4.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 327/1

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o mladinskem delu

2010/C 327/01

SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA –

OB SKLICEVANJU NA POLITIČNO OZADJE TEGA VPRAŠANJA, KAKOR JE NAVEDENO V PRILOGI, IN ZLASTI NA NASLEDNJE:

(1)	Pogodba določa, da je treba ukrepe EU usmeriti k spodbujanju razvoja programov izmenjave mladih in pedagoških in drugih socialnih delavcev (v nadaljnjem besedilu: mladinski delavci in mladinski vodje) ter udeležbi mladih v demokratičnem življenju.

(2)

Evropski parlament in Svet sta sprejela Sklep št. 1719/2006/ES (1) o uvedbi programa Mladi v akciji. Ta program, ki je vedno bolj uspešen v vseh državah članicah, zajema pomembno poglavje, namenjeno zagotavljanju kakovosti podpornih sistemov za dejavnosti mladih in zmogljivosti organizacij civilne družbe na področju mladih.

(3)	Svet je 29. novembra 2009 sprejel Resolucijo o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018). Podpiranje in razvijanje mladinskega dela se v okviru obravnava kot medsektorsko zadevo.

(4)	V sklepih Evropskega sveta z dne 17. junija 2010 je navedeno, da Evropski svet z zanimanjem pričakuje druge vodilne pobude, ki bodo predstavljene do konca leta (2).

GLEDE NA NASLEDNJE:

Prva evropska konvencija o mladinskem delu, ki je bila med 7. in 10. julijem 2010 v Gentu (Belgija), je poudarila pomen mladinskega dela.

IN OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

—

Kot je navedeno v prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (v nadaljnjem besedilu: prenovljeni okvir), so cilji na področju mladine:

—	ustvariti več priložnosti in enake možnosti v izobraževanju in na trgu dela ter

—	spodbujati aktivno državljanstvo, socialno vključenost in solidarnost med vsemi mladimi.

—

Prenovljeni okvir določa osem področij ukrepanja (3), na katerih bi bilo treba sprejeti medsektorske pobude na področju mladinske politike in na katerih lahko mladinsko delo prinaša koristi. Druga pomembna področja ukrepanja v zvezi s tem so človekove pravice in demokracija, kulturna raznolikost in mobilnost.

—	Svet se je strinjal, da je mladinsko delo v tem prenovljenem okviru širok pojem, ki zajema obsežno področje socialnih, kulturnih, izobraževalnih ali političnih dejavnosti mladih, dejavnosti z mladimi in dejavnosti za mlade. Te dejavnosti vse pogosteje vključujejo tudi šport in storitve za mlade.

—

Pri vseh politikah in dejavnostih v zvezi z mladinskim delom bi bilo treba spoštovati več splošnih vodil, in sicer pomembnost spodbujanja enakosti spolov, boja proti vsem oblikam diskriminacije ter spoštovanja pravic in upoštevanja načel, ki so med drugim priznana v členih 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, poleg tega pa upoštevati morebitne razlike v življenjskih razmerah, potrebah, željah, interesih in odnosih mladih, ki so odvisne od različnih dejavnikov, in obravnavati vse mlade kot bogastvo družbe.

—

Boj proti revščini in socialni izključenosti je ena od ključnih zavez Evropske unije in njenih držav članic. Socialna izključenost škoduje dobremu počutju državljanov ter ovira njihovo sposobnost izražanja in sodelovanja v družbi. Boj proti revščini in socialni izključenosti je treba v skladu z razvojnimi cilji tisočletja Združenih narodov izvajati tako znotraj kot zunaj Evropske unije –

PRIZNAVAJO NASLEDNJE:

—

Številni otroci in mladi, mladinski delavci in vodje mladinskih organizacij z različnimi ozadji se v vseh državah članicah udeležujejo vsestranskih dejavnosti na področju mladinskega dela, so v okviru njih dejavni in imajo korist od njih. Te dejavnosti lahko potekajo v več okvirih, znotraj katerih se obravnavajo različna vprašanja, ki vplivajo na njihovo življenje in na realnost njihovega vsakdana.

—

Mladinsko delo je del izvenšolskih dejavnosti in del posebnih dejavnosti v prostem času ter temelji na priložnostnih in neformalnih učnih procesih ter prostovoljnem sodelovanju. Te dejavnosti in procese upravljajo ali soupravljajo mladi sami ali pa se odvijajo pod vzgojnim in pedagoškim vodstvom strokovno usposobljenih ali prostovoljnih mladinskih delavcev in mladinskih vodij in se lahko razvijajo ali zaradi različne dinamike spreminjajo.

—

Mladinsko delo je organizirano in se odvija na različne načine (prek organizacij, ki jih vodijo mladi, organizacij za mlade, neformalnih skupin ali prek zavodov za mlade in javnih organov), oblikuje pa se na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, pri čemer so med drugim pomembni naslednji dejavniki:

—	skupnost ter zgodovinski, družbeni in politični okvir, v katerem se odvija mladinsko delo,

—	namen vključiti vse – predvsem prikrajšane – otroke in mlade in jim zaupati večjo odgovornost,

—	vključenost mladinskih delavcev in mladinskih vodij,

—	organizacij, servisov ali ponudnikov storitev, bodisi vladnih ali nevladnih, bodisi pod vodstvom mladih ali ne,

—	uporabljeni pristop ali metoda ob upoštevanju potreb mladih.

—	V mnogih državah članicah imajo tudi lokalni in regionalni organi pomembno vlogo pri podpori in razvoju lokalnega in regionalnega mladinskega dela.

SE ZAVEDAJO NASLEDNJEGA:

—	Mladi so sestavni del čedalje bolj kompleksne družbe. Oblikujejo jih različni vplivi in okolje, dom, šola, delovno mesto, vrstniki in mediji. V tej zvezi ima lahko mladinsko delo pomembno vlogo pri razvoju mladih.

—	Mladinsko delo, ki dopolnjuje formalno izobraževanje, lahko otrokom in mladim nudi pomembne koristi, in sicer z zagotavljanjem številnih in raznovrstnih priložnostnih in neformalnih možnosti za učenje ter ustreznih usmerjenih pristopov.

—

Mladi morajo v okviru mladinskega dela prevzeti odgovornost in odgovarjati za svoja dejanja, tako da prevzamejo dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju mladinskega dela. Mladinsko delo lahko zagotavlja udobno, varno, ustvarjalno in prijetno okolje, v katerem se lahko vsi otroci in mladi izražajo kot posamezniki ali kot del skupine, se drug od drugega učijo, se spoznavajo, se igrajo, raziskujejo in preizkušajo.

