13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/1

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. marca 2009 o stanju čezatlantskih odnosov po volitvah v Združenih državah Amerike (1),

—

ob upoštevanju svojih resolucij o čezatlantskem ekonomskem svetu in svoje resolucije z dne 22. oktobra 2009 o bližajočem se vrhunskem srečanju EU-ZDA in zasedanju čezatlantskega ekonomskega sveta (2),

—

ob upoštevanju sklepov z vrhunskega srečanja EU-ZDA 3. novembra 2009 v Washingtonu,

—

ob upoštevanju poročila o napredku, ki je bilo sprejeto na četrtem srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta 27. oktobra 2009, skupne izjave, ki je bila sprejeta na srečanju čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, ter srečanj v New Yorku od 4. do 9. decembra 2009 in v Madridu od 4. do 6. junija 2010,

—

ob upoštevanju skupne izjave EU-ZDA o krepitvi čezatlantskega sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti z dne 28. oktobra 2009,

—

ob upoštevanju skupne izjave EU-ZDA o boju proti terorizmu z dne 3. junija 2010,

—

ob upoštevanju sklepov z vrhunskih srečanj skupine G20 26. in 27. junija 2010 v Torontu ter od 21. do 23. oktobra 2010 v Seulu,

—

ob upoštevanju plenarnega zasedanja ZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja, ki je potekalo od 20. do 22. septembra 2010, in sklepov s tega zasedanja,

—

ob upoštevanju člena 110(4) svojega poslovnika,

A.

ker so čezatlantski odnosi edinstveni in obsežni ter vključujejo skupno zavezanost demokraciji, načelu pravne države in spoštovanju človekovih pravic, boju proti terorizmu in preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje; ker imajo EU in ZDA skupne interese in vrednote ter morajo prisluhniti drug drugemu, Evropski parlament pa je pripravljen poslušati predsednika in kongres ZDA,

B.

ker si EU in ZDA po svetu družno prizadevajo za oblikovanje skupnega programa, temelječega na skupni zgodovini, kulturi, interesih in vrednotah, odnosi med EU in ZDA pa morajo imeti osrednjo vlogo pri zagotavljanju, da se bodo svetovna vprašanja in novi izzivi reševali v okviru mednarodnega prava in obstoječih večstranskih institucij, zlasti Združenih narodov, OVSE in Nata,

C.

ker čezatlantski partnerici skupaj predstavljata polovico svetovnega gospodarstva in s partnerstvom v vrednosti 4,28 bilijona USD zagotavljata najbolj celovite in dolgotrajne gospodarske odnose v svetu in sta ključni gonilni sili svetovne gospodarske blaginje, moč čezatlantskih odnosov in zavezanost tem odnosom pa imata ob sedanji finančni in gospodarski krizi še toliko večji pomen, pri čemer bi morale imeti usklajene denarne politike večjo prioriteto v čezatlantskem partnerstvu,

D.

ker sta se partnerici zavezali sodelovanju, da bi v svojih gospodarstvih spodbujali rast in delovna mesta, Evropski parlament pa se še naprej zavzema za dokončno oblikovanje čezatlantskega trga do leta 2015 na podlagi načela socialnega tržnega gospodarstva, kar bo – poleg dokončnega oblikovanja enotnega trga EU – bistveno za oživitev gospodarske rasti in okrevanje,

E.

ker so države v razvoju najmanj prispevale k posledicam podnebnih sprememb zaradi človeške dejavnosti, so pa zaradi njih najbolj prizadete, in ker so zaradi podnebnih sprememb mednarodne naložbe za zmanjšanje revščine tvegane, s čimer je ogroženo tudi doseganje razvojnih ciljev tisočletja; ker je potreben tudi stalen dialog o pobudah za čezatlantsko partnerstvo za razvojno sodelovanje,

1.

vztraja, naj EU in administracija ZDA okrepita strateški dialog ter sodelovanje in usklajevanje pri reševanju svetovnih izzivov in regionalnih konfliktov;

2.

poziva obe partnerici, naj spodbujata spoštovanje demokracije in človekovih pravic po svetu kot ključen element svoje politike; poudarja, da je potrebno dobro usklajevanje na področju preventivne in krizne diplomacije; znova poziva ameriško administracijo, naj ratificira rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in pristopi k njemu; ponovno poziva k splošni odpravi smrtne kazni;

3.

meni, da bi morali na vrhunskem srečanju EU-ZDA obe partnerici prevzeti vodilno vlogo pri izvajanju zavez G20;

4.

poudarja pomen sodelovanja med EU in ZDA, da bi se na konferenci Združenih narodov o spremembi podnebja (COP 16) v Cancunu dogovorili o konkretnih rezultatih in končno dosegli mednarodni sporazum, ki bo temeljil na znanstvenih dognanjih in bo vključeval ustrezno mednarodno pomoč pri financiranju ukrepov za ublažitev podnebnih sprememb in za prilagajanje v državah v razvoju;

5.

pozdravlja nov pristop administracije ZDA glede Izraela in poziva k oživitvi evro-ameriškega partnerstva pri reševanju izraelsko-palestinskega konflikta; v zvezi s tem pozdravlja začetek neposrednih pogajanj med Izraelom in palestinskimi oblastmi, ki so bila napovedana 2. septembra 2010 v Washingtonu; poudarja, da so potrebna nadaljnja pogajanja, ki bodo v dogovorjenem časovnem okviru privedla do rešitve za obe strani, ki bo izraelski državi in neodvisni, demokratični in suvereni palestinski državi zagotovila sobivanje v miru in varnosti; opozarja, da je treba celovit mir, ki je temeljni interes vseh strani v regiji in Evropske unije, doseči na podlagi ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, madridskih načel, vključno z načelom „zemlja za mir“, mirovnega načrta, sporazumov, ki so jih dosegle udeležene strani, in poudarja, da mora bližnjevzhodna četverica v mirovnem procesu dejavno sodelovati ter priznati pomen arabske mirovne pobude in stalnega sodelovanja z arabskimi partnericami; poziva izraelsko vlado, naj obnovi moratorij na gradnjo naselbin; poziva k aktivnejši evropski udeležebi v odnosih s Sirijo in Libanonom;

6.

poudarja, da negotovost zaradi narave iranskega jedrskega programa ogroža sistem za neširjenje orožja in stabilnost v regiji in svetu; je razočaran, ker Iran še naprej zavrača polno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), tako da ovira njeno delo ter zavrača dostop do najpomembnejših jedrskih objektov in napotitev inšpektorjev; poziva iransko vodstvo, naj poskrbi, da bo Iran izpolnil svoje obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja; poziva Teheran, naj ratificira in izvaja dodatni protokol o sporazumu o varovanju, ZDA in EU pa poziva, naj za dosego tega cilja uskladijo svojo zunanjo politiko;

7.

poziva k boljšemu sodelovanju med EU in ZDA v Afganistanu in Pakistanu, da bi prispevali k miru in stabilnosti, demokraciji, človekovim pravicam in razvoju v tej regiji; poudarja, da je pomembno, da sosednje države in drugi pomembni akterji v regiji sodelujejo v tem procesu, kar lahko bistveno prispeva k regionalni stabilizaciji;

8.

čeprav se zaveda, da razkritje zaupnih vojaških dokumentov ogroža vojaško osebje, je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih resnih obtožb o dopuščanju mučenja v Iraku; poziva, naj se o tem vprašanju razpravlja na vrhunskem srečanju EU-ZDA z namenom neodvisne čezatlantske preiskave;

9.

odločno poziva Demokratično ljudsko republiko Korejo, naj spoštuje svoje zaveze s šeststranskih pogovorov, vključno s popolno in preverljivo opustitvijo vsega jedrskega orožja in obstoječih jedrskih programov; poziva jo tudi, naj v celoti spoštuje svoje obveznosti v zvezi z neširjenjem jedrskega orožja in razoroževanjem; znova izraža odločno podporo šeststranskim pogajanjem in potrjuje svojo odločenost, da bo po diplomatski poti dosegel zadovoljivo in celovito rešitev spornih vprašanj;

10.

pozdravlja izid vrhunskega srečanja o jedrski varnosti iz aprila 2010, kjer je bil poudarjen svetovni pomen preprečevanja jedrskega terorizma in zavarovanja vsega nezaščitenega jedrskega materiala v štirih letih, sprejeto pa je bilo tudi soglasje o delovnem načrtu za izboljšanje in posplošitev uporabe obstoječih sporazumov in programov o jedrski varnosti; podpira pobude posameznih držav za izboljšanje notranje varnosti in spodbuja druge države, naj se jim pri tem pridružijo;

11.

poudarja pomen Nata kot temelja čezatlantske varnosti in poziva k strateškemu sodelovanju med ZDA in državami članicami EU pri spoprijemanju s svetovnimi varnostnimi izzivi; je seznanjen z opravljenim delom v zvezi s sprejetjem novega strateškega koncepta; meni, da bi bilo treba zadevni razvoj dogodkov v tej širši varnostni strukturi obravnavati tudi v dialogu z Rusijo in državami članicami OVSE, ki niso članice EU; poudarja pomen skupne obrambne in varnostne politike ter okrepljenih evropskih obrambnih zmogljivosti za poglabljanje čezatlantske varnosti;

12.

ugotavlja, da število različnih izzivov, ki so skupni EU in ZDA, narašča; poziva partnerici, naj začneta vseobsegajoč skupni proces, v katerem bosta ovrednotili in oblikovali ukrepe čezatlantske politike, da bi zasnovali enotno, skladno in obširno strategijo za učinkovito reševanje teh vprašanj;

13.

poudarja pomen poštenega in demokratičnega referenduma o neodvisnosti južnega Sudana za stabilnost regije; poziva EU in ZDA, naj tesno sodelujejo s sudanskimi oblastmi, da bo referendum o prihodnosti Sudana januarja 2011 potekal mirno, pošteno in pregledno;

14.

izraža zadovoljstvo, da sta ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedjev 8. aprila 2010 v Pragi podpisala novo pogodbo START, in pričakuje, da jo bosta obe strani čim prej ratificirali;

15.

poziva k okrepitvi sodelovanja EU in ZDA s Turčijo, Grčijo in Ciprom za trajno rešitev ciprskega vprašanja, ki bi temeljila na združitvi otoka v ustavno federacijo dveh ozemeljskih enot in dveh skupnosti; poudarja strateški pomen Turčije v kontekstu odnosov EU-ZDA;

16.

je prepričan, da je čezatlantski ekonomski svet najprimernejši mehanizem za upravljanje čezatlantskih gospodarskih odnosov; poziva partnerice, naj izkoristijo vse možnosti čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi premagale obstoječe ovire za gospodarsko povezovanje in do leta 2015 na podlagi načela socialnega tržnega gospodarstva vzpostavile čezatlantski trg, kar bo pozitiven odgovor na trenutno gospodarsko in socialno krizo;

17.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj deluje bolj strateško, da bo upošteval pomisleke vseh interesnih skupin; ponovno poziva, naj se pravočasno posreduje razpored sestankov čezatlanskega ekonomskega sveta, njihove dnevne rede, načrte in poročila o napredku, ki morajo biti pred sestankom na voljo vsem interesnim skupinam in javno objavljeni za večjo preglednost;

18.

pozdravlja dejstvo, da nasvete za čezatlantski ekonomski svet prispevajo številne interesne skupine, vključno s predstavniki podjetij, in znova zahteva, naj imajo predstavniki sindikalnega gibanja na obeh straneh Atlantika primerljivo vlogo, da bo v celoti upoštevana socialna razsežnost; se zavzema za to, da bi v skupino svetovalcev vključili vodji čezatlantskega dialoga o delu in čezatlantskega dialoga o energiji;

19.

poziva Komisijo, naj si ob bližajočem se srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, za katere velja obvezno testiranje tretje strani, zlasti za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter električno opremo, naj vztraja pri vzajemnem priznavanju zakonitih merskih enot, zlasti sprejetju označevanja proizvodov EU v ZDA zgolj z metričnimi merskimi enotami, naj z organi ZDA preuči standardizacijo, naj oblikuje okrogle mize o standardih s poudarkom na inovativnih rešitvah ter naj usklajuje delo na mednarodni ravni; meni, da bi moralo akcijsko partnerstvo za inovacije preseči golo izvajanje ter načeti strateški dialog o politiki konkurence, prenosu tehnologij in približevanju standardov;

20.

meni, da je dialog v čezatlantskem ekonomskem svetu o novih živilih in uporabi novih tehnologij pri proizvodnji hrane izjemnega pomena; poudarja, da je zaskrbljen zaradi kloniranja pri vzreji živali;

21.

poziva k temu, da bi se v čezatlantskem ekonomskem svetu začelo sodelovanje pri vseh zadevah, ki vplivajo na regulativno okolje za industrijske panoge, zlasti mala in srednja podjetja, pri odločanju o zakonodaji s čezatlantskim vplivom pa bi se upošteval pristop EU v aktu za mala podjetja – „najprej pomisli na male“;

22.

pozdravlja podpis druge faze sporazuma o letalstvu med EU in ZDA (imenovanega „odprto nebo“) junija 2010, saj je temelj za učinkovito sodelovanje, ter sprejetje najnovejšega sporazuma Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) z dne 8. oktobra 2010, kar je pomemben korak za čezatlantski letalski trg; vseeno poziva organe ZDA in Komisijo, naj si prizadevajo za večjo svobodo pri naložbah v čezatlantske letalske prevoznike njihovem lastništvu, ne glede na tuje državljanstvo;

23.

ugotavlja, da se EU in ZDA soočajo s podobnimi izzivi kot največji svetovni proizvajalci, izvozniki in uvozniki kmetijskih proizvodov in imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano; poziva k večjemu sodelovanju med Evropskim parlamentom in Kongresom ZDA pri vzporednih postopkih reforme njunih kmetijskih politik;

24.

poudarja pomen uporabe čezatlantskega ekonomskega sveta kot okvira za makroekonomsko sodelovanje med partnericami, glede na njihovo vzorno sodelovanje med krizo, ter spodbuja pristojne monetarne institucije, naj okrepijo medsebojno usklajevanje, zlasti na področju nadzora in preprečevanja sistemskih tveganj; priznava pomembno vlogo, ki jo imajo EU in ZDA v svetovnih finančnih institucijah, vključno z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Banko za mednarodne poravnave;

25.

znova poziva voditelje EU in ZDA, pa tudi sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajnih teles za uspeh čezatlantskega ekonomskega sveta; poziva jih, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev polno in neposredno vključijo v čezatlantski ekonomski svet, saj so zakonodajalci skupaj z ustrezno izvršilno oblastjo odgovorni za izvajanje in nadzor številnih odločitev sveta;

26.

meni, da je bistveno zagotoviti, da ključni člani ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta sodelujejo v dialogu zakonodajalcev in postopkih čezatlantskega ekonomskega sveta, da bi se preprečilo nepredvidene posledice zakonodaje na čezatlantsko trgovino in naložbe; upa, da bo mogoče sedanji čezatlantski dialog zakonodajalcev postopoma nadgraditi v čezatlantsko medparlamentarno skupščino na podlagi priporočil, ki jih je podal Parlament v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 26. marca 2009;

27.

je odločen, da bo še naprej pozival zakonodajalca ZDA – Komisijo pa prosi, naj to stori v čezatlantskem ekonomskem svetu –, naj ponovno preuči obveznost stoodstotnega pregleda zabojnikov, in da bo sodelovanje z ZDA razvijal na podlagi obvladovanja tveganja, vključno z vzajemnim priznavanjem programov o trgovinskem partnerstvu med EU in ZDA v skladu z okvirom standardov SAFE, ki jih je sprejela Mednarodna carinska organizacija;

28.

poudarja, da je treba čim prej skleniti razvojni krog iz Dohe; poziva k skupnemu pristopu k razvoju večstranskih trgovinskih pravil in pogajanj, v katerem bodo sodelovala tudi gospodarstva v vzponu, kot so Kitajska, Indija in Brazilija;

29.

je prepričan, da ima lahko čezatlantski ekonomski svet pomembno vlogo pri spodbujanju skupnega pristopa EU in ZDA v njunih trgovinskih odnosih s tretjimi državami, ob hkratnem reševanju vprašanja dostopa do trgov;

30.

poudarja, da bo mednarodne zaveze glede razvojnih ciljev tisočletja, katerih uresničevanje je v številnih primerih v zaostanku, mogoče izpolniti le, če bodo industrializirane države ohranile svoje zaveze in prispevale 0,7 % BDP za uradno razvojno pomoč do leta 2015; zato poziva EU in ZDA ter druge mednarodne donatorje, naj spoštujejo svoje zaveze in sprejmejo ukrepe za pospešitev uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015;

31.

opozarja, da je namen sporazuma Basel II in njegove skorajšnje revizije uveljaviti svetovni standard, in poziva ZDA, naj ta sporazum začnejo čim prej izvajati; je izjemno zaskrbljen, da bi omejitve, ki jih določajo različni nacionalni zakoni, sprejeti v odgovor na krizo (zlasti ameriška reforma Wall Streeta in zakon o varstvu potrošnikov, ki omejujeta priznavanje zunanjih bonitetnih ocen), privedle do hudih odstopanj pri uporabi tega svetovnega standarda; nadalje ugotavlja, da so enotna svetovna računovodska pravila nujna za enake konkurenčne pogoje, in poziva ZDA, naj sprejmejo mednarodne standarde računovodskega poročanja;

32.

ugotavlja, da je sedanja kriza najhujša svetovna recesija po veliki depresiji in da so v odziv nanjo vlade vsega sveta, predvsem EU in ZDA, sodelovale, kot še nikoli poprej, da bi reformirale finančne trge in institucije; poziva, da se v okviru dialoga o ureditvi finančnih trgov med EU in ZDA, katerega namen je usklajevanje pristopov med regulativnimi organi, opredelijo vrzeli in prizadeva za tesnejše zbliževanje;

33.

meni, da gospodarske in finančne strukture upravljanja, ki so ob začetku krize obstajale bodisi na svetovni ravni bodisi v ZDA ali v Evropski uniji, svetovnemu finančnemu sistemu niso zagotavljale dovolj stabilnosti; meni, da je ob čedalje večji soodvisnosti gospodarskega in finančnega trga treba okrepiti sodelovanje na področju makroekonomske politike in nadzora velikih gospodarstev; poleg tega priznava, da mora EU rešiti vprašanje zastopstva v Mednarodnem denarnem skladu;

34.

poziva EU in ZDA, naj sodelujejo s Kitajsko pri reševanju spora o svetovnih deviznih tečajih, ne da bi uporabile protekcionistične ali povračilne ukrepe; meni, da se države članice EU spopadajo z drugačnim tržnim pritiskom kakor ZDA, zlasti glede državnih obveznic in obstoja monetarne unije; poziva ZDA, da pri izvajanju svojih domačih denarnih politik ne poglabljajo problema svetovnega ravnovesja deviznih tečajev;

35.

ugotavlja, da predlog ameriškega zakona o reformah finančnih regulacij, ki sta ga oblikovala kongresnika Barney Frank in Christopher Dodd, ter program reforme regulativnega sistema v EU sledita pobudam G20, in meni, da se mora to sodelovanje nadaljevati skozi ves zakonodajni proces; ugotavlja, da je to še posebej očitno v zakonodaji o zunajborznih trgih izvedenih finančnih instrumentov; poudarja, da do razhajanja pogosto prihaja zaradi razlik v naravi postopka sprejemanja zakonodaje in vlogi nadzornikov pri oblikovanju pravil;

36.

pozdravlja ustanovitev Sveta za energijo EU in ZDA, ki bo zagotovil nov okvir za poglobitev čezatlantskega dialoga o strateških vprašanjih energije, kot sta zanesljivost oskrbe in politika prehoda na nizkoogljične energetske vire, ter hkrati okrepil obstoječe znanstveno sodelovanje na področju energetskih tehnologij; pozdravlja parafiranje novega sporazuma Energy Star med EU in ZDA o uskladitvi označevanja energetske učinkovitosti pisarniške opreme ter sodelovanju pri razvoju energetskih tehnologij;

37.

spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj osnuje sodelovanje za oblikovanje skupne strategije za zunanjo energijo in surovine, ki bo podpirala diverzifikacijo virov, oskrbovalnih poti in infrastrukture ter spodbujala energetsko učinkovito gospodarstvo, da bi se povečala zanesljivost oskrbe z energijo in energijska neodvisnost; prav tako ga spodbuja, naj pomaga pri iskanju konvergenčnih meril trajnosti za mešanico energetskih virov in okrepi raziskave in razvoj, tudi na področju biogoriv; meni, da je ustrezna politika za surovine in redke zemljine bistvena za zmanjšanje odvisnosti od teh materialov;

38.

opozarja, da so podnebne spremembe svetovni izziv, za katerega ni posplošene politične in tehnološke rešitve, da pa bi kombinacija obstoječih možnosti in bistveno povečanje učinkovitosti na vseh področjih gospodarstva in družbe tako v razvitih državah kot tudi v državah v razvoju prispevala k rešitvi težav z viri in njihovo porazdelitvijo ter utrla pot tretji industrijski revoluciji;

39.

poziva predsedstvo EU, naj si na prihodnjem vrhu v Cancunu prizadeva doseči ambiciozno zavezo ZDA in njihovo sodelovanje pri spodbujanju povezav med sistemom EU za trgovanje z emisijami in regionalnimi ali zveznimi sistemi v ZDA; v zvezi s tem ugotavlja, da je pomembno zagotoviti skupne standarde in merila uspešnosti na vseh razvijajočih se trgih ETS, da bi se izognili nepotrebnim regulativnim oviram na tem razvijajočem se trgu;

40.

poziva ZDA, naj omogočijo polno in učinkovito izvajanje prvostopenjskega sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA ter njunega sporazuma o letalski varnosti; opozarja Komisijo in oblasti v ZDA, da bi ob neuspehu pri sklenitvi sporazuma na drugi stopnji nekatere države članice lahko razveljavile prvostopenjski sporazum;

41.

poziva čezatlantski ekonomski svet, naj spodbuja sodelovanje na področju raziskav, da bi bolje izkoristili možnosti nedavno razširjenega sporazuma o znanosti in tehnologiji med EU in ZDA, zlasti z razširitvijo usklajenega pristopa na področjih skupnega strateškega interesa in krepitvijo sodelovanja pri energetskih raziskavah;

42.

poudarja pomen tesnega čezatlantskega sodelovanja v zvezi z digitalnim programom, ki zajema na primer digitalni trg, internetne svoboščine po svetu, nevtralnost omrežja, pravica do zasebnosti, skupni standardi, preglednost in pravna država v zvezi s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju;

43.

meni, da je treba razviti skupno strategijo ukrepanja EU in ZDA za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine z namenom boja proti naraščajoči svetovni trgovini s ponarejenimi in piratskimi izdelki; poziva k oblikovanju čezatlantske projektne skupine za boj proti ponarejanju, saj je to potreben znak politične odločnosti za pregon nezakonitih dejavnosti, ki škodujejo konkurenčnosti inovativne in ustvarjalne industrije, ob spoštovanju državljanskih svoboščin, svobode izražanja, zasebnosti in predpisanega postopka;

44.

vztraja, da se mora EU kot celota pogajati o sprejetju v ameriški program za odpravo vizumov, s čimer bo zagotovila, da štiri države – Bolgarija, Ciper, Poljska in Romunija – ki niso vključene v ta program, ne bodo sklenile dvostranskih sporazumov za odpravo vizumov z ZDA; ponovno poudarja, da mora Komisija v pogovorih z ZDA še naprej na politični in tehnični ravni opozarjati, kako pomembno je za EU, da so preostale štiri države članice EU čim prej sprejete v program za odpravo vizumov;

45.

poudarja duh sodelovanja med EU in ZDA v boju proti svetovnemu terorizmu in poziva EU in ZDA, naj še naprej sodelujejo pri nadaljnjem boju proti obnovljeni teroristični grožnji; znova izraža svojo odločenost na tem področju in trdno prepričanje, da je treba zagotoviti, da varnostni ukrepi ne bodo spodkopavali varstva državljanskih svoboščin in temeljnih pravic, hkrati pa poskrbeti za čim večje spoštovanje zasebnosti in varstva podatkov; opozarja tudi, da sta nujnost in sorazmernost ključni načeli, brez katerih boj proti terorizmu ne bo nikoli učinkovit;

46.

pozdravlja dejstvo, da sporazum med EU in ZDA o prenosu bančnih podatkov odseva pripravljenost ZDA, da se pozitivno odzovejo na zahteve za varstvo podatkov, ki jih je Evropski parlament izrazil v poročilu o sistemu SWIFT;

47.

poziva Svet, naj čim prej sprejme dogovor o obširnem pogajalskem mandatu za sporazum med EU in ZDA o varstvu podatkov; poziva pogajalca Unije, naj pospeši pogajanja, da bo zagotovil popolno zaščito temeljnih pravic; podpira pristop Komisije, v skladu s katerim naj bi takšen okvirni sporazum veljal za vse prihodnje in obstoječe sporazume EU ali držav članic z ZDA o prenosu in obdelavi osebnih podatkov v okviru pravosodnega in policijskega sodelovanja;

48.

poziva ZDA in EU, naj omejijo zbiranje in obdelavo podatkov na absolutni minimum, ki je resnično potreben za varnost, tako da se zmanjša tveganje kršenja svobode in državljanskih svoboščin, ter meni, da je treba zahteve za prenos podatkov, pa tudi druge dogovore o pravosodnih in notranjih zadevah, v splošnem obravnavati v večstranskem okviru EU-ZDA, namesto da se o njih dvostransko dogovarjajo posamezne države članice;

49.

izraža resno zaskrbljenost zaradi t. i. zakona o spodbujanju potovanja in njegovega diskriminacijskega učinka, saj velja samo za potnike v programu za odpravo vizumov, pa tudi zaradi varstva podatkov, saj je mogoče pristojbino plačati le z eno izmed štirih najpogostejših kreditnih kartic, katerih izdajatelji imajo sedež v ZDA; poziva, da se na naslednjem srečanju ministrov EU in ZDA za pravosodje in notranje zadeve v decembru obravnava vprašanje pristojbine v elektronskem sistemu za odobritev potovanja (ESTA);

50.

glede na najnovejše dogodke na obeh straneh Atlantika, ki pomenijo izziv za složne in raznolike družbe, poziva k odprtemu dialogu med vladami in družbami EU in ZDA o tem, kako si lahko vsi prizadevamo za večjo strpnost in spoštovanje različnosti v svojih skupnostih ob splošnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic;

51.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, kongresu ZDA, sopredsednikom čezatlantskega dialoga zakonodajalcev in sopredsednikom ter sekretariatu čezatlantskega ekonomskega sveta.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/8

—

ob upoštevanju členov 16 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije, člena 6 Pogodbe o Evropski uniji, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 8, in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti njenih členov 6, 8 in 13,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam (KOM(2010)0492),

—

ob upoštevanju priporočila Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj za sporazum med Evropsko unijo in Avstralijo za prenos in uporabo podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje terorizma in drugih resnih oblik mednarodnega kriminala ter boj proti njim,

—

ob upoštevanju priporočila Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj za sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike za prenos in uporabo podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje terorizma in drugih resnih oblik mednarodnega kriminala ter boj proti njim,

—

ob upoštevanju priporočila Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj za sporazum med Evropsko unijo in Kanado za prenos in uporabo podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje terorizma in drugih resnih oblik mednarodnega kriminala ter boj proti njim,

—

ob upoštevanju priporočila Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj za sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za potrebe preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah,

—

ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o vprašanju podatkov iz evidence podatkov o potnikih med EU in ZDA, in sicer resolucij z dne 5. maja 2010 o začetku pogajanj o sporazumih o evidencah imen letalskih potnikov z Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Kanado (1), z dne 13. marca 2003 o prenosu osebnih podatkov s strani letalskih družb v primerih čezoceanskih letov (2) in z dne 9. oktobra 2003 o prenosu podatkov s strani letalskih družb v primerih čezoceanskih letov: stanje pogajanj z ZDA (3), z dne 31. marca 2004 o osnutku odločbe Komisije, ki ugotavlja ustrezno raven zaščite, ki je zagotovljena za osebne podatke, vključene v evidenco imen letalskih potnikov (PNR), ki je bila posredovana Uradu ZDA za carine in zaščito meja (4), svojega priporočila Svetu z dne 7. septembra 2006 o pogajanjih za sklenitev sporazuma z Združenimi državami Amerike o uporabi evidence imen letalskih potnikov (PNR) za boj proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, vključno z organiziranim kriminalom ter za njihovo preprečevanje (5), svoje resolucije z dne 14. februarja 2007 o družbi SWIFT, sporazumu PNR in čezatlantskem dialogu o teh vprašanjih (6) in svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o sporazumu o evidenci imen letalskih potnikov z Združenimi državami Amerike (7),

—

ob upoštevanju prošnje po odobritvi sklenitve Sporazuma med EU in ZDA o obdelavi in prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) s strani letalskih prevoznikov Ministrstvu Združenih držav za domovinsko varnost (MDV) (8) in sklenitve Sporazuma med EU in Avstralijo o obdelavi in posredovanju podatkov iz evidence podatkov o potnikih (PNR) Evropske unije s strani letalskih prevoznikov avstralski carinski službi (9),

—

ob upoštevanju stališča evropskega nadzornika za varstvo podatkov o sporočilu Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam,

—

ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.

ker je Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, začela veljati 1. decembra 2009,

B.

ker je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala zavezujoča z veljavo Lizbonske pogodbe dne 1. decembra 2009,

C.

ker je Komisija 26. maja 2010 Svetu predložila svoje priporočilo, naj odobri začetek pogajanj za sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za potrebe preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah,

D.

ker mora Parlament po uveljavitvi Lizbonske pogodbe odobriti sporazuma med EU in ZDA ter Avstralijo o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih, da se ta sporazuma lahko skleneta,

E.

ker je Parlament 5. maja 2010 sklenil, da bo preložil glasovanje o zahtevi po odobritvi sporazumov z ZDA in Avstralijo,

F.

ker sporočilo Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam in njena priporočila Svetu, naj odobri začetek pogajanj med EU ter Avstralijo, Kanado in ZDA, odražajo pomembne elemente, ki jih vsebujejo ustrezne resolucije Evropskega parlamenta o tej zadevi,

G.

ker sporazum med EU in Kanado o prenosu podatkov iz evidence podatkov o potnikih zaradi prenehanja veljave odločbe o ustreznosti septembra 2009 ne velja več in se prenos teh podatkov od tega dne dalje opravlja na podlagi enostranskih zavez Kanade državam članicam,

H.

ker ostale tretje države že zahtevajo prenos podatkov iz evidence podatkov o potnikih ali pa so napovedale, da bodo to kmalu storile,

I.

ker postajajo varstvo podatkov, pravica do samostojnega odločanja glede informacij, osebnostne pravice in pravica do zasebnosti v digitalni dobi vse pomembnejše vrednote in jih je zato treba posebej zaščititi,

J.

ker je v svetu, kjer je bistvena mobilnost, za večjo varnost in okrepljena prizadevanja za boj proti resnim oblikam kriminala in terorizmu potrebna učinkovitejša, bolj osredotočena in hitrejša izmenjava podatkov v Evropi in v svetu,

1.

je še vedno odločen, da se bo boril proti terorizmu ter organiziranemu in mednarodnemu kriminalu, in hkrati trdno prepričan, da je treba varovati državljanske svoboščine in temeljne pravice, vključno s pravico do zasebnosti, pravico do samostojnega odločanja glede informacij in pravico do varstva podatkov; ponovno potrjuje, da sta nujnost in sorazmernost, kot sta določena v členu 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih svoboščinah, osrednji načeli pri zagotavljanju učinkovitosti v boju proti terorizmu;

2.

pozdravlja sporočilo Komisije o globalnem pristopu k prenosu podatkov iz evidence imen letalskih potnikov (PNR) tretjim državam;

3.

pozdravlja priporočilo Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj za sporazume med Evropsko unijo in Avstralijo, Kanado ter ZDA za prenos in uporabo podatkov iz evidence podatkov o potnikih za preprečevanje terorizma in drugih resnih oblik mednarodnega kriminala in boj proti njim, pozdravlja sklep Sveta, da hkrati začne vsa pogajanja, medtem ko se zaveda, da lahko pogajanja potekajo različno dolgo;

4.

poudarja pomen pripravljenosti za sodelovanje med EU in ZDA, Kanado ter Avstralijo v boju proti globalnemu terorizmu in jih poziva, naj še naprej sodelujejo, da bodo tudi v prihodnje preprečile nevarnost terorizma;

5.

opozarja, da je namen sporazumov zagotoviti skladnost prenosa podatkov z evropskimi standardi za varstvo podatkov; zato poudarja, da mora biti v pravno podlago vključen tudi člen 16 PDEU;

6.

poudarja, da je sorazmernost še vedno osrednje načelo politike varstva podatkov in da mora vsak sporazum ali politični ukrep opraviti test pravne sorazmernosti, s katerim se dokaže, da je ukrep namenjen doseganju ciljev iz Pogodbe in ne presega tistega, kar je nujno za doseganje teh ciljev; ponovno poziva Komisijo, naj zagotovi trdne dokaze, da so zbiranje, hramba in obdelava podatkov iz evidence podatkov o potnikih nujni za vsakega od naštetih namenov; ponovno jo tudi poziva, naj razišče manj vsiljive možnosti;

7.

ponovno izraža svoje stališče, da se podatkov iz evidence podatkov o potnikih v nobenem primeru ne sme uporabiti za podatkovno rudarjenje in profiliranje; v zvezi s tem ponovno poziva Komisijo, naj pojasni razlike med pojmoma „ocene tveganja“ in „profiliranja“ v okviru evidence podatkov o potnikih;

8.

poudarja, da je treba dobiti popolne informacije o vseh dogajanjih v zvezi z evidenco podatkov o potnikih in ustreznih dogajanjih, da bo mogoče razmisliti o soglasju za sporazume, o katerih potekajo pogajanja; zato poziva Komisijo in Svet, naj izčrpno pojasnita razmere glede dvostranskih sporazumov in memorandumov o soglasju med državami članicami in ZDA, ki zadevajo izmenjavo podatkov organov pregona ter sodelovanje v programu ZDA za odpravo vizumov in programu enkratnega varnostnega pregleda;

9.

poudarja, da so dvostranski memorandumi o soglasju med državami članicami in ZDA ob pogajanjih med EU in ZDA v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami EU; poziva Svet, naj zagotovi dodatne informacije in pravno jasnost glede pravne podlage in pristojnosti za dvostranske memorandume o soglasju med državami članicami in ZDA, ki zadevajo izmenjavo informacij, povezanih s podatki iz evidence podatkov o potnikih;

10.

pozdravlja in trdno podpira priporočilo Komisije Svetu, naj odobri začetek pogajanj za sporazum med EU in ZDA o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za potrebe preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; podpira pristop Komisije, da se tovrsten okvirni sporazum uporabi v vseh prihodnjih in veljavnih sporazumih z ZDA o prenosu in obdelavi osebnih podatkov za potrebe preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja;

11.

poudarja, da so trdno zastavljeni cilji, določeni v priporočilu Komisije Svetu, da odobri začetek pogajanj za sporazum med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike o varstvu osebnih podatkov pri prenosu in obdelavi za potrebe preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, bistveni za kateri koli sporazum o souporabi podatkov z ZDA, za kar je bistveno tudi, da se čim prej začnejo pogajanja o izvršljivih pravicah varstva podatkov v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Direktivo 95/46/ES;

12.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, vladam in parlamentom držav članic, vladama Kanade in Avstralije ter kongresu in vladi Združenih držav Amerike.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/11

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o vodilni pobudi iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij (KOM(2010)0546),

—

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,

A.

ker je pobuda Unija inovacij najpomembnejši in najkonkretnejši poskus integrirane evropske inovacijske politike doslej, njen uspeh pa je odvisen od dobro usklajenega sodelovanja na regionalni, nacionalni in evropski ravni ob čim večji udeležbi vseh pomembnih akterjev na vsaki ravni,

B.

ker so evropska partnerstva za inovacije inovativen koncept, ki je namenjen ustvarjanju sinergij med obstoječimi in po potrebi novimi evropskimi pobudami in pobudami držav članic na področju inovacij ter doseganju čim boljših in čim hitrejših rezultatov in koristi za družbo,

1.

pozdravlja prvo predlagano temo za evropsko partnerstvo za inovacije o dejavnem in zdravem staranju ter pristop, ki ga predlaga Komisija, namreč da se pred začetkom nadaljnjih partnerstev izpelje pilotni projekt, pri katerem bi preskusili najprimernejši format teh partnerstev;

2.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju prvega pilotnega projekta o dejavnem in zdravem staranju vključi socialne inovacije, ki vodijo k boljši kakovosti življenja, preprečujejo bolezni, izboljšujejo socialna omrežja v javnih sektorjih in med socialnimi partnerji ter spodbujajo uvajanje novih tehnologij za povečanje kakovosti življenja;

3.

poudarja, da je uspeh tega novega koncepta odvisen od jasnega obsega in razmejitve odgovornosti med različnimi udeleženimi partnerji, natančnih časovnic izvedbe posameznih projektov, izmerljivih in dosegljivih ciljev, ki so čimbolj tržno usmerjeni, ter poenostavljenih upravnih postopkov v zvezi z izvajanjem in optimalnim razširjanjem ugotovitev raziskav ter dostopom do njih; v zvezi s tem poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima Komisija pri zagotavljanju pravega okvira delovanja in smernic za posamezne projekte pod krovom enega partnerstva;

4.

poziva Komisijo, naj pri vzpostavitvi okvira upravljanja za ta partnerstva popiše obstoječe evropske in nacionalne strukture ter oceni, kako bi jih učinkovito vključili v partnerstva brez nepotrebnega ustvarjanja novih; Komisijo poziva tudi, naj zagotovi zadostno udeležbo manjših inovativnih podjetij, univerz in raziskovalnih inštitutov;

5.

odločno poziva Komisijo, naj zagotovi primerno in učinkovito financiranje partnerstev z združitvijo virov Evropske unije, držav članic, regij ter drugih javnih in zasebnih akterjev, pri njihovem razporejanju pa upošteva jasna merila in načela preglednosti, odprtosti in enakih možnosti; v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije o pregledu proračuna EU, v katerem se močno osredotoča na raziskave, inovacije in izobraževanje;

6.

podpira področja, ki jih je Komisija določila za predlagana partnerstva; poziva Komisijo, naj pri vzpostavitvi partnerstev oceni stopnjo in obseg tekočega dela in možnosti, da bo partnerstvo privedlo do najhitrejših in najširših možnih rezultatov in koristi za konkurenčnost in družbo;

7.

meni, da bi imela naslednja partnerstva takojšnje koristi od ustvarjene dodane vrednosti ter da bi moralo biti glavno načelo teh partnerstev pametno upravljanje z viri, s čimer bi spodbudili učinkovito porabo virov in učinkovito proizvodnjo v vsej dobavni verigi ter pametno porabo:

8.

poziva Komisijo, naj Parlament ustrezno obvešča o napredku in rezultatih tega pilotnega projekta ter jasno opiše udeležbo Parlamenta pri določanju strateške usmeritve prihodnjih partnerstev v skladu z nujnostjo velikih družbenih izzivov; predlaga, naj se dvakrat letno ovrednoti akcijski načrt partnerstev, ter poziva Komisijo, naj ustrezno poroča o spremembah akcijskega načrta;

9.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/12

—

ob upoštevanju Helsinške sklepne listine iz leta 1975, Pariške listine in Dokumenta iz Københavna iz leta 1990, Listine o evropski varnosti in Dunajskega dokumenta iz leta 1999 ter preostalih temeljnih dokumentov Konference za varnost in sodelovanje v Evropi/Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (CVSE/OVSE),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 1999 o OVSE (1),

—

ob upoštevanju Evropske varnostne strategije „Varna Evropa v boljšem svetu“, ki jo je sprejel Evropski svet 12. decembra 2003,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o Evropski varnostni strategiji (2),

—

ob upoštevanju končnega poročila in priporočil Skupine uglednih osebnosti o skupnem cilju za učinkovitejšo OVSE z dne 27. junija 2005,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o zunanji razsežnosti boja proti mednarodnemu terorizmu (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o misiji EU za spremljanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2009 o primeru Jevgenija Žovtisa v Kazahstanu (5),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 4/08 Ministrskega sveta z dne 5. decembra 2008 o krepitvi pravnega okvira OVSE in prejšnjih sklepov o pravni sposobnosti, privilegijih in imunitetah OVSE,

