20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja politikah.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla ekonomskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanje brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Danska je 9. maja 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico konvergenčnega programa za obdobje 2011–2015 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Na podlagi ocene posodobljene različice konvergenčnega programa v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temelji konvergenčni program, verjeten. Čeprav temelji na nekoliko bolj ugodnih predpostavkah o rasti za leto 2012 in naslednja leta, je na splošno v skladu z napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011. Cilj v konvergenčnem programu določene proračunske strategije je do leta 2013 zmanjšati primanjkljaj pod referenčno vrednost, ki znaša 3 % BDP, kar je v skladu s priporočili Sveta z dne 13. julija 2010, pri čemer bi najprej popravljeni srednjeročni cilj za strukturni proračunski saldo, ki ni manjši od – 0,5 % BDP, dosegli do leta 2015, in nato uravnotežen proračun do leta 2020. Potek prilagoditve za doseganje tega cilja je ustrezen. Šteje se, da so v konvergenčni program vključeni ukrepi, ki jih je Parlament sprejel pomladi 2010, ustrezna podlaga za proračunske cilje in bi v obdobju 2011–2013 predstavljali letni fiskalni napor v višini približno 1 % BDP. Danska bo svoj popravljeni srednjeročni cilj dosegla v obdobju konvergenčnega programa. Tveganja za proračunske cilje so na splošno uravnotežena.

(8)

Dansko gospodarstvo se je pričelo upočasnjevati leta 2007 med prilagoditvijo na trgu nepremičnin, kar je prispevalo k domačim bančnim težavam, ki so jih še povečale naraščajoče plačilne nesposobnosti in brezposelnost. Recesija je bila huda, proizvodnja se je med jesenjo 2007 in pomladjo 2009 skrčila za 8 %, stopnja brezposelnosti pa je leta 2010 zrasla na 7,4 %. Stopnja zaposlenosti je padla z 79,8 % leta 2008 na 76,1 % leta 2010, pri čemer so bili prizadeti zlasti mladi. Proizvodnja je začela okrevati leta 2009 in realna rast BDP je leta 2010 dosegla 2,1 %. Okrevanje so pospeševali ohranitev domačega povpraševanja (tudi na račun fiskalne ekspanzije), krepka ponovna rast zalog in močno okrevanje glavnih trgovinskih partnerjev Danske.

(9)

Avtomatski stabilizatorji in s krizo povezani ukrepi so povzročili, da se je splošni javnofinančni saldo iz presežka v višini 3,2 % BDP leta 2008 spremenil v primanjkljaj v višini 2,7 % BDP leta 2009. Na podlagi danske priglasitve spomladi 2010 in napovedi služb Komisije iz pomladi 2010, da bo leta 2010 proračunski primanjkljaj presegel 5 % BDP, je bil julija 2010 za Dansko sprožen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Čeprav so nepričakovani in začasni izredni prihodki, povezani z davki na donos pokojninskih skladov, lansko leto privedli do stabilizacije proračunskega primanjkljaja pri 2,7 % BDP, napoved služb Komisije iz pomladi 2011 predvideva, da se bo primanjkljaj leta 2011 ponovno povečal na približno 4 % BDP, ter poudarja potrebo po neprekinjenih in ambicioznih naporih za konsolidacijo v letu 2012 in 2013, kot je bilo načrtovano. To pomeni strogo izvajanje ukrepov, sprejetih v sporazumu o konsolidaciji iz leta 2010, in kontrolo odhodkov, kot je določena v konvergenčnem programu, da bi zagotovili odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2013. Ob primerjavi z predvideno rastjo potencialne srednjeročne rasti odhodkov in ob upoštevanju diskrecijskih ukrepov, se zdi da predvideni izdatki predstavljajo ustrezno prilagoditev za dosego srednjeročnih ciljev. V skladu z zadnjo oceno Komisije je tveganje v zvezi z dolgoročnimi cilji vzdržnosti javnih financ nizko.

(10)

Za doseganje proračunskih ciljev je pomemben strog nadzor, da bi se izognili ponovnim prekoračitvam porabe na ravneh lokalnih in regionalnih vlad. Preteklih 20 let je javna poraba nenehno presegala proračunske cilje. Vlada je že sprejela nekaj ukrepov, da bi rešila to težavo, in načrtuje uvedbo nove sheme za nadzor nad porabo, ki jo bo neodvisno nadziral danski ekonomski svet, kot je opisano v konvergenčnem programu.

(11)

Zaradi demografskih dejavnikov se bo delovno aktivno prebivalstvo (15–64 let) med letoma 2010 in 2025 skrčilo za približno 1,5 % in do leta 2040 za skoraj 5 %. Srednjeročno bi okrevanje gospodarstva lahko vodilo do primanjkljajev na trgu dela, kot smo jim bili priča v letih razcveta. Navkljub že visoki stopnji zaposlenosti, je ponudbo delovne sile mogoče še povečati. Prostovoljno zgodnje upokojevanje je zelo razširjeno med ljudmi, starimi od 60 do 64 let, zaradi česar je stopnja zaposlenosti za to skupino samo 40 %. Poleg tega 10 % delovno aktivnega prebivalstva, mlajšega od 40 let, bodisi prejema invalidnine bodisi je zaposlenega pod pogoji fleksibilne zaposlitve (subvencionirana zaposlitev).