—

Mladinsko delo bi moralo mladim poleg tega dati priložnost, da se osvobodijo stereotipov in razvijejo širok nabor različnih osebnostnih in poklicnih spretnosti ter ključnih kompetenc, ki so lahko v sodobni družbi koristne. Zato ima lahko pomembno vlogo pri razvijanju neodvisnosti, odgovornosti in podjetniškega duha mladih.

—

Pri posredovanju splošnih vrednot v zvezi s človekovimi pravicami, demokracijo, mirom, bojem proti rasizmu, kulturno raznolikostjo, solidarnostjo, enakopravnostjo in trajnostnim razvojem ima mladinsko delo lahko tudi dodatno družbeno vrednost, ker lahko:

—	spodbuja socialno vključenost in odgovornost, prostovoljno sodelovanje in aktivno državljanstvo,

—	krepi razvoj skupnosti in civilne družbe na vseh ravneh (npr. z medgeneracijskim in medkulturnim dialogom),

—	prispeva h krepitvi ustvarjalnosti mladih, njihove kulturne in družbene osveščenosti, podjetništva in inovacij,

—	zagotavlja priložnosti za socialno vključevanje vseh otrok in mladih,

—	prek različnih metod, ki so prožne in hitro prilagodljive, doseže prikrajšane mlade.

—	Mladinsko delo ima zato različne vloge v družbi in lahko prispeva k političnim področjem, povezanim z mladimi, kot so vseživljenjsko učenje, socialna vključenost in zaposlovanje.

—

Mladinsko delo, bodisi pod vodstvom prostovoljnih ali strokovno usposobljenih delavcev, ima pomemben družbeno gospodarski potencial, saj lahko spodbudi gospodarsko dejavnost, ustvari infrastrukturo in gospodarske koristi ter poveča zaposlenost (med mladimi). Osebnostne in poklicne spretnosti ter kompetence, ki so jih prostovoljci in strokovno usposobljeni delavci, pa tudi mladinski delavci in vodje pridobili z mladinskim delom, so lahko koristne za trg dela. Takšne spretnosti in kompetence bi morale biti ustrezno cenjene in priznane v praksi.

—	Program Mladi v akciji pomembno prispeva h kakovosti mladinskega dela na vseh ravneh in tudi razvoju kompetenc mladinskih delavcev in mladinskih vodij ter priznanju neformalnega učenja pri mladinskem delu, saj mladinskim delavcem in mladinskim vodjem omogoča učno mobilnost in mreženje.

ZATO SOGLAŠAJO Z NASLEDNJIM:

Pri izvajanju te resolucije bi bilo treba upoštevati naslednja načela:

—	mlade, mladinske organizacije, mladinske delavce in mladinske vodje, raziskovalce mladinskega področja, oblikovalce politik in druge strokovnjake za mladino bi bilo treba vključiti v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje specifičnih pobud o mladinskem delu na vseh ravneh,

—	upoštevati je treba vlogo in odgovornost vseh udeležencev v okviru njihovih pristojnosti,

—	zagotoviti je treba boljše poznavanje in razumevanje mladinskega dela in si izmenjevati izkušnje v tej zvezi,

—	instrumente iz prenovljenega okvira bi bilo treba v celoti uporabiti za vključitev perspektive mladinskega dela in izvajanje konkretnih pobud o mladinskem delu,

—	pri mladinskem delu bi se bilo treba posebej posvetiti vključitvi otrok in mladih, ki so revni ali jim grozi socialna izključenost.

IN ZATO POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

—	spodbujajo različne oblike trajnostne podpore mladinskemu delu, kot so zadostno financiranje, zagotavljanje ustreznih virov ali infrastrukture. To vključuje tudi odstranjevanje ovir za vključevanje v mladinsko delo in po potrebi priprava strategij za mladinsko delo,

—	podprejo in razvijejo vlogo mladinskega dela pri izvajanju prenovljenega okvira, zlasti prispevek mladinskega dela k ciljem na različnih področjih ukrepanja,

—	po potrebi pritegnejo lokalne in regionalne organe ter akterje k prevzemanju pomembne vloge pri razvoju, podpori in izvajanju mladinskega dela.

POZIVAJO KOMISIJO, NAJ:

—	pripravi študijo za pregled raznolikosti mladinskega dela, njegovega obsega in vpliva, ki ga ima v EU, ter v poročilu EU o mladih prikaže nadaljnje ukrepanje v zvezi z mladinskim delom,

—	podpre evropske mladinske NVO in manj obsežne pobude, da bi spodbudili močno evropsko civilno družbo in mlade še bolj vključili v demokratično življenje,

—	z omogočanjem učne mobilnosti mladinskih delavcev in mladinskih vodij poveča kakovost mladinskega dela, izboljša usposobljenost in kompetence mladinskih delavcev in mladinskih vodij ter izboljša priznavanje neformalnega izobraževanja pri mladinskem delu,

—	oblikuje in podpira razvoj uporabnikom prijaznih evropskih orodij (npr. Youthpass) za neodvisno ocenjevanje in samoocenjevanje ter instrumentov za dokumentiranje kompetenc mladinskih delavcev in mladinskih vodij, ki bi pomagali pri priznavanju in ocenjevanju kakovosti mladinskega dela v Evropi,

—	zagotovi zadostne in ustrezne evropske platforme, kot so zbirke podatkov, dejavnosti vzajemnega učenja in konference, za nadaljnjo izmenjavo inovativnih raziskav, politik, pristopov, praks in metod.

POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

—	ustvarijo boljše razmere in več priložnosti za razvoj in podporo ter izvajanje mladinskega dela na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni,

—	v celoti priznajo vlogo mladinskega dela v družbi, povečajo ozaveščenost o njej in jo okrepijo,

—	omogočijo, da se še dodatno izboljša kakovost mladinskega dela,

—	podprejo oblikovanje novih strategij ali okrepijo obstoječe strategije za krepitev usposobljenosti mladinskih delavcev in mladinskih vodij ter podprejo civilno družbo pri izvajanju ustreznih oblik usposabljanja mladinskih delavcev in mladinskih vodij,

—	opredelijo različne oblike mladinskega dela, usposobljenost in metode, ki so skupne mladinskim delavcem in mladinskim vodjem, da bi lahko oblikovali nove strategije za izboljšanje kakovosti in priznavanja mladinskega dela,

—	z boljšim poznavanjem usposobljenosti mladinskih delavcev in mladinskih vodij ter priznanjem njihovih v praksi pridobljenih izkušenj izboljšajo njihove možnosti za zaposlitev in njihovo mobilnost,

—	spodbujajo in podprejo raziskave o mladinskem delu in mladinski politiki, vključno z njegovo zgodovinsko razsežnostjo in njegovim pomenom za današnjo mladinsko politiko na področju dela,

—

v okviru mehanizmov, kot so evropske in nacionalne kampanje o mladinskem delu, dajo na voljo dovolj informacij o mladinskem delu in omogočijo dostop do njih ter okrepijo sinergije in skladnost med pobudami Evropske unije, Sveta Evrope in drugih akterjev na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni,

—	spodbujajo priložnosti za izmenjavo, sodelovanje in mreženje mladinskih delavcev in mladinskih vodij ter oblikovalcev politik in raziskovalcev na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni,

—	v okviru mladinskega dela po potrebi spodbujajo izdelavo sistematične ocene spretnosti in kompetenc, potrebnih za katero koli obliko usposabljanja, katerega cilj je pridobiti znanje in nadgrajene spretnosti.