—

ob upoštevanju govora ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva z dne 5. junija 2008 v Berlinu o potrebi po vseevropski konferenci o evropski varnosti in njegovega predloga z dne 29. novembra 2009 o evropskem varnostnem sporazumu,

—

ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 11. in 12. decembra 2008, ki podpirajo poročilo generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) z dne 11. decembra 2008 o izvajanju evropske varnostne strategije - zagotavljanje varnosti v spreminjajočem se svetu,

—

ob upoštevanju izjave Ministrskega sveta OVSE o krfskem procesu: „Ponovna potrditev-pregled-oživitev varnosti in sodelovanja od Vancouvra do Vladivostoka“ in Sklepa št. 1/09 o krepitvi krfskega procesa z dne 2. decembra 2009,

—

ob upoštevanju analize in priporočil strokovne skupine za nov strateški koncept Nata „Nato 2020: zagotovljena varnost, dinamično delovanje“ z dne 17. maja 2010,

—

ob upoštevanju vmesnega poročila predsedujočega OVSE, v katerem so povzeti predlogi, ki so jih predložile sodelujoče države v okviru krfskega procesa, z dne 21. junija 2010,

—

ob upoštevanju sklepa stalnega sveta OVSE po dogovoru, sprejetem na neuradnem ministrskem svetu v Almatyju 16. in 17. julija, da bo vrhunsko srečanje OVSE potekalo decembra 2010 v Astani in da se bo v ta namen organizirala pripravljalna konferenca na to srečanje,

—

ob upoštevanju govora podpredsednice Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton na neuradnem srečanju v Almatyju (govor/10/393) o prednostnih nalogah EU za vrhunsko srečanju v Astani,

—

ob upoštevanju člena 110(2) poslovnika,

A.

ker je organizacija OVSE sestavni del evroatlantske in evrazijske varnostne strukture in je prepoznavna zaradi: svojega celostnega koncepta varnosti, vključno s politično-vojaškimi, gospodarsko-okoljevarstvenimi in človekovimi razsežnostmi; obširnega članstva, saj združuje države od Vancouvra do Vladivostoka; raznovrstnosti in prilagodljivosti svojih mehanizmov;

B.

ker imata EU in OVSE kljub različni naravi in strukturi enaka načela in vrednote; ker so vse države članice EU hkrati tudi članice OVSE; ker obe organizaciji prevzemata odgovornosti za izgradnjo institucij, spodbujanje demokracije in človekovih pravic, na področju konfliktov pa preprečevanje in obvladovanje, pri čemer v celoti priznavata vodilno vlogo Varnostnega sveta OZN glede vprašanj, povezanih z mednarodnim mirom in varnostjo,

C.

ker je bila Helsinška sklepna listina, ki letos praznuje svojo petintridesetletnico, osnova za helsinški proces, ki je sprožil pomembne demokratične spremembe v Evropi;

D.

ker je zadnje vrhunsko srečanje organizacije OVSE potekalo v Istanbulu leta 1999, kjer je bila sprejeta Listina o Evropski varnosti; ker je bilo v območju organizacije OVSE v vmesnem obdobju veliko pomembnih sprememb in se je vloga te organizacije zmanjševala,

E.

ker je OVSE edina organizacija med preostalimi, ki obravnavajo varnostna vprašanja na območju Evrope, ki nima statusa mednarodne pravne osebe; ker ima to številne politične in praktične pravne posledice; ker je bila konvencija, ki določa pravni status, privilegije in imunitete OVSE, dokončana oktobra 2007 in ker države članice od takrat niso spodbijale besedila njenih členov,

F.

ker krfski proces izvira iz predloga ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva z dne 5. junija 2008, da je treba začeti razpravo o vprašanju evropske varnosti, ki bo vodila do priprave pravno zavezujočega evropskega varnostnega sporazuma; ker je organizacija OVSE pomemben forum za razpravo o predlogu,

G.

ker je krfski proces organizaciji OVSE dal novo energijo, in ker bi moralo vrhunsko srečanje ponovno potrditi predanost načelom in duhu Helsinške sklepne listine ter določiti jasno strateško vizijo za prihodnost, vključno z izboljšanjem in posodobitvijo sedanjih instrumentov,

H.

ker bi bilo treba prizadevanja usmeriti v spremembo mehanizma odločanja, ki organizaciji OVSE ni vedno omogočal pravočasnega odzivanja na krize; ker bi bilo treba razviti učinkovitejše instrumente kriznega upravljanja in se bolj osredotočiti na posredovanje v konfliktih in njihovo reševanje,

I.

ker organizacija OVSE, kot najbolj vključujoč forum za posvetovanja v evroatlantskem in evrazijskem prostoru, še ni odigrala bistvene vloge pri številnih vprašanjih, vključno z neširjenjem, razoroževanjem, gospodarskim sodelovanjem, zaščito in spodbujanjem človekovih pravic ter vladavine prava,

J.

ker Lizbonska pogodba Evropski uniji zagotavlja jasnejšo in večjo vlogo v svetu in spodbuja vse vrste medsebojno koristnega sodelovanja med Evropsko unijo ter ustreznimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, vključno z OVSE,

1.

poudarja pomen sedanjih intenzivnih razprav o evropski varnosti v OVSE, Natu in EU, saj bi s ponovno potrditvijo skupnih vrednot in okrepitvijo mehanizmov lahko povečali medsebojno zaupanje v evroatlantskem in evrazijskem prostoru ter tako oblikovali močnejšo evropsko varnostno strukturo;

2.

poudarja, da je treba ohranjati ravnovesje med tremi razsežnostmi organizacije OVSE in jih razvijati na skladen in celosten način, ter se pri tem opreti na že dosežene rezultate; poudarja, da nobena razsežnost ne sme biti okrepljena v škodo drugih; poleg tega poudarja, da bi bilo treba za resnično učinkovito reševanje varnostnih groženj in izzivov te obravnavati iz vidika vseh treh razsežnosti, tudi novih, kot so organizirani kriminal, terorizem, kibernetske grožnje, trgovina z ljudmi in mamili, energetska varnost ter dejavnosti mehanizmov zgodnjega opozarjanja, preprečevanje in reševanje konfliktov;

3.

poudarja, da se OVSE ne bi smela krepiti na račun zmanjševanja vloge ali neodvisnosti obstoječih institucij in mehanizmov, če še niso bili reformirani ali če še ni bil sprejet dogovor o drugih možnostih, zlasti glede dela Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR);

4.

poziva OVSE, naj še okrepi svoje zmogljivosti za zagotavljanje spoštovanja in izvajanja načel in zavez, ki so jih prevzele udeležene države v vseh treh razsežnostih, med drugim tudi s krepitvijo mehanizmov za nadaljnje spremljanje;

5.

verjame, da bi okrepljeno sodelovanje in spodbujanje povezovanja s preostalimi zadevnimi regionalnimi organizacijami vsekakor koristilo delu organizacije, in poziva k vzpostavitvi jasnejših in prožnejših okvirov sodelovanja, ki bodo omogočali in pospešili tako povezovanje;

6.

meni, da je imela organizacija OVSE bistveno vlogo pri krepitvi varnosti na podlagi edinstvenega sklopa pogodb, zavez, pravil in ukrepov, vključno s Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE), Sporazumom o odprtih zračnih prostorih in Dunajskim dokumentom iz leta 1999 o ukrepih za krepitev varnosti in zaupanja; vendar ugotavlja, da politično-vojaška razsežnost ni napredovala, zlasti s konfliktom v Gruziji leta 2008, nezmožnostjo učinkovitega reševanja dolgotrajnih konfliktov na Kavkazu in v Pridnesterju, ruskim odstopom od pogodbe CFE ter zavrnitvijo držav članic Nata, da bi ratificirale spremenjeno pogodbo CFE; poziva države članice Nata in Rusko federacijo, naj ratificirajo in izvajajo obstoječe pogodbe in izpolnijo svoje obveze, tudi izvajanje zavez iz Istanbula iz leta 1999;

7.

meni, da je OVSE ustrezen okvir za pogajanja o regionalnih konfliktih v njenem območju pristojnosti; obžaluje pomanjkanje volje EU in držav članic, da bi učinkoviteje izkoristile možnosti OVSE na tem področju; podpira okrepitev instrumentov OVSE za preprečevanje konfliktov; obžaluje neinotivne pristope k mirovnemu procesu in ugotavlja, da bi napredek pri reševanju teh dolgotrajnih konfliktov močno prispeval k povečanju verodostojnosti OVSE, česar se v krfskem procesu ne bi smelo spregledati; zato meni, da je treba ta cilj obravnavati med sklepi vrhunskega srečanja;

8.

je seznanjen z misijo OVSE v Pridnestrju (v Moldaviji); obžaluje, da je od leta 2004 uspeh misije vedno slabši in da so dejavnosti razoroževanja v skladišču Colbasna motene; opozarja, da je EU trdno odločena, da bo poskušala rešiti konflikt v Pridnesterju na podlagi spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Republike Moldavije; poziva k čimprejšnji obnovitvi pogajanj v sestavi 5+2 brez postavljanja vnaprejšnjih pogojev; poziva k usklajenim prizadevanjem EU, da bi združili nemško-rusko pobudo z gradu Meseberg s prizadevanji misije OVSE v Pridnestrju;

9.

ponovno opozarja na pomembno vlogo EU, ki jo je imela pri ustavitvi sovražnosti in pri pogajanjih za sporazum o prekinitvi ognja med konfliktom leta 2008 v Gruziji, in v povezavi s tem meni, da ima EU skupaj z OVSE vlogo pri preprečevanju in zmanjševanju medetničnih sporov in napetosti na območju OVSE; poudarja, da ti spori nimajo samo velikega lokalnega in regionalnega pomena, temveč tudi neposredno vplivajo na varnostno strukturo EU; poziva k novemu dogovoru o obnovitvi misije OVSE za nadzor miru v Gruziji, da bi preprečili nadaljnje nasilje, zaščitili manjšine in podprli pogajanja, ki bodo zagotovila varnost in stabilnost na območju Južnega Kavkaza;

10.

je seznanjen z vlogo organizacije OVSE pri konfliktu v Gorskem Karabahu, zlasti v povezavi z ustavitvijo ognja in tekočimi pogajanji; ugotavlja, da čeprav EU ni neposredno udeležena v mirovnih pogovorih skupine OVSE iz Minska o konfliktu v Gorskem Karabahu, lahko pomembno praktično in politično podpre ta prizadevanja, med drugim tudi s ponudbo mandata EU za francoskega sopredsedujočega, kot opredeljuje resolucija EP o potrebi po strategiji EU za Južni Kavkaz;

11.

poziva k ponovni oživitvi procesa omejevanja konvencionalnega oboroževanja in razoroževanja v okviru OVSE; se zavzema za začetek pogajanj o nadaljnjih korakih za zmanjševanje oboroženih sil in oborožitve (CFE II), ter poziva EU in njene države članice, naj v okviru OVSE sprejmejo ustrezne pobude;

12.

poziva EU in njene države članice, naj ponudijo svoje izkušnje in zmogljivosti na področju spreminjanja namena oborožitve ter naj dejavno spodbujajo sporazume OVSE na tem področju;

13.

poudarja, da je zelo pomembno ponovno vzpostaviti medsebojno zaupanje in občutek skupnega cilja; ugotavlja, da je treba še naprej razvijati ukrepe za vzpostavljanje zaupanja in varnosti ter močan in učinkovit sistem nadzora konvencionalnega orožja, in glede tega poudarja odločilen pomen rešitve iz krize pogodbe CFE in posodobitve Dunajskega dokumenta; pozdravlja dikcijo izjave predsednikov Obame in Medvedjeva junija 2010 o prihodnosti nadzora konvencionalnega orožja in pogodbe CFE; pozdravlja odločitev, ki jo je januarja 2010 sprejela vlada ZDA o imenovanju posebnega odposlanca za pogodbo CFE; podpira pomembne dejavnosti OVSE na področju boja proti terorizmu, upravljanja mej in policijskih nalog; poudarja, da imajo te dejavnosti bistven pomen, zlasti v osrednji Aziji, kjer prispevajo k stabilizaciji varnostnih razmer v celotni regiji;

14.

ugotavlja, da razvoja zmogljivosti EU ne bi smeli doumeti kot zmanjševanje vloge OVSE, temveč kot nujen ukrep za boljše sodelovanje tudi med državami OVSE, ter poudarja, da bi redna srečanja na najvišji ravni in neprestano medsebojno poročanje, izmenjava podatkov in posvetovanje med EU in OVSE pospešili to razumevanje;

15.

poudarja zaključke ministrskega sveta OVSE o Strateškem dokumentu za ekonomsko in okoljevarstveno razsežnost in ugotavlja, da lahko učinkovitejše sodelovanje držav, ki sodelujejo v OVSE, pri soočanju z grožnjami in izzivi, nastalih zaradi gospodarskih in okoljskih dejavnikov, bistveno prispeva k varnosti, stabilnosti, demokraciji in blaginji v regiji; poudarja, da so gospodarski in okoljski dejavniki lahko gonilna sila konfliktov;

16.

je trdno prepričan, da sodelovanje in spodbujanje zgodnjega opozarjanja o gospodarskih in okoljskih vprašanjih, kot so energetika, trgovina, podnebne spremembe ali varnost na področju oskrbe z vodo, lahko pripomoreta k zmanjševanju napetosti, preprečevanju konfliktov, izgradnji zaupanja in spodbujanju dobrih sosedskih odnosov ter večstranskega regionalnega sodelovanja na območju OVSE; zato poziva gospodarski forum OVSE k obravnavanju teh vprašanj s povečanjem zmogljivosti svetovanja in podpore ter z učinkovito mobilizacijo in omogočanjem uporabe strokovnega znanja in sredstev drugih mednarodnih organizacij; poziva Svet, naj to temo obravnava med krfskim procesom in na vrhunskem srečanju;

17.

meni, da bi morali glede na to, da sta ne le EU in Ruska federacija, temveč vse države članice OVSE kot izvoznice in uvoznice energije in energetskih virov medsebojno odvisne, in ker se je v preteklih letih povečalo število konfliktov na področju oskrbe z energijo v škodo civilnega prebivalstva v celotnem območju OVSE, osrednjo pozornost posvetiti energetsko političnemu dialogu za celotno območje;

18.

meni, da bodo izzivi zaradi podnebnih sprememb na vseh področjih življenja dolgotrajni in da bodo prinesli hude posledice, ki jih bodo nekatera območja občutila veliko bolj od drugih; poziva OVSE, naj okrepi prizadevanja za zmanjšanje človeškega vpliva na globalno segrevanje ter spodbuja stabilnost in trajno varnost tam, kjer bodo najverjetneje čutili učinke podnebnih sprememb;

19.

poudarja, da so človekove pravice, pravice manjšin in temeljne svoboščine jedro celostnega koncepta varnosti OVSE, kar dokazuje obširen sklop veljavnih zavez in mehanizmov, ki bi jih bilo treba v celoti uresničiti; poudarja, da bi moral biti cilj krfskega procesa in vrhunskega srečanja nadaljnja krepitev spremljanja in izvajanje teh zavez in mehanizmov;

20.

priznava bistveno vlogo urada ODIHR pri opazovanju volitev, spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije, pravic manjšin, tudi Romov in Sintov; poudarja vlogo in dolžnost visokega komisarja za narodne manjšine pri krepitvi mirnega sobivanja manjšinskih skupnosti in preprečevanju etničnih sporov z vsemi potrebnimi mehanizmi zgodnjega opozarjanja; pozdravlja delo predstavnika za svobodo medijev in posebnega predstavnika in koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi; poziva k dejavnemu sodelovanju Evropskega parlamenta pri dejavnostih urada ODIHR;

21.

poziva OVSE, naj posebej glede opazovanja volitev, ki ga je treba okrepiti in sprejeti kot znak zaupanja v vseh državah članicah OVSE, ponovno potrdi in ohrani neodvisnost urada ODIHR in še dodatno okrepi njegovo vlogo in zmogljivosti kot vodilne ustanove OVSE, odgovorne za opazovanje volitev, s katero je Evropski parlament razvil tesno in učinkovito sodelovanje na tem področju; poziva k poglobitvi tega sodelovanja in usklajevanja med uradom ODIHR organizacije OVSE in Evropskim parlamentom pred in med mednarodnimi misijami za opazovanje volitev v državah OVSE ter tudi po njih;

22.

poziva Svet naj zagotovi, da bo OVSE še okrepila in razvejila delo te razsežnosti, tudi ob upoštevanju drugih skrbi, ki se jih lahko rešuje s pomočjo sedanjega strokovnega znanja, kot je boj proti terorizmu in učinek premika prebivalcev, vključno z begunci in notranje razseljenimi osebami;

23.

poziva države članice, naj z dopolnjevanjem delegacij EU pri spodbujanju demokratizacije in reformnih procesov s spremljanjem sojenj za vojne zločine, spodbujanjem nacionalne sprave in podpiranjem razvoja civilne družbe poudarijo pomen terenskih misij OVSE, saj je v povezavi z njimi nastalo pomembno strokovno znanje, te misije pa imajo tudi bistveno vlogo pri pospeševanju napredka vseh treh dimenzij. Poleg tega so temeljno orodje zgodnjega opozarjanja in preprečevanja konfliktov, države članice pa naj tudi poskrbijo, da se finančna sredstva za terenske misije ne bodo zmanjšala; poziva EU, naj te izkušnje uporabi pri lastnih terenskih misijah;

24.

je seznanjen s prizadevanji OVSE v Kirgizistanu, ki so pokazala njene zmožnosti hitrega odziva na krizne razmere v krajih, kjer je navzoča; zato pozdravlja sklep Stalnega sveta OVSE z dne 22. julija 2010 o napotiti svetovalne policijske misije; poudarja, da dolgotrajna nestabilnost te države zahteva močnejšo in bolj vsebinsko mednarodno prisotnost, katere namen bo nuditi pomoč in podporo lokalnim silam in okrepiti policijsko ukrepanje; meni, da bi OVSE lahko imela vodilno vlogo v osrednji Aziji in ponovno pridobila svojo vlogo v Gruziji; obžaluje, da se zaradi odpora kirgiške vlade policijska svetovalna misija ni začela na začetku septembra 2010, kot je bilo načrtovano; poziva države članice OVSE in kirgiško vlado, naj omogočijo takojšnjo napotitev nepristranskih in mednarodnih policijskih sil v državo, bistveno povečajo število napotenega osebja ter zagotovijo, da bo mandat misije izvršilen in ne izključno svetovalen;

25.

pozdravlja krfski proces, ki se je začel med grškim predsedovanjem OVSE in ki ga je takoj prevzelo kazahstansko predsedstvo, katerega namen je ponovno vzpostaviti zaupanje in obnoviti zavezanost načelom OVSE ter obravnavati varnostne izzive z večstranskim dialogom in sodelovanjem ter reševanjem občutljivih točk in skrbi vseh držav, udeleženih v OVSE;

26.

ponovno opozarja, da je ta proces sledil pozivu po obnovljenem dialogu o vseevropski varnosti iz junija 2008 in pozivu z dne 8. oktobra 2008 za posodobitev evropske varnosti v okviru OVSE, ter da je organizacija tudi pomemben forum za razprave o vprašanjih, vključenih v predlog za novi varnostni sporazum; meni, da je z Rusijo potrebno obsežnejše usklajevanje in tesnejše sodelovanje, saj ima ta bistveno vlogo pri evropski varnosti;

27.

meni, da bi moral biti končni cilj krfskega procesa okrepiti OVSE na podlagi sedanjih zavez in načel ter duha Helsinške sklepne listine za zagotovitev, da bo lahko imela pomembno vlogo pri obravnavanju in zlasti reševanju sedanjih in prihodnjih izzivov, vključno s prožnejšim postopkom odločanja in celovite razprave o varnostnih vprašanjih v evroatlantskem in evrazijskem prostoru, ter da se bo izboljšala njena prepoznavnost;

28.

