19.9.2012

Uradni list Evropske unije

C 283/3

Menjalni tečaji eura (1)

18. septembra 2012

2012/C 283/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3054
JPY	japonski jen	102,64
DKK	danska krona	7,4539
GBP	funt šterling	0,80350
SEK	švedska krona	8,5685
CHF	švicarski frank	1,2113
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,4655
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	24,815
HUF	madžarski forint	283,82
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6962
PLN	poljski zlot	4,1139
RON	romunski leu	4,5069
TRY	turška lira	2,3486
AUD	avstralski dolar	1,2527
CAD	kanadski dolar	1,2732
HKD	hongkonški dolar	10,1199
NZD	novozelandski dolar	1,5787
SGD	singapurski dolar	1,6011
KRW	južnokorejski won	1 460,38
ZAR	južnoafriški rand	10,7780
CNY	kitajski juan	8,2496
HRK	hrvaška kuna	7,3985
IDR	indonezijska rupija	12 409,61
MYR	malezijski ringit	4,0030
PHP	filipinski peso	54,534
RUB	ruski rubelj	40,4445
THB	tajski bat	40,311
BRL	brazilski real	2,6532
MXN	mehiški peso	16,7283
INR	indijska rupija	70,5240

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

19.9.2012

Uradni list Evropske unije

C 283/7

Obvestilo Komisije, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/39.847/E-BOOKS

(notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 6552)

(Besedilo velja za EGP)

2012/C 283/07

1. UVOD

Kadar namerava Komisija sprejeti sklep, ki zahteva odpravo kršitve, in zadevne stranke ponudijo zaveze, da bodo upoštevale pomisleke, ki jih je v predhodni oceni izrazila Komisija, lahko v skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (1) odloči, da postanejo te zaveze za podjetja zavezujoče. Tak sklep se lahko sprejme za omejeno obdobje z ugotovitvijo, da Komisija nima več razlogov za ukrepanje. Komisija v skladu s členom 27(4) navedene uredbe objavi kratek povzetek zadeve in glavno vsebino zavez. Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe v roku, ki ga določi Komisija.

2. POVZETEK ZADEVE

Komisija je 13. avgusta 2012 sprejela predhodno oceno v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, ki se nanaša na ravnanje založnikov Hachette Livre SA („Hachette“), HarperCollins Publishers Limited, HarperCollins Publishers, L.L.C. („Harper Collins“), Georg von Holtzbrinck GmbH & Co. KG in Verlagsgruppe Georg von Holtzbrinck GmbH („Holtzbrinck/Macmillan“), Simon & Schuster, Inc., Simon & Schuster (UK) Ltd, Simon & Schuster Digital Sales, Inc. („Simon & Schuster“) ter podjetja Apple, Inc. („Apple“) v zvezi s prodajo e-knjig potrošnikom (2).

Komisija je v predhodni oceni zavzela predhodno stališče, da so zadevni štirje založniki in podjetje Apple s skupnim prehodom prodaje e-knjig z modela grosistične prodaje na model zastopstva, z enakimi ključnimi pogoji na svetovni ravni, sodelovali pri usklajenem ravnanju z namenom dviga maloprodajnih cen e-knjig v EGP ali preprečevanja znižanja cen e-knjig v EGP, kar je v nasprotju s členom 101 PDEU in členom 53 Sporazuma EGP.

Za izvajanje svoje globalne strategije v EGP (namreč v Združenem kraljestvu, Franciji in Nemčiji, vendar ne omejeno na te države), je vsak od zadevnih štirih založnikov podpisal pogodbo o zastopstvu, ki vsebuje enake ključne pogoje (med drugim t.i. klavzulo države z največjimi ugodnostmi (most favourite nation – t.i. MFN klavzulo) glede cen, najvišje maloprodajne cene in višine provizije zastopnikov) za prodajo e-knjig potrošnikom, ki se nahajajo v EGP. Zaradi enakih ključnih pogojev, vključno zlasti z MFN klavzulo, v pogodbah o zastopstvu s podjetjem Apple so založniki, da bi se izognili nižjim prihodkom in maržam za svoje e-knjige na iBookstore, morali pritiskati na druge večje trgovce na drobno, ki ponujajo e-knjige potrošnikom v EGP, da sprejmejo model zastopstva.

5.	S predhodno oceno ni bila proučena združljivost zastopniških pogodb, ki so jih zadevni štirje založniki sklenili s podjetjem Apple, s členom 101 PDEU in členom 53 Sporazuma EGP.

3. GLAVNA VSEBINA PONUJENIH ZAVEZ

Zadevni štirje založniki in podjetje Apple se ne strinjajo s predhodno oceno Komisije. Kljub temu pa so v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003 ponudili zaveze, s katerimi bodo upoštevali pomisleke Komisije glede konkurence. Te zaveze ne posegajo v nacionalne zakone, ki založnikom dovoljujejo ali od njih zahtevajo, da maloprodajne cene za e-knjige določijo po svoji presoji (resale price maintenance (RPM) – predpisi o določanju prodajnih cen).

7.	Ključni elementi zavez, ki so jih ponudili zadevni štirje založniki in podjetje Apple, so:

Vsak od zadevnih štirih založnikov in podjetje Apple bodo odpovedali pogodbe o zastopstvu za prodajo e-knjig v EGP, ki so bile sklenjene med posameznimi založniki in podjetjem Apple. Podjetje Apple bo tudi obvestilo drugega večjega mednarodnega založnika e-knjig, da lahko vsak založnik takoj odpove pogodbo o zastopstvu (3), in če ta založnik ne pošlje podjetju Apple obvestila o odpovedi, podjetje Apple odpove pogodbo v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi.