SPODBUJAJO CIVILNO DRUŽBO, DEJAVNO NA PODROČJU MLADIH, NAJ:

—	poveča dostopnost mladinskega dela za vse otroke in mlade, zlasti za tiste z manj priložnostmi,

—	spodbuja različne oblike usposabljanja mladinskih delavcev in mladinskih vodij, ki so v civilni družbi dejavni na področju mladine, da bi zagotovili kakovost mladinskega dela,

—	oceni obstoječe pristope, prakse in metode na področju mladinskega dela in še naprej podpira njihov inovativni razvoj prek novih pobud in dejavnosti, ki temeljijo na resničnih življenjskih izkušnjah otrok, mladih ter mladinskih delavcev in mladinskih vodij,

—	zagotavlja izmenjavo informacij in dobrih praks ter sodelovanje in mreženje na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

POUDARJAJO, DA JE POMEMBNO:

V okviru izvajanja konkurenčne, vključujoče in trajnostne strategije Evropa 2020:

—	priznati ključno vlogo mladinskega dela kot orodja, ki vsem mladim zagotavlja priložnosti za neformalno učenje,

—	zagotoviti, da je mladinsko delo v celoti vključeno v pobudo Mladi in mobilnost in druge programe/politike, ki bodo mladim, zlasti tistim z manj priložnostmi, zagotovile ustrezne spretnosti in ključne kompetence, ki jih bosta družba in gospodarstvo potrebovali leta 2020 in naprej.

(1) UL L 327, 24.11.2006, str. 30.

(2) Dok. EUCO 13/10.

(3) Osem področij je: izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, zdravje in dobro počutje, participacija, prostovoljne dejavnosti, socialna vključenost, mladi po svetu, ustvarjalnost in kultura.

PRILOGA

Politično ozadje

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 14. decembra 2000 o socialni vključenosti mladih (1);

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 14. februarja 2002 o dodani vrednosti prostovoljne dejavnosti mladih v okviru oblikovanja ukrepov Skupnosti na področju mladih (2);

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 28. maja 2004 o socialni vključenosti mladih (3);

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o priznavanju vrednosti neformalnega in priložnostnega učenja na področju evropske mladine (4);

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 22. maja 2008, o vključenosti mladih z manj priložnostmi;

Priporočilo Sveta z dne 20. novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji (5);

Sklep št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) (6);

Odločba Sveta 2010/37/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011) (7);

Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o dejavnem vključevanju mladih: boj proti brezposelnosti in revščini (8).

Sklepi Sveta z dne 11. maja 2010 o kompetencah za vseživljenjsko učenje in pobudi „nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“ (9);

Sporočilo Komisije z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (10);

Resolucija Sveta Evrope o mladinski politiki (11).

(1) UL C 374, 28.12.2000, str. 5.

(2) UL C 50, 23.2.2002, str. 3.

(3) Dok. 9601/04.

(4) UL C 168, 20.7.2006, str. 1.

(5) UL C 319, 13.12.2008, str. 8.

(6) UL L 298, 7.11.2008, str. 20.

(7) UL L 17, 22.1.2010, str. 43.

(8) UL C 137, 27.5.2010, str. 1.

(9) UL C 135, 26.5.2010, str. 8.

(10) COM(2010) 2020 konč.

(11) Resolucija CM/Res (2008)23, ki jo je sprejel Odbor ministrov 25. novembra 2008 na 1042. seji namestnikov ministrov.

4.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 327/6

Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU

Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 327/02

Datum sprejetja odločitve

26.5.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 726/09

Država članica

Belgija

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Projet d'aide à la restructuration des activités fret de la SNCB

Voorgenomen herstructureringssteun ten behoeve van de goederenactiviteiten van de NMBS

Pravna podlaga

Décisions des conseils d'administration de la SNCB Holding et de la SNCB

Beslissingen van de raad van bestuur van NMBS-holding en NMBS

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Prestrukturiranje podjetij v težavah

Oblika pomoči

Drugi načini kapitalskega vlaganja

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 355 mio. EUR

Intenzivnost

—

Trajanje

30.6.2010–31.12.2014

Gospodarski sektorji

Železniški promet

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Ministère de la Fonction publique et des entreprises publiques

Rue Royale 180

1000 Bruxelles

BELGIQUE

Ministerie van Ambtenarenzaken en Overheidsbedrijven

Koningstraat 180

1000 Brussel

BELGÏE

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

30.9.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 67/10

Država članica

Litva

Regija

—

Naziv (in/ali ime upravičenca)

JSC Toksika

Pravna podlaga

2007–2013 m. Sanglaudos skatinimo veiksmų programa – Lietuvos Respublikos Vyriausybes 2008 m. liepos 23 d. nutarimas Nr. 787

„Dėl Sanglaudos skatinimo veiksmų programos priedo partvirtinimo“ – Aplinkos ministro įsakymo projektas dėl finansavimo sąlygų aprašo

patvirtinimo priemonei „Atliekų tvarkymo sistemos sukūrimas“

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 5,711 mio. LTL

Intenzivnost

50 %

Trajanje

1.12.2010–31.12.2011

Gospodarski sektorji

Vse storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Lietuvos Respublikos Aplinkos ministerija

A. Jakšto g. 4/9

LT-01105 Vilnius

LIETUVA/LITHUANIA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

21.10.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 120/10

Država članica

Španija

Regija

Andalucia

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas para la promoción del tejido profesional del Flamenco en Andalucía

Pravna podlaga

Proyecto de Orden por la que se establecen las bases reguladoras de la convocatoria de concesión por la Empresa Pública de Gestión de Programas Culturales, de subvenciones en el año … para la promoción del tejido profesional del Flamenco en Andalucía

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Načrtovani letni izdatki 0,6 mio. EUR

Skupni znesek načrtovane pomoči 3,6 mio. EUR

Intenzivnost

100 %

Trajanje

2010–2015

Gospodarski sektorji

Rekreativne, kulturne in športne storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Junta de Andalucía