pozdravlja pobudo Kazahstana, ki trenutno predseduje organizaciji OVSE, da bi organizirali vrhunsko srečanje OVSE, s čimer bi dali politični zagon tekočim razpravam o varnosti znotraj organizacije in njeni krepitvi; poziva Evropsko komisijo in države članice OVSE, naj Kazahstan še pred vrhunskim srečanjem pozovejo k dejanskim ukrepom za zaščito in spoštovanje osnovnih vrednot OVSE, kot so človekove pravice, vladavina prava, svoboda izražanja, vključno z dekriminalizacijo svoboščin, in za zagotovitev dostopa do sodnega varstva; poudarja, da bi morale biti glavne prednostne naloge na dnevnem redu vrhunskega srečanja okrepitev okvira nadzora nad konvencionalnim orožjem, okrepitev izvajanja zavez, povezanih s človekovo razsežnostjo, in v vseh treh razsežnostih povečati zmogljivosti OVSE, da bi spodbudili preprečevanje konfliktov, krizno upravljanje in obnovo po konfliktih, zlasti v povezavi z dolgotrajnimi konflikti;

29.

poziva države članice EU, Evropsko komisijo ter visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko, naj na vrhunskem srečanju decembra 2010 sodelujejo s članicami OVSE, da bi pripravili akcijski načrt s časovnim okvirom za oblikovanje listine varne skupnosti na območju OVSE, in določijo pripravo naslednjega vrhunskega srečanja v obdobju od dveh do štirih let;

30.

poziva države članice organizacije OVSE in EU, naj na dnevni red vrhunskega srečanja uvrstijo tudi predlog podpredsednika ZDA Bidna o mehanizmu OVSE za preprečevanje kriz; se zavzema za nadgradnjo pobude ZDA v okviru krfskega procesa, naj se v kriznem upravljanju OVSE poveča vlogo generalnega sekretarja in predsedujočih OVSE, ali trojke sedanjega, predhodnega in prihodnjega predsedstva;

31.

ker zelo ceni delo OVSE, poziva k resnemu razmisleku, kako bi EU lahko prevzela večjo odgovornost in učinkoviteje sodelovala pri doseganju skupnih ciljev, kar bi lahko dosegli z vzpostavitvijo sistema stalnega dialoga, sprejemanjem skupnih pobud in usklajevanjem lokalnih dejavnosti v okviru uradnega dogovora med OVSE in EU; poziva Svet zunanjih ministrov EU, visoko predstavnico Unije za zunanjo in varnostno politiko in Stalni svet OVSE, naj si prizadevajo za mehanizem, ki bo namenjen boljšemu sodelovanju, usklajevanju in posvetovanjem med obema organizacijama; poziva države članice EU, Evropsko komisijo in visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko, naj predložijo predloge, povezane s pripravljenostjo in zmogljivostjo EU za udeležbo v misijah pod vodstvom OVSE;

32.

poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj razmisli, kako bi lahko prihodnja služba ESZD vzpostavila primerne postopke sodelovanja z uradom ODIHR, da bi brez podvojitve nalog okrepila vlogo EU pri opazovanju volitev na območju OVSE;

33.

meni, da bi morala EU s pomočjo visoke predstavnice za zunanjo in varnostno politiko, držav članic in predsednika Evropskega sveta s pravočasnim sprejetjem skupnega stališča EU o reformi OVSE zagotoviti, da bo na vrhunskem srečanju oblikovan akcijski načrt za nadaljnje ukrepe, namenjene krepitvi OVSE, zlasti glede preprečevanja konfliktov, kriznega upravljanja in obnove po konfliktu, in med drugim poskrbeti, da bodo vrhunska srečanja na visoki ravni potekala v rednih presledkih, kar bo delu OVSE dalo politični zagon; pozdravlja novo prakso sklicevanja neuradnih ministrskih srečanj;

34.

pozdravlja in podpira oblikovanje in določitev prednostnih nalog EU v OVSE, pri čemer meni, da se je nujno treba osredotočiti na osrednja področja, da bi izkoristili vse možnosti vrhunskega srečanja;

35.

spodbuja države članice EU in delegacijo EU na Dunaju, naj tudi v prihodnje bistveno prispevajo h krfskemu procesu; poziva Litvo, ki bo naslednja predsedovala OVSE, naj zagotovi neprekinjenost in napredek procesa krepitve organizacije;

36.

poziva EU, njene države članice ter sedanje in naslednje predsedstvo OVSE, naj nadaljujejo dialog o pravnem okviru OVSE in ponovno poudarijo nujnost takojšnjega sprejetja osnutka konvencije o mednarodni pravni osebi, pravni sposobnosti ter privilegijih in imunitetah, dogovoru, ki ne bo vplival na sedanjo naravo zavez OVSE, temveč okrepil njeno identiteto in profil ter rešil številne praktične težave njenega osebja, zlasti če delujejo na kriznih območjih;

37.

meni, da bi moral biti predsednik povabljen, naj se udeleži vrhunskega srečanja, in poziva Evropski svet, naj poskrbi za to povabilo;

38.

meni, da bi moral za okrepitev odnosov z OVSE razmisliti o svojem sodelovanju v Parlamentarni skupščini OVSE in preučiti možnost ustanovitve stalne delegacije v tej skupščini za bolj podrobno spremljanje dejavnosti OVSE in njene Parlamentarne skupščine;

39.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo predloži visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Svetu in Komisiji, državam članicam OVSE in generalnemu sekretarju OVSE.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/19

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 1997 o poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o demografskih razmerah v Evropski uniji (1995) (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 1998 o demografskem poročilu Komisije za leto 1997 (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2000 o sporočilu Komisije „Evropi za vse starosti naproti – spodbujanje blaginje in medgeneracijske solidarnosti“ (3),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije „Odziv na demografske spremembe: nova solidarnost med generacijami“ (KOM(2005)0094),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o demografskih izzivih in medgeneracijski solidarnosti (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. septembra 2006 o evropskem socialnem modelu za prihodnost (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o napredku v EU na področjih enakih možnosti in nediskriminacije (prenos direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES) (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. februarja 2008 o demografski prihodnosti Evrope (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU (8),

—

ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. aprila 2009 o predlogu Direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „Demografska prihodnost Evrope, kako spremeniti izziv v priložnost“ (KOM(2006)0571),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije „Spodbujati solidarnost med generacijami“ (KOM(2007)0244),

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. marca 2007 o družini in demografskih spremembah (10) ter njegovega bistvenega predloga, da bi morale države članice podpisati evropski pakt za družino,

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije „Demografska prihodnost Evrope: dejstva in podatki“ (SEC(2007)0638),

—

ob upoštevanju objav Cedefopa o „inovativnih ukrepih na področju učenja starejših“ (11), o „delu in staranju: nastajajoče teorije in empirične perspektive“ (12), o „posodabljanju poklicnega izobraževanja in usposabljanja: četrto poročilo o raziskavah na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v Evropi: zbirno poročilo“ (13) in o „ponudbi znanj in spretnosti ter povpraševanju po njih v Evropi: srednjeročna napoved do leta 2010“ (12),

—

ob upoštevanju demografskega poročila Komisije za leto 2008 o izpolnjevanju socialnih potreb v starajoči se družbi (SEC(2008)2911),

—

ob upoštevanju skupnega poročila, ki sta ga Komisija in Odbor za ekonomsko politiko (delovna skupina za problematiko staranja prebivalstva) pripravila o Poročilu o staranju prebivalstva iz leta 2009: ekonomske in proračunske napovedi za države članice EU-27 (2008–2060),

—

ob upoštevanju členov 25 in 34 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki izrecno določata, da imajo starejši pravico do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju ter dostop do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v obdobju starosti,

—

ob upoštevanju člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki izrecno prepoveduje vsakršno diskriminacijo na podlagi starosti,

—

ob upoštevanju predloga Komisije za Direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (KOM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o tem,

—

ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (14),

—

ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbor za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0268/2010),

A.

ker človeka vredna družba temelji na načelu medgeneracijske pravičnosti,

B.

ker je treba pri medgeneracijskih odnosih upoštevati razsežnost spola,

C.

ker je treba storiti mnogo več, da bi odpravili razširjeno nepravično diskriminacijo na podlagi starosti, s katero se starejši pogosto soočajo pri zaposlovanju ter dostopu do izdelkov, infrastrukture in storitev,

D.

ker sta diskriminacija starejših na podlagi starosti ter njihova socialna izključenost in revščina tesno povezani,

E.

ker je veliko starejših tudi invalidov, zaradi česar so lahko izpostavljeni večplastni diskriminaciji,

F.

ker demografske spremembe močno vplivajo na osebno in poklicno življenje ljudi, zlasti žensk, medtem ko so nezadostne storitve, nizka raven socialne podpore, počasna in težavna vključitev na zakoniti trg dela, dolga obdobja nestalne ali začasne zaposlenosti ter nezadostna podpora za mlade pare med razlogi, zaradi katerih mladi odlagajo ustvarjanje družine in odločitev za otroka,

G.

ker gospodarstvo in družba za dosego svojih ciljev potrebujeta življenjske izkušnje, prispevek in bogastvo idej vseh generacij,

H.

ker bi lahko demografske spremembe po ocenah Komisije bistveno spremenile strukturo prebivalstva in starostno piramido; ker se bo tako delež mladih v starosti do 14 let zmanjšal s 100 milijonov (indeks za leto 1975) na 66 milijonov leta 2050 in bo število delovno aktivnih prebivalcev po najvišji vrednosti 331 milijonov okoli leta 2010 postopno upadalo (približno 268 milijonov leta 2050); ker bo med letoma 2004 in 2050 pričakovana življenjska doba moških narasla za 6 let, žensk pa za 5 let, delež oseb nad 80 let pa se bo povečal s 4,1 % leta 2005 na 11,4 % leta 2050,

I.

ker je treba stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let v okviru ambicioznih ciljev za stopnjo zaposlenosti iz strategije EU 2020 povečati na 75 % do leta 2020, hkrati pa se soočiti z demografskim izzivom,

J.

ker so demografske spremembe obvladljive in vzdržne, če se pravilno predvidijo in jih vsi vzamejo resno; ker je treba pri obravnavi demografskega vprašanja upoštevati dolgoročne strateške usmeritve in ukrepati zoper nepravično diskriminacijo na osnovi starosti,

K.

ker je v obdobju demografskih sprememb še zlasti pomembna vloga staršev, saj so potrebni kot delavci ter kot (so-)matere in očetje, in ker je treba preprečiti nevarnost, da bi to dvojno breme padlo samo na pleča žensk,

L.

ker se danes soočamo z dvojno krizo, in sicer zaradi velikega deleža brezposelnosti mladih in vprašljivim financiranjem pokojninskih sistemov, oba pojava pa je treba obravnavati skupaj, s prizadevanji za večje socialne pravice ter boljšim vključevanjem mladih v ustvarjanje blaginje in oživitev gospodarstva; ker morajo biti mladi, kot je poudaril Odbor regij (CdR 97/2009), v naši starajoči se družbi dragocen in bistven vir za družbo, ki ga je mogoče in ga je treba mobilizirati za doseganje družbenih in ekonomskih ciljev,

M.

ker so glavni instrumenti za spodbujanje medgeneracijske pravičnosti (v obliki pokojninskih sistemov, proračuna, zadolženosti in zdravstvene oskrbe ter kompleksne rehabilitacije) in odpravo nepoštene diskriminacije v rokah držav članic, EU pa lahko daje pomembne pobude za spremljanje, izmenjavo najboljših praks in akcijske programe ter spremlja izvajanje svoje zakonodaje zoper diskriminacijo na podlagi starosti in sklene pomembno novo predlagano protidiskriminacijsko zakonodajo, ki bo prepovedala diskriminacijo na podlagi starosti pri dostopu do izdelkov, infrastrukture in storitev,

N.

ker bo delež ljudi, starejših od 60 let, v EU naraščal hitreje kot kdaj koli doslej, pri čemer se največji porast pričakuje med letoma 2015 in 2035, ko bo ta starostna skupina letno narasla za 2 milijona;

O.

ker diskriminacija na podlagi starosti ogroža medgeneracijsko solidarnost in ker je kljub temu, da je v Pogodbi prepovedana, še vedno zelo razširjena ter močno ovira dostop starejših in mlajših delavcev do trga dela, socialne varnosti in nekaterih storitev,

1.

meni, da sta medgeneracijska pravičnost in solidarnost soznačna in jo opredeljuje kot enakomerno, razumno in zavestno porazdelitev koristi in bremen med generacijami ter meni, da je solidarnost na splošno ena izmed temeljnih vrednot evropskega sodelovanja;

2.

meni, da uspešno sožitje generacij temelji na osnovnih vrednotah svobode, pravic in solidarnosti, pravičnosti in nesebične podpore prihodnje generacije ter ga morajo prežemati medsebojno spoštovanje, deljena odgovornost in pripravljenost sprejeti temeljne pravice, ki si jih ljudje zaslužijo kot človeška bitja in državljani EU, ter pomagati drug drugemu, pa tudi individualno načrtovanje za prihodnost, vključno z večjim zavzemanjem za vedenje, ki bo upoštevalo zdravstveno preventivo;

3.

meni, da bi lahko pričakovano upadanje prebivalstva do leta 2050 prispevalo k zmanjšanju pritiska na okolje in omogočilo trajnostni razvoj, za katerega pa bo potrebna proaktivna politika, da se bodo ustrezno prilagodili prostorsko načrtovanje, stanovanja, promet in vse druge oblike infrastrukture;

4.

ugotavlja, da se pričakovana življenjska doba na srečo daljša in so ljudje dlje aktivni ter samostojno in zavzeto sodelujejo v družbenem življenju; meni, da je podaljšanje pričakovane življenjske dobe pozitiven napredek, ki pa ne sme povzročiti zmanjšanja delavskih pravic; po drugi strani ugotavlja, da je stopnja rodnosti v državah članicah že desetletja nizka, kar bi lahko ob pomanjkanju pravočasne rešitve privedlo do velike obremenjenosti prihodnjih generacij in konfliktov glede porazdelitve bremena; poudarja, da so ti izzivi lahko osnovno gonilo za pravičnejšo porazdelitev bremen ter bolj vključujoče in kakovostne sisteme socialne varnosti;

5.

meni, da mora biti cilj politike za medgeneracijsko pravičnost ustvariti potrebno podlago, pravice in instrumente za odprt in odkrit medgeneracijski dialog, ki bo prinesel korist vsem in tako tudi ukrepe za pravično porazdelitev med generacijami;

6.

meni, da je treba pojasniti, da starejši, tudi če trpijo za invalidnostjo, in delavci, ki se bližajo upokojitveni starosti, niso breme za gospodarstvo in družbo ter ne ovirajo modernizacije delovnih postopkov, temveč so zanesljiva pridobitev in pomembna dodana vrednost zaradi svojih izkušenj, dosežkov, znanja in večje lojalnosti do svojega delovnega mesta; meni, da se je pomembno boriti proti vsem oblikam predsodkov in diskriminacije zoper vse skupine družbe ter si prizadevati za družbo, v kateri bodo starejši obravnavani enakopravno kot človeška bitja s temeljnimi pravicami; ugotavlja, da politika Evropske unije temelji na načelu „družba za vse“ in da morajo zato vsi predvideni politični ukrepi v vsakem pogledu služiti uresničitvi tega koncepta; je prepričan, da morajo vse države članice ljudem različne starosti zagotoviti, da bodo imeli vso možnost aktivne udeležbe v družbenem življenju ne glede na svojo starost; poudarja, da je prihodnost odvisna od mladih, zato morajo politični akterji upoštevati moderniziranje družbe in sodelovanje vseh;

7.

zahteva, naj se pri obravnavi demografskega izziva in solidarnosti posebna pozornost nameni vidiku spola, saj odnosi med spoloma sestavljajo celotni življenjski krog od rojstva do starosti in s tem vplivajo na dostop do virov in možnosti ter oblikujejo življenjske strategije na vsaki stopnji;

8.

poudarja, da evropska gospodarstva, ki se soočajo z demografskimi izzivi, potrebujejo konkurenčna podjetja, ki bodo nastala z manjšimi davčnimi in upravnimi bremeni in reformo državnega sektorja; meni, da je konkurenčen in inovativen zasebni sektor bistven element za ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti vseh generacij;

9.

ker imajo civilna družba, cerkve in dobrodelne ustanove dolgo in neprekinjeno tradicijo zagotavljanja socialne podpore in razvoja tako družinam kot vsem kategorijam državljanov v stiski, meni, da bo njihovo sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju takih ukrepov pomagalo okrepiti politike, ki se osredotočajo na socialno in medgeneracijsko solidarnost in bo načelo subsidiarnosti tako prišlo do izraza;

10.

ugotavlja, da je zaradi demografskih sprememb veliko starejših potencialnih prostovoljcev, kar je v naših skupnostih ogromen neizkoriščen vir; poziva Komisijo, naj spodbuja priložnosti za starejše prostovoljce in za vse večje število starejših državljanov z bogatimi izkušnjami, ki so pripravljeni biti prostovoljci, razvije akcijski program za starejše, ki bi lahko potekal vzporedno s programom Mladi v akciji in bi ga dopolnjeval, ter naj spodbuja posebne programe za medgeneracijsko prostovoljstvo in mentorstvo;

11.

poziva Komisijo in Svet, naj uvedeta generacijsko računovodstvo za obveščanje o kazalnikih Eurostata za trajnostni razvoj in za njihov nadaljnji razvoj v vseh državah članicah in na ravni EU, da bi oblikovali zanesljive prikaze in napovedi plačilnih tokov, prispevkov in bremen vsake generacije;

12.

se zavzema za obvezno oceno učinkov (pregled generacij), ki bi na evropski in nacionalni ravni prikazala učinke zakonov na medgeneracijsko pravičnost in omogočila dolgoročno analizo stroškov in koristi;

13.

poziva Komisijo, naj ločeno predstavi trenutno gibanje deleža odvisnosti, drastično zmanjšanje rodnosti v državah članicah in težave pri dostopu njihovih državljanov do drage umetne oploditve (vključno z zadevno zakonodajo na trgu dela), ter finančne posledice vseh teh postopkov, da današnjim generacijam omogoči načrtovanje življenjskih strategij;

14.

poziva Evropski inštitut za enakost spolov, naj spremlja in razčleni odnose med generacijami ter se pri tem opre na kazalnike, razčlenjene po spolu in starostnih skupinah;

15.

je prepričan, da je odprt in pravičen dostop do izobraževanja in dela za vse starostne skupine bistvena sestavina pri oblikovanju politike generacijske pravičnosti in podlaga za blagostanje, samostojnost in trajnost;

16.

glede na starajočo se družbo v EU meni, da si je treba aktivno prizadevati za vključevanje ljudi na trg dela in njihov obstoj na njem, kar velja za vse starostne skupine, tudi starejše ljudi; meni, da je bistveno najti ravnotežje med tem, da se ljudem zagotovi zadostna varnost in ohrani njihova motiviranost za delo in zaslužek; poleg tega meni, da je za dosego višje ravni znanja in spretnosti vsem družbenim skupinam treba zagotoviti čim višji standard izobraževanja in boljše možnosti za vseživljenjsko učenje kot doslej;

17.

meni, da je treba pri politiki zaposlovanja, ki upošteva položaj starejših delavcev, razmisliti o novih oblikah organizacije dela v podjetjih, spodbujati prožna pravila, ki omogočajo postopno upokojitev, zmanjšati stres, izboljšati pogoje dela ter spodbujati protidiskriminacijsko prakso pri zaposlovanju in poklicnem usposabljanju;

18.

poudarja, da demografske spremembe Evropsko unijo postavljajo pred izziv upravljanja s kadrovskimi viri, zaradi česar je potrebna proaktivna politika za doseganje polne zaposlenosti;

19.

priznava, da delo ni zgolj plačana zaposlitev ter da mladi in starejši ljudje s svojim delom v družini in družbi v veliki meri prispevajo k oblikovanju človeka vredne družbe ter k izboljšanju stabilnosti storitev in delovnih mest; poziva vlade, naj olajšajo in priznajo prostovoljno delo, ustanavljanje lokalnih skupnosti, oskrbo v okviru skupnosti in družine ter čim prej rešijo vprašanje pravne odgovornosti;

20.

poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo priznale nevidno in neformalno delo na področju medgeneracijske solidarnosti, ki ga opravljajo družinski člani (pretežno ženske) vseh starosti, ko skrbijo za starejše in mlajše člane, ki potrebujejo oskrbo, in sicer na pravni, socialni in ekonomski ravni (zlasti kar zadeva socialno varnost, poklicni status, zaslužke in enake možnosti za moške in ženske), kakor je poudarjeno v poročilu, ki ga je 8. decembra 2008 sprejel Odbor za pravice žensk in enakost spolov;