(12)

Trend upadanja rasti produktivnosti je prisoten od leta 1995, za kar so eden od morebitnih vzrokov slabi izobraževalni dosežki. Čeprav Danska še naprej radodarno troši za svoj izobraževalni sistem, so rezultati izobraževanja na več ključnih področjih zgolj povprečni, Danska pa ima četrto najnižjo raven dosežene izobrazbe mladih v EU. Leta 2009 je samo 70,1 % prebivalcev, starih od 20 do 24 let, zaključilo vsaj višje srednješolsko izobraževanje (v primerjavi s povprečjem EU, ki je 78,6 %) (3), rezultati PISA pa so povprečni. Stopnje osipa v mladinskih in poklicnih ustanovah so razmeroma visoke ter na področju poklicnega izobraževanja mladih dosegajo skoraj 50 % dijakov, ki ne končajo šolanja. Poleg tega približno 20 % mladih 10 let po končanju osnovne šole ni pridobilo izobrazbe, višje od nižje srednješolske ravni. Izboljšanje kakovosti izobraževalnega sistema bi tudi pomagalo preprečiti bodoče neravnotežje kvalifikacij na trgu dela, ki trenutno nakazuje možnost presežka nekvalificiranih delavcev in pomanjkanja kvalificiranih delavcev. Rast produktivnosti je bila posebej šibka v gradbenem sektorju in sektorju storitev. To velja zlasti za lokalne storitve, maloprodajni sektor, veleprodajo in osebne storitve, kjer lahko nizke stopnje konkurence v posameznih sektorjih, na primer visoke ovire za vstop na trg, vodijo do razporeditve virov, ki ni optimalna. Prostorska zakonodaja je stroga in v maloprodajnem sektorju omejuje možnosti za ekonomije obsega, ki povečujejo produktivnost. Zaradi ustrezne obravnave dejstva, da odprti postopki predstavljajo samo približno 25 % javnih naročil, je vlada sprožila strategijo, katere cilj je povečanje konkurence na področju javnih storitev s postopnim večanjem javnih naročil v občinah in regijah, ter za občine določila nov cilj, v skladu s katerim mora biti 31,5 % vseh naročil do leta 2015 izvedenih po odprtem postopku.

(13)

Zadolženost gospodinjstev glede na BDP je najvišja v EU. Kopičenje ravni dolgov, ki ga je spodbudil razcvet nepremičninskega trga med letoma 2004 in 2007, ustvarja potencialna tveganja za gospodarstvo in finančno stabilnost. Čeprav ta tveganja zmanjšujejo značilnosti razvitega, s hipotekami zavarovanega trga obveznic na Danskem in na splošno trdna finančna situacija večine gospodinjstev (premoženje znatno presega obveznosti), so bili po prilagoditvi cen nepremičnin uvedeni le omejeni ukrepi za ublažitev njihovih procikličnih nihanj.

(14)

Danska je v okviru pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Da bi izboljšali fiskalno vzdržnost, je bil sprejet dogovor o okrepitvi kaznovalne zakonodaje v zvezi z nadzorom porabe na lokalni ravni, vlada pa namerava predložiti predlog zakona o zgornji meja odhodkov. Ukrepi za zaposlovanje so osredotočeni na spodbujanje zaposlenosti s podaljševanjem delovne dobe v okviru reforme pokojninskega sistema. Da bi spodbudili konkurenčnost, je sveženj o konkurenci s konkretnimi pobudami usmerjen predvsem na gradbeni sektor in sektor storitev. Poleg teh zavez se izvaja jamstvena shema, ki bo spodbudila zasebne rešitve za upravljanje bank v težavah in pomagala izboljšati finančno stabilnost. Navedeni ukrepi in zaveze zadevajo štiri področja pakta. Na splošno ukrepi sovpadajo s tistimi, ki so bili sprejeti na podlagi letnega pregleda rasti, da bi dosegli napredek glede ciljev strategije Evropa 2020, zlasti na področju zaposlovanja. Čeprav so bile številne napovedane zaveze že uvedene, bi bilo treba v bližnji prihodnosti izvesti pomembne ukrepe za izboljšanje in krepitev proračunske discipline (na lokalni ravni) ter za spodbujanje zaposlovanja. Te zaveze so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(15)

Komisija je ocenila konvergenčni program in nacionalni program reform, vključno z zavezami v okviru pakta „euro plus“. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega ekonomskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka na ravni EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam je pri tem poleg njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Danskem upoštevala tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Komisija ob upoštevanju navedenega meni, da bi bilo treba v letu 2011 in naslednjih letih vztrajati pri neprekinjenih in ambicioznih naporih za fiskalno konsolidacijo. Treba bi bilo tudi storiti nadaljnje korake, da bi še povečali ponudbo delovne sile z zmanjševanjem zgodnjega upokojevanja in osredotočanjem na posebne skupine, izboljšali kakovost izobrazbe, okrepili konkurenco v ključnih sektorjih ter dodatno stabilizirali trg nepremičnin.

(16)

Glede na to oceno in ob upoštevanju Priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 16. julija 2010 je Svet preučil posodobitev konvergenčnega programa Danske za leto 2011, njegovo mnenje (4) pa odraža zlasti priporočilo iz točke (1) spodaj. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet preučil nacionalni program reform Danske –

1.

izvede ukrepe za fiskalno konsolidacijo v letih 2011, 2012 in 2013 in zagotovi povprečni letni fiskalni napor 0,5 % BDP v letih 2011–2013, kot je bilo načrtovano, ter popravi čezmerni primanjkljaj do leta 2013 v skladu s priporočilom Sveta o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Po tem zagotovi, kot je načrtovano, ustrezno prilagoditev za dosego srednjeročnih ciljev. Pospeši zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja, če se gospodarske razmere izkažejo za boljše od sedanjih pričakovanj. Okrepi nadzor nad odhodki s sprejetjem zavezujočih večletnih zgornjih mej porabe za lokalne, regionalne in nacionalno vlado, ki so skladne s skupnimi srednjeročnimi splošnimi proračunskimi cilji;

2.