Poleg tega bodo ti štirje založniki vsakemu prodajalcu na drobno, razen podjetju Apple, ponudili možnost, da odpove vsako pogodbo o zastopstvu, sklenjeno za prodajo e-knjig, ki (i) omejuje ali ovira možnost prodajalca na drobno, da bi določil, spremenil ali znižal maloprodajno ceno ali da bi ponudil popuste ali promocijske cene, ali (ii) vsebuje MFN klavzulo, kot je določeno v zavezah zadevnih štirih založnikov. Če se trgovec na drobno odloči, da ne bo uporabil možnosti odpovedi take pogodbe, jo morajo zadevni štirje založniki odpovedati v skladu s pogoji, določenimi v pogodbi.

10.

Zadevni štirje založniki dve leti ne bodo omejevali ali ovirali možnosti prodajalca e-knjig na drobno, da določi, spremeni ali zniža maloprodajne cene za e-knjige in/ali ponuja popuste ali promocijske cene. Vendar pa, kar zadeva pogodbe o zastopstvu, skupna vrednost popustov ali promocijskih cen, ki jih ponuja posamezen prodajalec na drobno, ne sme preseči skupnega zneska vseh provizij, ki jih založnik plača trgovcu na drobno v 12-mesečnem obdobju v zvezi s prodajo njegovih e-knjig potrošnikom.

11.

Poleg tega (i) zadevni štirje založniki pet let ne bodo sklenili nobene pogodbe glede prodaje e-knjig v EGP, ki bi vsebovala MFN klavzulo, kot je določeno v zavezah štirih založnikov, in (ii) podjetje Apple pet let ne bo sklenilo nobene pogodbe glede prodaje e-knjig v EGP, ki bi vsebovala MFN klavzulo glede maloprodajne cene, kot je določeno v zavezah podjetja Apple.

12.	Podjetje Apple bo obvestilo vse založnike, s katerimi ima sklenjeno pogodbo o zastopstvu za e-knjige, da pet let ne bo vključilo MFN klavzule glede maloprodajne cene v nobeno tako pogodbo.

13.	Zaveze so v celoti objavljene v angleškem jeziku na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslovu: http://ec.europa.eu/competition/index_en.html

4. POZIV K PREDLOŽITVI PRIPOMB

14.

Komisija namerava na podlagi preverjanja trga sprejeti sklep v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003, s katerim bodo zgoraj povzete zaveze, ki so v celoti objavljene na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, postale zavezujoče. Če se bodo zaveze bistveno spremenile, bo opravljeno novo preverjanje trga.

15.	Komisija v skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 poziva zainteresirane tretje osebe, naj predložijo svoje pripombe k predlaganim zavezam.

16.

Rok za predložitev pripomb se izteče v enem mesecu po datumu objave tega obvestila. Poleg tega Komisija poziva zainteresirane tretje osebe, naj predložijo nezaupno različico svojih pripomb, v kateri naj izbrišejo vse informacije, ki so po njihovem mnenju poslovne skrivnosti, in druge zaupne informacije ter jih po potrebi nadomestijo z nezaupnim povzetkom ali oznako „poslovne skrivnosti“ oziroma „zaupno“.

17.	Odgovori in pripombe morajo biti po možnosti utemeljeni ter podprti z ustreznimi dejstvi. Če se vam zdi kateri koli del predlaganih zavez sporen, ste vabljeni, da predlagate tudi morebitno rešitev.

18.

Pripombe z navedbo sklicne številke COMP/39.847/E-BOOKS lahko Komisiji pošljete po elektronski pošti (COMP-GREFFE-ANTITRUST@ec.europa.eu), po telefaksu (št. telefaksa +32 22950128) ali po pošti na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Antitrust Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

(1) UL L 1, 4.1.2003, str. 1. Z učinkom od 1. decembra 2009 sta člena 81 in 82 Pogodbe ES postala člen 101 oziroma 102 PDEU. Določbe novih členov so vsebinsko povsem enake prejšnjima členoma. V tem obvestilu je treba sklicevanje na člena 101 in 102 PDEU razumeti kot sklicevanje na člena 81 in 82 Pogodbe ES, kadar je to ustrezno.

(2) Komisija je 1. decembra 2011 začela tudi postopek zoper podjetje Pearson plc („Pearson“), matično družbo skupine Penguin, ki je stranka v postopku v zadevi COMP/39.847/E-BOOKS. Komisija še vedno preiskuje ravnanje podjetja Pearson in njegovo združljivost s členom 101 PDEU in členom 53 Sporazuma EGP.

(3) Prim. opombo 2.

19.9.2012

Uradni list Evropske unije

C 283/11

Objava vloge v skladu s členom 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil

2012/C 283/09

V skladu s členom 9 Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

VLOGA ZA REGISTRACIJO ZTP

UREDBA SVETA (ES) št. 509/2006

„PRAŽSKÁ ŠUNKA“

ES št.: CZ-TSG-0007-0061-21.10.2010

1. Ime in naslov skupine, ki je predložila vlogo:

Ime:

Český svaz zpracovatelů masa

Naslov:

Libušská 319

142 00 Praha 4 – Písnice

ČESKÁ REPUBLIKA

Tel.