Plaza de la Contratación, 3

41071 Sevilla

ESPAÑA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

19.10.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 286/10

Država članica

Finska

Regija

Pohjois-Pohjanmaa

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Finavia Oyj/Abp (Oulun lentoasema/Uleåborgs flygplats)

Pravna podlaga

Valtionavustuslaki 27.7.2001/688/Statsunderstödslag 27.7.2001/688

Vrsta ukrepa

Individualna pomoč

Cilj

Sektorski razvoj, regionalni razvoj

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči 12 mio. EUR

Intenzivnost

57 %

Trajanje

1.9.2010–31.12.2011

Gospodarski sektorji

Zračni promet

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Liikenne- ja viestintäministeriö

PL 31

FI-00023 Valtioneuvosto

SUOMI/FINLAND

Kommunikationsministeriet

PB 31

FI-00023 Statsrådet

SUOMI/FINLAND

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

Datum sprejetja odločitve

10.11.2010

Referenčna številka državne pomoči

N 420/10

Država članica

Španija

Regija

País Vasco

Naziv (in/ali ime upravičenca)

Ayudas para la realización, durante el ejercicio 2010, de programas o actividades culturales particulares de ámbito supramunicipal

Pravna podlaga

Orden de 10 de Diciembre de 2009, de la Consejera de Cultura, por la que se regula el régimen de concesión de subvenciones para la realización, durante el ejercicio 2010, de programas o actividades culturales particulares de ámbito supramunicipal

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Cilj

Promocija kulture

Oblika pomoči

Neposredna nepovratna sredstva

Proračun

Skupni znesek načrtovane pomoči: 664 500 EUR

Intenzivnost

60 %

Trajanje

do 31.12.2010

Gospodarski sektorji

Rekreativne, kulturne in športne storitve

Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč

Departamento de Cultura del Gobierno Vasco

C/ Donostia, 1

01010 Vitoria-Gasteiz

Álava — País Vasco

ESPAÑA

Drugi podatki

—

Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:

http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/state_aids_texts_sl.htm

4.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 327/11

Sklepi Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj

2010/C 327/05

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU:

strategije EU za trajnostni razvoj, prvič sprejete leta 2001 v Göteborgu (1) in nato pregledane leta 2006 in 2009 (2), ki je okvir za dolgoročno vizijo trajnosti, v kateri so gospodarska rast, socialna vključenost in varstvo okolja neločljivo povezani in v kateri je poudarjena ključna vloga izobraževanja, ki je predpogoj za spodbuditev sprememb vedenja in za zagotovitev, da imajo vsi državljani ključne kompetence, ki so potrebne za dosego trajnostnega razvoja;

desetletja Združenih narodov za izobraževanje za trajnostni razvoj (2005–2014), ki je namenjeno vključevanju načel, vrednot in praks trajnostnega razvoja v vse vidike izobraževanja in učenja (3), in svetovne konference Unesca o izobraževanju za trajnostni razvoj leta 2009 v Bonnu, na kateri so udeleženci v sklepni deklaraciji zapisali, da je naložba v tovrstno izobraževanje naložba v prihodnost, v nekaterih primerih pa tudi ukrep, ki rešuje življenja (4);

priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (5), ki poziva države članice, naj zagotovijo, da ima vsak državljan ključne kompetence, da se bo lahko ustrezno prilagajal spreminjajočemu se in medsebojno tesno povezanemu svetu. Opredeljenih je osem ključnih kompetenc, ki se medsebojno dopolnjujejo in temeljijo na spretnostih, kot so kritično razmišljanje, reševanje problemov, ustvarjalnost, dajanje pobud in sprejemanje odločitev, vse pa so ključnega pomena za dosego ciljev trajnostnega razvoja. V tem smislu so zlasti pomembne osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji ter socialne in državljanske kompetence;

strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) (6), v katerem je poudarjeno, da imata izobraževanje in usposabljanje ključno vlogo pri reševanju številnih socialno-ekonomskih, demografskih, okoljskih in tehnoloških izzivov, s katerimi se Evropa in njeni državljani soočajo danes in se bodo tudi v prihodnje;

strategije za delovna mesta in rast Evropa 2020 (7), s katero naj bi EU postala pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo, ki bo lahko doseglo visoko stopnjo zaposlenosti, produktivnosti in socialne vključenosti, in ki poudarja, da bosta izobraževanje in usposabljanje bistveno prispevali k temu cilju –

UGOTAVLJA NASLEDNJE:

Evropska unija se na začetku 21. stoletja sooča s številnimi medsebojno prepletenimi izzivi, kot so gospodarske in družbene posledice svetovne finančne krize, podnebne spremembe, vse bolj skopi vodni in energetski viri, vse manjša biotska raznovrstnost, ogroženost zanesljive preskrbe s hrano in zdravstvena tveganja.

V nenehno spreminjajočem se svetu bi morali vsi evropski državljani imeti potrebno znanje, spretnosti in nazore, da bi lahko razumeli izzive in kompleksnost sodobnega načina življenja ter se odzivali nanje, hkrati pa upoštevali okoljske, družbene, kulturne in gospodarske vidike ter prevzeli svoj del globalne odgovornosti.

Poročilo za leto 2010 o znanjih in spretnostih za okolju prijazna delovna mesta (8) poudarja, da bo moralo vsako delo v prihodnje prispevati k vedno bolj učinkoviti rabi virov in da bo razvoj nizkoogljičnega gospodarstva bolj odvisen od izboljšanja obstoječih znanj in spretnosti ter vključitve vidikov trajnostnega razvoja v obstoječa področja izobraževanja kot od razvijanja specializiranih „zelenih znanj in spretnosti“.

4.	Izobraževanje za trajnostni razvoj (ITR) kot del vseživljenjskega učenja je ključno za dosego trajnostne družbe in zato zaželeno na vseh stopnjah formalnega izobraževanja in usposabljanja, pa tudi neformalnega in priložnostnega učenja.

MENI NASLEDNJE:

1.	Izobraževanje za trajnostni razvoj lahko pomembno prispeva k uspešnemu izvajanju tako strategije EU za trajnostni razvoj kot nove strategije Evropa 2020.

Najpomembnejša naloga izobraževanja za trajnostni razvoj je zagotoviti, da bodo posamezniki in skupine pridobili znanje, spretnosti in nazore, ki jih potrebujejo za sprejemanje zavestnih odločitev, s katerimi bo mogoče ustvariti in ohraniti tak svet, v katerem si bodo želele živeti in delati tako današnje kot tudi prihodnje generacije. Ključni akterji pri razvoju in spodbujanju takih kompetenc so tako izobraževalne ustanove kot tudi lokalne skupnosti, civilna družba in delodajalci.