z namenom okrepitve zaposlenosti in vzdržnost javnih financ, sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi dolgotrajno večjo ponudbo delovne sile z izvajanjem nedavno sprejete pokojninske reforme o shemi za prostovoljno zgodnje upokojevanje, reformira invalidske pokojnine in bolje usmerja subvencionirane sheme zaposlovanja (sistem fleksibilne zaposlitve) na najbolj ranljive skupine;

3.

pospeši izvajanje reform za izboljšanje kakovosti izobraževalnega sistema. Zmanjša stopnje osipa, zlasti v sektorju poklicnega izobraževanja, in zviša število razpoložljivih pripravniških mest;

4.

izvede korake za odpravo ovir za konkurenco, zlasti pri lokalnih storitvah in v maloprodajnem sektorju, s pregledom zakonodaje o rabi zemljišč ter večjo odprtostjo javnih naročil v občinah in regijah;

5.

sprejme, vzporedno s podporo potekajoči stabilizaciji trga nepremičnin po nedavni prilagoditvi cen, preventivne ukrepe za krepitev srednjeročne stabilnosti zadevnega trga in finančnega sistema, vključno s pregledom delovanja sistemov hipotek in davka na nepremičnine.

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/5

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovalnja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Estonija je 29. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2015 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Estonijo je svetovna finančna kriza še posebno močno prizadela, kar je še potenciralo preobrat domačega nepremičninskega in potrošniškega razcveta. Kumulativna izguba BDP je v obdobju 2008–2009 dosegla 19 %, stopnja brezposelnosti pa se je povečala skoraj za štirikrat in je leta 2010 znašala 16,8 %. Vendar pa si je gospodarstvo hitro opomoglo in rast realnega BDP naj bi se v naslednjih letih po pričakovanjih pospešila. K okrevanju je pripomogel zlasti izvoz, vendar pa je vse večje tudi domače povpraševanje, zlasti zaradi okrepitve naložb. Izboljšani obeti glede rasti so spodbudili trg dela. V zadnjem času se je precej povišala stopnja zaposlenosti, čeprav dolgotrajna brezposelnost ostaja visoka. Medtem ko se je inflacija v primerjavi s prejšnjim letom povišala, pa je pričakovati, da se bo unesla s spremembami svetovnih cen osnovnih proizvodov.

(8)

Na podlagi ocene programa stabilnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije, realističen. Srednjeročna proračunska strategija iz programa za stabilnost je namenjena doseganju srednjeročnega cilja, ki je opredeljen kot izravnan strukturni saldo, do leta 2013 in to stanje ohraniti do konca obdobja programa za stabilnost, da bi se v letu 2013 in po njem dosegli strukturni presežki. Nominalni proračunski položaj naj bi po napovedih do leta 2013 prešel v presežek, medtem ko je kratkoročno mogoče pričakovati, da se bo nominalni primanjkljaj nekoliko povečal zaradi enkratnega učinka okoljskih naložb v emisijske kupone. Javnofinančna prilagoditev, predvidena v programu za stabilnost, se zanaša na omejevanje rasti odhodkov javne porabe. V programu za stabilnost so navedene nekatere informacije glede ukrepov za doseganje ciljnega položaja, prejšnji uspeh pri doseganju fiskalnih ciljev pa manjša tveganje neizpolnjevanja zastavljenih ciljev v prihodnjih letih. Namen predvidenih reform je zlasti povečati učinkovitost na več področjih, kot so izobraževanje in aktivne politike trga dela. Tveganja za proračunske cilje se zato zdijo na splošno uravnotežena. Ne glede na to bo pomembno v prihodnje proračune vključiti ključne podrobnosti ukrepov za nadaljnje povečanje učinkovitosti javne porabe, kar bo tudi podprlo izvajanje programa za stabilnost.

(9)

Dolgoročna brezposelnost ostaja visoka in stopnja brezposelnosti se je po regijah sicer precej razlikovala, vendar se ni spreminjala. Čeprav se je financiranje aktivnih politik trga dela od leta 2009 precej povečalo, pa to v Estoniji ostaja med najnižjimi v EU, zaradi česar le majhen delež brezposelnih prejema aktivno podporo. Estonski trg dela je sorazmerno prožen, utrdil pa ga je tudi sklep o odlogu povišanja kritja prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti do leta 2013, ki je bil sprejet v zakonodajnem svežnju o delovnem pravu. Kljub tej prožnosti ima Estonija sorazmerno visoko davčno obremenitev dela, kar bi lahko negativno vplivalo na ponudbo in povpraševanje dela. Ta problem je še zlasti pereč glede na visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi in nizkokvalificiranimi delavci, ki so izpostavljeni nevarnosti, da zapadejo v revščino. Reforme, s katerimi naj bi se zmanjšali prispevki za socialno zavarovanje, sicer rešujejo prava vprašanja, vendar bi bilo treba hkrati z njimi okrepiti tudi proračunski položaj. Obstajajo možnosti za povečanje učinkovitosti z uvedbo strožjega preskušanja sredstev za boljše ciljno usmerjanje drugih prispevkov.

(10)

Intenzivnost rabe virov v Estoniji je med najvišjimi v EU. To je delno rezultat proizvodne strukture s poudarkom na energetsko intenzivnih sektorjih in panogah. Drug dejavnik je nizka energetska učinkovitost na sektorski ravni. V svojem nacionalnem programu reform je Estonija navedla kot cilj 9-odstotni prihranek energije v letu 2016 v primerjavi s projekcijami (16 % do leta 2020 v nacionalnem programu reform). Poleg tega ni veliko informacij ne o tem, kako in kdaj naj bi se ukrepi izvedli, ne o pričakovanih rezultatih. Zato obstajajo še nadaljnje možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti. Verjetno je, da bi imelo povečanje energetske učinkovitosti pozitiven učinek na okolje in na zanesljivost preskrbe z energijo, prav tako pa bi tudi zmanjšalo inflacijske pritiske in izboljšalo stroškovno konkurenčnost.