21.

je trdno prepričan, da je nepravična diskriminacija na delovnem mestu na podlagi starosti zelo razširjena in da se je treba močneje in prednostno boriti proti njej, zlasti z učinkovitim izvajanjem Direktive 2000/78/ES (evropske direktive o enakopravnosti pri zaposlovanju) v vseh državah članicah in nadaljnjimi nezakonodajnimi ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bi se starejši zavedali svojih pravic ter bi imeli po potrebi dostop do podpore in pravnih nasvetov;

22.

ugotavlja, da so starejše ženske na trgu dela pogosto žrtve neposredne ali posredne ter večplastne diskriminacije, in meni, da je treba to vprašanje ustrezno obravnavati;

23.

ugotavlja, da bi bilo treba starejšim za dostop do zaposlitve najprej zagotoviti, da so zmožni priti do svojega delovnega mesta, zato je prepričan, da je treba čim prej sprejeti in izvajati direktivo o prepovedi diskriminacije na podlagi starosti pri dostopu do izdelkov, infrastrukture in storitev;

24.

meni, da starejši delavci ne bi smeli biti prisiljeni, da proti svoji volji prenehajo delati zaradi arbitrarno določene starostne meje za obvezno upokojitev; zato poziva države članice, naj ponovno preučijo možnost, da bi odpravile starostno mejo za obvezno upokojitev, ki ljudem preprečuje, da bi delali še naprej, če si to želijo, ohranijo pa naj starostno mejo za upokojitev, da bi se lahko ljudje upokojili, če si to želijo, ter prejemali pokojnino in pokojninske dodatke;

25.

ugotavlja, da neuravnoteženi ukrepi za znižanje starosti delovne sile ne vodijo v višjo raven inovacij, kot se pogosto trdi, ampak gre v resnici za zmanjšanje stroškov z odpuščanjem izkušenih in zato bolje plačanih delavcev, s tem pa se tratijo izkušnje, znanje in spretnosti, zlasti če bi lahko starejši z usposabljanjem ostali dlje na istem delovnem mestu;

26.

meni, da bi morali vsi ukrepi v zvezi z upokojitveno starostjo temeljiti na potrebah vpletenih oseb; meni, da so potrebni prožnejši pokojninski predpisi, ki bi upoštevali potrebe posameznikov v starajoči se delovni sili in se prilagajali povpraševanju na trgu dela; poziva države članice, naj dajo prednost razvoju in izboljšanju sistemov socialne varnosti, da bi se prilagodili tem potrebam;

27.

obžaluje, da so delovne izkušnje nekaterih zaradi začasnih zaposlitev in vse več kratkoročnih delovnih razmerij, za katera v nekaterih državah članicah ne nudijo dostojnih plač in socialnovarstvenih pravic, ter zaradi dela na črno, priložnostnih in občasnih zaposlitev ali brezposelnosti vse bolj nestalni in negotovi, in da je večji del delovnih mest starejšim težko dostopen; priznava, da se obdobja, ko nekdo dela, se uči, skrbi za druge ali prostovoljno dela, dopolnjujejo in zagotavljajo dragocene izkušnje v vsaki starosti; ugotavlja, da porast priložnostne zaposlitve vpliva tudi na finančno varnost sedanje generacije in povzroča večja bremena za prihodnje generacije; hkrati pa poudarja, da lahko številne oblike samostojnega dela in samozaposlitve, prožne oblike dela, delo s krajšim delovnim časom in različne vrste začasnih zaposlitev bistveno pomagajo številnim starejšim, da si povečajo ali zagotovijo prihodke, če morajo na primer skrbeti za najbližje sorodnike ali prijatelje;

28.

je prepričan, da lahko prožna varnost prispeva k bolj odprtemu, odzivnemu in vključujočemu trgu dela in olajša prehod med različnimi fazami delovnega življenja, zlasti če temelji na solidarnosti in deljeni odgovornosti med generacijami ter upošteva zahteve in potrebe vseh starostnih in dohodkovnih skupin prebivalstva; poudarja, da je treba zagotoviti dobro usklajene mehanizme, ki omogočajo ustrezno usposabljanje, nadzor nad pravicami delavcev in spoštovanje družinskega življenja; ugotavlja, da prožna varnost vključuje obsežne strategije vseživljenjskega učenja ter sodobne, ustrezne in trajnostne sisteme socialne varnosti;

29.

poudarja, da je treba v celoti zagotoviti varnost poklicne in izobraževalne poti; vsakdo bi moral imeti možnost, da vse življenje neprekinjeno hodi po poklicni poti, ki bi mu omogočala pravico do polne pokojnine;

30.

poudarja, da mora biti vseživljenjsko učenje glavni cilj izobraževalnih ukrepov in so zanj odgovorne vse generacije, javni organi in podjetja; zato poziva države članice, naj podprejo sisteme poklicnega usposabljanja, zlasti če vključujejo praktično usposabljanje, ki je lahko včasih v obliki pripravništva;

31.

poziva EU, naj izvaja učinkovito politiko, ki bo starejšim delavcem omogočila, da ostanejo na razpolago za delo in da zaradi svoje starosti ne bodo diskriminirani;

32.

poziva k spodbujanju kulture, ki zagotavlja upravljanje staranja v podjetjih in sicer ob prihodu mladih in odhodu starejših delavcev, in k prilagajanju njenih podrobnosti, zlasti z možnostjo postopne upokojitve, pri čemer je treba upoštevati težavnost delovnega mesta ter delovne, zdravstvene in varnostne pogoje;

33.

je prepričan, da so za čim boljše upravljanje s človeškimi viri z začetnim usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem odgovorni gospodarski akterji, vključno s poklicnimi panogami, ki bi morale predvideti svoje potrebe po zaposlovanju in usposabljanju;

34.

poudarja, da je treba vseživljenjsko učenje potrjevati z diplomami in potrdili o pridobljenih kvalifikacijah, kr bi delavcem najbolj koristilo; opozarja, da je treba ustaliti postopke za potrjevanje pridobljenega znanja;

35.

predlaga, da se sistematsko spremlja in statistično predstavi udeležba starejših delavcev v strukturah vseživljenjskega učenja;

36.

predlaga, da se starejšim delavcem in brezposelnim zagotavljajo dodatne spodbude, da se bodo lahko udeleževali programov vseživljenjskega učenja in tako utrdili svoj položaj, ali se uspešno vrnili na trg dela;

37.

poziva k večjemu vključevanju žensk vseh starostnih skupin v programe vseživljenjskega učenja;

38.

je seznanjen z oceno, da bo zaradi demografskih sprememb do leta 2030 razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom 2: 1; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo prihodnjo vlogo družinskih negovalcev z oblikovanjem političnih pobud, ki bodo ženskam in moškim omogočile, da dosežejo ravnovesje med poklicnimi obveznostmi ter skrbjo za družino;

39.

poudarja, da se z demografskimi spremembami ne sme upravičevati splošnega zmanjševanja socialnih pravic in storitev, ampak so nasprotno izziv za današnjo družbo, ter da morajo biti te pravice in storitve uravnotežene tako glede aktivnih kot neaktivnih generacij; spodbuja države članice, naj poenostavijo socialno zakonodajo, da bi bila bolj prožna, dostopna in razumljiva tako za delodajalce kot za delavce;

40.

meni, da bi morala Evropska komisija podpreti izvajanje novih pobud za spodbujanje aktivnega, zdravega in dostojnega staranja z obstoječimi političnimi instrumenti in programi EU;

41.

poudarja, da je brezposelnost mladih ena najbolj perečih težav, saj vodi v odrekanje možnosti, socialno izključenost, naraščajoče socialne stroške in zapravljanje dragocenih človeških virov, vse to pa je pomemben socialni razlog za zmanjševanje rodnosti in spodbuja zmanjševanje pravičnosti med generacijami; poudarja, da je treba skrajšati časovne vrzeli pri prehodu mladih iz ene šolske ustanove v drugo ali preden se po diplomi zaposlijo; in ugotavlja, da je pomembno zagotoviti vključenost mladih v družbo, jim dati možnost, da pridobijo primeren poklic, in spodbujati podjetništvo mladih;

42.

poudarja, da morajo imeti mladi dolgoročne perspektive ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi spodbujale mobilnost mladih med študijem in opravljanje kvalitetne prakse in da je treba ustvariti več delovnih mest za mlade in jim zagotoviti polno vključevanje v družbo ter vlagati v mlade in spodbujati možnosti zanje, da bi lahko prihodnja generacija uživala vse pravice, ki jim pripadajo in ohranila dostojanstvo;

43.

poudarja, da brezposelnost mladih, zlasti pa neenak razvoj med regijami ovirata teritorialno kohezijo;

44.

poudarja, da bo demografski razvoj povzročil pomanjkanje usposobljene delovne sile, ki se lahko večinoma nadomesti s kvalificiranimi delavkami; pri tem pa je pomembno, da država in delodajalec spremenita svoj način razmišljanja in sprejmeta ukrepe za boljše prilagajanje okvirnih pogojev in pogojev dela potrebam žensk;

45.

poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti začetku poklicne kariere mladih ter v celoti podpirati njihov uspešen vstop na trg dela, ker lahko neuspešen začetek poklicne kariere vpliva na vse življenje posameznika in njegovo aktivnost na trgu dela;

46.

poziva Svet in Komisijo, naj si posebej prizadevata za pripravo konkretnih ukrepov, med katerimi bo tudi evropsko jamstvo za mlade, da se mladim po največ štirimesečni brezposelnosti ponudi delovno mesto, pripravništvo, dodatno usposabljanje ali kombinacijo dela in izobraževanje, pod pogojem, da ti s samostojnimi prizadevanji pripomorejo k svojemu vključevanju v delo;

47.

meni, da je treba mladim brezposelnim delavcem zagotoviti svetovanje, vodenje in pomoč, ki jo potrebujejo, da bi se ponovno ali prvič zaposlili, prav tako pa tudi študentom ali bodočim študentom, da bi bili pri izbiri svoje poklicne poti v celoti seznanjeni s potencialnimi zaposlitvenimi možnostmi;

48.

poziva države članice in Komisijo, naj poskrbijo, da bodo z razširjeno strategijo EU 2020 doseženi naslednji cilji:

49.

meni, da je zaposljivost starejših odvisna tudi od pobud na področju zdravja, višine dohodka in prispevkov v denarju ali naravi glede na pokojnino in druge pokojninske prejemke, nadaljnjega izobraževanja, oblik delovnega časa, neodvisnosti in možnosti individualne izbire za delavce, boljšega ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, zadovoljstva na delovnem mestu in ravnanja vodstva ter zagotovitve ustrezno prilagojenega delovnega mesta v skladu z določbami direktive 2000/78/ES, ter na področju dostopnosti, in da bi morali socialni partnerji take pobude razvijati skupaj, po možnosti za vse zaposlene in na pobudo Komisije ter držav članic;

50.

meni, da bi morale države članice podjetja spodbujati k uvedbi strategij upravljanja staranja, s katerimi bi izkoristila izkušnje in posebne odlike starejših delavcev ter tako izboljšala svojo konkurenčnost;

51.

predlaga socialnim partnerjem, delodajalcem in državam članicam, naj delavcem, starim nad 50 let, omogočijo poklicno napredovanje vse do konca njihove poklicne poti;

52.

zahteva konkretne pobude, da bi v delovnem procesu spodbujali starostno mešane ekipe; se zavzema za to, da se podprejo podjetja, ki prevzemajo take pobude, in nagrajujejo odlični projekti, saj bi s tem pokazali, da se z raznoliko razporejenostjo generacij poveča konkurenčnost in omogoči bolj usklajena rast;

53.

predlaga sprejem konkretnih pobud za vzpostavitev nove podjetniške kulture pri upravljanju s človeškimi viri, da bi se usmerili v zaposlovanje starejših delavcev ter ta pristop povezali z družbeno odgovornostjo podjetij;

54.

je prepričan, da bi lahko države članice povečale učinkovitost javnih zavodov za zaposlovanje za starejše brezposelne osebe z vključitvijo možnosti socialno in dobrodelno usmerjenega dela;

55.

je prepričan, da je upokojitev pravica, ki jo lahko uveljavi vsak delavec, ko doseže zakonsko upokojitveno starost, določeno v državah članicah v posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso; meni, da njihova odločitev, da svojega poklicno aktivnega življenja ne podaljšajo nad nacionalno določeno starost za upokojitev, ne sme vplivati na njihovo pravico do pokojnine ali kakršno koli drugo socialno pravico;

56.

poziva Svet in države članice, naj najkasneje do leta 2012 nepristransko pregledajo in odpravijo starostne omejitve za nekatere poklice in delovna mesta ali odobritev sredstev in sklepanje zavarovalnih polic; poziva Svet in države članice, naj preverijo težave starejših pri dostopu do posojil;

57.

poziva Komisijo, naj pregleda dejavnosti v zvezi z zdravim staranjem ter leta 2011 pripravi akcijski načrt, da se:

58.

pozdravlja dejstvo, da so številne prostovoljne organizacije razglasile 29. april za dan medgeneracijske solidarnosti, in poziva Komisijo, naj pripravi predlog, da bo leto 2012 postalo evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, kar bo jasno pokazalo prispevek starejših k družbi in spodbudilo možnosti, da mladi in starejši delajo skupaj;

59.

meni, da bi moralo biti aktivno staranje ena izmed prednostnih nalog držav članic v prihodnjih letih; poudarja, da to zlasti zajema vzpostavitev ustreznih okvirnih pogojev za izkoriščanje potenciala starejših in oblikovanje inovativnih pristopov k dejavnostim, pa tudi ustrezno usposabljanje zaposlenih v službah za pomoč;

60.

meni, da bi bilo treba na aktivno staranje gledati s širšega vidika trajnostne zaposljivosti žensk in moških vso njihovo poklicno življenje in da je treba, če želimo starejše delavce spodbuditi, da ostanejo zaposleni, zlasti izboljšati delovne razmere z namenom varovanja njihovega zdravja in varnosti ali delovno okolje prilagoditi njihovemu zdravstvenemu stanju in potrebam, boriti se proti diskriminaciji na podlagi starosti ali spola, z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti vseživljenjskega učenja in usposabljanja poskrbeti za to, da bodo izpopolnjevali svoje znanje, ter s pregledom davčnih sistemov in sistemov socialne varnosti poskrbeti za učinkovite spodbude za daljše poklicno življenje, če je to potrebno;

61.

meni, da bi morale države članice in Evropska komisija za spodbujanje aktivnega staranja izkoristiti vse možnosti odprte metode usklajevanja, strategije zaposlovanja ter drugih instrumentov in programov Skupnosti, vključno s finančno podporo iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada;

62.

meni tudi, da bi morale prek obstoječih svetovalnih odborov in odborov za politike, vključno z Odborom za socialno zaščito, Odborom za zaposlovanje, Odborom za ekonomsko politiko in skupino strokovnjakov za demografska vprašanja, ohranjati vprašanje aktivnega staranja med političnimi nalogami EU in držav članic;

63.

poziva Svet in države članice, naj nemudoma sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bo imel vsak posameznik dostojno pokojnino, ki ne bo v nobenem primeru pod pragom revščine;

64.

poziva Komisijo, naj izvede študijo o učinkovitosti in prednostih aktivne udeležbe starejših delavcev na trgu dela za vzdržnost sistemov socialne varnosti, spodbujanje produktivnosti in rasti ter boj proti socialni izključenosti;

65.

poudarja, da bi bilo treba zagotoviti združljivost dela ter oskrbe za moške in ženske v vseh državah članicah ter njuno enakomerno porazdelitev med oba spola, da bi preprečili preobremenjenost žensk zaradi večjih potreb po oskrbi v starajoči se družbi; poudarja tudi, da je treba zato zagotoviti dostopno in kakovostno oskrbo, boljše izobraževanje in otroško varstvo ter očetovski dopust, poleg tega pa pri moških spodbujati delo s krajšim delovnim časom;

66.

poudarja, da imajo starejši pogosto pomembno vlogo v družini, ko skrbijo za otroke tudi med šolskimi počitnicami in po šoli, kar je na splošno zelo dragoceno in ima pomembno ekonomsko vrednost;

67.

priznava, da je treba izboljšati ureditev na področju porodniškega dopusta ter na področju očetovskega in starševskega dopusta zaposlenih očetov;

68.

opozarja, da je treba v vsej EU uvesti ukrepe za povečanje števila rojstev, brez česar ne bo mogoče rešiti problema staranja v Evropi;

69.

spodbuja države članice, naj sprejmejo stalne dolgoročne zaveze v zvezi z družino, vključno z dodatnimi starševskimi dodatki, zlasti dodatnimi ukrepi podpore mater samohranilk in davčnimi olajšavami ali socialnimi dodatki za vrtce ter za prostovoljne, zadružne in dobrodelne organizacije; poleg tega bi bilo treba v okviru Evropske zveze za družino in drugih ustreznih platform in organizacij izmenjati zanesljive prakse; poziva države članice, naj vzpostavijo sisteme, ki bodo delavce spodbujali h koriščenju delnega ali polnega dopusta za nego in varstvo otrok, pri tem pa bodo obdržali pravico do vrnitve na delovno mesto;

70.

poziva države članice, naj razbremenijo osebe, ki skrbijo za starejše ali invalide, in uvedejo celovite sisteme oskrbe, da bi negovalcem omogočile, da se zaposlijo;

71.

se zavzema za pravico do dela s krajšim delovnim časom, prilagodljivih delovnih mest, delovnega časa, prilagojenega potrebam delavcev, in ustreznih pravil za materinski, porodniški in starševski dopust ter otroških dodatkov, delitve delovnega mesta in dela na domu, hkrati pa ohranjanje visokih ravni socialne varnosti kot ukrepov, ki prispevajo k združljivosti dolžnosti pri oskrbi ter poklicnega življenja;

72.

meni, da je treba spodbujati medgeneracijsko solidarnost, zlasti glede na razsežnost spola z usmerjenimi davčnimi politikami, ukrepi za spodbujanje dejavnega staranja, stanovanjsko politiko in ustvarjanjem celostnih mrež storitev za otroke, starejše, invalide in vzdrževane osebe, da bi ugodno vplivali na razmerje med poklicnim in zasebnim življenjem;

73.

poudarja, da je mogoče uskladiti poklicno in družinsko življenje samo, če bo neplačane dolžnosti oskrbe bolj enakomerno porazdeljena med ženske in moške in če bo obstajala dostopna ter cenovno sprejemljiva kakovostna ponudba skrbniških storitev za družine; poziva države članice, naj zagotovijo dostopne, cenovno sprejemljive, prilagodljive in visokokakovostne storitve, zlasti dostop do storitev otroškega varstva, da se zagotovi 50–odstotno kritje potreb po varstvu za otroke v starosti do treh let in 100–odstotno kritje potreb po varstvu za otroke v starosti od treh do šest let, ter boljši dostop do varstva za druge vzdrževane osebe in ustrezno ureditev za dopust mater in očetov;

74.

poudarja, da ima veliko starejših malo sorodnikov ali nobenih, na katere bi se lahko oprli, ter poziva države članice, naj storijo več za izmenjavo dobre prakse na področju politike, ki si prizadeva zagotoviti, da bi starejši lahko ostali čim dlje neodvisni in imeli po potrebi dostop do storitev pomoči, ki bi bile prilagojene posameznikom;

75.

opozarja, da se bo rodnost zmanjšala, staranje evropske družbe pa bo še večje, če na trgu dela ne bodo ustvarjeni pogoji za usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja ter ne bo spodbujanja razširitve različnih storitev za družine;

76.

poziva podjetja in države, naj za družinske člane, ki vzdržujejo ali skrbijo za svoje starejše sorodnike, vzpostavijo visokokakovostno svetovanje in podporo ter naj ustvarijo možnosti, da se oskrba, ki jo zagotavljajo, všteje v njihove pokojninske pravice, ter da naj jim nudijo ustrezno denarno nadomestilo; meni, da oskrba, ki jo zagotavljajo družinski člani, ne sme biti zlorabljena kot varčevalni ukrep;

77.

meni, da pomeni odpiranje novih trgov v gospodarstvu za starejše veliko priložnost za izboljšanje konkurenčnosti in inovativnosti ter za povečanje rasti in zaposlovanja, pa tudi širjenje prostovoljnega dela; meni, da so številne krovne podjetniške organizacije to priložnost spregledale, ko so nasprotovala predlagani zakonodaji proti diskriminaciji na podlagi starosti;

78.

meni, da je težave digitalnega razkoraka, ki pogosto prizadene prav ženske, zlasti starejše, in povzroča poklicno in socialno izključenost, mogoče odpraviti med drugim s poskusnimi pobudami za računalniško opismenjevanje, ki bi jih organizirale šole.

