za zagotovitev nemotenega delovanja operativnih storitev,

—	vodenje usposabljanja in izmenjavanje znanja o avdiovizualnih sistemih,

—	izvajanje analognih in digitalnih meritev s precizijskimi instrumenti (osciloskopi, generatorji signala, merilniki hrupa, digitalni merilniki temperature itn.) v konferenčnih dvoranah,

—	postavitev, namestitev in konfiguracijo avdiovizualne opreme in opreme za informacijsko tehnologijo za prenos slike in zvoka po omrežju IT in/ali telekomunikcijskem omrežju (pretočno prenašanje video in zvočnih vsebin zvoka, videokonference itn.),

—	sestavljanje in nameščanje mobilne zvočne in/ali video opreme ter ravnanje z njo (kot so npr. kamere, zasloni, projektorji, mikrofoni, mešalne mize, premični zvočniki itn.) na prireditvah,

—	programiranje, upravljanje, podporo in/ali odpravljanje težav pri sistemih za video in zvočno upravljanje konferenčnih prostorov na kraju samem ali na daljavo med običajnim delovnim časom in zunaj njega,

—	upravljanje in snemanje razprav na digitalnih medijih (linearno in nelinearno),

—	odgovornost za pravilno pridobivanje (npr. izbira slike na sistemih z več kamerami), usmerjanje in distribucijo avdiovizualnih signalov iz kontrolne sobe do razdelilnih točk v stavbi,

—	odgovornost za upravljanje, konfiguracijo, delovanje in/ali izvajanje mreže informacijskih zaslonov,

—	programiranje, konfiguracijo in/ali upravljanje sistemov za zvočno in video kodiranje in pretakanje ter odpravljanje s tem povezanih težav,

—	spodbujanje spoštovanja mednarodnih standardov na področju konferenčne opreme in simultanega tolmačenja,

—	snemanje (slika in/ali zvok) nastopov udeležencev (z mikrofoni, kamerami in drugimi avdiovizualnimi napravami),

—	načrtovanje, upravljanje in odpravljanje težav z elektronskimi sistemi glasovanja,

—	načrtovanje, upravljanje in/ali odpravljanje težav konferenčnih sistemov ter večjezičnih sistemov za tolmačenje in/ali načrtovanje, upravljanje in odpravljanje težav pri sistemih za pridobivanje, obdelavo in oddajanje pretočnih video vsebin,

—	odgovornost za upravljanje in popis opreme,

—	upravljanje in konfiguracijo omrežja LAN (TCP-IP) ter odpravljanje napak na njem,

—	elektronska popravila in prilagoditve,

—	izbiro posnetkov iz konfiguracije z več kamerami s sej in prireditev,

—	konfiguracijo in upravljanje prostorov z multimedijsko opremo,

—	konfiguracijo, upravljanje in delovanje tele- in videokonferenčnih sistemov.

Konec PRILOGE I. Kliknite tukaj, da se vrnete v glavno besedilo.

PRILOGA II

UTEMELJITEV JEZIKOVNE UREDITVE ZA TA IZBIRNI POSTOPEK

Ta natečaj je namenjen zaposlovanju avdiovizualnih in konferenčnih tehnikov. Zahteve v oddelku „POGOJI ZA PRIPUSTITEV K NATEČAJU“ tega razpisa natečaja so v skladu s primarnimi zahtevami institucij EU po strokovnih spretnostih, izkušnjah in znanju ter potrebo, da so novozaposleni uslužbenci sposobni delati učinkovito, zlasti z drugimi uslužbenci.

Zato morajo kandidati svoj drugi jezik natečaja izbrati med omejenim številom uradnih jezikov EU. Razlog za to omejitev so tudi proračunske in operativne omejitve ter metode izbora urada EPSO, opisane v točkah 1, 2 in 3. Jezikovne zahteve za ta natečaj je sprejel upravni odbor urada EPSO ob upoštevanju teh dejavnikov in drugih posebnih zahtev, povezanih z naravo nalog ali posebnimi potrebami zadevnih institucij EU.