+420 244092404

Faks

+420 244092405

E-naslov:

reditel@cszm.cz

2. Država članica ali tretja država:

Češka republika

3. Specifikacija proizvoda:

3.1 Imena za registracijo (člen 2 Uredbe (ES) št. 1216/2007):

„Пражка шунка“ (BG), „Jamón de Praga“ (ES), „Pražská šunka“ (CS), „Prag Skinke“ (DA), „Prager Schinken“ (DE), „Praha sink“ (ET), „Χοιρομέρι Πράγας“ (EL), „Prague Ham“ (EN), „Jambon de Prague“ (FR), „Prosciutto di Praga“ (IT), „Prāgas šķiņķis“ (LV), „Prahos kumpis“ (LT), „Prágai minősegi sonka“ (HU), „Perzut ta' Praga“ (MT), „Praagse Ham“ (NL), „Szynka Praska“ (PL), „Fiambre Presunto de Praga“ (PT), „Jambon de Praga“ (RO), „Pražská šunka“ (SK), „Praška šunka“ (SL), „Prahalainen kinkku“ (FI), „Prag skinka“ (SV)

3.2 Navedite, ali gre za ime, ki:

☒	je specifično samo po sebi
	izraža posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila

Tradicionalno ime „Pražská šunka“ ne izraža posebnih lastnosti proizvoda in jih ne povezuje z njegovim izvorom ali kmetijskim poreklom, ampak je specifično samo po sebi, ker se na mednarodni ravni povezuje s priznanim mesnim proizvodom, ki ima značilno obliko in okus ter se že dolgo proizvaja v naslednjih različicah:

—	„Pražská šunka“ s kostjo,

—	„Pražská šunka“ brez kosti,

—	konzervirana „Pražská šunka“.

3.3 Ali se zahteva pridržanje imena na podlagi člena 13(2) Uredbe (ES) št. 509/2006:

☒	registracija s pridržanjem imena
	registracija brez pridržanja imena

3.4 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.2

Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

3.5 Opis kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1 (člen 3(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007):

„Pražská šunka“ je tradicionalni mesni proizvod za takojšnje uživanje.

Fizikalne lastnosti proizvoda „Pražská šunka“ s kostjo

—	skupna teža proizvoda ne presega 10 kg,

—	ohrani se izvirna oblika svinjskega stegna, ki je odrezano na praški način (bočni deli in križne kosti, vključno z repom in medenično kostjo, se odstranijo iz celotne šunke s kostjo, ki vključuje tudi kračo, vendar ne vključuje noge; slanina je zaobljeno spodrezana od konca ledij).

Kemične lastnosti proizvoda „Pražská šunka“ s kostjo

—	vsebnost čistih mišičnih beljakovin: vsaj 16 mas. %. Površinski sloj proizvoda, ki ga sestavljata slanina in koža, ni vključen v vzorec za analizo,

—	vsebnost soli: največ 2,5 mas. %,

—	vsebnost maščobe: največ 20 mas. %. Vsebnost maščobe je določena za celotni proizvod po izkoščenju. Površinski sloj proizvoda je vključen v vzorec za analizo.

Organoleptične lastnosti proizvoda „Pražská šunka“ s kostjo

—	zunanji videz in barva: del, prekrit s kožo, je zlatorumen. Drugi površinski deli niso prekriti s kožo, ampak s slanino svetle barve; mišičnina šunke je meseno rožnata,

—	videz in barva v prerezu: mišičnina v rezinah šunke je meseno rožnata,

—	okus in vonj: značilna okus in vonj kuhane in dimljene šunke ter ustrezno slan okus,

—	čvrstost: proizvod je trden in kompakten. Tanko narezan proizvod je mehek na ugriz.

Fizikalne lastnosti proizvoda „Pražská šunka“ brez kosti

—	proizvod ima značilno ovalno ali valjasto obliko,

—	gre za zelo kakovostno šunko, saj je proizvedena iz obrezanega notranjega in zunanjega svinjskega stegna ter soljenih kosov slanine ali iz obrezanega notranjega stegna in zunanjega svinjskega stegna, prekritega s slanino in kožo.

Kemične lastnosti proizvoda „Pražská šunka“ brez kosti

—	vsebnost čistih mišičnih beljakovin: vsaj 16 mas. %. Dekorativni sloj proizvoda ni vključen v vzorec za analizo,

—	vsebnost soli: največ 2,5 mas. %,

—	vsebnost maščobe: največ 15 mas. %. Dekorativni sloj proizvoda je vključen v vzorec za analizo.

Organoleptične lastnosti proizvoda „Pražská šunka“ brez kosti

—	zunanji videz in barva: del, prekrit s kožo in slanino, je zlatorumen. Če je površina prekrita le s slanino brez kože, je slanina svetle barve,

—	videz in barva v prerezu: mišičnina v rezinah šunke je meseno rožnata,

—	okus in vonj: značilna okus in vonj kuhane in dimljene šunke ter ustrezno slan okus,

—	čvrstost: proizvod je trden in kompakten. Tanko narezan proizvod je mehek na ugriz.

Fizikalne lastnosti proizvoda konzervirana „Pražská šunka“

—	proizvod ima značilno ploščato ovalno obliko, njegove mere pa ustrezajo meram embalaže, ki zagotavlja, da končni proizvod, ki ga vsebuje, tehta približno 0,454 kg,

—	med pakiranjem je v surovinah vsaj 87 % mesa.

Kemične lastnosti proizvoda konzervirana „Pražská šunka“

—	vsebnost čistih mišičnih beljakovin: vsaj 16 mas. %. Aspik, ki prekriva proizvod, ni vključen v vzorec za analizo,

—	vsebnost soli: največ 2,5 mas. %,

—	vsebnost maščobe: največ 4 mas. %. Aspik, ki prekriva proizvod, je vključen v vzorec za analizo,

—	vsebnost aspika: največ 35 mas. %.