(11)

Ne glede na splošno visok delež prebivalcev s terciarno izobrazbo bi lahko nadaljnja reforma izobraževalnega sistema na vseh ravneh prispevala k odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti, reševanju vprašanja velikega števila šol in izobraževalnih ustanov v terciarnem izobraževanju ter izboljšanju pomanjkljivega poudarka na strokovni izobrazbi, zaradi česar je v državi visok delež prebivalcev brez poklicnih kvalifikacij. Glede na trenutno demografsko gibanje je izboljšanje kakovosti človeškega kapitala pomembno za srednjeročno povečanje potencialne rasti. Osredotočanj terciarnega izobraževanja na področja, ki so ključnega pomena za gospodarstvo (npr. tehniške vede), bi lahko še posebej pomagalo pri sedanjem preusmerjanju k menjalnim sektorjem. Izvedba reforme izobraževanja bi pripomogla tudi k povečanju učinkovitosti javnega sektorja, saj je trenutni sistem upravljanja izobraževanja na lokalni ravni preveč razdrobljen, kar povzroča neučinkovito subvencioniranje in nizko kakovost storitev.

(12)

Estonija je v okviru pakta za euro plus sprejela več zavez. Med njimi so ukrepi na področjih vzdržnosti javnih financ, zaposlenosti in konkurenčnosti. Na fiskalnem področju pakt državo zavezuje k doseganju uravnoteženega proračunskega salda do leta 2013 in presežka v letu 2014, vključitvi zahteve po uravnoteženosti proračuna javnega sektorja v temeljni zakon o državnem proračunu ter k začetku izvajanja reforme posebnih pokojninskih shem. Predvidene so tudi nekatere davčne spodbude za podpiranje zaposlovanja. Na področju konkurenčnosti se ukrepi osredotočajo na inovacije, višješolsko izobraževanje in reformo javnih služb. Zaveze iz pakta odražajo načrt, predstavljen v nacionalnem programu reform. Te cilje bi bilo treba podpreti z nadaljnjimi ukrepi za okrepitev politik trga dela ter za izboljšanje učinkovitosti rabe virov in ureditev energetskega trga. Zaveze v okviru pakta za euro plus so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(13)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform ter zaveze pakta za euro plus. Glede na potrebo po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU in v prihodnje nacionalne odločitve vključiti prispevek na ravni EU Komisija v oceni ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Estoniji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Meni, da čeprav bi bilo treba ukrepe za doseganje ciljnega proračunskega položaja podrobno določiti v prihodnjih proračunih, dosedanji uspeh Estonije pri doseganju fiskalnih ciljev manjša tveganje neizpolnjevanja zastavljenih ciljev. Nadaljnje ukrepanje bi bilo potrebno tudi za utrditev politik trga dela in zagotovitev večjih spodbud za delo ter okrepitev človeškega kapitala z obsežno reformo izobraževalnega sistema, poleg tega pa bi bilo treba zagotoviti učinkovitejšo rabo virov in urediti energetski trg.

(14)

Svet je na podlagi te ocene proučil program za stabilnost Estonije za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti izraženo v priporočilu v točki (1) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni program reform Estonije –

1.

Doseže strukturni presežek najpozneje do leta 2013, pri čemer naj omeji primanjkljaj v letu 2012 na največ 2,1 % BDP, hkrati pa pozorno nadzira odhodke in poveča učinkovitost javne porabe;

2.

Sprejme ukrepe za podporo povpraševanja po delovni sili in za zmanjšanje tveganja revščine z zmanjšanjem obremenitve z davki in prispevki za socialno varnost na proračunsko nevtralen način ter s povečanjem učinkovitosti aktivnih politik trga dela, vključno z usmerjanjem ukrepov na mlade in dolgotrajno brezposelne osebe, zlasti na območjih višje stopnje brezposelnosti;

3.

Zagotovi izvajanje načrtovanih spodbud za zmanjšanje energetske intenzivnosti in izboljšanje energetske učinkovitosti gospodarstva, zlasti kar zadeva sektorja gradnje in prometa, med drugim tudi z zagotavljanjem boljšega delovanja trga;

4.

Pri uveljavljanju reforme izobraževalnega sistema, da prednost ukrepom, s katerimi se bo izboljšal dostop do predšolske izobrazbe in s katerim se bo povečala kvaliteta in možnosti. Ciljno izobraževanje se bolj približa potrebam trga dela in ustvari priložnosti za nizkokvalificirane delavce, da se udeležijo vseživljenjskega učenja.

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/8

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostnem obravnavanju ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnosti ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Francija je 3. maja 2011 leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2014, in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Francijo je z zmanjšanjem BDP za 2,7 % v letu 2009 gospodarska in finančna kriza razmeroma manj prizadela kot ostale države članice, delno zaradi znatnih gospodarskih stabilizatorjev in razmeroma nizke stopnje odprtosti njenega gospodarstva, ki so v določeni meri zmanjšali vpliv padca svetovne trgovine na to državo. Tudi bančni sektor se je izkazal za odpornega. V letu 2010 si je gospodarstvo opomoglo in splošna rast BDP je znašala 1,5 %. Vendar je gospodarska kriza znatno vplivala na javne finance Francije. Zaradi avtomatskih stabilizatorjev in diskrecijskih fiskalnih spodbud se je javnofinančni primanjkljaj povečal s 3,3 % BDP leta 2008 na 7,5 % BDP leta 2009. Podobno je kriza poslabšala nezadostno uporabo delovne sile in strukturne pomanjkljivosti francoskega trga dela, na katerem je bila stopnja brezposelnosti razmeroma visoka, saj je leta 2010 znašala 9,7 %. Poleg tega se je trgovinska bilanca blaga v zadnjem desetletju postopno slabšala, kar kaže na izzive, s katerimi se soočajo francoska podjetja v zvezi s stroškovno in necenovno konkurenčnostjo.