79.

meni, da bo sprejetje nove stroge zakonodaje proti diskriminaciji pri dostopu do blaga in storitev velika priložnost za gospodarsko rast in zaposlovanje, saj bodo ovire, s katerimi se srečujejo starejši pri dostopu do nekaterih storitev in blaga, odpravljene; poziva k odpravi vseh nerazumnih ali nepravičnih popolnih prepovedi dostopa do blaga in storitev le na podlagi starosti, s katero se soočajo številni starejši, ko želijo na primer skleniti zavarovanje, rezervirati počitnice ali najeti avto;

80.

poziva države članice, naj ustvarijo okvirne pogoje, zlasti pa sprejmejo inovativne in neomejevalne ukrepe, ki upoštevajo različne regionalne razmere;

81.

poziva k delovanju bliže ljudem, na primer z ustanovitvijo regionalnih, teritorialnih ali lokalnih svetov za zaposlovanje, ki bi združevali oblikovalce politik in socialne partnerje;

82.

meni, da bi morale države članice sprejeti odločne ukrepe proti črni in sivi ekonomiji, ki zaposluje nezakonito delovno silo in zelo slabo vpliva na trg dela EU, ne pa le spodbujati ukrepe za zaščito lastne delovne sile; poudarja, da se je treba proti neprijavljenemu delu boriti z resnično odvračalnimi ukrepi ali sankcijami proti delodajalcem in/ali posrednikom;

83.

poziva k prizadevanjem za izboljšanje boja proti nezakonitemu delu, zlasti s povečanjem kadrovskih in drugih virov v nadzornih organih (inšpekcijske službe v podjetjih, delovna sodišča itd.);

84.

opozarja, da sisteme socialne varnosti čakajo veliki izzivi in da bi morale države članice izvajati ambiciozne strukturne reforme ter iskati nove načine trajnostnega financiranja sistemov zdravstvenega varstva in pokojninskih sistemov;

85.

ker pospešeno staranje prebivalstva postaja oziroma je že svetovni problem, zaradi česar bodo sistemi zdravstvenega in socialnega varstva držav članic v prihodnjih letih izpostavljeni novim izzivom, meni, da bi morala imeti Komisija usklajevalno vlogo pri oblikovanju skupne rešitve na področju storitev zdravstvenih in socialnih storitev za starejše ter razširjanju dobre prakse v državah članicah;

86.

poziva, naj se stori več za seznanitev starejših z njihovimi pravicami in obveznostmi v zvezi s sistemi socialne varnosti in pokojninami ter naj bodo te informacije v enostavni in dostopni obliki;

87.

poudarja, da je pravica do dostojnega življenja človekova pravica in da ljudje, ki so delali celo življenje, ne smejo biti žrtve gospodarske krize;

88.

poudarja, da je treba obravnavati razliko v plačah med ženskami in moškimi, ki je trenutno v 27 državah EU 17 %, saj povzroča nižje plače od rojstva prvega otroka in zato tudi nižje pokojnine ter višjo stopnjo revščine med starejšimi ženskami;

89.

poziva Komisijo in države članice, naj ponovno preučijo sisteme socialnega varstva, v katerih se ohranjajo znatne razlike v višini pokojnin moških in žensk, ter razmislijo o uvedbi korekcijskih faktorjev, ki bodo upoštevali vrzeli v neplačevanju prispevkov zaradi začasnih zaposlitev ali materinskih obveznosti;

90.

poudarja, da je treba na tem socialnopolitičnem področju upoštevati prakso vseh držav članic EU, saj se nacionalni pokojninski sistemi v posameznih državah članicah razlikujejo;

91.

poudarja, da je zmanjšanje predvidenega in nenehno naraščajočega bremena za prihodnje generacije, temeljna prednostna naloga glede na izjemno povečanje števila starejših nad 80 let (visoka starost);

92.

ugotavlja, da globalna recesija vpliva na javne finance in širše gospodarstvo; poleg tega meni, da staranje prebivalstva skupaj z upadanjem stopnje rodnosti v Evropi predstavlja bistveno demografsko spremembo, zaradi katere bodo potrebne reforme evropskega socialnovarstvenega in davčnega sistema, vključno s pokojninskimi sistemi, da se zagotovi dobro oskrba za starejše generacije, hkrati pa prepreči kopičenje dolgov za mlajše generacije; podpira reformo pakta stabilnosti in rasti, zato da bodo države članice lahko izpolnile svojo obveznost in bodo svoje pokojninske sisteme uredile bolj trajnostno;

93.

ugotavlja, da so za številna vprašanja v zvezi z demografskimi spremembami v družbi pristojne izključno države članice ter da Skupnost nima splošne pristojnosti za uvedbo evropskih pravil za obravnavanje teh sprememb; priznava, da morajo vse države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo njihove javne finance vzdržne in da se bodo lahko ustrezno soočale z demografskimi spremembami;

94.

opozarja, da so se v zadnjih letih uporabljali različni načini medgeneracijskega računovodstva, z napovedmi gibanja javnega dolga v naslednjih desetletjih in posledičnih stroškov za prihodnje generacije, pri čemer so poudarjeni pokazatelji vrzeli v vzdržnosti, na primer potrebno primarno ravnotežje, ki predstavlja strukturno proračunsko ravnotežje, potrebno za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ;

95.

poziva Komisijo, naj zagotovi stalno medgeneracijsko računovodstvo, skupaj z ocenami prihodnjih dolgov in o vrzelih v vzdržnosti v javnih financah držav članic, ter naj rezultate javno objavi v lahko dostopni in razumljivi obliki;

96.

opozarja, da so sedanje napovedi dolgov zelo zaskrbljujoče in se bodo na prihodnje generacije prenesli izredno veliki dolgovi, ter zato poziva države članice, naj zmanjšajo svoj strukturni primarni primanjkljaj in preidejo na vzdržno raven zadolženosti;

97.

priporoča, naj države članice predložijo ukrepe za povečanje splošne produktivnosti, zlasti produktivnosti pri zagotavljanju storitev socialnega varstva, skupaj z zdravstvenimi storitvami in oskrbo za starejše;

98.

ugotavlja, da bi bila vrzel v vzdržnosti javnih financ po nekaterih izračunih za 1,5 % BDP manjša, če bi bili ljudje vsa dodatna leta pričakovane življenjske dobe zdravi, ne bolni, zato meni, da je izredno pomembno, da se težave z zdravjem preprečujejo in dovolj zgodaj obravnavajo;

99.

je zaskrbljen, ker številnim državam članicam ni uspelo reformirati pokojninskih sistemov; poziva Komisijo, naj predstavi analizo razmer v vseh državah članicah, pri tem pa opozori na dolgoročna tveganja za vsako državo članico;

100.

poudarja, da morajo države članice povečati udeležbo na trgu dela s prilagodljivim delavnikom ter spodbujanjem krajšega delovnega časa in dela od doma;

101.

spodbuja države članice, naj s svojimi davčnimi in socialnimi sistemi podprejo vse družine in družinam z malimi otroki zagotovijo storitve otroškega varstva;

102.

spodbuja države članice, da odpravijo vse ovire, zlasti davčne in pokojninske, da bodo lahko starejši po doseženi upokojitveni starosti ostali poklicno aktivni, in spodbuja učinkovite podporne mehanizme in spodbude, saj so posledice staranja prebivalstva odvisne od stopnje zaposlenosti in povprečnega števila delovnih ur.

103.

meni, da je zaradi demografskih trendov na področju socialnih in zdravstvenih storitev veliko možnosti za razvoj trajnostnih in dostojnih delovnih mest;

104.

meni, da migracije v povezavi z uspešno integracijo, vključno z ekonomsko integracijo, prispevajo k spoprijemanju z demografskimi spremembami in da še vedno preveč ljudi s priseljenskimi koreninami ne čuti pripadnosti državi članici, v kateri živijo, deloma tudi zaradi diskriminacije, s katero se soočajo;

105.

je prepričan, da je odprta in odkrita razprava bistvena za obravnavanje različnih politik priseljevanja, pogojev za sprejem priseljencev in njihovih ekonomskih perspektiv, nezakonitega priseljevanja, naraščajoče brezposelnosti med priseljenci zaradi gospodarske krize in učinkovitih ukrepov za preprečevanje družbene in kulturne izolacije novih priseljencev;

106.

opozarja, da so starejši kljub večji sposobnosti integracije družbeno manj mobilni in se težje prilagodijo novemu okolju;

107.

meni, da so poistovetenje v skladu z demokratičnimi tradicijami in temeljnimi ustavnimi vrednotami, udeleženost na osnovi enakih možnosti in odgovornost pogoj za uspešno integracijo ter da je ta uspešna, šele če so se priseljenci pripravljeni prilagajati, domačini pa jih sprejemati; meni, da medgeneracijsko solidarnost dopolnjuje medkulturna solidarnost, za katero je potrebna opustitev vseh predsodkov do različnih kultur;

108.

meni, da je vzpostavitev ustreznega vzdušja, v katerem bi prebivalci držav gostiteljic sprejeli zakonite priseljence, neposredno odvisna od zagotavljanja točnih in celovitih informacij ter vzpostavitve kulture proti ksenofobiji;

109.

je prepričan, da je za aktivno staranje potrebna polna družbena udeležba in vključenost v participativne demokratične postopke odločanja;

110.

opozarja, da demografske spremembe kažejo na resne regionalne neenakosti ter vodijo v odseljevanje iz podeželskih in obrobnih regij, tako da je treba uvesti strukturne spremembe socialnega in zdravstvenega varstva, zagotoviti sredstva zanj in izvesti okrepljeno izmenjavo najboljših praks s področja podpiranja napredka in storitev, ki temeljijo na moderni informacijski in komunikacijski tehnologiji;

111.

meni, da bi bilo mogoče s spodbujanjem samostojnega in kooperativnega dela na podlagi sporazumov z lokalnimi organi in uvedbo posebnih bonov za družine spodbujati in organizirati storitve pomoči na domu za starejše;

112.

poziva države članice in Komisijo, naj glede na neizbežno staranje prebivalstva tesno sodelujejo, da bi zagotovile potrebno oskrbo, zlasti pri vzpostavitvi trajnih mehanizmov za financiranje sistemov oskrbe;

113.

ugotavlja očitno diskriminacijo starejših v sistemu zdravstvenega varstva; poudarja, da je za starejše bolnike zaradi diskriminacije izključno na podlagi njihove starosti manj verjetno kot za mlajše, da bodo prejeli potrebno zdravljenje; meni, da lahko takšne razlike v zdravljenju in oskrbi občutno vplivajo na rezultate njihovega zdravljenja;

114.

poudarja tudi, da so demografske spremembe in njihove posledice različne v vzhodnih in zahodnih državah Evropske unije ter da je potrebna enotna politika, ki bo zagotavljala uravnoteženo rast in trajen regionalni razvoj;

115.

poziva države članice, naj pomagajo regijam, iz katerih se prebivalstvo izseljuje, z zagotovitvijo visokokakovostnih storitev splošnega pomena (npr. z izobraževanjem, vključno s predšolsko vzgojo in otroškim varstvom, socialnimi in zdravstvenimi storitvami, poštnimi storitvami), dostopnostjo (npr. z javnim prometom, prometno infrastrukturo in telekomunikacijskimi omrežji) ter naj ohranijo gospodarsko udejstvovanje in znanje (npr. z usposabljanjem, vključno z metodami vseživljenjskega učenja in vlaganjem v nove tehnologije); poziva, naj se osnovni pogoji za izpolnitev teh ciljev prilagodijo lokalnim potrebam in lokalnim izvajalcem ter naj se izboljša njihova prilagodljivost; posebej opozarja na razmere na otokih, mejnih območjih, v gorskih regijah in drugih območjih, odmaknjenih od središč poseljenosti;

116.

poziva države članice, naj preučijo možnost urejene delovne migracije (priseljevanje iz tretjih držav v EU);

117.

poudarja, da morajo ljudje neodvisno od dohodka, starosti, socialnega statusa ali stopnje zdravstvenega tveganja dobiti dostopno, kakovostno zdravljenje in oskrbo, da pa bi to dosegli, je treba čim prej sprejeti predlagano novo zakonodajo EU proti diskriminaciji, ki zajema tudi dostop do zdravstvenih storitev;

118.

pozdravlja projekt PREDICT (povečanje udeležbe starejših v kliničnih preskusih), ki ga financira Evropska unija in ki skuša ugotoviti, zakaj je pri kliničnih preskusih še vedno prisotna diskriminacija starejših; meni, da bi morali starejšim zagotoviti zdravila, katerih učinkovitost in varnost sta bili preizkušeni za njihovo starostno skupino;

119.

priznava dosežke glede oskrbe starejših v državah članicah, vendar te poziva, naj še več pozornosti namenijo oblikovanju kvalitativnih meril za storitve in njihovemu spremljanju; poziva države članice in Komisijo, naj izboljšajo tudi sodelovanje pri nadzoru storitev oskrbe, pri čemer bi lahko države članice na področju nacionalnih storitev oskrbe oblikovale mrežo kontaktnih točk, prek katere bi lahko tako na nacionalni kot na evropski ravni pridobile informacije o storitvah oskrbe, ki so na voljo, in o njihovi kakovosti ter se nad kakovostjo storitev pritožile;

120.

poziva Komisijo, naj pripravi zeleno knjigo o grdem ravnanju s starejšimi in zaščiti starejših pred grdim ravnanjem v skupnosti in v oskrbnih domovih;

121.

zahteva, da si države članice z odprto metodo usklajevanja med seboj izmenjujejo informacije in najboljšo prakso pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe starejših, še posebej ukrepe, s katerimi bi zaščitili starejše v skupnosti in v oskrbnih domovih ter se spopadli s težavo grdega ravnanja s starejšimi;

122.

priznava, da veliko število priseljenk opravlja delo na področju nege in oskrbe starejših, ter predlaga okrepitev nadzora držav članic, da bi omejile neprijavljeno delo na tem področju, in omogočanje delavcem v tem sektorju lažji dostop do ustreznih seminarjev v sklopu vseživljenjskega učenja, da bi zagotovili kakovostno oskrbo;

123.

poziva države članice, naj rešijo vprašanja, s katerimi se soočajo družinski negovalci, vključno s pravico do svobodnega odločanja o tem, ali želijo biti negovalci, možnostjo kombinacije oskrbe s plačano zaposlitvijo ter dostopom do sistemov socialne varnosti in starostnih pokojnin, da bi preprečile revščino kot neposredno posledico oskrbe;

124.

poudarja pomen pravic socialnega varstva in pokojninskih pravic na individualni osnovi, ki priznavajo neplačano dejavnost oskrbe;

125.

meni, da obstaja potreba po oblikovanju vseevropskega kodeksa ravnanja, v katerem bi opredelili minimalne zahteve in pogoje glede zagotavljanja dolgoročne oskrbe ter bi ga sprejela Evropski parlament in Svet;

126.

meni, da mora imeti vsak posameznik priložnost, da se angažira v družbi; obenem pa mora družbena angažiranost ostati prostovoljna;

127.

poudarja, da vodilno načelo aktivne civilne družbe pridobiva z demografskim razvojem vedno večji pomen, pri čemer je pomembno na novo ovrednotiti odnos med državljani in državo glede razumevanja družbenih nalog;

128.

meni, da zagotavljanje oskrbe zahteva visoko stopnjo usposobljenosti in posebno stopnjo odgovornosti negovalca, ki pa mora biti družbeno in finančno priznana; in meni, da se lahko samo tako dosežejo dolgoročni standardi kakovosti in pridobivajo dobro izobraženi in motivirani negovalci;

129.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/34

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o poenostavitvi izvajanja raziskovalnih okvirih programov (KOM(2010)0187),

—

ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 23. junija 2009 o merilih sprejemljivosti za metodologije za povprečne stroške za osebje (C(2009)4705),

—

ob upoštevanju poročila strokovnih skupin o naknadnih ocenah šestega okvirnega programa (2002–2006) („poročilo Rietschel“) in odgovora Komisije nanj (KOM(2009)0210),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2010 z naslovom Več ali manj kontrol? vzpostavitev pravega ravnovesja med upravnimi stroški kontrole in tveganjem napake (KOM(2010)0261),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o smernicah glede prihodnjih prednostnih nalog za evropske raziskave in inovacije, ki temeljijo na raziskavah, v Lizbonski strategiji v obdobju po letu 2010, sprejetih 3. decembra 2009, ter sklepov Sveta za konkurenčnost o poenostavljenih in učinkovitejših programih v podporo evropskih raziskav in inovacij, sprejetih 26. maja 2010,

—

ob upoštevanju berlinske deklaracije o odprtem dostopu do znanja na področju znanosti in humanističnih ved,

—

ob upoštevanju člena 48 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za regionalni razvoj (A7-0274/2010),

A.

ker je sedmi okvirni program največji nadnacionalni program za raziskave in razvoj na svetu ter bistvena sestavina udejanjanja Evropskega raziskovalnega prostora in izpolnjevanja ciljev strategije EU2020,

B.

ker raziskave bistveno prispevajo h gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest ter k okolju prijazni in trajnostni energiji,

C.

ker so za sedmi okvirni program potrebni najvišji standardi odličnosti, zmogljivosti in učinkovitosti raziskav, da bi pritegnili in obdržali najboljše znanstvenike v Evropi ter ustvarili bolj inovativno in na znanju temelječe gospodarstvo EU, ki se bo lahko merilo s svetovnim gospodarstvom,

D.

ker je usklajevanje med nacionalnimi, regionalnimi in evropskimi politikami raziskav še vedno nezadostno, kar zelo ovira stroškovno učinkovite rešitve,

E.

ker so za sedanje upravljanje sedmega okvirnega programa kljub izboljšavam v primerjavi s šestim okvirnim programom, značilni prekomerna birokracija, nizka stopnja dovoljenega tveganja, neučinkovitost in neupravičene zamude, ki skupnost raziskovalcev, akademski svet, organizacije civilne družbe, podjetja in industrijo (zlasti manjši raziskovalni akterji, vključno z malimi in srednjimi podjetji) nedvomno odvračajo od sodelovanja,

F.

ker vse zainteresirane strani pozivajo k nadaljnji poenostavitvi ter uskladitvi pravil in postopkov, pri čemer poenostavitev ni sama sebi namen, temveč sredstvo, s katerim postanejo sredstva za raziskave EU privlačna in dostopna, in zmanjša čas, ki ga morajo raziskovalci vložiti v sam postopek,

G.

ker bi financiranje na podlagi rezultatov utegnilo omejiti obseg raziskovalnih projektov na manj tvegane projekte in tržno usmerjene raziskave, kar bi oviralo EU pri doseganju odličnosti pri pionirskih raziskavah in inovacijah,

H.

ker je treba jasno razlikovati med raziskavami in inovacijami kot med dvema različnima procesoma (raziskave spreminjajo naložbe v znanje, inovacije pa znanje v naložbe),

I.

ker sedanji postopek poenostavitve poteka v odločilnem trenutku in zagotavlja zagon za vmesni pregled sedmega okvirnega programa ter za priprave na naslednjega, osmega,

J.

ker morata oblika in izvajanje sedanjega sedmega okvirnega programa in prihodnjih okvirnih programov temeljiti na načelih enostavnosti, stabilnosti, preglednosti, pravne varnosti, doslednosti, odličnosti in zaupanja,

1.

podpira pobudo iz sporočila Komisije za poenostavitev izvajanja raziskovalnih okvirnih programov ter zagotovitev odločnih in ustvarjalnih ukrepov pri premagovanju ovir, s katerimi se spoprijemajo sodelujoči v njih;

2.

opozarja, da je postopek poenostavite kljub svoji pomembnosti le eden od nujnih reform, ki so potrebne za izboljšanje financiranja raziskav EU;

3.

poudarja, da je treba v primeru vsakega posameznega ukrepa za poenostavitev določiti, ali bo začel veljati v skladu s sedanjim pravnim okvirom ali pa so potrebne spremembe finančne uredbe, pravil o sodelovanju ali posebna pravila, ki bi veljala za okvirne programe;

4.