Organoleptične lastnosti proizvoda konzervirana „Pražská šunka“:

—	zunanji videz in barva: proizvod je v nepredušno zaprti embalaži in ohranja komercialno sterilnost. Med embalažo in proizvodom je gladek zlatorumen sloj aspika,

—	videz in barva v prerezu: šunka je mesno rožnate barve. Dovoljene so posamezne majhne luknje, zapolnjene z aspikom,

—	okus in vonj: značilna okus in vonj kuhane šunke ter ustrezno slan okus,

—	čvrstost: proizvod je trden in kompakten.

3.6 Opis metode pridobivanja kmetijskega proizvoda ali živila, za katerega se uporablja ime iz točke 3.1 (člen 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007):

„Pražská šunka“ s kostjo

Za proizvodnjo šunke „Pražská šunka“ s kostjo se uporabljajo cela svinjska stegna (šunke), pripravljena, kot je navedeno v točki 3.5, in slanica iz spodaj navedenih sestavin.

Za 100 kg končnega proizvoda se uporabijo naslednje sestavine:

—	svinjska stegna 100 kg

—

slanica (20 kg):

voda	16,2 kg
dekstroza	1,2 kg
nitritna mešanica za razsol	2 kg
stabilizatorji (E 450, E 451)	0,5 kg
antioksidant (E 301)	0,1 kg

Po šunkah se razprši slanica s predpisano sestavo. Nato se šunke 48 ur namakajo v 3-odstotni slanici ali pa se slanica vtre vanje. Sledi kuhanje, pri katerem morajo biti vsi deli proizvoda 10 minut izpostavljeni temperaturi najmanj 70 °C. Po kuhanju se površina proizvodov dimi, nato pa se proizvodi ohladijo in skladiščijo.

„Pražská šunka“ brez kosti

Za proizvodnjo šunke „Pražská šunka“ brez kosti se uporabljajo notranja in zunanja svinjska stegna (šunke), pripravljena, kot je navedeno v točki 3.5, in slanica iz spodaj navedenih sestavin.

Ovalna ali valjasta embalaža je narejena iz snovi, ki so primerne za pasterizacijo.

Za 100 kg končnega proizvoda se uporabijo naslednje sestavine:

—	notranja in zunanja svinjska stegna (vključno s slanino in/ali kožo) 107 kg

—

slanica (20 kg):

voda	15,6 kg
dekstroza	1,2 kg
nitritna mešanica za razsol	2,5 kg
stabilizatorji (E 450, E 451)	0,5 kg
antioksidant (E 301)	0,2 kg

—	embalaža (vakuumsko skrčljive vrečke).

V celo ali grobo narezano zunanje in notranje svinjsko stegno se vtre slanica. Slanica se ločeno vtre v soljene koščke slanine, če se uporabijo za izdelavo dekorativnega sloja proizvoda. Ko je mišičnina tako razsoljena, se prestavi v modele predpisane oblike, ki so obloženi z razsoljenimi koščki slanine. Če se uporabita notranje svinjsko stegno in zunanje stegno, prekrito s slanino in kožo, se po razsoljevanju položita v predpisane modele s kožo navzdol. Proizvod se nato v modelih pasterizira, pri čemer morajo biti vsi deli proizvoda 10 minut izpostavljeni temperaturi vsaj 70 °C. Po kuhanju se proizvodi odstranijo iz modelov, dimijo, ohlajajo, zapakirajo v vakuumsko skrčljive vrečke in skladiščijo.

Konzervirana „Pražská šunka“

Za proizvodnjo konzerviranega proizvoda „Pražská šunka“ se uporabljajo obrezana svinjska stegna (šunke), želatina (v prahu) in slanica iz spodaj navedenih sestavin. Ploščata ovalna embalaža je izdelana iz snovi, ki so primerne za sterilizacijo.

Za 100 kg končnega proizvoda se uporabijo naslednje sestavine:

—

obrezana svinjska stegna

90 kg

—

želatina v prahu:

4,4 kg

—

slanica (12,54 kg):

voda	10 kg
sladkor	0,24 kg
nitritna mešanica za razsol	2,3 kg

—

embalaža 220 kosov.

V cele ali grobo narezane dele svinjskega stegna se vtre slanica. Ko je mišičnina tako razsoljena, se prestavi v vakuumsko embalažo, na dnu katere je ustrezna količina želatine v prahu. Ko je embalaža vakuumsko zaprta, proizvod 12 ur počiva pri temperaturi 5 °C. Temu sledi sterilizacija, pri kateri morajo biti vsi deli proizvoda 10 minut izpostavljeni temperaturi najmanj 121 °C. Po kuhanju se proizvod ohladi ter skladišči na suhem pri temperaturi 0–25 °C in relativni vlažnosti največ 85 %. Njegov rok uporabnosti je tri leta.

3.7 Posebne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila (člen 3(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007):

„Pražská šunka“ s kostjo

„Pražská šunka“ s kostjo se od drugih šunk s kostjo razlikuje zlasti po načinu izbire in predelave osnovne surovine. Druga značilna lastnost proizvoda „Pražská šunka“ s kostjo je razmerje med svinjskim stegnom in slanico med proizvodnjo, ki omogoča, da se doseže vsebnost čistih mišičnih beljakovin v končnem proizvodu, zaradi česar spada ta proizvod v kategorijo najbolj kakovostnih šunk. Poleg tega se „Pražská šunka“ s kostjo od večine tradicionalno sušenih šunk s kostjo razlikuje tudi po proizvodnem procesu, ki vključuje kuhanje in nato dimljenje.