Glavni namen tega natečaja je sestaviti rezervni seznam avdiovizualnih in konferenčnih tehnikov za zaposlitev v evropskih institucijah. Ko se bodo tehniki zaposlili, je nujno, da bodo sposobni takoj začeti opravljati svoje delo ter se sporazumevati s sodelavci in vodstvom. Ob upoštevanju meril o rabi jezikov v postopkih EU za izbor osebja, ki so navedena v točki 2, institucije EU menijo, da so angleščina, francoščina in nemščina najustreznejše možnosti izbire drugega jezika za ta natečaj.

Ker osebje v institucijah EU za sporazumevanje, prevajanje in administrativno komunikacijo najpogosteje uporablja angleščino, francoščino in nemščino, morajo kandidati med svojima obveznima jezikoma ponuditi vsaj enega od teh jezikov.

Dobro znanje angleščine, francoščine ali nemščine je poleg tega nujno za opravljanje različnih nalog, ki se zahtevajo od tehnikov, kot so zasnova, namestitev in upravljanje tehničnih naprav, ravnanje z avdio- in videonapravami v multimedijskih/avdiovizualnih ali konferenčnih objektih ter za organizacijo operativne podpore za veliko število sejnih sob.

Kandidati morajo pri izpolnjevanju elektronske prijave uporabiti svoj drugi jezik natečaja (angleščino, francoščino ali nemščino), EPSO pa mora te jezike uporabiti za množično komunikacijo s kandidati, ki so predložili veljavno prijavo, in nekatere teste, opisane v točki 3.

1.   Utemeljitev izbire jezikov za posamezni izbirni postopek

Institucije EU menijo, da mora odločitev o jezikih, ki se uporabljajo v posameznem izbirnem postopku, in zlasti kakršna koli omejitev izbire jezikov temeljiti na naslednjih dejavnikih:

(i)	Zahteva, da so novozaposleni sposobni takoj začeti opravljati svoje delo

Novozaposleni morajo biti sposobni takoj začeti opravljati svoje delo in naloge, za katere so bili zaposleni. Urad EPSO mora zato zagotoviti, da imajo uspešni kandidati ustrezno znanje kombinacije jezikov za učinkovito opravljanje nalog, in zlasti, da so sposobni, da se pri svojem vsakdanjem delu učinkovito sporazumevajo s sodelavci in vodstvom.

Zato je lahko upravičeno organizirati nekatere teste v omejenem številu sporazumevalnih jezikov, da se zagotovi, da so vsi kandidati sposobni delati v vsaj enem od njih, ne glede na njihov prvi uradni jezik. V nasprotnem primeru bi nastalo veliko tveganje, da uspešni kandidati v znatnem deležu ne bi bili v razumnem času sposobni opravljati nalog, za katere bi bili zaposleni. Poleg tega bi zanemarili očitno dejstvo, da so kandidati, ki se potegujejo za delo v javni upravi EU, pripravljeni delati v mednarodni organizaciji, ki mora za uspešno delo in opravljanje nalog, ki ji jih nalagata Pogodbi EU, uporabljati sporazumevalne jezike.

(ii)	Narava izbirnega postopka

V nekaterih primerih lahko omejitev izbire jezikov kandidatov upravičuje tudi narava izbirnega postopka.

V skladu s členom 27 kadrovskih predpisov urad EPSO kandidate ocenjuje na javnih natečajih, s katerimi lahko oceni spretnosti kandidatov in bolje napove, ali bodo sposobni opravljati svoje naloge.

Ocenjevalni center je metoda izbora, ki zajema standardizirano ocenjevanje kandidatov na podlagi različnih scenarijev, ki jih opazuje več članov natečajne komisije. Pri ocenjevanju se uporabljajo okvir kompetenc, ki ga vnaprej določijo organi za imenovanja, ter skupna metoda točkovanja in skupno odločanje.