Pri izobraževanju za trajnostni razvoj gre predvsem za način, kako razmišljamo o našem kompleksnem svetu in kako ravnamo. ITR spodbuja vrednote, načela in prakse, ki ljudem pomagajo, da se učinkovito in prepričljivo odzivajo na današnje in nove izzive. Zato je pomembno za izobraževanje in usposabljanje na vseh stopnjah, in to ne le v smislu, da se trajnostni razvoj zgolj vključi v učni načrt kot dodaten predmet.

4.	Trajnost ima lahko pomembno vlogo v nacionalnih strategijah za vseživljenjsko učenje in se lahko uporablja kot instrument za izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja na vseh stopnjah.

MENI NASLEDNJE:

Izobraževanje in usposabljanje sta nepogrešljiva za dosego bolj trajnostne Evrope in sveta. Izobraževanje za trajnostni razvoj bi moralo biti ključen element v procesu vseživljenjskega učenja in, če je to primerno, vključeno v vse stopnje in vidike izobraževanja in usposabljanja, da bi državljani lažje reševali neposredne in nepredvidljive probleme in v različnih življenjskih situacijah našli dolgotrajne rešitve zanje.

2.	Enakovredno in celostno bi bilo treba obravnavati tri temeljna področja trajnostnega razvoja, to so gospodarsko, družbeno in okoljsko.

3.	V številnih državah članicah so nekateri vidiki ITR že vključeni v izobraževanje o okolju, globalizaciji, zdravju, miru, državljanstvu, človekovih pravicah in pravicah potrošnikov, financah ter razvoju in so podlaga za to, da se trajnostni razvoj vključi v okvir vseživljenjskega učenja.

4.	Zvišati je treba raven družbene ozaveščenosti in razumevanja trajnostnega razvoja in ITR.

Izobraževanje za trajnostni razvoj bi moralo temeljiti na vrednotah in interdisciplinarnosti, ki spodbuja sistematično razmišljanje in poučevanje in razvija nova znanja, spretnosti in nazore. Poudarjati bi moralo ustvarjalno razmišljanje, inovativnost in dolgoročnost, zlasti pa našo odgovornost do prihodnjih generacij. Izobraževanje za trajnostni razvoj ni samostojen predmet, temveč skupek temeljih načel in vrednot, kot so pravičnost, enakopravnost, strpnost, zadostnost in odgovornost (9), ki bi jih bilo treba vključiti v vsa ostala področja. Izobraževanje za trajnostni razvoj lahko prispeva tudi k razvoju kompetenc, ki so potrebne za večjo zaposljivost. Znanja in spretnosti, povezana s trajnostnim razvojem, je najbolje pridobiti prek osebnih izkušenj, zato bi moral biti učni proces čim bolj usmerjen v vključujoče učenje, aktivnosti in motivacijo.

6.	Izobraževanje za trajnostni razvoj je zaradi svoje kompleksnosti in celovitosti lahko uporabno zlasti za razvoj prečnih ključnih kompetenc učečih […].

Izobraževanje za trajnostni razvoj bi bilo treba pri izvajanju prilagoditi posameznim stopnjam izobraževanja, pri tem pa upoštevati specifične okoliščine. Predšolske ustanove lahko pričnejo pri otrocih razvijati osnovne vrednote, nazore in znanje, ki so lahko temelj za nadaljnje učenje o trajnosti. V prvem in drugem obdobju osnovnega izobraževanja se lahko ITR usmeri na ozaveščanje in razvoj ključnih kompetenc ter se prilagodi specifičnim okoliščinam in nadaljnjim stopnjam učenja. Izobraževanje za trajnostni razvoj je treba nadalje vključiti v poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visoko šolstvo in pozornost usmeriti v razvoj bolj specifičnih znanj in spretnosti ter kompetenc, ki so potrebne v različnih poklicih, pa tudi v obravnavanje vprašanj, kot so odgovorno odločanje posameznikov in skupnosti ter družbena odgovornost gospodarskih družb.

Izobraževanje učiteljev in usposabljanje na delu bi moralo imeti ključno vlogo pri oblikovanju vizije izobraževanja za trajnostni razvoj in pri pripravi konkretnih načrtov za njegovo izvajanje v šolah, ustanovah za poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visokošolskih ustanovah. Učitelji in vodje usposabljanja na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja se bodo – odvisno od tega, kaj poučujejo sicer – pri poučevanju transverzalnega predmeta, kot je izobraževanje za trajnostni razvoj, soočali s številnimi specifičnimi pedagoškimi izzivi in bodo zato potrebovali ustrezno usposabljanje.

Razvoj celostnega pristopa do izobraževanja za trajnostni razvoj lahko pripomore k večji motivaciji in predanosti vseh učencev in študentov, pri njih razvija kritično razmišljanje in na splošno izboljša njihov učni uspeh. Izobraževalne ustanove na vseh stopnjah bi morale postati trajnostne organizacije in dajati zgled z vključevanjem načel trajnostnega razvoja v politike in prakse, tj. na področju energetske varčnosti, uporabe naravnih virov pri gradnji in delu ter razvoja trajnostne nabavne in potrošniške politike. V okviru šol je za to potrebna aktivna udeležba vseh zainteresiranih strani: vodstvenih delavcev šol, učiteljev, učencev, sveta šole, administrativnega in pomožnega osebja, staršev, nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in podjetij.

V SKLADU S TEM POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

sprejmejo ustrezne ukrepe na ustrezni ravni odgovornosti – lokalni, regionalni ali nacionalni – da bi spodbudile nadaljnji razvoj in izvajanje izobraževanja za trajnostni razvoj in njegovo vključevanje v sistem izobraževanja in usposabljanja na vseh stopnjah, tako v neformalnem in priložnostnem učenju kot tudi v formalnem izobraževanju. Ti ukrepi so lahko med drugim zlasti naslednji:

(a)

zagotoviti, da politični, regulativni, institucionalni in operativni okvir podpira izobraževanje za trajnostni razvoj in zlasti da:

—	izobraževanje za trajnostni razvoj postane element nacionalnih strategij vseživljenjskega učenja, namenjenih osebnostnemu, družbenemu in poklicnemu razvoju državljanov,

—	se izobraževanje za trajnostni razvoj, če je to ustrezno, vključi v učni načrt,

—	se razvijejo interdisciplinarni in prečni pristopi ter se izvajajo na vseh stopnjah izobraževanja, da bi upoštevali izzive na področju trajnosti,