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske napovedi, preveč ugoden, predvsem ker pričakovane stopnje rasti ostajajo višje od napovedi rasti v poznejših letih. Po primanjkljaju, ki je bil s 7 % BDP v letu 2010 boljši od pričakovanega, program za stabilnost načrtuje njegovo znižanje na 3 % v letu 2013, tj. do roka, ki ga je Svet določil za odpravo čezmernega primanjkljaja, in nato nadaljevanje konsolidacije. Po tem, ko je dolg v letu 2010 znašal 82 % BDP, naj bi se delež dolga do leta 2012 povečal (86 %), nato pa se bo nekoliko zmanjšal. Potek prilagoditve primanjkljaja in dolga je odvisen od negativnih tveganj, ki vključujejo možnost, da bi se makroekonomski scenarij lahko izkazal za manj ugodnega, pomanjkanje natančne določitve ukrepov za dosego ciljev od leta 2012 dalje in dejstvo, da cilji v preteklosti pogosto niso bili doseženi ne glede na rezultat iz leta 2010, ki je bil biljši od pričakovanega. Zato brez nadaljnjih ukrepov ni mogoče zagotoviti odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2013. Srednjeročni cilj uravnoteženega proračuna v strukturnem smislu do konca obdobja programa za stabilnost verjetno ne bo dosežen. Povprečni letni fiskalni napor v obdobju 2010–2013 na podlagi gibanja (preračunanega) strukturnega salda je nekoliko pod ravnjo, ki se je zahtevala v priporočilu Sveta z dne 2. decembra 2009 (nad 1 % BDP).

(9)

Izvedba fiskalne konsolidacije ostaja glavni izziv. Izogibanje odstopanjem na strani odhodkov z okrepljenim fiskalnim naporom na podlagi v celoti opredeljenih ukrepov je ključnega pomena za ponovno vzpostavitev vzdržnega fiskalnega položaja, zlasti, ker cilj za leto 2013 ne predvideva nobene varnostne rezerve do praga 3 % BDP. Poleg tega bi bilo primerno vse izredne prihodke uporabiti za pospešitev zmanjšanja primanjkljaja in dolga, kakor je določeno v Zakonu o večletnem planiranju javnih financ za obdobje 2011–2014. Na podlagi zadnje ocene Komisije so tveganja v zvezi z srednjeročno vzdržnostjo javnih financ srednja. Za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ je Francija v letu 2010 sprejela novo pokojninsko reformo. Načrtovani ukrepi, vključno s postopnim zvišanjem minimalne upokojitvene starosti s 60 na 62 let in zakonsko določene upokojitvene starosti s 65 na 67 let, ter postopnim opuščanjem shem zgodnjega upokojevanja, bi morali vplivati na nizko stopnjo zaposlenosti starejših delavcev. Poleg tega se pričakuje, da bo pokojninski sistem do leta 2018 uravnotežen. Nato se bo verjetno pojavil primanjkljaj, razen če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi. Zadnja pokojninska reforma je ustvarila tudi nov javni organ, tj. „Comité de pilotage des régimes de retraite“, ki je odgovoren za predložitev letne ocene proračunskega stanja pokojninskih računov in sprejetje korektivnih ukrepov, če obstaja verjetnost poslabšanja.

(10)

Veljavna zakonodaja o varnosti zaposlitve je še vedno prestroga: pogoji za odpuščanje zaradi gospodarskih razlogov niso pravno urejeni. Na trgu dela to povzroča, da delavci s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas (večina zaposlenih) uživajo določeno stopnjo varnosti, delavci s pogodbami o zaposlitvi za določen čas (večina pritoka na trg dela) pa so izpostavljeni negotovosti. Delež pogodb za določen čas je tako znatno večji pri mladih delavcih, prehodov z njih na pogodbe za nedoločen čas pa je malo. Ta segmentacija velja tudi za dostop do poklicnega usposabljanja. Posledično so v zvezi s temi značilne pogoste menjave in omejena akumulacija človeškega kapitala. Mladi in manj kvalificirani delavci so tako izpostavljeni nesorazmernim tveganjem na trgu dela. Cilja zakona o obnovitvi socilanega dialoga in zakona o modernizaciji trga dela iz leta 2008 sta bila modernizacija socialnega dialoga in reševanje problema dvojnosti trga dela. Zakon o modernizaciji trga dela je uvedel nov postopek za prenehanje stalnih pogodb o zaposlitvi z medsebojnim sporazumom („rupture conventionnell“), ki se ga zdaj uporablja vedno več.

(11)

Stopnja brezposelnosti v Franciji je bila v letu 2010 nekoliko nad povprečjem EU in dolgotrajna brezposelnost se povečuje (3,9 % leta 2010 v primerjavi z 2,9 % leta 2008). V tem okviru bi morale imeti javne službe za zaposlovanje pomembno vlogo pri podpiranju brezposelnih pri iskanju zaposlitve. V Franciji je nova javna služba za zaposlovanje, ki deluje po načelu „vse na enem mestu“, Pôle Emploi zaenkrat pokazala mešane rezultate. V obdobju 2009–2010 je bil njen glavni cilj osredotočen predvsem na združevanje dveh predhodno obstoječih upravnih organov. Rezultati zunanjega izvajanja storitev posredovanja zaposlitve so glede doseganja ciljev vrnitve na delo, ki jih je določil Pôle Emploi, zaenkrat mešani. Hkrati so viri Pôle Emploi, ki so namenjeni individualizirani podpori iskalcem zaposlitve, še vedno premalo razviti (71 ekvivalentov polne zaposlitve na 10 000 brezposelnih, kar je precej pod ravnmi, zabeleženimi v nekaterih primerljivih državah).