„Pražská šunka“ brez kosti

„Pražská šunka“ brez kosti se od drugih mesnih proizvodov iz te kategorije razlikuje zlasti po načinu proizvodnje, saj spada v kategorijo najbolj kakovostnih šunk, ki so proizvedene iz obrezanih kosov svinjskega stegna in po kuhanju tudi dimljene. Druga značilna lastnost je prisotnost dekorativnega sloja, ki vsebuje tanko plast slanine ali slanine in kože. Posebnost končnega proizvoda je tudi njegova značilna ovalna ali valjasta oblika.

Konzervirana „Pražská šunka“

Konzervirana „Pražská šunka“ se od drugih mesnih proizvodov iz te kategorije razlikuje zlasti po uporabljenih surovinah, saj spada ta proizvod v kategorijo najbolj kakovostnih šunk, ki so proizvedene iz obrezanih kosov svinjskega stegna. Druga značilna lastnost proizvoda je tanka plast aspika med šunko in embalažo. Konzervirana „Pražská šunka“ se od drugih konzerviranih mesnih proizvodov loči po značilni ploščato ovalni obliki embalaže.

3.8 Tradicionalne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila (člen 3(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007):

„Pražská šunka“ s kostjo

Ime „Pražská šunka“ se uporablja od 60. let devetnajstega stoletja za enega od najbolj prepoznavnih prehrambenih proizvodov, ki izvirajo iz Češke republike, zlasti Prage. Zgodovinski viri navajajo, da je proizvod „Pražská šunka“ povezan z imenom prvega proizvajalca Františka Zvěřine. Josef Jeřábek, znani proizvajalec dimljenih mesnin iz Prage, je od Františka Zvěřine prevzel proizvodnjo šunke „Pražská šunka“. Ostali proizvajalci te šunke v Pragi so bili proizvajalci dimljenih mesnin Dlouhý, Malý, Cibulka in drugi. „Pražská šunka“ se je po zgledu iz Prage začela proizvajati tudi v drugih večjih mestih. V Brnu jo je proizvajal proizvajalec dimljenih mesnin Jebavý, v Hradcu Králové proizvajalec dimljenih mesnin Hutla, v Pardubicah pa proizvajalec dimljenih mesnin Sochor. Na koncu 19. stoletja jo je proizvajalo veliko drugih proizvajalcev dimljenih mesnin. Metaforično je „Pražská šunka“, ki jo je proizvedel František Zvěřina, predhodnik vseh drugih šunk.

Antonín Chmel je leta 1879 ustanovil podjetje in v ulici U Zvonařky v Pragi odprl obrat, v katerem je vzpostavil prvo industrijsko proizvodnjo za proizvod „Pražská šunka“. Čeprav je bil glavni proizvod podjetja „Pražská šunka“, je proizvajal tudi druge dimljene mesnine, ki so kmalu pridobile sloves v Pragi in drugih mestih, zlasti zdraviliških mestih, in sčasoma tudi na širšem območju številnih evropskih držav. Vendar je bila za podjetje tržno najbolj uspešna „Pražská šunka“, ki se je kmalu začela prodajati tudi na čezmorskih trgih. Po drugi svetovni vojni je bilo podjetje nacionalizirano, pri čemer so se z njim postopno združili številni drugi proizvodni obrati v Pragi. V tem obdobju so nastale druge različice proizvoda „Pražská šunka“, in sicer v obliki polkonzervirane ali konzervirane šunke iz mišičnine svinjskega stegna. Leta 1977 so bili obrat U Zvonařky ter vsi njegovi delavci in viri pridruženi novoustanovljenemu kombinatu mesne industrije Masokombinát Praha jih – Písnice. Z novimi tehnologijami soljenja je bilo v proizvodnjo šunke „Pražská šunka“ uvedeno škropljenje s slanico s poznejšim vtiranjem ali brez njega. V obdobju privatizacije po letu 1989 je bil obrat mesne industrije v Písnicah zaprt, vendar se je proizvodnja šunke „Pražská šunka“ s kostjo nadaljevala v številnih drugih proizvodnih obratih v Češki republiki.

Proizvodnja šunke „Pražská šunka“ je prvotno temeljila na izbiri surovin in načinu razsoljevanja. Kot surovine so se uporabila svinjska stegna (šunke) lahkih prašičev, zato lahko proizvod v skladu z danes veljavnim receptom tehta največ 10 kg. Druga značilnost proizvodnega procesa je rezanje svinjskega stegna na praški način, pri čemer se to znanje prenaša iz generacije v generacijo. Že v preteklosti so bila ohlajena svinjska stegna razsoljena s temeljitim vtiranjem nitritne mešanice za razsol, ki je vsebovala majhno količino sladkorja, v površino mesa, zlasti kožo. Dno posode za razsoljevanje je bilo posuto z malo soli, svinjska stegna pa so bila v posodo položena s kožo navzdol. Šunke so bile prelite s prevreto in ohlajeno nitritno slanico, ki je vsebovala malo sladkorja, in nato obtežene. Šunke so se pozneje obrnile, tako da je bil njihov spodnji del zgoraj, zgornji del pa spodaj. Nato so bile ponovno obtežene. Po preverjanju senzorične kakovosti so se šunke več ur namakale v mlačni vodi in nato sušile. Temu je sledila zadnja faza, in sicer postopek odstranjevanja medenične kosti, drgnjenje površine kože in povezovanje bočnika, da bi pri kuhanju ohranil svojo obliko. Šunke so bile vedno obešene v ogrevani dimnici. Dimljenje je vključevalo dve fazi: prva je bila sušenje nad rahlim ognjem, druga pa odišavljenje in obarvanje z navlaženo žagovino trdega lesa. Šunke so se običajno počasi dimile 8–12 ur. Nato so se poparile v vreli vodi in skuhale. Hladile so se z namakanjem v hladni vodi.