—	se aktivno spodbuja in podpira celosten pristop do izobraževanja za trajnostni razvoj, vključno z odpravo ovir za ustanove, ki si prizadevajo za trajnostno rabo svojih sredstev;

(b)

zagotoviti, da so učitelji, vodje usposabljanja, šolsko osebje in vodstveni delavci šol dovolj ozaveščeni in imajo potrebna znanja in kompetence, da lahko spodbujajo temeljna načela izobraževanja za trajnostni razvoj in jih vključujejo v svoje pristope do poučevanja in vodenja, zlasti:

—	z ozaveščanjem učiteljev, vodij usposabljanja in vodstvenih delavcev šol na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja o pomembnosti izobraževanja za trajnostni razvoj in njegovi uporabnosti kot instrumenta za spodbujanje prečnih ključnih kompetenc,

—

z zagotavljanjem, da so učitelji in vodje usposabljanja ustrezno usposobljeni za poučevanje kompleksnih tem, povezanih z izobraževanjem za trajnostni razvoj, in sicer z začetnim izobraževanjem kakor tudi s kasnejšim usposabljanjem na delu, in z zagotavljanjem, da imajo na voljo ustrezne in najsodobnejše pripomočke in učni material za ITR,

—	s spodbujanjem multi- in interdisciplinarnega sodelovanja med učitelji v isti ustanovi, kar bi spodbudilo poučevanje in učenje o prečnih vidikih izobraževanja za trajnostni razvoj,

—	s spodbujanjem mreženja, vključno prek spleta, med učitelji različnih ustanov, da bi se zagotovilo stalno razvijanje in izmenjava novih idej o izobraževanju za trajnostni razvoj,

—	s spodbujanjem sodelovanja staršev, lokalnih skupnosti in vseh drugih zadevnih zainteresiranih strani in njihove večje udeležbe.

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:

podprejo izobraževanje za trajnostni razvoj in spodbujajo izvajanje teh sklepov Sveta:

i)	z vključitvijo ITR v strategijo EU za trajnostni razvoj in strategijo Evropa 2020;

ii)	s spodbujanjem raziskav in pridobivanja znanja na področju izobraževanja za trajnostni razvoj, zlasti na področjih, na katerih primanjkuje izkušenj in ki imajo šibko strokovno podlago, kot sta poklicno izobraževanje in usposabljanje ter visoko šolstvo;

iii)

s spodbujanjem mreženja med izobraževalnimi ustanovami v zvezi z ITR, najučinkovitejšo uporabo obstoječih mrež in okrepitvijo sodelovanja na področju izobraževanja za trajnostni razvoj na vseh ravneh z vzpostavitvijo partnerstev, tudi s spodbujanjem:

—	sodelovanja med šolami na nacionalni in mednarodni ravni,

—	partnerstev med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in/ali nevladnimi organizacijami,

—	ustvarjanja mrež raziskovalcev s področja izobraževanja za trajnostni razvoj;

iv)	z opredelitvijo in navedbo dobrih praks v priročniku o izobraževanju za trajnostni razvoj na spletni strani Knowledge System for Lifelong Learning – KSLLL (Sistem znanja za vseživljenjsko učenje) (10);

v)	z uvrstitvijo vidikov izobraževanja za trajnostni razvoj med prednostne naloge programa za vseživljenjsko učenje in drugih zadevnih sedanjih in prihodnjih programov;

vi)	s tem, da čim bolj izkoristijo evropsko leto prostovoljstva 2011 z usmerjanjem v izobraževanje za trajnostni razvoj in partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in nevladnimi organizacijami, pa tudi v večjo prepoznavnost obstoječih dobrih praks prostovoljnih dejavnosti na tem področju;

vii)	s tem, da razmislijo o uvrstitvi izobraževanja za trajnostni razvoj med prednostne naloge prihodnjega cikla strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje „ET 2020“.

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

pomaga državam članicam pri njihovih prizadevanjih, da podprejo izobraževanje za trajnostni razvoj, in spodbuja te sklepe Sveta:

i)	z organiziranjem dejavnosti vzajemnega učenja o določenih vidikih izobraževanja za trajnostni razvoj, kot so usposabljanje učiteljev, celosten pristop in partnerstva za ITR, da bi se pripravil priročnik in smernice za izobraževalne ustanove in učitelje;

ii)	s krepitvijo sodelovanja z drugimi mednarodnimi institucijami s področja izobraževanja za trajnostni razvoj, zlasti Unescom in Ekonomsko komisijo ZN za Evropo (UNECE).

(1) Sklepi Evropskega sveta z dne 15. in 16. junija 2001 (dok. SN 200/01).

(2) Dokumenta 10917/06 in 16818/09.

(3) www.unesco.org/eu/esd

(4) www.esd-world-conference-2009.org

(5) UL L 394, 30.12.2006.

(6) UL C 119, 28.5.2009.

(7) Sklepi Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 (dok. EUCO 7/1/10 REV 1).

(8) Cedefop (Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja): Skills for Green Jobs, Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2010.

(9) Glej odstavek 8 Bonnske deklaracije (http://www.esd-world-conference-2009.org/fileadmin/download/ESD2009_BonnDeclaration080409.pdf).

(10) www.kslll.net

4.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 327/15

Menjalni tečaji eura (1)

3. decembra 2010

2010/C 327/06

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3246
JPY	japonski jen	110,86
DKK	danska krona	7,4529
GBP	funt šterling	0,84800
SEK	švedska krona	9,1265
CHF	švicarski frank	1,3143
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,0050
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,018
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	278,03
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7097
PLN	poljski zlot	3,9952
RON	romunski leu	4,3073
TRY	turška lira	1,9813
AUD	avstralski dolar	1,3508
CAD	kanadski dolar	1,3269
HKD	hongkonški dolar	10,2846
NZD	novozelandski dolar	1,7519
SGD	singapurski dolar	1,7315
KRW	južnokorejski won	1 503,92
ZAR	južnoafriški rand	9,1605
CNY	kitajski juan	8,8262
HRK	hrvaška kuna	7,3775
IDR	indonezijska rupija	11 924,57
MYR	malezijski ringit	4,1698
PHP	filipinski peso	58,062
RUB	ruski rubelj	41,4745
THB	tajski bat	39,811
BRL	brazilski real	2,2530
MXN	mehiški peso	16,3389
INR	indijska rupija	59,7360

(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

4.12.2010

Uradni list Evropske unije

C 327/23

Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz vinilacetata s poreklom iz Združenih držav Amerike

2010/C 327/14

Evropska komisija („Komisija“) je v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), prejela pritožbo o domnevnem dampinškem uvozu vinilacetata s poreklom iz Združenih držav Amerike, ki povzroča znatno škodo industriji Unije.