Komisijo poziva, naj prispeva k sedanji reformi finančne uredbe, ki ima naslednje cilje: povečanje skladnosti v sedanjem pravnem okviru, zmanjšanje določb; jasnost, nedvoumnost in izvedljivost; v ta namen poziva k vključitvi pravil o sodelovanju v glavni del finančne uredbe;

5.

poudarja dejstvo, da je treba skupaj s poenostavitvami, ki jih je predlagala Komisija, sestaviti podroben načrt za razvoj raziskovalne infrastrukture v novih državah članicah, da bi se oblikovale enake priložnosti za vse države članice pri dostopanju do financiranja v skladu s sedmim okvirnim programom in prihodnjim osmim okvirnim programom;

6.

ugotavlja, da zasebni sektor zaradi zapletenih in dolgotrajnih pravil o sodelovanju, visokih stroškov za osebje in pretirane birokracije le malo sodeluje v okvirnih programih;

7.

pozdravlja povečana prizadevanja za upravno in finančno poenostavitev pravil okvirnega programa v celotnem življenjskem ciklu programov in projektov (prijava, ocena in upravljanje), kar bi morali zlasti koristiti zainteresiranim stranem;

8.

poudarja, da je treba kakršen koli postopek poenostavitve v sedanjem sedmem okvirnem programu izvajati skrbno, da bi se ohranile stabilnost, doslednost in pravna varnost in s tem medsebojno zaupanje vseh zainteresiranih strani; v zvezi s tem poudarja, da si je pri sedanjih pogodbah sicer treba prizadevati za enotno razlago veljavnih pravil, vendar se je treba izogibati uporabi naknadnih „smernic“;

9.

je zaskrbljen, da sta sedanji sistem in praksa upravljanja sedmega okvirnega programa preveč nadzorno usmerjena, zato povzročata zapravljanje virov, manjše sodelovanje in manj privlačne raziskovalne pokrajine; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se sedanji sistem upravljanja z nično stopnjo dovoljenega tveganja izogiba tveganju, namesto da bi ga obvladoval; zato poziva k reviziji in/ali širši razlagi kadrovskih predpisov EU glede osebne odgovornosti in k predložitvi konkretnih predlogov v sedanji reformi finančne uredbe (npr. sistem zavarovanja ali združevanja tveganja);

10.

meni, da se morata spremljanje in finančni nadzor EU, ki ju izvajata Komisija in urad OLAF, usmeriti predvsem na varovanje javnih sredstev ter boj proti goljufijam, pri tem pa jasno razlikovati med goljufijo in napakami; v zvezi s tem meni, da je nujno treba oblikovati jasnejšo definicijo napak v vseh zavezujočih pravnih dokumentih, vključno z mehanizmi za ugotavljanje napak, da ne bi prihajalo do različnih razlag; zato poziva k podrobni analizi in sporočanju o napakah ter k ukrepom za odpravo slednjih;

11.

meni, da mora upravljanje evropskega financiranja raziskav bolj temeljiti na zaupanju do sodelujočih in dopustiti večjo stopnjo tveganja v zvezi z njimi na vseh stopnjah projektov, obenem pa zagotoviti odgovornost s prilagodljivimi pravili EU, ki se lahko, kadar je to mogoče, bolje usklajujejo z različnimi veljavnimi nacionalnimi predpisi in uveljavljenimi računovodskimi praksami;

12.

v celoti podpira sprejetje višje stopnje dopustnega tveganja za napake, kar zmanjšuje kompleksnost in naknadna pregledovanja ter zagotavlja ustrezno ravnotežje med dobrim finančnim upravljanjem in ustreznimi kontrolami; poudarja, da je bistveno zagotoviti enako razlago in uporabo pravil, s čimer bi se zmanjšala stopnja napak;

13.

zahteva, da se upravičence, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru OP, obvesti o zadevnih revizijskih strategijah Komisije; priporoča, da se te strategije razširjajo prek nacionalnih kontaktnih oseb in da vključijo v Cordis;

14.

se strinja s širšim sprejemanjem običajnih računovodskih praks, ki so bile jasno opredeljene in dogovorjene, kar tudi podpira, za upravičene stroške sodelujočih, zlasti za metodologije za povprečne stroške za osebje, če so ti postopki v skladu z nacionalnimi pravili in jih potrdijo pristojni organi, in omogočajo vsakemu upravičencu dovolj prilagodljivosti, da lahko uporabijo bodisi metodologijo dejanskih stroškov za osebje ali povprečnih stroškov za osebje;

15.

Poziva Komisijo, naj si dejavno prizadeva za zahteve Parlamenta, opredeljene v sklepih o razrešnici za leti 2007 in 2008, zlasti glede oblikovanja konkretnih predlogov o poenostavitvi izračuna povprečnih stroškov za osebje in uporabe teh predlogov v praksi;

16.

meni, da bi evropske institucije pri revizijah celotne metodologije stroškov za javne organe morale sprejeti izjave o zagotovitvi točnosti letnih računovodskih poročil organizacije in o zakonitosti in pravilnosti v njih navedenih transakcij, ki so jih izdali nacionalno računsko sodišče in/ali nacionalni javni revizorji;

17.

podpira nadaljnje zmanjšanje kombinacij stopenj financiranja in metod za opredeljevanje posrednih stroškov za različne instrumente in med dejavnostmi (upravljanje, raziskave, predstavitve in razširjanje) ne da bi pri tem ogrozili sedanje stopnje financiranja; vendar priznava, da je treba ohraniti razlikovanje med univerzami/raziskovalnimi centri, industrijo, neprofitnimi organizacijami in malimi in srednjimi podjetji; Komisijo poziva, naj ohrani uporabo dejanskih stroškov kot metodo kombinacij stopenj financiranja in opredeljevanja posrednih stroškov;

18.

meni, da bi bilo treba pavšalne zneske in plačila s pavšalno stopnjo uporabljati prostovoljno in samo kadar je to primerno; poziva Komisijo, naj podrobneje pojasni terminologijo v zvezi z uporabo zneskov s pavšalno stopnjo in pavšalnih zneskov;

19.

daje prednost uvedbi pavšalnih zneskov, ki pokrivajo „druge neposredne stroške“, če se bo ohranila možnost dejanskih stroškov; poziva Komisijo, naj strogo oceni uporabo pavšalnih zneskov za stroške za osebje; poudarja, da so ti najučinkovitejša alternativa za države partnerice v mednarodnem sodelovanju znotraj okvirnega programa;

20.

priznava, da zmanjšanje velikosti na manjše konzorcije, kjer je to mogoče, prispeva k poenostavitvi postopkov, skrajšuje časovni obseg projektov ter zmanjšuje upravne stroške;

21.

meni, da bi morala večdisciplinarnost dela, ki ga je treba opraviti, upravičiti večje ekipe;

22.

predlaga, da bi na primer s postopkom tihe odobritve olajšali spremembo sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, zlasti zato, da bi upoštevali spremembe sestave konzorcija ali njegove upravne in finančne ureditve;

23.

daje prednost popolni ukinitvi mehanizmov za beleženje porabljenega časa, kot so preglednice prihodov in odhodov (ukinitev ne bi smela biti omejena na uporabo pavšalnih zneskov);

24.

pozdravlja takojšnjo ukinitev obveznosti izterjave obresti za vnaprejšnje financiranje;

25.

meni, da je treba spodbujati uporabo nagrad, ki pa ne smejo nadomestiti ustrezno strukturiranega financiranja;

26.

poziva Komisijo, naj dovoli povrnitev stroškov, nastalih po predložitvi predloga, potem, ko je bil izbran, da bi olajšali sodelovanje industrijskim partnerjem in zlasti malim in srednjim podjetjem;

27.

zahteva enostavnejšo razlago in podrobnejšo pojasnitev opredelitve upravičenih stroškov (kot so davki in dajatve v stroških za osebje, bolniški in porodniški dopust) in vprašanja, ali je mogoče zajeti DDV v upravičenih stroških; poziva Komisijo, naj preuči, ali bi lahko DDV, kadar se ne odbije, šteli kot upravičeno postavko stroškov; poziva, naj se podrobneje pojasnijo postopki v zvezi z menjalniškimi tečaji za partnerje, ki uporabljajo različne valute;

28.

obžaluje, da uvedba identifikacijske kode za sodelovanje ni zmanjšala večkratnih prošenj za pravne in finančne informacije (in podporne dokumente), prejetja te kode v postopku prijave pa ne spremlja vedno postopek preverjanja; zato zadevne akterje poziva, naj izboljšajo identifikacijsko kodo za sodelovanje in povečajo učinkovitost njene uporabe;

29.

poziva Komisijo, naj predstavi natančnejši, skladnejši in preglednejši poslovnik za revizije, vključno s pravili in načeli za zagotovitev spoštovanja pravic pregledanih subjektov in mnenja vseh strani, in poroča o razmerju med stroški in koristmi pregledov;

30.

poziva Komisijo, naj izvaja „enoten pristop k reviziji“ in preide na pregledovanje v dejanskem času, ki ga opravi en subjekt, s čimer se omogoči, da upravičenci lahko popravijo vse sistemske napake in naslednje leto izročijo izboljšane izkaze stroškov; meni, da bi s tovrstnim enotnim revizijskim pristopom lahko še bolje zagotovili, da različni revizorji ne bi več kot enkrat pregledovali končanih projektov, tako da bi Komisija zaupala mnenju prvoimenovanega neodvisnega revizorja in da se dokumenti zagotavljajo le enkrat ne glede na število opravljenih revizij;

31.

poziva Komisijo, naj zagotovi pravno varnost, tako da ne uporablja strožje definicije pravil o sodelovanju za nazaj in da od sodelujočih ne zahteva ponovnega izračunavanja izkazov stroškov, ki so jih službe Komisije že odobrile, ter tako zmanjša potrebo po naknadnih pregledih in popravke za nazaj; poziva Komisijo, naj hitro in premišljeno razreši prejšnje situacije, ki so nastale pri potekajočih pregledih, ter pri tem spoštuje načela dobrega finančnega poslovodenja; priporoča, da bi spore glede prejšnjih situacij razrešili z dogovorom med vsemi stranmi, ki bi na primer temeljil na neodvisni ponovni reviziji in/ali s posredovanjem neodvisnega ad hoc posrednika;

32.

predlaga vzpostavitev odzivnega postopka, v skladu s katerim bi v primeru, da se Komisija ne bi odzvala na prejete informacije v določenem roku, štelo, kot da jih je potrdila;

33.

poziva Komisijo, naj redno poroča Parlamentu o upravnih stroških sedmega okvirnega programa, vključno s stroški upravljanja tako za Komisijo kot za sodelujoče, ter o sprejetih ali načrtovanih ukrepih za njihovo zmanjšanje;

34.

opozarja Komisijo, da se od upravičencev do programov EU pričakuje izvajanje financirane dejavnosti v dobri veri in kar največje prizadevanje, da dosežejo pričakovane rezultate;

35.

je zato zaskrbljen zaradi sedanje splošne težnje Komisije k financiranju na podlagi rezultatov (v bistvu utemeljenem na načelu finančne odgovornosti) in posebno zaradi možnega vpliva tako utemeljenega financiranja na kakovost in vrsto raziskav in možnih ovir za znanstveno raziskovanje in negativnega vpliva na projekte z nemerljivimi cilji ali merljivimi cilji z uporabo parametrov, ki nimajo neposredne koristi, je prav tako zaskrbljen zaradi morebitnega izida nadaljnjih predhodnih in naknadnih ocen učinkov/rezultatov projektov in določevanja meril, potrebnih za njihovo določitev;

36.

meni, da je razen v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih neprimerna splošna uporaba pavšalnih zneskov, kot so dogovorjeni pavšalni zneski, specifični za posamezen projekt, in vnaprej opredeljeni pavšalni zneski; namesto tega daje prednost pristopu z „velikim zaupanjem“, posebej prilagojenim za pionirske raziskave; priporoča zagon pilotnih testov za financiranje, ki temelji na rezultatih, s pavšalnimi zneski, specifičnimi za posamezen projekt, ki se izplačajo glede na dogovorjene učinke/rezultate za raziskave in predstavitvene projekte na posebej zahtevnih področjih;

37.

namesto tega daje prednost sistemu financiranja, temelječem na znanosti, s poudarkom na znanstvenih/tehničnih merilih in medsebojnim pregledom na podlagi odličnosti, ustreznosti in vpliva ob poenostavljenem in učinkovitem finančnem nadzoru, ki spoštuje pravico do nasprotovanja; meni, da bo posledica pristopa na podlagi znanosti pri nadzornih mehanizmih velik premik od finančne k znanstveni/tehnični plati; meni, da ta pristop omogoča zainteresiranim stranem, da usmerijo prizadevanje na svoje temeljne pristojnosti, na znanstvena/tehnična vprašanja in razvoj Evropskega raziskovalnega prostora;

38.

pozdravlja splošni trend za skrajšanje povprečnega časa do dodelitve in do plačila, ima pa nekatere zadržke do splošne uporabe razpisov s širšim obsegom in razpisov z navedenim skrajnim rokom; vendar ugotavlja, da so ti razpisi primerni za mala in srednja podjetja kot način zmanjševanja negotovosti glede možnosti financiranja in spodbujanja k nadaljnjemu sodelovanju;

39.

ga skrbi, da sedaj obdobje od predlaganega roka do podpisa pogodbe (čas pred pogodbo) v povprečju še vedno predolgo traja, med različnimi službami Komisije pa so neskladnosti; poziva Komisijo, naj skrajša čas do pogodbe največ na 6 mesecev in določi ustrezne roke za ocenjevanje in pogajanje o pogodbi na podlagi sistema referenčnih vrednosti;

40.

poziva Komisijo, naj podaljša povprečni čas od objave razpisa za zbiranje predlogov do roka za vlogo prijave;

41.

ima močne zadržke v zvezi s posledicami ukinitve pravnih zahtev za mnenja, ki jih dajo odbori zastopnikov države članice glede odločitev o izboru za posamezne projekte, zlasti tiste, ki vplivajo na etiko, varnost in obrambo;

42.

meni, da pristop za spodbujanje opredeljevanja skupnih temeljnih načel ne bi smel škodovati nacionalnim etičnim možnostim in posebnostim na področju raziskav;

43.

podpira splošno usmeritev k dvostopenjskemu postopku prijave, zlasti v primerih, ko je pričakovanih predlogov preveč, če na prvi stopnji ocenjevanje poteka temeljito (cilji, znanstveni pristop, kompetence sodelujočih, dodana vrednost znanstvenega sodelovanja in skupnega proračuna); poudarja, da to poveča možnosti uspešnosti na drugi stopnji, če ne gre na račun daljšega časa do pogodbe ali obdobij za dodelitev; meni, da je s tem pristopom mogoče zmanjšati stroške prijave;

44.

poudarja, da je treba pri upravljanju okvirnega programa postaviti upravičence v osredje svojih nalog in zagotoviti boljšo dostopnost do okvirnega programa;

45.

poziva, naj se bistveno izboljša jasnost in dostopnost dokumentov z navodili, ki bi jih treba zbrati v priročniku in prevesti v uradne jezike EU;

46.

poudarja, da je treba povečati sodelovanje novih držav članic v projektih okvirnega programa, in sicer tako, da se poenostavi postopek prijave in pogodbeni postopki, ki pomenijo bistveno oviro za vstop na stopnji predloga, zlasti za tiste, ki se prijavljajo prvič;

47.

priporoča, da se izboljša stabilnost, ki se zagotavlja zainteresiranim stranem, tako da se v mejah mogočega določi samo en uradnik Komisije za projekte, ki bo nudil posamezniku prilagojeno podporo ves čas poteka projekta z doslednim izvajanjem pravil pa tudi pristopa „enotnega okenca“, po katerem je mogoče dobiti nasvete o mnogovrstnih programih na eni kontaktni točki;

48.

zahteva, da je na vsakem dokumentu, ki ga zagotovi Komisija in njene službe, jasno opredeljeno, kakšen je njegov pravni status, in koga zavezuje njegova vsebina in kako;

49.

podpira nadaljnje uvajanje e-uprave in orodij informacijske tehnologije ter zlasti razvoj portala za udeležence raziskav ter uvedbo elektronskega podpisa; poziva Komisijo, naj vzpostavi povezan in uporabnikom prijazen internetni sistem; podpira, da se dajo na razpolago vse elektronske informacije o upravljanju programa (identifikacija, prijava, pogajanje in poročilo); se zavzema, da je ta internetni sistem na razpolago od prvega dne programa in dostopen na vseh stopnjah; meni, da bi bilo treba spodbujati nadomestitev osebnih srečanj z videokonferencami; priporoča, da službe e-uprave za komuniciranje uporabljajo odprte protokole in formate in tako zagotavljajo preglednost, dostopnost in interoperabilnost;

50.

priporoča, da Komisija začne z informacijsko kampanjo in kampanja za večjo ozaveščenost o orodjih informacijske tehnologije, ki je na voljo v okviru programa;

51.

pozdravlja pilotni projekt Komisije o odprtem dostopu, katerega namen je izboljšanje dostopa do rezultatov raziskav prek sistema Cordis in spodbujanja znanstvenikov, da svoje raziskave shranijo v arhivu;

52.

poudarja, da so za dostop upravičencev do projektov na področju raziskav in inovacij potrebne velike tehnične zmogljivosti ter veliko znanja o upravnih in finančnih postopkih, zato je ta dostop izjemno težek za male prosilce, kot so mala in srednja podjetja ter mali raziskovalni inštituti iz obrobnih regij; opozarja, da je okoli 90 % evropskih podjetij malih in srednjih podjetij ter da jim je treba zagotoviti polno in učinkovito vključitev pri rabi sredstev iz sedmega okvirnega programa;

53.

poudarja potrebo po povečanju preglednosti v postopku izbire teme za razpise, kar bi moralo zagotoviti sodelovanje pomembnih zainteresiranih strani;

54.

priporoča uvedbo bolj preglednega, povezanega in usklajenega sistema medsebojnega pregleda na podlagi dosežkov;

55.

poziva k zmanjšanju zapletenosti programov EU (npr. okvirnega programa, programa za konkurenčnost in inovacije, strukturnih skladov) ter z njimi povezanih instrumentov (skupnih tehnoloških pobud, pobud po členu 187, javno-zasebnih partnerstev, projektov po členu 185, skupnosti znanja in inovacij, ERA-NET itd.); poudarja, da bo to imelo za posledico popolno izkoriščenost sinergij, ki izhajajo iz njihovega vzajemnega delovanja;

56.

obžaluje izredno povečanje števila raziskovalnih organizacij, modelov sodelovanja in mehanizmov upravljanja, pa tudi zapletenost, ki izhaja iz tega in proračunskemu organu povzroča težave s preglednostjo ter ustvarja razlike v obravnavanju upravičencev;

57.

priporoča zmanjšanje niza predpisov in skupnih načel za financiranje, ki določajo financiranje EU za raziskave in razvoj, ter poziva k medsebojni povezanosti in usklajenosti pri izvajanju in razlagi predpisov in postopkov; poudarja, da je ta skupni niz pravil treba uporabljati v celotnem okvirnem programu in z njim povezanih instrumentih ter znotraj Komisije, ne glede na subjekt oziroma izvajalsko agencijo, ki je zadolžena za izvajanje;

58.

priporoča, da se uvedejo mehanizmi, ki bodo zagotovili skupne smernice znotraj Komisije, ter da se začne z usposabljanjem uradnikov za projekte ter notranjih revizorjev; poziva k uvedbi pritožbenega mehanizma, kot je „posrednik okvirnega programa“, v primerih neskladne in nedosledne razlage predpisov in postopkov; meni, da morajo biti odločitve, ki jih ta posrednik sprejme, dokončne in zavezujoče;

59.