„Pražská šunka“ brez kosti in konzervirana „Pražská šunka“

V obdobju po drugi svetovni vojni so se začele proizvajati tudi drugačne vrste izvirnega proizvoda „Pražská šunka“ s kostjo. To je bila pasterizirana ali sterilizirana „Pražská šunka“ brez kosti iz mišičnine svinjskega stegna, ki so jo takrat pakirali v pločevinke. Tehnologija, ki se je uporabljala za proizvodnjo teh vrst proizvoda „Pražská šunka“, je vključevala odstranjevanje kosti iz ohlajenih svežih svinjskih stegen (šunk), obdelavo posameznih delov, njihovo ločevanje glede na barvo ter mehansko ločevanje surovin s prekinitvami med dodajanjem natrijevega klorida in ustrezne količine natrijevega nitrita ter natrijevega nitrata, polifosfata, sladkorja in po potrebi natrijevega askorbata, ki so bili delno raztopljeni v določeni količini slanice. Med pakiranjem proizvoda je bil v embalažo dodan košček želatine, embalaža pa je bila vakuumsko zaprta. Temu je sledila pasterizacija ali sterilizacija in hlajenje. Polkonzervirana „Pražská šunka“ je običajno tehtala 8, 10 ali 12 funtov. Pločevinke, ki so se uporabljale za to vrsto šunke, so bile običajno oglate. Izjema so bile pločevinke, ki so vsebovale 1 funt proizvoda „Pražská šunka“, ki so bile običajno ovalne. Konzervirana šunka je bila tržno uspešna zaradi deleža aspika v končnem proizvodu.

Od leta 1973 se je pasterizirani in sterilizirani proizvod „Pražská šunka“ proizvajal zlasti v obratih mesne industrije v Brnu, Kostelcu, Studeni, Vamberku in Plani nad Lužnico. Te različice proizvoda „Pražská šunka“ so se začele po letu 1989 proizvajati tudi v drugih obratih v Češki republiki, pri čemer je pločevinke nadomestila plastična embalaža, ki je v primeru proizvoda „Pražská šunka“ brez kosti omogočila dodajanje tankega dekorativnega sloja slanine ali slanine in kože.

3.9 Minimalne zahteve in postopki nadzora posebnih lastnosti (člen 4 Uredbe Komisije (ES) št. 1216/2007):

—

Skladnost s specifikacijami glede priprave svinjskega stegna in barve površine proizvoda „Pražská šunka“ s kostjo. Skladnost s specifikacijami glede oblike proizvoda „Pražská šunka“ brez kosti in proizvoda konzervirana „Pražská šunka“. Nadzor se izvaja v obliki vizualnih pregledov končnega proizvoda.

—	Skladnost s specifikacijami glede videza in barve proizvoda v prerezu. Nadzor se izvaja v obliki vizualnih pregledov končnega proizvoda.

—	Skladnost s specifikacijami glede okusa, vonja, čvrstosti in sočnosti proizvoda. Nadzor se izvaja v obliki senzorične analize končnega proizvoda.

—	Skladnost s specifikacijami glede fizikalno-kemijskih parametrov proizvoda. Nadzor končnega proizvoda se izvede v skladu z veljavnimi laboratorijskimi metodami. Pri analizi konzerviranega proizvoda „Pražská šunka“ je treba temperaturo vsebine proizvoda ohraniti v razponu 4–7 °C.

Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda, izvedejo nadzorni pregled vsaj enkrat na leto v obratih vseh proizvajalcev.

4. Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda:

4.1 Naziv in naslov:

Organi ali telesa, ki preverjajo skladnost s specifikacijo proizvoda v Češki republiki:

Naziv:

Státní zemědělská a potravinářská inspekce

Naslov:

Květná 15

603 00 Brno

ČESKÁ REPUBLIKA

Tel.

+420 543540111

E-naslov:

sekret.oklc@szpi.gov.cz

☒ javni

 zasebni

Naziv:

Státní veterinární správa České republiky

Naslov:

Slezská 7

120 00 Praha 2

ČESKÁ REPUBLIKA

Tel.

+420 227010137

E-naslov:

hygi@svscr.cz

☒ javni

 zasebni

4.2 Posebne naloge organa ali telesa:

Nadzorni organi iz točke 4.1 so pristojni za spremljanje specifikacij v celoti.

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

19.9.2012

Uradni list Evropske unije

C 283/18

Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2012/C 283/10

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„BAMBERGER HÖRNLA“/„BAMBERGER HÖRNLE“/„BAMBERGER HÖRNCHEN“

ES št.: DE-PGI-0005-0802-17.03.2010

ZGO ( X ) ZOP ( )

1. Ime:

„Bamberger Hörnla“/„Bamberger Hörnle“/„Bamberger Hörnchen“

2. Država članica ali tretja država:

Nemčija

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1 Vrsta proizvoda:

Skupina 1.6 –

Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2 Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Krompir z botaničnim imenom Solanum tuberosum subspecies tuberosum L. spada v družino razhudnikovk (Solanaceae), v katero se uvrščajo tudi paradižnik, paprike in jajčevci.