1. Pritožba

Pritožbo je 22. oktobra 2010 vložil proizvajalec Unije Ineos Oxide Ltd („pritožnik“), ki predstavlja glavni delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje vinilacetata industrije Unije.

2. Izdelek v preiskavi

Izdelek v tej preiskavi zajema vinilacetat („izdelek v preiskavi“).

3. Trditev o dampingu (2)

Izdelek, ki se domnevno uvaža po dampinških cenah, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Združenih držav Amerike („zadevna država“), trenutno uvrščen v oznako KN 2915 32 00. Ta oznaka KN je zgolj informativna.

Trditev o dampingu temelji na primerjavi domačih cen z izvoznimi cenami (na ravni franko tovarna) izdelka v preiskavi, ko je prodan za izvoz v Unijo.

Na podlagi tega je izračunana stopnja dampinga za zadevno državo izvoznico znatna.

4. Trditev o škodi

Pritožnik je predložil dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz zadevne države na splošno povečal po absolutnem obsegu in tržnem deležu.

Iz dokazov prima facie, ki jih je predložil pritožnik, je razvidno, da so obseg in cene uvoženega izdelka v preiskavi med drugim negativno vplivali na prodane količine in tržni delež industrije Unije, kar znatno škodi celotnemu poslovanju, finančnemu stanju in stanju zaposlenosti industrije Unije.

5. Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

S preiskavo bo ugotovila, ali gre pri izdelku v preiskavi s poreklom iz zadevne države za damping in ali je ta industriji Unije povzročil škodo. Če se to potrdi, bo s preiskavo preučila, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije.

5.1 Postopek za ugotavljanje dampinga

Proizvajalci izvozniki (3) izdelka v preiskavi iz zadevne države so pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.1.1 Preiskava proizvajalcev izvoznikov

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki v zadevni državi, poslala vprašalnike vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi, združenjem proizvajalcev izvoznikov in organom zadevne države. Vsi proizvajalci izvozniki in njihova predstavniška združenja so pozvani, da se javijo Komisiji po telefaksu ali elektronski pošti najpozneje v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, in zahtevajo vprašalnik.

Proizvajalci izvozniki in združenja proizvajalcev izvoznikov morajo predložiti izpolnjene vprašalnike v 37 dneh od dneva objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, razen če ni drugače določeno.

V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, dejavnosti družb v zvezi z izdelkom v preiskavi, stroških proizvodnje, prodaji izdelka v preiskavi na domačem trgu zadevne države in prodaji izdelka v preiskavi v Uniji.

5.1.2 Preiskava nepovezanih uvoznikov (4) (5)

Ker lahko postopek vključuje veliko število nepovezanih uvoznikov in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in ustrezno omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje bo izvedla v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Komisiji morajo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti naslednje informacije o svojih družbah:

—	ime, naslov, elektronski naslov, številko telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—	natančen opis dejavnosti družbe po svetu v zvezi z izdelkom v preiskavi,

—	skupni prihodek od prodaje v obdobju od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010, ki bo obdobje preiskave uvoženega izdelka v preiskavi s poreklom iz zadevne države,

—	količino v tonah in vrednost v EUR uvoza na trg Unije ter nadaljnje prodaje na trgu Unije v obdobju od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010,

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (6), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo izdelka v preiskavi,

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

S predložitvijo zgoraj navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba izbrana v vzorec, izpolni vprašalnik in se strinja z obiskom v svojih prostorih zaradi preverjanja odgovorov („preverjanje na kraju samem“). Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Ugotovitve Komisije v zvezi z nesodelujočimi uvozniki temeljijo na razpoložljivih dejstvih in izid za te strani je lahko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovale.

Komisija se lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca nepovezanih uvoznikov, obrne tudi na vsa znana združenja uvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti druge pomembne informacije glede izbire vzorca, razen zgoraj zahtevanih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim nepovezanim uvoznikom in vsem znanim združenjem uvoznikov. Te strani morajo predložiti izpolnjen vprašalnik v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače. V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, dejavnostih družb v zvezi z izdelkom v preiskavi in prodaji izdelka v preiskavi.

5.2 Postopek za ugotavljanje škode

Škoda je znatna škoda, povzročena industriji Unije, ali grožnja znatne škode tej industriji ali znatno oviranje vzpostavitve takšne industrije. Škoda se ugotavlja na podlagi pozitivnih dokazov in vključuje objektivno določitev obsega dampinškega uvoza, njegovega učinka na cene na trgu Unije in posledičnega učinka navedenega uvoza na industrijo Unije. Da se ugotovi, ali je bila industriji Unije povzročena znatna škoda, so proizvajalci Unije izdelka v preiskavi pozvani k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.2.1 Preiskava proizvajalcev Unije

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi s proizvajalci Unije, poslala vprašalnike znanim proizvajalcem Unije in vsem znanim združenjem proizvajalcev Unije. Vsi proizvajalci Unije in njihova predstavniška združenja so pozvani, da se javijo Komisiji po telefaksu ali elektronski pošti v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, in zahtevajo vprašalnik.

Proizvajalci Unije in njihova predstavniška združenja morajo predložiti izpolnjene vprašalnike v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. V izpolnjenem vprašalniku morajo med drugim navesti informacije o strukturi svojih družb, finančnem stanju družb, njihovih dejavnostih v zvezi z izdelkom v preiskavi, stroških proizvodnje in prodaji izdelka v preiskavi.

5.3 Postopek za presojo interesa Unije

Če bosta v postopku ugotovljena damping in škoda, bo v skladu s členom 21 osnovne uredbe odločeno, ali bi bilo sprejetje protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova predstavniška združenja, uporabniki in njihove predstavniške organizacije in predstavniške organizacije potrošnikov so pozvani, da se javijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Predstavniške organizacije potrošnikov morajo za sodelovanje v preiskavi v istem roku dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Strani, ki se javijo v navedenem roku, lahko Komisiji predložijo informacije o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije, v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo v prosti obliki ali izpolnijo vprašalnik, ki ga pripravi Komisija. V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 21, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

5.4 Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani pozvane, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.5 Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zahtevajo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje morajo vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

5.6 Postopek za predložitev pisnih stališč in izpolnjenih vprašalnikov ter korespondenco

Zainteresirane strani morajo predložiti svoja stališča, vključno z informacijami za izbiro vzorca, izpolnjenimi vprašalniki in dopolnitvami teh dokumentov, pisno na papirju in v elektronski obliki ter pri tem navesti svoje ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko in številko telefaksa. Če zainteresirana stran ne more predložiti stališč in zahtevkov v elektronski obliki zaradi tehničnih razlogov, mora o tem takoj obvestiti Komisijo.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, ki jih zahteva to obvestilo, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo kot zaupne, se označijo z „Limited“ (7).