meni, da je za raziskave in inovacije najprimerneje, da se spodbujajo na regionalni ravni, to pa zaradi bližine med univerzami, javnimi raziskovalnimi zavodi, velikimi podjetji, malimi in srednjimi podjetji in regionalnimi javnimi organi, na primer znotraj „grozdov“; poleg tega ugotavlja, da spodbujanje inovacij na regionalni ravni lahko pomaga zmanjšati socialne in regionalne razlike; kljub temu spodbuja različne ravni (regionalno, nacionalno in Skupnosti), naj bolje usklajujejo svoja prizadevanja v okviru načrtovanja raziskovalnih in razvojnih dejavnosti na evropski ravni; prav tako poudarja, da so potrebne boljše povezave med akademskimi krogi in industrijo;

60.

meni, da bi korenit pregled upravljanja okvirnega programa ena od najbolj prednostnih nalog, s katero se je treba spoprijeti pri oblikovanju naslednjega;

61.

meni, da imajo revizija finančne uredbe, kadrovskih predpisov in uporaba za raziskavo specifičnega dopustnega tveganja za napake vodilno vlogo pri prestrukturiranju finančnega okvira za raziskave in pri omogočanju nadaljnjega napredka pri poenostavitvi financiranja raziskav;

62.

poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost vsakega posameznega instrumenta znotraj vsakega programa glede na doseganje specifičnih političnih ciljev, in poziva k zmanjšanju raznolikosti instrumentov, če ni jasnega dokaza za njihovo učinkovitost ali njihov posebni prispevek, hkrati pa ohrani dovolj prilagodljivosti, da ohrani posebnosti projektov;

63.

podpira sistem financiranja, ki temelji na znanosti, ter uravnoteženo ločevanje med raziskavami od zgoraj navzdol, usmerjenimi k učinkom, ter raziskavami od spodaj navzgor, usmerjenimi v znanost, kot podlago za osmi okvirni program;

64.

meni, da bi bilo treba v osmem okvirnem programu dati prednost pionirskim raziskavam obenem pa upoštevati celotno verigo inovacij prek pionirskih raziskav, tehnološkega razvoja, predstavitev, razširjanja, vrednotenja rezultatov in hitrega prenosa rezultatov raziskav na trge;

65.

meni, da bi moral osmi okvirni program spodbujati sodelovanje med evropskimi raziskovalci z uvedbo sistema „raziskovalnih bonov“ z denarjem za raziskave, ki bi spremljal raziskovalce, ki se selijo med univerzami v državah članicah in s tem prispeval k ustvarjanju centrov odličnosti, neodvisnih univerz in povečanju mobilnosti raziskovalcev;

66.

poziva Komisijo, naj objavi analizo ravni sodelovanja različnih držav članic v sedmem okvirnem programu in upošteva zaključke, da bi zagotovila uravnotežen razvoj raziskav v vseh državah članicah v osmem;

67.

meni, da bi bilo treba pri določanju prednostnih nalog za osmi okvirni program posebej upoštevati druge možnosti za financiranje inovacij, ki ne temeljijo na subvencijah, tudi javno-zasebni kapital in naložbe v dolžniški kapital

68.

priporoča nadaljnjo internacionalizacijo osmega okvirnega programa prek sodelovanja s tretjimi državami, tudi z državami v razvoju, tako da se jim zagotovijo enostavna in posebna pravila upravljanja; v načrtovanju prihajajočega osmega okvirnega programa spodbuja izmenjavo najboljših praks in standardov z vsemi preostalimi mednarodnimi partnerji;

69.

podpira vlogo Komisije kot nadzornika dostopa, ko je potrebno financiranje, ki ga zagotavljajo nacionalni ali regionalni organi;

70.

pozdravlja ustanovitev podskupine Komisije za inovacije ter njene razprave o tem, kako izmeriti učinkovitost politike EU o raziskavah in razvoju ter s tem povezane porabe za projekte raziskav in razvoja;

71.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/42

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2010 o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013 (1),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o poštenih prihodkih za kmete: bolje delujoča veriga preskrbe s hrano v Evropi (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006-2010 (3),

—

ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,

A.

ker sposobnost za preživetje številnih živinorejskih gospodarstev EU sedaj resno ogroža skupek dejavnikov, ki vključuje:

B.

ker morajo evropski proizvajalci upoštevati najstrožje predpise na svetu za varnost in kakovost hrane, okolje, zdravje in dobro počutje živali ter delovne pogoje; ker izpolnjevanje teh zelo visokih standardov znatno prispeva k proizvodnim stroškom evropskih proizvajalcev, in so zato v konkurenčno podrejenem položaju v primerjavi s proizvajalci iz tretjih držav,

C.

ker lahko sedanja kriza v živinorejskem sektorju povzroči občutno zmanjšanje proizvodnje mesa v Evropski uniji, kar bo imelo resne posledice ne samo za cene ampak tudi za zanesljivo preskrbo s hrano v EU in bo pomenilo večjo odvisnost od uvoza,

D.

ker je Evropska unija močno odvisna od sojinih zrn in koruze, ki se uvažajo iz tretjih držav, in ker je vsaka prekinitev dobave teh proizvodov zaradi najmanjše prisotnosti prepovedanih gensko spremenjenih organizmov zelo draga za evropsko industrijo krme in za živinorejce (če na primer motnja traja šest mesecev, znašajo stroški 1 milijardo EUR);

E.

ker uvoz iz tretjih držav pridobiva na deležu trga Evropske unije, kar povzroča dodaten pritisk na tržne cene živinorejskih proizvodov,

F.

ker se bo v prihodnjih desetletjih povečalo svetovno povpraševanje po mesu in drugih živinorejskih proizvodih zaradi skupnega učinka rasti svetovnega prebivalstva in naraščajoče kupne moči v državah v razvoju, kar bo privedlo do zahodnjaškega načina prehranjevanja v teh državah,

G.

ker so za živinorejski sektor potrebne velike naložbe in je zato še posebno občutljiv na tržne krize,

H.

ker je v nekaterih novih državah članicah le malo živinorejcev izkoristilo neposredna plačila in so se zato spopadali z večjimi težavami pri spoštovanju strogih evropskih standardov, ki potrebujejo velike naložbe,

I.

ker prašičerejski in perutninarski sektor ne prejemata neposredne podpore iz skupne kmetijske politike in nimata varnostne mreže, ki bi omilila posledice nihanj na trgu, hkrati pa morata spoštovati najstrožje predpise EU za okolje in dobro počutje živali,

J.

ker se je razkorak med cenami, ki jih plačajo potrošniki, in cenami za proizvajalce močno povečal,

K.

ker nad primarnimi proizvajalci izvajajo pritisk na eni strani veliki multinacionalni predelovalci in trgovci, ki kupujejo njihove proizvode, na drugi strani pa veliki multinacionalni dobavitelji, ki jim zagotavljajo vložke za proizvodnjo,

L.

ker so mala živinorejska gospodarstva v EU tesno povezana z gospodarstvom evropskih podeželskih območij in prinašajo pomembne okoljske koristi, ki se pogosto nahajajo na območjih z omejenimi možnostmi in nimajo drugih izvedljivih proizvodnih alternativ,

M.

ker so razmere na trgu z govejim mesom tesno povezane z dogajanjem v sektorju mleka, saj 60 % proizvodnje rdečega mesa v EU prihaja od krav mlekaric,

N.

ker so cene v sektorju mleka EU od leta 2007 močno nihale, kar je imelo negativne posledice na prihodke proizvajalcev mleka in na sposobnost trajnostne proizvajajo kakovostno hrano za evropske potrošnike,

O.

ker podatki Komisije o delovanju verige preskrbe s hrano kažejo, da je treba poskrbeti za boljšo preglednost in informiranost o proizvodnji in dogajanju na trgu,

1.

poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita ustrezno financiranje skupne kmetijske politike po letu -2013, da se zagotovi obstoj vseh kmetov v EU, tudi živinorejcev; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti pošteno konkurenco med kmeti iz različnih držav članic;

2.

poziva Komisijo, naj nujno uvede učinkovite in prožne tržne mehanizme v živinorejskem sektorju in vzpostavi ukrepe, potrebne za omejevanje učinkov nihanja cen in špekulacij na kmetijski sektor kot celoto;

3.

poziva Komisijo, naj uporabi razpoložljive tržne mehanizme za omilitev trenutne krize v sektorju prašičjega mesa in v drugih živinorejskih sektorjih;

4.

je seznanjen z napovedjo Komisije, da bo do konca novembra z razpisnim postopkom sprostila 2,8 milijona ton žita, ki je zdaj skladiščeno v intervenciji;

5.

poziva Komisijo, naj predlaga tržna orodja, ki bi zagotovila ustrezno preskrbo z žiti za živalsko krmo; verjame, da je treba vzpostaviti varnostno mrežo v celotnem sektorju žita z najnižjo intervencijsko ceno za sistem javnih razpisov;

6.

poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za boj proti prekomernim špekulacijam na trgih Skupnosti in svetovnih trgih, in sicer v okviru nove direktive o finančnih instrumentih;

7.

poziva Komisijo, naj predlaga prilagodljive tržne mehanizme, ki bi Uniji omogočili hitrejše odzivanje na kritične razmere v okviru enotne skupne ureditve trga (člen 186);

8.

podpira nujno uvedbo beljakovinskega načrta za Evropsko unijo, ki bi spodbujal pridelavo beljakovinsko bogatih rastlin in stročnic, ki bi prav tako lahko igrale pomembno vlogo pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;

9.

je resno zaskrbljen zaradi nedavnih povezovanj na trgu gnojil, kar je na številnih nacionalnih trgih privedlo do prisotnosti enega samega dobavitelja brez konkurence; zato poziva Komisijo, naj zahteva od organov za varstvo konkurence, da preučijo stanje in sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje določanja cen in zlorabe prevladujočega položaja;

10.

poziva Komisijo, naj glede na okrepljeno povezovanje zagotovi, da bo v sektorju kmetijskih potrebščin, vključno z gnojili, deloval prosti trg, saj so energija in gnojila osnovnega pomena za kmetijsko proizvodnjo in zanesljivo preskrbo s hrano;

11.

poziva Komisijo, naj v naslednji reformi skupne kmetijske politike upošteva posebno ranljivost nekaterih živinorejskih sektorjev – na primer zlasti pašne govedoreje, in nepravične pogoje, pod katerimi se soočajo s konkurenco iz tretjih držav;

12.

poziva Komisijo, naj pri naslednji reformi skupne kmetijske politike preuči posebne ukrepe, da bi se izognili resnemu zmanjšanju pomoči EU za živinorejce, ki se ukvarjajo s trajnostnimi metodami proizvodnje;

13.

poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe za podporo živinorejskemu sektorju na območjih z omejenimi možnostmi;

14.

poziva Komisijo, naj si aktivno prizadeva za poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena, ki je naloženo živinorejcem;

15.

meni, da mora Evropska unija razpolagati z orodjem za napovedovanje trendov na svetovnem trgu;

16.

poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo visoke stroške spoštovanja zakonodaje o dobrem počutju živali, zlasti zato, ker se ti stroški ne odražajo v prodajnih cenah; zato poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost uvozov iz tretjih držav s standardi EU za dobro počutje živali, da bi se izognili nelojalni konkurenci; poudarja, da bosta morala sektorja prašičjega mesa in perutnine v prihodnjih letih spoštovati še strožje zahteve, ne bosta pa prejemala finančne pomoči od Evropske unije;

17.

poziva Komisijo, naj oceni učinek novih predpisov o dobrem počutju živali na gospodarstvo, in poudarja, da se morajo, dokler ne bo pripravljena nova zakonodaja, obstoječa pravila – tako splošna kot posebna – pravilno izvajati;

18.

meni, da so primarni proizvajalci stisnjeni med kladivom visokih cen potrebščin in nakovalom nizkih cen za potrošnike zaradi močnega položaja predelovalcev, trgovcev in dobaviteljev potrebščin v verigi preskrbe s hrano ter da zaradi tega ne morejo v celoti izkoristiti višjih cen svojih proizvodov;

19.

poziva Komisijo, naj predlaga okrepitev organizacij proizvajalcev v vseh živinorejskih sektorjih, da bi jim omogočila pogajanje za boljše cene njihovih proizvodov ob upoštevanju stroškov proizvodnje;

20.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da njeni ukrepi na področju trgovine in kmetijstva ne bodo v medsebojnem nasprotju, ter naj prizna potrebo po sklopu uravnoteženih ciljev, ki bodo trgovini zagotovili napredek, evropski živinorejski panogi pa trajnostno prihodnost;

21.

poziva Komisijo, naj v celoti zaščiti interese evropskih proizvajalcev v dvostranskih trgovinskih pogajanjih z Mercosurjem in drugimi tretjimi državami, tako da s popuščanjem ne bo ogrozila živinorejske proizvodnje EU;

22.

poziva Komisijo, naj poskrbi za pravno varnost pri uvozu soje in koruze iz tretjih držav, tako da bo uvedla pragmatični prag za naključno prisotnost gensko spremenjenih organizmov, ki še niso dovoljeni v Evropski uniji, so pa v strokovni obravnavi;

23.

poziva Evropsko komisijo, naj revidira sedanjo prepoved mesne in kostne moke za neprežvekovalce in naj pretehta možnost odprave omejitev pod pogoji, ki bi zagotovili najvišjo varnost hrane;

24.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/46

—

ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Krzysztofu Lisku, ki so jo posredovale poljske sodne oblasti dne 5. novembra 2009 in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 14. decembra 2009,

—

po zagovoru Krzysztofa Liska v skladu s členom 7(3) poslovnika,

—

ob upoštevanju členov 8 in 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priloga k Pogodbam,

—

ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986 (1),

—

ob upoštevanju 151. člena ustave Republike Poljske,

—

ob upoštevanju člena 6(2) in člena 7 svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A7-0301/2010),

A.

ker so zoper Krzysztofa Liska, poslanca Evropskega parlamenta, poljski sodni organi začeli kazenski postopek, in sicer je obtožen kaznivih dejanj po členu 296(1) in (3) kazenskega zakonika z dne 6. junija 1997, ki je bil objavljen v listu zakonov iz leta 1997, št. 88, zadeva 553, kakor je bil spremenjen; členu 586 zakona o trgovinskih družbah z dne 15. septembra 2000, ki je bil objavljen v listu zakonov iz leta 2000, št. 94, zadeva 1037, kakor je bil spremenjen; členu 77(1) in (2) zakona o računovodstvu z dne 29. septembra 1994 (prečiščeno besedilo, objavljeno v listu zakonov iz leta 2002, št. 76, zadeva 694, kakor je bil spremenjen),

B.

ker v skladu s členom 9 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropske unije med zasedanji Evropskega parlamenta njegovi poslanci uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države; ker, kadar je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče; in ker to Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu članu,

C.

ker se obtožnica zoper Krzysztofa Liska ne nanaša na mnenja, ki so bila izražena, ali glasove, ki so bili oddani pri opravljanju njegovih dolžnosti poslanca Evropskega parlamenta,

D.

ker po členu 105 ustave Republike Poljske poslanec nacionalnega parlamenta (sejma) ni kazensko odgovoren brez soglasja parlamenta,

E.

ker člen 105 nadalje določa, da poslanec nacionalnega parlamenta ne odgovarja za dejavnosti, ki jih opravlja v okviru poslanskega mandata med trajanjem in po koncu trajanja tega mandata.,

F.

ker je Krzysztof Lisek dejansko obtožen kaznivih dejanj v zvezi z njegovim upravljanjem in računovodskimi dejavnostmi kot predsednik odbora Poljskega združenja za mladinske kartice in družbe Campus Sp. v času pred njegovo izvolitvijo v Evropski parlament; in ker kazniva dejanja, katerih je Krzysztof Lisek obtožen, nimajo nobene zveze z njegovimi dejavnostmi poslanca Evropskega parlamenta,

G.

ker niso bili predloženi trdni dokazi o obstoju fumus persecutionis,

H.

ker je zato primerno, da se mu odvzame imuniteta,

1.

se odloči Krzysztofu Lisku odvzeti imuniteto;

2.

naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora takoj posreduje ustreznemu organu Republike Poljske.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/48

—

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0489 – C7-0280/2010),

—

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (1) ter zlasti točke 28 tega sporazuma,

—

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1927/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (2) (uredba ESPG),

—

ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A7-0297/2010),

A.

ker je Evropska unija vzpostavila primerne zakonodajne in proračunske instrumente za zagotavljanje dodatne podpore delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela,

B.

ker je bilo za vloge, vložene po 1. maju 2009, področje uporabe ESPG razširjeno na podporo delavcem, ki so bili odpuščeni neposredno zaradi svetovne finančne in gospodarske krize,

C.

ker mora biti finančna pomoč Evropske unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in na najučinkovitejši način v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 glede sprejetja sklepov za uporabo sredstev ESPG,

D.

ker je Irska zaprosila za pomoč v zvezi z 850 presežnimi delavci v podjetju SR Technics Ireland Ltd, ki deluje v panogi zračnega prometa v regiji Dublin na ravni NUTS III,

E.

ker vloga izpolnjuje merila za upravičenost do pomoči, določena v uredbi o ESPG,

1.

od zadevnih institucij zahteva, naj naredijo vse potrebno, da bi pospešile uporabo sredstev iz sklada;

2.

opozarja, da so institucije zavezane zagotoviti nemoten in hiter potek postopka za sprejetje sklepov o uporabi sredstev ESPG, ki zagotavljajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo za delavce, ki so bili odpuščeni zaradi globalizacije ter finančne in gospodarske krize; poudarja vlogo, ki jo lahko ima ESPG pri ponovnem vključevanju odpuščenih delavcev na trg dela;

3.

poudarja, da bi bilo treba v skladu s členom 6 uredbe ESPG zagotoviti, da se s sredstvi tega sklada podpira ponovno vključevanje posameznih presežnih delavcev v proces zaposlovanja; poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij oziroma sektorjev;

4.

ugotavlja, da so med informacijami iz usklajenega svežnja prilagojenih storitev, za katere je predvideno financiranje iz ESPG, tudi natančne informacije o njihovem dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov; ponovno poziva, naj se v letna poročila vključi tudi primerjalna ocena teh podatkov;

5.

pozdravlja dejstvo, da je po številnih opozorilih Evropskega parlamenta, da je bil ESPG ustanovljen kot ločen in poseben instrument z lastnimi cilji in roki ter da je zaradi tega treba opredeliti ustrezne proračunske vrstice za prerazporeditve, Komisija v okviru uporabe ESPG predlagala alternativni vir odobritev plačil za neporabljena sredstva Evropskega socialnega sklada;

6.

ugotavlja pa, da se bodo za uporabo sredstev ESPG v tem primeru sredstva za odobritve plačil prenesla iz proračunske vrstice, namenjene podpori malim in srednje velikim podjetjem ter inovacijam; obžaluje hude napake, ki jih je storila Evropska komisija pri izvajanju programov za konkurenčnost in inovativnost, zlasti med gospodarsko krizo, zaradi katere naj bi bile potrebe po takšni podpori znatno večje;

7.

opozarja, da bi morali delovanje in dodano vrednost ESPG oceniti v okviru splošne ocene programov in različnih drugih instrumentov, vzpostavljenih z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 v okviru vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira 2007–2013;

8.

pozdravlja novo obliko predloga Komisije, v katerem so v obrazložitvenem memorandumu podane jasne in podrobne informacije o vlogi ter analiza meril za upravičenost do pomoči, pojasnjeni pa so tudi razlogi za odobritev vloge, kar je v skladu z zahtevami Parlamenta;

9.

odobri sklep, priložen tej resoluciji;

10.

naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

11.

naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/51

—

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2009)0207),

—

ob upoštevanju členov 251(2) in 47(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C7-0040/2009),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Posledice začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe za še nedokončane medinstitucionalne postopke odločanja (KOM(2009)0665),

—

ob upoštevanju členov 294(3) in 53(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za pravne zadeve (A7-0171/2010),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/52

—

ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2010)0358),

—

ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0162/2010),

—

ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 3. novembra 2010, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A7-0294/2010),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

13.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 74/53

—

ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2010)0283),

—

ob upoštevanju člena 294(2) in člena 194(1)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerega je Komisija podala predlog Parlamentu (C7-0139/2010),

—

ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. septembra 2010 (1),

—

po posvetovanju z Odborom regij,

—

ob upoštevanju predstavnika Sveta, ki se je zavezal v pismu z dne 22. oktobra 2010, da bo odobril stališče Parlamenta v s skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za proračun (A7-0246/2010),

1.

sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je opredeljeno v nadaljevanju;

2.

poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.

naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.