Sorta krompirja „Bamberger Hörnla“ je ena od „starih domačih sort“, pri čemer ni nastala z razmnoževanjem krompirja. Zaščita označbe „Bamberger Hörnla“ se želi pridobiti za krompir za prehrano ljudi.

Rastlina je majhna s tankimi in nežnimi listi ter belimi cvetovi. Dobro uspeva v prsti, ki je bogata s hranili in čim bolj rahla, saj je rastlina zelo občutljiva na grudasto vlažno prst. Gomolji se pobirajo septembra/oktobra.

Gomolji te sorte krompirja so majhni, podolgovati in nekoliko upognjeni v obliko roga. Včasih imajo tudi majhno dodatno krivino v drugo smer ali pa so zviti v nenavadne oblike. Razmerje med dolžino in širino podolgovate oblike „Bamberger Hörnla“ je običajno 2 proti 3,5.

Krompir ima gladko, svileno lupino svetlo okraste barve z rdečkastim leskom, ki se razširja od očesc krompirja in je najintenzivnejši na njih. Rdeči lesk je najbolj izrazit takoj po pobiranju pridelka, po daljšem skladiščenju pa izgine.

„Bamberger Hörnla“ ima intenziven, oreškast okus. V Smernicah za ocenjevanje kuharskih in organoleptičnih značilnosti poznega krompirja, ki jih je izdal nemški Zvezni urad za rastlinske sorte, je „Bamberger Hörnla“ razvrščen kot krompir, „ki se ne razkuha“. Njegovo meso je rumeno, stopnja „mokastosti“ pa približno 4 ali manj (tj. „nemokast“), pri čemer je stopnja njegove čvrstosti ali „voskastosti“ običajno 6 ali več (to pomeni, da je krompir voskast in čvrst). Povprečna vsebnost škroba je več kot 13 % v sveži masi.

3.3 Surovine (samo za predelane proizvode):

—

3.4 Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

—

3.5 Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

„Bamberger Hörnla“ mora biti pridelan v enem od treh upravnih okrožij regije Franken, tj. Oberfranken, Mittelfranken ali Unterfranken. Tudi semenski krompir mora biti s tega območja.

Nemški Zvezni urad za rastlinske sorte je „Bamberger Hörnchen“ potrdil kot ohranjevalno sorto v skladu z Uredbo z dne 21. julija 2009 o registraciji ohranjevalnih sort ter trženju semen in sadik ohranjevalnih sort (uredba o ohranjevalnih sortah), BGBl. I, str. 2107.

V skladu s točko 4 prvega stavka oddelka 4(2) navedene uredbe se lahko seme (v tem primeru semenski krompir) ohranjevalnih sort trži le, če je bilo proizvedeno v eni od regij porekla, navedenih v dovoljenju za to sorto. Zato mora semenski krompir izvirati iz enega od treh upravnih okrožij regije Franken, tj. Oberfranken, Mittelfranken ali Unterfranken.

3.6 Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7 Posebna pravila za označevanje:

—

4. Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje obsega tri upravna okrožja regije Franken, tj. Oberfranken, Mittelfranken in Unterfranken.

5. Povezanost z geografskim območjem:

5.1 Posebnosti geografskega območja:

V regiji Franken imata vrtnarstvo in zato tudi zelenjava v proizvodnji živil že več stoletij pomembnejšo vlogo kot v drugih regijah (v Bambergu je imelo vrtnarstvo zlasti od 14. stoletja do sredine 19. stoletja ključno vlogo v mestnem gospodarskem življenju, zato je imelo to mesto poseben razvoj, ki ni bil značilen za druga mesta). Zelenjava je zato še danes zelo cenjena v tradicionalni kuhinji regije Franken.

Za regijo Franken je značilna zlasti dolga tradicija pridelave krompirja. V Nemčiji se je krompir na poljih prvič začel pridelovati leta 1694 prav v regiji Franken. Kuhinja te regije je zaradi žlahtne sorte „Bamberger Hörnla“ že kmalu postala znana po odlični krompirjevi solati.

Ime „Bamberger Hörnla“ je v zavesti prebivalcev regije Franken prisotno že več kot stoletje. Ustno izročilo in sklicevanja v literaturi dokazujejo, da se je ta sorta v regiji Franken pridelovala konec 19. stoletja, pri čemer naj bi izvirala iz Francije. Poleg tega obstajajo dokazi, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da so se predniki sorte „Bamberger Hörnla“ v domače vrtove in polja vrtnarskih mojstrov v Bambergu morda prenesli iz okrasnih vrtov bamberških knezoškofov.

Ker imajo gomolji te sorte podolgovato obliko roga (z razmerjem med dolžino in širino 2 proti 3,5) in so zelo različnih velikosti, jih ni mogoče pobirati z običajnimi stroji za pobiranje krompirja. Zato jih je treba pobirati ročno ali s posebno prilagojenimi stroji za pobiranje pridelka. Vendar so tako prilagojeni stroji za pobiranje krompirja (z manjšimi presledki med valji transportnega traku) manj učinkoviti, ker se na njih nabere več grudic prsti, ki jih je treba skrbno ročno odstraniti.

V primerjavi z drugimi območji pridelave ima regija Franken na splošno suho podnebje z vročimi poletji, značilnimi za celinsko podnebje. Povprečna letna količina padavin je približno 630 mm, razpon povprečne letne temperature je 8,6–8,8 °C, letno povprečje sonca pa od 1 550 do 1 700 ur.

5.2 Posebnosti proizvoda:

Za „Bamberger Hörnla“ je značilna edinstvena oblika. Gomolji so majhni, podolgovati in nekoliko upognjeni v obliko roga, kar je značilnost, iz katere izvira tudi del imena sorte, in sicer „Hörnla“, pri čemer „Horn“ pomeni rog.

Čeprav visoka vsebnost škroba v krompirju „Bamberger Hörnla“ (povprečno več kot 13 %) pomeni, da ga je mogoče razvrstiti le kot krompir, „ki se večinoma ne razkuha“, je treba poudariti, da ima v skladu s kuharskimi preskusi značilnosti krompirja, „ki se ne razkuha“. Zato je „Bamberger Hörnla“ zelo poseben, saj ima značilnosti krompirja, „ki se ne razkuha“ (voskasta konsistenca mesa), hkrati pa intenziven, oreškast okus.

Zaradi oreškastega okusa ter čvrste in voskaste konsistence mesa je ta krompir edinstven tudi med podolgovatimi sortami krompirja s primerljivo obliko, velikostjo in okusom.

Ker ima ta krompir čvrsto in voskasto strukturo, se tradicionalno uporablja za pripravo krompirjeve solate. Zaradi teh značilnosti je „Bamberger Hörnla“ zelo cenjen med potrošniki, kar dokazujejo številni časopisni članki.

5.3 Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO):

V primerjavi z drugimi območji pridelave ima regija Franken suho podnebje z vročimi poletji, značilnimi za celinsko podnebje. Zato je vsebnost škroba v proizvodu večja, če je pridelan na tem geografskem območju, kot če bi bil pridelan kje drugje. „Bamberger Hörnla“ ima ravno zaradi povprečne vsebnosti škroba več kot 13 % v sveži masi edinstven oreškast okus, ki sicer ni značilen za krompir, „ki se ne razkuha“.

Potrošniki in zlasti gurmani krompir „Bamberger Hörnla“ zelo cenijo zaradi njegovega nenavadnega okusa, ki je posledica posebnih podnebnih pogojev na geografskem območju. Leta 2008 je posebna strokovna skupina ocenjevalcev izbrala „Bamberger Hörnla“ za „krompir leta“. Ker se „Bamberger Hörnla“ v regiji Franken prideluje že več stoletij, je postal pomembna in nepogrešljiva sestavina kuhinje v regiji Franken. To dodatno dokazuje dejstvo, da je bil „Bamberger Hörnla“ vključen v uradno zbirko podatkov o tradicionalnih bavarskih specialitetah (http://www.spezialitaetenland-bayern.de/), ki jo ureja bavarsko ministrstvo za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo.

Z gospodarskega vidika se obseg pridelave „Bamberger Hörnla“ v primerjavi z obsegom pridelave večine drugih sort zmanjšuje. Razlog za to je, da se postopek pobiranja ne more v celoti izvajati strojno. Poleg tega imajo gomolji „Bamberger Hörnla“ pogosto izbokline, ki se lahko med razvrščanjem ali pakiranjem odlomijo, zaradi česar se poškoduje površina krompirja. Zato je ta krompir težko prodajati prek trgovcev na debelo ali običajnih prodajalcev na drobno. Gomolji „Bamberger Hörnla“ lahko imajo ob izboklinah zeleno obarvana mesta, pri čemer je treba takšne gomolje zavreči. Zaradi navedenih dejavnikov je pridelava krompirja „Bamberger Hörnla“ omejena na območja pridelave v regiji Franken, v kateri imajo pridelovalci strokovno znanje in izkušnje, da lahko čim bolj preprečijo takšne pomanjkljivosti, ter kjer je „Bamberger Hörnla“ zelo priljubljen in cenjen med potrošniki kot temelj tradicionalne regionalne kuhinje.

Sklic na objavo specifikacije:

Markenblatt, 9. zvezek z dne 5. marca 2010, del 7c, str. 3573

https://register.dpma.de/DPMAregister/geo/detail.pdfdownload/12301

(1) UL L 93, 31.3.2006, str. 12.

		ISSN 1977-1045 doi:10.3000/19771045.C_2012.283.slv
Uradni list Evropske unije		C 283

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 55 19. september 2012

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2012/C 283/01	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6670 – Bridgepoint/Orlando/Limoni) ( 1 )	1

2012/C 283/02	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6621 – CNP Assurances/BNP Paribas/Immeuble Val-de-Marne) ( 1 )	1

2012/C 283/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6644 – APG/PGGM/Challenger LBC Terminals) ( 1 )	2

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2012/C 283/04	Menjalni tečaji eura	3

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2012/C 283/05	Obvestilo – Uredba Sveta (ES) št. 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo: Informacije o ukrepih, ki jih sprejmejo države članice v skladu s členi 5, 6, 8, 9, 10, 17 in 22	4

2012/C 283/06	Sporočilo Ministrstva za okolje Češke republike na podlagi člena 3(2) Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov	5

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
	Evropska komisija
2012/C 283/07	Obvestilo Komisije, objavljeno v skladu s členom 27(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 v zadevi COMP/39.847/E-BOOKS (notificirano pod dokumentarno številko C(2012) 6552) ( 1 )	7

2012/C 283/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6685 – Ingram Micro/Brightpoint) ( 1 )	10

	DRUGI AKTI
	Evropska komisija
2012/C 283/09	Objava vloge v skladu s členom 8(2) Uredbe Sveta (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil	11

2012/C 283/10	Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila	18