Če zainteresirane strani predložijo informacije z oznako „Limited“, jim morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe priložiti nezaupni povzetek in ga označiti s „For inspection by interested parties“. Ti povzetki morajo biti dovolj podrobni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran zaupnim informacijam ne priloži nezaupnega povzetka v predpisani obliki in z zahtevano kakovostjo, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 04/092

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505

6. Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v predpisanih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

7. Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca GD Trade za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko s posamezno zainteresirano stranjo organizira zaslišanje in nastopi kot posrednik, da se v celoti upoštevajo njene pravice do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba vložiti pisno in navesti razloge zanj. Za zaslišanja o zadevah iz začetka preiskave je treba vložiti zahtevek v 15 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje vložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

Pooblaščenec za zaslišanje ravno tako omogoči vpletenim stranem, da med zaslišanjem predstavijo različna stališča in nasprotne argumente, med drugim v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije. Takšno zaslišanje se praviloma izvede najpozneje konec četrtega tedna po razkritju začasnih ugotovitev.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD Trade: (http://ec.europa.eu/trade/issues/respectrules/ho/index_en.htm).

8. Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 6(9) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najpozneje v 9 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9. Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (8).

(1) UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2) Damping je prodaja izdelka za izvoz („zadevni izdelek“) po ceni, nižji od njegove „normalne vrednosti“. Normalna vrednost je običajno primerljiva cena „podobnega“ izdelka na domačem trgu države izvoznice. Izraz „podobni izdelek“ pomeni izdelek, ki je zadevnemu izdelku enak v vseh vidikih, ali če takega izdelka ni, izdelek, ki mu je zelo podoben.

(3) Proizvajalec izvoznik je družba v zadevnih državah, ki proizvaja in izvaža izdelek v preiskavi na trg Unije neposredno ali po tretji osebi, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz zadevnega izdelka. Izvozniki, ki izdelka ne proizvajajo, običajno niso upravičeni do individualne stopnje dajatve.

(4) Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo 1 k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. Za opredelitev povezane strani glej opombo 6.

(5) Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko poleg ugotavljanja dampinga uporabijo tudi za druge vidike te preiskave.

(6) V skladu s členom 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje carinskega zakonika Skupnosti se osebi štejeta za povezani samo, če: (a) je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) pravno nastopata kot družbenika; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno ima, poseduje ali nadzoruje 5 ali več odstotkov delnic ali deležev z glasovalno pravico obeh oseb; (e) ena od njiju neposredno ali posredno nadzira drugo; (f) obe neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzirata tretjo osebo; ali (h) sta člana iste družine. Osebi se štejeta za člane iste družine, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starši in otrok, (iii) bratje in sestre (tudi polbratje in polsestre), (iv) stari starši in vnuki, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svaki in svakinje. (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). V tej zvezi „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

(7) To je zaupen dokument v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(8) UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

		ISSN 1725-5244 doi:10.3000/17255244.C_2010.327.slv
Uradni list Evropske unije		C 327

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 53 4. december 2010

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Evropska komisija
2010/C 327/02	Odobritev državne pomoči v skladu s členoma 107 in 108 PDEU – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	6

2010/C 327/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6011 – ATP/PFA/Folksam Sak/Folksam LIV/CPD/FIH Group) ( 1 )	10

2010/C 327/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5880 – Shell/Topaz/JV) ( 1 )	10

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
	Svet
2010/C 327/05	Sklepi Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj	11

	Evropska komisija
2010/C 327/06	Menjalni tečaji eura	15

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2010/C 327/07	Informacije, ki jih sporočijo države članice v zvezi z zaprtjem ribolova	16

2010/C 327/08	Informacije, ki jih sporočijo države članice v zvezi z zaprtjem ribolova	17

2010/C 327/09	Informacije, ki jih sporočijo države članice v zvezi z zaprtjem ribolova	18

2010/C 327/10	Informacije, ki jih sporočijo države članice v zvezi z zaprtjem ribolova	19

2010/C 327/11	Informacije, ki jih sporočijo države članice v zvezi z zaprtjem ribolova	20

2010/C 327/12	Informacije, ki jih sporočijo države članice v zvezi z zaprtjem ribolova	21

2010/C 327/13	Informacije, ki jih sporočijo države članice v zvezi z zaprtjem ribolova	22

Datum in čas zaprtja	2.7.2010
Trajanje	2.7.2010–31.12.2010
Država članica	Nizozemska
Stalež ali skupina staležev	HKE/571214
Vrsta	oslič (Merluccius merluccius)
Cona	VI in VII; vode EU in mednarodne vode cone Vb; mednarodne vode con XII in XIV
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	—

Datum in čas zaprtja	20.8.2010
Trajanje	20.8.2010–31.12.2010
Država članica	Španija
Stalež ali skupina staležev	GFB/89-
Vrsta	tabinje (Phycis blennoides)
Cona	vode Skupnosti in vode, ki niso pod suverenostjo ali jurisdikcijo tretjih držav v conah VIII in IX
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	532287

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	RESOLUCIJE
	Svet
2010/C 327/01	Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o mladinskem delu	1

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM SKUPNE TRGOVINSKE POLITIKE
	Evropska komisija
2010/C 327/14	Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz vinilacetata s poreklom iz Združenih držav Amerike	23

Datum in čas zaprtja	1.9.2010
Trajanje	1.9.2010–31.12.2010
Država članica	Francija
Stalež ali skupina staležev	GHL/2A-C46
Vrsta	grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides)
Cona	vode EU con IIa in IV; vode EU in mednarodne vode con Vb in VI
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	573093

Datum in čas zaprtja	30.8.2010
Trajanje	30.8.2010–31.12.2010
Država članica	Švedska
Stalež ali skupina staležev	COD/2A3AX4
Vrsta	trska (Gadus morhua)
Cona	vode EU con IIa in IV; del cone IIIa, ki ne spada k Skagerraku in Kattegatu
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	541780

Datum in čas zaprtja	24.2.2010
Trajanje	24.2.2010–31.12.2010
Država članica	Danska
Stalež ali skupina staležev	DGS/2AC4-C
Vrsta	trnež (Squalus acanthias)
Cona	vode EU con IIa in IV
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	605704

Datum in čas zaprtja	22.9.2010
Trajanje	22.9.2010–31.12.2010
Država članica	Finska
Stalež ali skupina staležev	COD/3B23.; COD/3C22.; COD/3D24.
Vrsta	trska (Gadus morhua)
Cona	vode ES v podrazdelkih 22–24
Vrste ribiških plovil	—
Referenčna številka	608986


	(1) Besedilo velja za EGP