(12)

Francoski primanjkljaj tekočega računa se je v zadnjem desetletju postopno slabšal, kar kaže na poslabšanje trgovinske bilance blaga, ki je delno posledica zmanjšanja konkurenčnosti na področju stroškov dela po ponovni uvedbi enotne minimalne plače v obdobju 2003–2005 (posledica predhodne reforme 35-urnega delovnega tedna je bilo pet različnih minimalnih ravni). Postopek indeksacije je bil nekoliko izboljšan (ustanovitev svetovalne komisije neodvisnih strokovnjakov, odprava diskrecijskih zvišanj), kar je povzročilo zmernost pri višanju minimalne plače. Posledično se je delež zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo, znatno zmanjšal, kar je omogočilo boljše razlikovanje med plačami. Vendar je francoska minimalna plača še vedno med najvišjimi v EU glede na povprečno plačo, čeprav je davčna obremenitev zaradi znižanja prispevkov delodajalcev za socialno varnost precej nižja kot pri povprečni plači.

(13)

V Franciji so davki na delo in prispevki za socialno varnost med najvišjimi v EU, medtem ko ostaja davek na potrošnjo razmeroma nizek. Poleg tega so tudi prihodki iz okoljskega davka kot delež BDP precej pod povprečjem EU. Uravnoteženje davčnega sistema s prenosom obdavčenja z dela na potrošnjo in okolje bo verjetno ugodno vplivalo tako na delovna mesta kot tudi na okoljske cilje.

(14)

Davčne olajšave in olajšave na področju socialne varnosti (vključno z „niches fiscales“) so v Franciji zelo visoke (približno 11 % BDP) in ogrožajo konsolidacijo javnih financ. Poleg tega zahtevata razumevanje ter izkoriščanje prednosti sistema od podjetij in gospodinjstev naložbe v obsežno strokovno znanje. Čeprav se davčni odhodki uporabljajo za izvajanje določene gospodarske politike, dosedaj še ni bilo sistematične ocene o tem, ali so uspeli uresničiti zastavljene cilje, čeprav je v skladu z Večletnim zakonom o načrtovanju javnih financ za obdobje 2009–2012 v letu 2011 predviden pregled. Njihova nadomestljivost z javnimi odhodki je francoskim organom v preteklosti omogočila, da so uradno izpolnili obstoječa pravila o porabi, čeprav njihova zamenjava v skladu s členom 9 Večletnega zakona o načrtovanju javnih financ za obdobje 2011–2014 ni več mogoča. Francoski organi predvidevajo zmanjšanje proračunskih stroškov za davčne odhodke (ki je delno povezano z zmanjšanjem njihovega števila) za približno 0,75 % BDP v obdobju 2011–2013. Vendar natančni davčni odhodki, ki naj bi se odpravili, za obdobje po letu 2012 še niso določeni.

(15)

Konkurenčnost v maloprodajnem sektorju še vedno ovirajo upravne omejitve pri odpiranju velikih trgovin na drobno in prepoved preprodaje pod ceno. V sektorju storitev še vedno obstajajo ovire za konkurenco pri številnih reguliranih poklicih, ki bi se lahko obravnavale s pregledom pogojev vstopa ali s postopno odpravo nekaterih kvot (numerus clausus) in izključnih pravic, ki jih imajo ti poklici.

(16)

Francija je v okviru pakta „euro plus“ sprejela številne zaveze. Kar zadeva fiskalno področje, se je Francija zavezala, da bo čim prej izvedla pokojninsko reformo iz leta 2010. Da bi okrepila fiskalno vzdržnost, bo Francija tudi spremenila svojo ustavo in vanjo vključila zavezujoče večletno proračunsko načrtovanje. Da bi se povečala udeležba na trgu dela, se obravnavajo različni ukrepi za izboljšanje aktivnih politik na trgu dela (npr. pripravništva za lajšanje prehoda mladih delavcev iz šole na delovno mesto, dodatne ustanove za varstvo otrok do leta 2012, da bi se izboljšale zaposlitvene možnosti žensk, izboljšanje storitev, ki jih javne službe za zaposlovanje nudijo iskalcem zaposlitve). Ukrepi konkurenčnosti so osredotočeni na izboljšanje sistema visokošolskega izobraževanja, spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij („investissements d'avenir“) kot tudi zmanjšanje upravnega bremena z izvajanjem obsežnega programa za poenostavitev upravnih postopkov. Te zaveze se nanašajo na tri od štirih področij pakta, pri čemer ne zadevajo finančnega sektorja. Čeprav so sprejete na področjih, ki predstavljajo največji izziv, številne med njimi (zlasti tiste, ki zadevajo fiskalno upravljanje ali podporo visokošolskemu izobraževanju ter raziskavam in razvoju) potrjujejo obstoječe javne politike/reforme. Zdi se, da program reform ni povsem v skladu z obsegom makroekonomskih izzivov na trgu dela ali v poslovnem okolju. Poleg tega je predvidena ustavna reforma politično negotova. Navedene zaveze na podlagi pakta „euro plus“ so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(17)

Komisija je ocenila program za stabilnosti in nacionalni program reform ter zaveze pakta „euro plus“, ki jih je predložila Francija. Pri tem ni upoštevala le njihovega pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Franciji, ampak tudi njihovo usklajenost s pravili in navodili EU, in sicer glede na potrebo po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka na ravni EU v prihodnjih nacionalnih odločitvah. V zvezi s tem Komisija meni, da je treba podrobneje določiti strategijo fiskalne konsolidacije, zlasti za leto 2012 in pozneje, da bi se zagotovila odprava čezmernega primanjkljaja do leta 2013 in bi se dolg zmanjšal. Morebitni izredni prihodki bi se morali uporabiti za pospešitev zmanjšanja primanjkljaja in dolga, kakor je določeno v Večletnem zakonu o načrtovanju javnih financ za obdobje 2011–2014. Prenos davkov z dela na okolje in potrošnjo ter racionalizacija davčnih odhodkov bi spodbudila fiskalne in okoljske cilje ter izboljšala poslovno okolje. Nadaljnji ukrepi v obdobju 2011–2012 bi morali biti osredotočeni na prilagoditev zakonodaje za zaščito delovnih mest, da bi se zmanjšala dvojnost trga dela, in na krepitev javnih služb za zaposlovanje, da bi nudile celovito podporo iskalcem zaposlitve. Nadaljevati bi bilo treba z izvajanjem obstoječe politike zmerne minimalne plače. V reguliranih poklicih in prodaji na drobno bi bilo treba spodbujati konkurenčnost.