Takšno ocenjevanje posebnih spretnosti institucijam EU omogoča, da v razmerah, ki so podobne dejanskemu delovnemu okolju, ocenijo, ali so kandidati sposobni takoj začeti opravljati delo. Številne znanstvene raziskave so pokazale, da je s testi v ocenjevalnih centrih, ki posnemajo dejansko delovno okolje, mogoče najbolje napovedati dejansko učinkovitost. Ocenjevalni centri se zato uporabljajo po vsem svetu. Zaradi trajanja poklicne poti in stopnje mobilnosti znotraj institucij EU je tovrstna ocena ključnega pomena, zlasti pri izboru stalnih uradnikov.

Da se omogočita ocenjevanje kandidatov pod enakimi pogoji ter njihovo neposredno sporazumevanje z ocenjevalci in drugimi kandidati, ki sodelujejo pri vaji, se kandidati ocenjujejo v skupini s skupnim jezikom. Zato je nujno potrebno, da se testi v ocenjevalnem centru organizirajo v omejenem številu jezikov, razen če je opravljanje testov v ocenjevalnem centru del natečaja z enim samim glavnim jezikom.

(iii)

Proračunske in operativne omejitve

Upravni odbor urada EPSO iz več razlogov meni, da testov v ocenjevalnem centru za posamezne natečaje ne bi bilo praktično organizirati v vseh uradnih jezikih EU.

Prvič, takšen pristop bi imel zelo resne finančne posledice, zaradi česar institucije EU ne bi mogle zadovoljiti svojih zaposlitvenih potreb znotraj zdajšnjega proračunskega okvira. Prav tako to ne bi bilo stroškovno učinkovito za evropske davkoplačevalce.

Drugič, za izvedbo testov v ocenjevalnem centru v vseh uradnih jezikih bi bili na natečajih EPSO potrebni precejšnje število tolmačev in ustrezni prostori s kabinami za tolmačenje.

Tretjič, potrebno bi bilo veliko večje število članov natečajne komisije, ki bi pokrivali različne jezike kandidatov.

2.   Merila za izbiro jezikov za posamezni izbirni postopek

Če morajo kandidati izbirati med omejenim številom uradnih jezikov EU, mora upravni odbor urada EPSO za vsak primer posebej določiti jezike, ki se uporabljajo za posamezni javni natečaj, pri čemer upošteva:

(i)	morebitna posebna notranja pravila o rabi jezikov v zadevnih institucijah ali organih;

(ii)	posebne zahteve, povezane z naravo nalog in posebnimi potrebami zadevnih institucij;

(iii)

jezike, ki se najpogosteje uporabljajo v zadevnih institucijah in so določeni na podlagi: — prijavljenega in dokazanega znanja jezikov aktivno zaposlenih stalnih uradnikov EU vsaj na stopnji B2 skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike, — najpogostejših ciljnih jezikov, v katere se prevajajo dokumenti za notranjo uporabo v institucijah EU, — najpogostejših izvornih jezikov, iz katerih se prevajajo dokumenti, ki se pripravijo znotraj institucij EU za zunanjo uporabo;

(iv)	jezike, ki se uporabljajo za administrativno komunikacijo znotraj zadevnih institucij.

3.   Jeziki komunikacije

V tem oddelku so opisana splošna pravila o rabi jezikov v komunikaciji med uradom EPSO in potencialnimi kandidati. Druge, posebne zahteve so lahko določene v posameznem razpisu natečaja.

Urad EPSO ustrezno upošteva pravico kandidatov kot državljanov EU, da komunicirajo v svojem maternem jeziku. Prav tako priznava, da so kandidati, ki so potrdili svojo prijavo, potencialni člani javne uprave EU, ki imajo pravice in obveznosti, določene v kadrovskih predpisih. Zato institucije EU menijo, da bi moral urad EPSO, kadar je mogoče, s kandidati komunicirati in jih o njihovi prijavi obveščati v vseh uradnih jezikih EU. Zato bodo stabilni elementi spletišča EPSO, razpisi natečajev in Splošna pravila za javne natečaje objavljeni v vseh uradnih jezikih.

Jeziki, ki jih je treba uporabiti pri izpolnjevanju elektronske prijave, so določeni v posameznem razpisu natečaja. Navodila za izpolnjevanje prijave morajo biti na voljo v vseh uradnih jezikih. Te določbe se bodo uporabljale v prehodnem obdobju, ki je potrebno za uvedbo postopka začetne elektronske prijave v vseh uradnih jezikih.

Ko bo začetna prijava kandidata potrjena, bo zaradi hitre in učinkovite komunikacije množično sporočanje urada EPSO velikemu številu kandidatov potekalo v omejenem številu uradnih jezikov EU. To bo bodisi prvi ali drugi jezik kandidata, kot je določeno v zadevnem razpisu natečaja.

Kandidati se lahko na urad EPSO obrnejo v katerem koli uradnem jeziku EU, vendar jih, da bi urad EPSO lahko njihovo vprašanje obravnaval učinkoviteje, pozivamo, da jezik izberejo med omejenim številom jezikov, za katere lahko osebje EPSO zagotovi takojšnjo jezikovno pokritost brez potrebe po prevajanju.

Nekateri testi se prav tako lahko izvedejo v omejenem številu uradnih jezikov EU, da se zagotovi, da imajo kandidati potrebno raven jezikovnega znanja za sodelovanje v ocenjevalni fazi javnih natečajev. Jeziki za različne teste bodo določeni v posameznem razpisu natečaja.

Institucije EU menijo, da ta ureditev zagotavlja pošteno in ustrezno ravnotežje med interesi službe ter načeloma večjezičnosti in nediskriminacije na podlagi jezika. Dejstvo, da morajo kandidati izbrati drugi jezik, ki ni njihov prvi jezik (običajno materni jezik ali na enakovredni ravni), zagotavlja, da jih je mogoče primerjati pod enakimi pogoji.

Konec PRILOGE II. Kliknite tukaj, da se vrnete v glavno besedilo.

PRILOGA III

MERILA ZA IZBOR

Natečajna komisija pri izboru na podlagi kvalifikacij upošteva naslednja merila:

1.	delovne izkušnje pri konfiguraciji in upravljanju konferenčnih sistemov in sistemov za večjezično tolmačenje ter pri odpravljanju težav pri delovanju takšnih sistemov;

2.	delovne izkušnje pri programiranju, konfiguraciji in upravljanju sistemov za pridobivanje in obdelavo pretočnih zvočnih/video vsebin ter pri odpravljanju težav pri delovanju takšnih sistemov;

3.	delovne izkušnje pri programiranju, konfiguraciji in upravljanju mobilne zvočne in/ali video opreme (kot so npr. kamere, zasloni, projektorji, mikrofoni, premični zvočniki itn.) ter pri odpravljanju težav pri delovanju takšne opreme;

4.	delovne izkušnje pri programiranju, konfiguraciji, upravljanju sistemov za oddajanje, kodiranje in pretakanje zvočnih in video podatkov (po omrežju TCP-IP ali ISDN ali prek satelita) ter pri odpravljanju težav pri delovanju takšnih sistemov;

5.	delovne izkušnje pri pripravi tehničnih specifikacij na področju tega natečaja;

6.	delovne izkušnje pri koordinaciji in nadzorovanju skupin na avdiovizualnem in/ali konferenčnem področju;

7.	delovne izkušnje pri uporabi, postavljanju, konfiguraciji in razhroščevanju omrežij na podlagi protokola TCP-IP na področju avdiovizualnih naprav;

8.	delovne izkušnje pri izvajanju analognih in digitalnih meritev s precizijskimi instrumenti (osciloskopi, generatorji signala, merilniki hrupa itn.) na področju avdiovizualnih naprav;

9.	delovne izkušnje pri medsebojnem povezovanju in/ali konfiguraciji avdiovizualnih naprav po omrežjih IT.

Konec PRILOGE III. Kliknite tukaj, da se vrnete v glavno besedilo.