(18)

Svet je glede na to oceno in ob upoštevanju priporočila Sveta na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije z dne 2. decembra 2009 proučil dopolnitev programa za stabilnost Francije za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih v točki (1) v nadaljevanju. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. marca 2011 je Svet proučil nacionalni program reform Francije –

1.

zagotovi priporočeni povprečni letni fiskalni napor, ki bi bil v obdobju 2010–2013 višji od 1 % BDP, in dosledno izvaja ukrepe za popravek čezmernega primanjkljaja do leta 2013 v skladu s priporočili Sveta glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in po tem zagotovi ustrezen napredek za dosego srednjeročnih ciljev; določi potrebne ustrezne ukrepe od leta 2012 dalje; sprejme dodatne ukrepe, če so ti potrebni in uporabi morebitne izredne dohodke za pospešitev zmanjševanja primanjkljaja in dolga; nadaljuje s pregledom vzdržnosti pokojninskega sistema in po potrebi sprejme dodatne ukrepe;

2.

v skladu z nacionalnimi praksami posvetovanja s socialnimi partnerji sprejme nove ukrepe za boj proti segmentaciji trga dela s pregledom izbranih vidikov zakonodaje glede varnosti zaposlitve ob sočasni izboljšavi človeškega kapitala in prehodu na bolj stabilne pogodbe o zaposlitvi; zagotovi, da kakršne koli prilagoditve na področju minimalne plače podpirajo ustvarjanje delovnih mest;

3.

spodbuja dostop do vseživljenskega učenja, ki bi starejšim delavcem pomagal ohraniti zaposlitev, in ustvari spodbude za podporo pri ponovnem zaposlovanju. Pospeši aktivne politike na trgu dela ter uvede ukrepe za izboljšanje organizacije, sprejemanja odločitev in postopkov javnih služb za zaposlovanje, da bi se izboljšale storitve in individualizirala podpora tistim, ki jih ogroža dolgotrajna brezposelnost;

4.

poveča učinkovitost davčnega sistema, tudi s prenosom davkov z dela na okolje in potrošnjo, ter izvede načrtovano zmanjšanje števila in stroškov davčnih olajšav ter olajšav na področju socialne varnosti (vključno z „niches fiscales“);

5.

sprejme dodatne ukrepe za odpravo neupravičenih omejitev na področju reguliranih strok in poklicev, zlasti v sektorju storitev in v maloprodajnem sektorju.

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/12

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropo 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za zaposlovalne politike držav članic (1), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice upoštevajo v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevnaj za povečanje rasti.

(5)

Grčija je 3. maja 2010 predložila obsežen prilagoditveni program, ki so ga s finančno pomočjo v višini 110 milijard EUR podprle države članice euroobmočja in MDS. Priloženi memorandum o soglasju ter poznejša dopolnila določajo ekonomskopolitične pogoje, na podlagi katerih se izplača finančna pomoč.

(6)

V skladu z določbami členov 136 in 126(9) Pogodbe je Svet s Sklepom 2010/320/EU z dne 10. maja 2010 (2) in njegovimi poznejšimi spremembami (3) določil ključne prvine pogojenosti politike ter jih naslovil na Grčijo z namenom, da ponovno vzpostavi in okrepi fiskalni nadzor ter sprejme ukrepe za zmanjšanja primanjkljaja, ki naj bi bili potrebni za zmanjšanje prekomernega primanjkljaja.

(7)

Evropski svet je 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe ter nacionalne programe reform. Pričakuje se, da bo Grčija predložila posodobljen program za stabilnost in specifične zaveze iz pakta „euro plus“ ter ukrepe za leto 2011 v skladu s posodobljenim programom gospodarskih prilagoditev.

(8)

V zadnjih desetih letih je grška rast temeljila na nevzdržnih gonilnih silah: hitro rast potrošnje in stanovanjskih naložb sta spremljala realno povečanje plač in hitra rast kreditov, nizke realne obrestne mere, povezane s sprejetjem eura, in liberalizacija finančnih trgov pa so to rast še okrepile. Svetovna kriza v letih 2008–2009 je izpostavila pomanjkljivosti, vključno z nevzdržnimi fiskalnimi politikami, ki so bile prikrite z nezanesljivimi statistikami in začasno visokimi prihodki, togim trgom dela in togim proizvodnim trgom, izgubo konkurenčnosti in povečanjem zunanjega dolga. Čeprav bančni sektor sprva ni občutil krize, sta gospodarska kriza in kriza zaupanja vseeno vplivali nanj. Kako zelo se je fiskalni položaj poslabšal, se je zaradi velikih napak v grškem računovodskem in statističnem sistemu pokazalo pozno. To je tudi upočasnilo izvajanje popravnih ukrepov. Zaskrbljenost glede grške fiskalne vzdržnosti in vedno večja svetovna nenaklonjenost tveganjem sta povzročili, da so se tržna pričakovanja glede Grčije v prvih mesecih leta 2010 bistveno poslabšala. Grčija je aprila 2010 zaprosila za mednarodno finančno pomoč, saj je potrebovala znatna finančna sredstva in ni imela dostopa do mednarodnih kapitalskih trgov.

(9)

Grčija se je zavezala, da bo izvajala program gospodarskega in finančnega prilagajanja ter tako popravila fiskalna in zunanja neravnovesja ter kratkoročno vzpostavila zaupanje. Srednjeročno bi morala določiti temelje za model rasti, ki bo temeljil bolj na naložbah in izvozu ter spodbujal rast in zaposlovanje. Program prilagoditev določa obsežne ukrepe na treh področjih: (i) strategijo za fiskalno konsolidacijo s poudarkom na začetku, podprto s strukturnimi fiskalnimi ukrepi in boljšim fiskalnim nadzorom; (ii) strukturne reforme na trgu dela in proizvodnem trgu za reševanje težav s konkurenčnostjo in rastjo; in (iii) prizadevanja za varovanje stabilnosti bančnega sistema.

(10)

Komisija je ocenila osnutek nacionalnega programa reform. Glede na to, da je treba okrepiti splošno gospodarsko upravljanje EU z vključitvijo EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Grčiji, ampak tudi spoštovanje pravil in smernic EU. Komisija ob tem poudarja, da je treba za dosego skladnosti s Sklepom 2010/320/EU nujno izvesti načrtovane ukrepe –

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/14

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/16

1.

Čeprav ima Svet Evropske unije končno odgovornost za odločitve v zvezi s sklepanjem monetarnih sporazumov s tretjimi džavami, ECB ne spodbuja čezmorskih držav in ozemelj, povezanih z državami članicami euroobmočja, da uvedejo euro kot svojo uradno valuto. V primeru skupnosti Saint-Barthélemy ECB nima nobenih zadržkov v zvezi z osnutkom sklepa, ob upoštevanju dejstva, da je v skupnosti Saint-Barthélemy, ki je del Francije, euro v uporabi že od leta 1999. Da bi se ugodilo nameri Francije v zvezi z ohranitvijo eura v skupnosti Saint-Barthélemy po 1. januarju 2012, ko ta skupnost ne bo več del ozemlja EU (2), je potrebna rešitev, ki bo v skladu s pravom EU naslovila spremenjene okoliščine. Ob upoštevanju tega je sklenitev monetarnega sporazuma s Francosko republiko, ki deluje v imenu skupnosti Saint-Barthélemy, zadovoljiva rešitev, saj bi Franciji omogočila, da v primeru skupnosti Saint-Barthélemy nadaljuje z uporabo določb prava EU, potrebnih za rabo enotne valute na naslednjih področjih: denarne, bančne in finančne zakonodaje; ukrepov, potrebnih za uporabo eura; preprečevanja pranja denarja in preprečevanja goljufij ter ponarejanja gotovine in negotovinskih plačilnih sredstev, pravil v zvezi z medaljami in žetoni ter zahtev za statistično poročanje.

2.

Iz obsega mandata za pogajanja, določenega v osnutku sklepa, ECB razume, da za razliko od sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami, kot so Kneževina Monako, Kneževina Andora, Republika San Marino in Vatikanska mestna država, ta monetarni sporazum ne pooblašča skupnosti Saint-Barthélemy za izdajanje lastnih eurokovancev. Čeprav ECB ta pristop pozdravlja, bi ga bilo zaradi pravne varnosti in preglednosti treba izrecno določiti, vsaj v preambuli osnutka sklepa.

3.

ECB ponavlja, da bodo vsakršni transferji, vključno s konkretno finančno pomočjo za banke in druge finančne institucije, ki so potrebni za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti v skupnosti Saint-Barthélemy, v breme proračuna Francoske republike.

4.

ECB razume, da bo vse naloge, ki so v pristojnosti Eurosistema, vključno z operacijami denarne politike in zbiranjem statističnih podatkov, za centralno banko Banque de France izvajal Institut d’Émission des Départements D’Outre-mer.

5.

ECB prav tako razume, da ni namen monetarnega sporazuma, da bi finančne institucije v skupnosti Saint-Barthélemy imele neposreden dostop do plačilnih sistemov in sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev v euroobmočju, in da bo vsaka tovrstna povezava še nadalje obstajala preko pristojnih francoskih organov.

6.

ECB je trdno prepričana, da bi morala biti njena vloga pri pogajanjih o monetarnih sporazumih s čezmorskimi državami in ozemlji popolnoma enaka vlogi, ki jo ima pri pogajanjih o monetarnih sporazumih s tretjimi državami. Glede tega bi moralo iz besedila osnutka sklepa jasno in nedvoumno izhajati, da je potrebno soglasje ECB v zvezi z zadevami, ki spadajo na področje iz njene pristojnosti.

7.

ECB ugotavlja, da več pomembnih tem ni zajetih v osnutku sklepa, morale pa bi biti urejene, kot sledi:

Kadar ECB priporoča, da se osnutek sklepa spremeni, so konkretni predlogi sprememb besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/21

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/23

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/24

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/27

1.

Komisija je 13. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Bain Capital Investors, LLC („Bain Capital Investors“, ZDA) in podjetje OCM IMC Holdings, L.P., ki je pod končnim nadzorom skupine Oaktree Capital Group, LLC („Oaktree“, ZDA), pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem International Market Centers, LP („IMC“, ZDA).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6287 – Bain Capital/Oaktree/International Market Centers JV na naslov:

20.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 213/28

1.

Komisija je 12. julija 2011 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Thermo Fisher Scientific, Inc. („Thermo Fisher“, ZDA) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad holdinško družbo CB Diagnostics Holding AB, ki je edini lastnik podjetja Phadia Holding AB („Phadia“, Švedska).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6293 – Thermo Fisher/Phadia na naslov: