30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/1

1.

Komisija je 31. marca 2010 sprejela predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi (3). V predlogu je upoštevano javno posvetovanje na to temo, ki je potekalo med 11. novembrom 2009 in 31. januarjem 2010 (4).

2.

Državljanska pobuda je ena od novosti, vpeljanih v pravo EU z Lizbonsko pogodbo, ki omogoča, da vsaj milijon državljanov določenega števila držav članic pozove Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog. Predlagana uredba temelji na členu 11(4) PEU in členu 24(1) PDEU, v skladu s katerima je treba postopke in pogoje, potrebne za državljansko pobudo, določiti z rednim zakonodajnim postopkom.

3.

Predlog je bil na dan sprejetja poslan evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP) v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001. Komisija se je pred sprejetjem predloga neuradno posvetovala z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Ta je pozdravil to neuradno posvetovanje in je zadovoljen, da je bila v končnem predlogu upoštevana večina njegovih pripomb.

4.

Na splošno je evropski nadzornik za varstvo podatkov zadovoljen z obravnavo varstva podatkov v predlagani uredbi. Kar zadeva podrobnosti, ima nekaj predlogov za prilagoditev, ki so obravnavani v poglavju II tega mnenja.

5.

Uvodoma želi evropski nadzornik za varstvo podatkov poudariti, da polno upoštevanje pravil o varstvu podatkov bistveno prispeva k zanesljivosti, moči in uspehu tega pomembnega novega instrumenta.

6.

Predlog v skladu s členom 11(4) PEU in členom 24(1) PDEU določa postopke in pogoje za državljansko pobudo. V predlagani uredbi so opredeljeni najmanjše število držav članic, najmanjše število državljanov iz posamezne države članice in najnižja starost državljanov, ki lahko sodelujejo pri pobudi. Poleg tega predlog določa vsebinske in postopkovne pogoje za proučitev pobude, ki jo izvede Komisija.

7.

To mnenje je osredotočeno na določbe, ki so pomembne z vidika varstva podatkov. To so pravila o prijavi državljanske pobude (člen 4), postopki zbiranja izjav o podpori (člena 5 in 6) ter zahteve za preverjanje in potrjevanje izjav o podpori (člen 9). Varstvo podatkov je posebej obravnavano v členu 12 predloga, člen 13 pa se nanaša na odgovornost organizatorjev državljanske pobude. V nadaljevanju bodo te določbe podrobno analizirane.

8.

Preden začne organizator zbirati izjave podpisnikov o podpori, mora pobudo prek spletnega registra prijaviti Komisiji. Zagotoviti mora informacije, ki so določene v Prilogi II k predlagani uredbi, med drugim osebne podatke organizatorja, in sicer njegovo polno ime ter poštni in e-naslov. V skladu s členom 4(5) predloga bo predlagana državljanska pobuda javno objavljena v registru. Čeprav to iz besedila ni popolnoma jasno, evropski nadzornik za varstvo podatkov predvideva, da poštni in e-naslov organizatorja prek registra načelno ne bosta javno dostopna. V nasprotnem primeru bi evropski nadzornik za varstvo podatkov pozval zakonodajalca, naj presodi in pojasni potrebo po objavi teh podatkov ter v zvezi s tem natančneje oblikuje besedilo člena 4.

9.

Organizator je odgovoren za zbiranje izjav podpisnikov o podpori, ki so potrebne za predlagano državljansko podporo. Na podlagi člena 5(1) je treba za izjave o podpori uporabiti obrazec v obliki vzorca iz Priloge III k predlagani uredbi. S tem vzorčnim obrazcem se od podpisnika zahtevajo nekateri (očitni) osebni podatki, kot so ime in priimek ter – pri obrazcu v papirni obliki – dejanski podpis. Da bi lahko pristojni organ preveril verodostojnost izjave o podpori, je obvezna tudi navedba nekaterih drugih podatkov, kot so mesto in država prebivališča podpisnika, datum in kraj rojstva, državljanstvo, osebna identifikacijska številka, vrsta identifikacijske številke/osebnega dokumenta in država članica, ki je izdala to številko/ta dokument. Še dve polji na vzorčnem obrazcu, ki ju ni treba obvezno izpolniti, sta ulica prebivališča podpisnika in njegov e-naslov.

10.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov meni, da so vsa ta obvezna podatkovna polja na vzorčnem obrazcu potrebna za organizacijo državljanske pobude in zagotavljanje verodostojnosti izjav o podpori, razen osebne identifikacijske številke. Ureditev za uporabo takih enotnih identifikacijskih številk, kjer obstajajo, se po državah članicah razlikuje. Evropski nadzornik za varstvo podatkov vsekakor meni, da osebna identifikacija nima dodane vrednosti za preverjanje verodostojnosti izjav o podpori. Za doseganje tega cilja se lahko za zadostne štejejo že drugi zahtevani podatki. Zato evropski nadzornik za varstvo podatkov priporoča črtanje tega podatkovnega polja iz vzorčnega obrazca v Prilogi III.

11.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov tudi dvomi, da je treba v standardni obrazec vključiti neobvezni podatkovni polji, zato priporoča njuno črtanje iz vzorčnega obrazca v Prilogi III, če potreba po njuni vključitvi ne bo dokazana.

12.

Poleg tega priporoča, naj se vzorcu na koncu doda standardna izjava o zasebnosti, v kateri so navedeni istovetnost upravljavca, nameni zbiranja, drugi prejemniki podatkov in obdobje njihove hrambe. Zagotovitev takih informacij posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, je zahtevana s členom 10 Direktive 95/46/ES.

13.

Člen 6 predlagane uredbe zadeva zbiranje izjav o podpori s spletnimi sistemi. Na podlagi člena 6 mora organizator pred začetkom zbiranja izjav poskrbeti, da ima sistem spletnega zbiranja ustrezne varnostne in tehnične značilnosti, s katerimi se med drugim zagotovi, da so podatki, ki se zagotovijo po spletu, varno shranjeni, „[tako] da jih ni mogoče spremeniti ali uporabiti v kakršen koli drug namen kot v navedeno podporo posamezne državljanske pobude in da se osebni podatki zavarujejo pred naključnim ali nezakonitim uničenjem ali naključno izgubo, spremembo ali nepooblaščenim razkritjem ali dostopom“ (5).

14.

Nadalje člen 6(2) določa, da lahko organizator kadar koli pozove ustrezni pristojni organ, naj potrdi, da sistem spletnega zbiranja izpolnjuje te zahteve. Organizator v vsakem primeru zaprosi za izdajo takega potrdila pred predložitvijo izjav o podpori v preverjanje (glej člen 9 spodaj).

15.

Poleg tega mora Komisija na podlagi člena 6(5) sprejeti tehnične specifikacije za izvajanje teh varnostnih pravil v skladu s postopkom komitologije, predvidenim v členu 19(2) predloga.

16.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov pozdravlja dejstvo, da se v členu 6 predloga poudarja varnost sistemov spletnega zbiranja. Obveznost zagotavljanja varnosti obdelave podatkov je ena od zahtev varstva podatkov, določenih v členu 17 Direktive 95/46/ES. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je zadovoljen, da je Komisija na podlagi njegovih neuradnih pripomb uskladila besedilo člena 6(4) predloga z besedilom člena 17(1) Direktive 95/46/ES. Poleg tega pozdravlja dejstvo, da je bila v člen 6(4) vključena obveznost zagotavljanja, da se podatki ne uporabljajo za nič drugega kot za navedeno podporo določeni državljanski pobudi. Vendar poziva zakonodajalca, naj primerljivo obveznost splošnega obsega vključi v člen 12 (glej točko 27 spodaj).

17.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov ima pomisleke glede vprašanja, kdaj ustrezni pristojni organ izda potrdilo o izpolnjevanju zahtev. Organizator mora zaprositi za izdajo takega potrdila šele, preden zbrane izjave o podpori predloži v preverjanje navedenemu organu. Za izdajo potrdila lahko zaprosi tudi prej. Ob predpostavki, da ima potrditev spletnega sistema dodano vrednost, evropski nadzornik za varstvo podatkov meni, da bi moralo biti tako potrdilo izdano pred začetkom zbiranja izjav, da se prepreči zbiranje osebnih podatkov najmanj enega milijona državljanov s sistemom, ki bi se pozneje z vidika varnosti izkazal za neustreznega. Zato evropski nadzornik za varstvo podatkov poziva zakonodajalca, naj to obveznost vključi v besedilo člena 6(2). Seveda je treba pri tem zagotoviti, da postopek potrjevanja ne pomeni nepotrebnega upravnega bremena za organizatorja.

18.

V zvezi s tem želi evropski nadzornik za varstvo podatkov opozoriti na člen 18 Direktive 95/46/ES, na podlagi katerega morajo upravljavci uradno obvestiti nacionalni organ za varstvo podatkov o postopku obdelave, preden ga začnejo izvajati, razen v primeru nekaterih izjem. Ni jasno, kako je ta obveznost uradnega obveščanja, pri kateri so mogoče izjeme, povezana s potrjevanjem, ki ga pristojni nacionalni organ izvede na podlagi predlagane uredbe. Da bi se upravna obremenitev čim bolj omejila, evropski nadzornik za varstvo podatkov poziva zakonodajalca, naj razjasni povezavo med postopkom uradnega obveščanja iz člena 18 Direktive 95/46/ES in postopkom potrjevanja iz člena 6 predlagane uredbe.

19.

Kar zadeva izvedbena pravila za tehnične specifikacije, evropski nadzornik za varstvo podatkov pričakuje, da se bo Komisija pred njihovim sprejetjem posvetovala z njim, zlasti ker je v delovnem dokumentu služb Komisije o izidu zelene knjige omenjenih več sistemov za zagotavljanje verodostojnosti spletnih podpisov, predlaganih med javnim posvetovanjem, med katerimi je tudi zamisel o pametni kartici evropskega državljana, ki omogoča elektronsko podpisovanje. Seveda se s takim sistemom pojavijo novi premisleki v zvezi z varstvom podatkov (6).

20.

Ko organizator zbere potrebne izjave podpisnikov o podpori, jih mora predložiti ustreznemu pristojnemu organu v preverjanje in potrditev. Organizator posreduje osebne podatke podpisnikov pristojnemu organu države članice, ki je podpisnikom izdala osebne dokumente, navedene v izjavah o podpori. Pristojni organ mora v treh mesecih „ustrezno preveriti“ izjave o podpori in organizatorju izdati potrdilo (7). To potrdilo se uporabi, ko se pobuda dejansko predloži Komisiji.

21.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov pozdravlja ta decentralizirani sistem, v okviru katerega Komisija ne bo razpolagala z osebnimi podatki podpisnikov, ampak bo prejela samo potrdila, ki jih izdajo nacionalni pristojni organi. S takim sistemom se zmanjša tveganje neustreznega ravnanja z osebnimi podatki, saj je prejemnikov navedenih podatkov kar najmanj.

22.

Iz besedila ni popolnoma jasno, kaj pomeni „ustrezno preverjanje“, ki ga izvaja pristojni organ. Tudi v zadevni uvodni izjavi 15 to vprašanje ni razjasnjeno. Evropski nadzornik za varstvo podatkov se sprašuje, kako bodo pristojni organi preverjali verodostojnost izjav o podpori. Zlasti ga zanima, ali bodo lahko pristojni organi preverili izjave glede na podatke o istovetnosti državljanov iz drugih virov, kot so nacionalni in regionalni registri. Evropski nadzornik za varstvo podatkov poziva zakonodajalca, naj pojasni to vprašanje.

23.

Člen 12 predlagane uredbe je namenjen izključno varstvu osebnih podatkov. V tej določbi je poudarjeno, da morata organizator in pristojni organ upoštevati Direktivo 95/46/ES in nacionalne predpise, sprejete na njeni podlagi. Uvodna izjava 20 se nanaša tudi na uporabo Uredbe (ES) št. 45/2001, ko Komisija ob prijavi organizatorja pobude v register obdeluje njegove osebne podatke. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pozdravlja te navedbe.

24.

V nadaljevanju člena 12 je izrecno navedeno, da je treba organizatorja in pristojne organe za namene njihove zadevne obdelave osebnih podatkov šteti za upravljavce podatkov. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je zadovoljen s to natančno navedbo. Predvsem upravljavec je tisti, ki je odgovoren za skladnost s pravili o varstvu podatkov. S členom 12 predloga se odpravlja vsak dvom glede tega, koga je treba šteti za upravljavca.

25.

Člen 12 določa tudi najdaljša obdobja hrambe zbranih osebnih podatkov. Organizator jih lahko hrani največ en mesec po predložitvi pobude Komisiji ali največ 18 mesecev od datuma prijave predlagane pobude. Pristojni organi morajo uničiti te podatke en mesec po izdaji potrdila. Evropski nadzornik za varstvo podatkov pozdravlja te omejitve, saj se z njimi zagotavlja skladnost z zahtevo, določeno v členu 6(1)(e) Direktive 95/46/ES.

26.

Poleg tega je evropski nadzornik za varstvo podatkov zadovoljen s ponovno navedbo besedila, ki izhaja iz člena 17 Direktive 95/46/ES in se nanaša na varnost obdelave podatkov, v členu 12 predloga. S tem je jasno določeno, da te obveznosti veljajo ne le pri uporabi sistemov spletnega zbiranja (glej točko 13 in naslednje zgoraj) ampak v vseh okoliščinah, zajetih s predlagano uredbo.

27.

Kot je bilo navedeno že v točki 16 zgoraj, evropski nadzornik za varstvo podatkov zakonodajalcu priporoča, naj v členu 12 doda odstavek, s katerim bo zagotovil, da se osebni podatki, ki jih zbere organizator (bodisi s sistemom spletnega zbiranja bodisi z drugimi sredstvi), ne bodo uporabljali za nič drugega kot za navedeno podporo določeni državljanski pobudi in da se bodo poleg tega podatki, ki jih prejme pristojni organ, uporabili samo za preverjanje verodostojnosti izjav o podpori določeni državljanski pobudi.

28.

V skladu s členom 13 morajo države članice zagotoviti, da organizatorji, ki prebivajo na njihovem ozemlju ali imajo na njem sedež, odgovarjajo v skladu z njihovim civilnim ali kazenskim pravom za kršitve predlagane uredbe in zlasti za, med drugim, neizpolnjevanje pogojev za sisteme spletnega zbiranja ali nepošteno uporabo podatkov. Uvodna izjava 19, ki vsebuje sklic na poglavje III Direktive 95/46/ES v zvezi s pravnimi sredstvi, odgovornostjo in sankcijami, določa, da se to poglavje uporablja v celoti, kar zadeva obdelavo podatkov, izvedeno na podlagi predlagane uredbe. Člen 13 predloga je treba razumeti kot dopolnilo te uvodne izjave, ki – v nasprotju s poglavjem III Direktive 95/46/ES – vsebuje izrecen sklic na civilno in kazensko pravo držav članic. Seveda evropski nadzornik za varstvo podatkov pozdravlja to določbo.

29.

Kot je bilo navedeno že v uvodu in kot jasno izhaja iz analize v poglavju II tega mnenja, je evropski nadzornik za varstvo podatkov na splošno zadovoljen z obravnavo vprašanja varstva podatkov v predlagani uredbi o državljanski pobudi. Varstvo podatkov je bilo očitno upoštevano, predlog pa je zasnovan tako, da se zagotavlja skladnost s pravili o varstvu podatkov. Zlasti je zadovoljen s členom 12, ki je namenjen izključno varstvu podatkov in v katerem so natančno opredeljeni odgovornosti in obdobja hrambe. Poudariti želi, da polno upoštevanje pravil o varstvu podatkov bistveno prispeva k zanesljivosti, moči in uspehu tega pomembnega novega instrumenta. Čeprav je na splošno zadovoljen s predlogom, pa ga je po njegovem mnenju mogoče še dodatno izboljšati.

30.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov zakonodajalcu priporoča, naj člen 6 spremeni tako, da bo moral organizator zaprositi za izdajo potrdila o varnosti sistema spletnega zbiranja pred začetkom zbiranja izjav o podpori. Poleg tega tak postopek potrjevanja ne bi smel pomeniti nepotrebne upravne obremenitve organizatorja. Zakonodajalcu tudi priporoča, naj razjasni povezavo med postopkom uradnega obveščanja iz člena 18 Direktive 95/46/ES in postopkom potrjevanja iz člena 6 predlagane uredbe.

31.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov za dodatno izboljšanje predloga zakonodajalcu priporoča, naj:

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/6

1.

Komisija je 29. marca 2010 sprejela predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, ki razveljavlja Okvirni sklep 2004/68/JHA (3) (v nadaljnjem besedilu: predlog).

2.

Namen predloga je razveljavitev Okvirnega sklepa, sprejetega 22. decembra 2003, zaradi nekaterih pomanjkljivosti v tej predhodni zakonodaji. Z novim besedilom naj bi se boj proti zlorabi otrok izboljšal v zvezi z naslednjimi vidiki: inkriminiranje hudih oblik zlorabe otrok, povezane na primer z otroškim spolnim turizmom, zaščita otrok brez spremstva, preiskava kaznivih dejanj in usklajevanje kazenskega pregona, nova kazniva dejanja v okolju IT, zaščita žrtev, preprečevanje kaznivih dejanj.

3.

Kar zadeva cilj preprečevanja kaznivih dejanj, je eno od orodij omejevanje dostopa do otroške pornografije na internetu.

4.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov se je seznanil z glavnim ciljem predloga. Nadzornik nima pomislekov o tem, ali je treba vzpostaviti boljši okvir z ustreznimi ukrepi za zaščito otrok pred zlorabami. Vendar želi poudariti, kako nekateri ukrepi, predvideni v predlogu, kot sta preprečevanje dostopa do spletnih strani in vzpostavljanje odprtih telefonskih številk, vplivajo na temeljne pravice do zasebnosti in varstvo podatkov različnih vpletenih posameznikov. Zato se je odločil, da poda to kratko mnenje na lastno pobudo.

5.

Vprašanja glede varstva podatkov se nanašajo na dva vidika predloga, ki ne zadevata samo boja proti zlorabi otrok, ampak vsako pobudo, katere cilj je sodelovanje zasebnega sektorja pri kazenskem pregonu. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je ta vprašanja že preučil v različnih kontekstih, zlasti v zvezi z bojem proti nezakonitim vsebinam na internetu (4).

6.

V zvezi s predlogom sta v uvodni izjavi 13 in členu 21 navedena dva elementa, ki ju je treba analizirati. Opisati ju je mogoče, kot je navedeno v nadaljevanju.

7.

V predlogu sta predvideni dve možnosti za preprečevanje dostopa z ozemlja Unije do spletnih strani, za katere je ugotovljeno, da vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo, in sicer z mehanizmi, ki pristojnim pravosodnim organom ali policiji omogočajo, da zahtevajo prepoved dostopa, ali s prostovoljnim delovanjem ponudnikov internetnih storitev, da preprečijo dostop do spletnih strani na podlagi kodeksov ravnanja in smernic.

8.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov ima pomisleke o merilih in pogojih, potrebnih za odločitev o prepovedi dostopa; medtem ko podpira ukrepe policije ali pravosodnih organov na podlagi ustrezno opredeljenega pravnega okvira, močno dvomi o pravni varnosti morebitne prepovedi dostopa, ki jo uveljavijo zasebne stranke.

9.

Najprej ima pomisleke o morebitnem spremljanju interneta, ki lahko vodi k taki prepovedi dostopa. Spremljanje in prepoved dostopa lahko vključujeta različne dejavnosti, vključno s pregledovanjem interneta, odkrivanjem nezakonitih ali sumljivih spletnih strani in preprečevanjem dostopa končnih uporabnikov ter tudi spremljanjem spletnega vedenja končnih uporabnikov, ki poskušajo dostopiti do teh vsebin ali jih prenesti. Uporabljajo se različna orodja, ki povzročajo različne stopnje poseganja, vendar se tudi v zvezi z njimi pojavljajo podobna vprašanja glede vloge ponudnikov internetnih storitev, kar zadeva obdelavo informacij o vsebini.

10.

Te nadzorne dejavnosti vplivajo na varstvo podatkov, saj se obdelujejo osebni podatki različnih posameznikov, in sicer informacije o žrtvah, pričah, uporabnikih ali ponudnikih vsebine. Evropski nadzornik za varstvo podatkov je v prejšnjih mnenjih izrazil zaskrbljenost zaradi spremljanja posameznikov s strani udeležencev iz zasebnega sektorja (na primer ponudnikov internetnih storitev ali imetnikov avtorskih pravic) na področjih, za katera so načeloma pristojni organi kazenskega pregona (5).

11.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je že večkrat navedel, da „spremljanje vedenja internetnih uporabnikov in nadaljnje zbiranje njihovih naslovov IP pomeni oviranje njihovih pravic do spoštovanja zasebnega življenja in dopisovanja (…). To mnenje je v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (7)“. V zvezi s tem oviranjem je potrebnih več ustreznih zaščitnih ukrepov za zagotovitev, da se bo spremljanje in/ali preprečevanje dostopa izvajalo le v natančno opredeljenih primerih in pod sodnim nadzorom ter da se bo z ustreznimi varnostnimi ukrepi preprečevala zloraba tega mehanizma.

12.

Omrežje odprtih telefonskih številk, navedeno v uvodni izjavi 13 predloga, je predvideno v programu za varnejši internet, v zvezi s katerim je evropski nadzornik za varstvo podatkov izdal zgoraj navedeno mnenje. Ena od njegovih pripomb se nanaša prav na pogoje, v skladu s katerimi se informacije zbirajo, združujejo in izmenjujejo; natančno je treba opisati, kaj se šteje za nezakonito ali škodljivo vsebino, kdo lahko zbira in hrani informacije ter na podlagi kakšnih posebnih zaščitnih ukrepov lahko to počne.

13.

To je posebej pomembno ob upoštevanju učinkov poročanja; poleg informacij v zvezi z otroki so lahko ogroženi osebni podatki vseh posameznikov, ki so kakor koli povezani z informacijami, ki krožijo v omrežju, vključno z, na primer, informacijami o osebi, ki je osumljena neprimernega vedenja, ne glede na to, ali je uporabnik interneta ali ponudnik vsebine, pa tudi informacijami o osebi, ki prijavi sumljivo vsebino, ali o žrtvi zlorabe. Pri razvoju postopkov poročanja se ne smejo zanemariti pravice vseh teh posameznikov, ampak jih je treba upoštevati v skladu z obstoječim okvirom za varstvo podatkov.

14.

Informacije, ki se bodo zbrale prek teh odprtih telefonskih številk, se bodo v sodni fazi postopka najverjetneje uporabile za kazenski pregon. V smislu zahtev glede kakovosti in celovitosti je treba sprejeti dodatne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da se te informacije, ki se štejejo za digitalne dokaze, ustrezno zbirajo in hranijo ter se bodo torej lahko uporabile na sodišču.

15.

Jamstva v zvezi z nadzorom sistema, in sicer načeloma s strani organov kazenskega pregona, so odločilni elementi, ki jih je treba upoštevati. Dodatni bistveni elementi, ki jih je treba vključiti v tako shemo, so preglednost in možnost pritožbe posameznikov pri neodvisnem organu.

16.

Čeprav evropski nadzornik za varstvo podatkov nima razloga za nasprotovanje razvoju stabilnega in učinkovitega okvira za boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji, zahteva, da se zagotovi pravna varnost v zvezi z vsemi vpletenimi udeleženci, vključno s ponudniki internetnih storitev in posamezniki, ki uporabljajo omrežje.

17.

Čeprav pozdravlja, da je v predlogu navedena potreba po upoštevanju temeljnih pravic končnih uporabnikov, meni, da to ni dovolj: dopolniti jo je treba z obveznostjo držav članic, da pod nadzorom neodvisnih javnih organov zagotovijo usklajene, jasne in natančno opredeljene postopke za boj proti nezakoniti vsebini.

—

Mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 23. junija 2008 o predlogu sklepa o oblikovanju večletnega programa Skupnosti za zaščito otrok, ki uporabljajo internet in druge komunikacijske tehnologije, UL C 2, 7.1.2009, str. 2;

—

Mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 22. februarja 2010 o trenutnih pogajanjih Evropske unije o trgovinskem sporazumu o boju proti ponarejanju (Anti-Counterfeiting Trade Agreement – ACTA).

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/9

1.

Komisija je 12. julija 2010 sprejela predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o sistemih zajamčenih vlog (prenova) (3).

2.

Predlog je bil istega dne, kot je bil sprejet, poslan evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (v nadaljevanju: ENVP) v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001. ENVP je bil za neuradno mnenje zaprošen še pred sprejetjem predloga. ENVP je z veseljem sodeloval pri tem neformalnem posvetovanju in z zadovoljstvom ugotavlja, da so bile pri oblikovanju končnega predloga upoštevane vse njegove pripombe.

3.

ENVP bo v tem mnenju na kratko pojasnil in analiziral vidike varstva podatkov iz predloga.

4.

Če je kreditno institucijo treba zapreti, se vlagateljem iz sistema zajamčenih vlog (SZV) povrnejo sredstva do določene zgornje meje. Evropski parlament in Svet sta 30. maja 1994 sprejela Direktivo 94/19/ES, v skladu s katero morajo države članice na svojem ozemlju vzpostaviti en ali več sistemov zajamčenih vlog. Svet je kmalu po izbruhu finančne krize leta 2008 spodbudil Komisijo, naj oblikuje ustrezen predlog za spodbujanje konvergence sistemov zajamčenih vlog, ki bo povrnil zaupanje v finančni sektor. Kot izredni ukrep je bila 11. marca 2009 Direktiva 94/19/ES spremenjena z Direktivo 2009/14/ES. Najbolj očitna sprememba je bila povečanje kritja z 20 000 EUR na 100 000 EUR za vlagatelje, če je treba banko zapreti. Komisija je v obrazložitvenem memorandumu k sedanjemu predlogu na peti strani menila, da je glede na to, da Direktiva 2009/14/ES še ni bila v celoti izvedena, treba direktivi 94/19/ES in 2009/14/ES prečistiti in s prenovo spremeniti.

5.

Cilj predloga je poenostaviti in uskladiti ustrezna nacionalna pravila, zlasti kar zadeva obseg kritja in možnosti izplačil. Cilj spremenjenih določb je dodatno skrajšanje roka za izplačila vlagateljem in boljši dostop sistemov zajamčenih vlog do podatkov o njihovih članicah (kreditnih institucijah, kot so banke). Predlog vsebuje še nekaj dodatnih prilagoditev, ki predvidevajo zagotovitev trdnih in zaupanja vrednih sistemov zajamčenih vlog, ki so ustrezno financirani (4).

6.

Izboljšani postopek za izplačilo vlagateljem ima za posledico večjo obdelavo osebnih podatkov vlagateljev v državi članici in med državami članicami. Člen 3(7) določa, da „države članice zagotovijo, da imajo sistemi zajamčenih vlog kadar koli in na njihovo zahtevo dostop do vseh podatkov o svojih članicah, ki so potrebni za pripravo izplačila vlagateljem“. V skladu s členom 12(4) predloga se taki podatki lahko tudi izmenjajo med sistemi zajamčenih vlog v različnih državah članicah.

7.

Če je vlagatelj fizična oseba, podatki o vlagatelju pomenijo osebne podatke v smislu člena 2(a) Direktive 95/46/ES. Prenos takih podatkov med kreditnimi institucijami in sistemi zajamčenih vlog ali med sistemi zajamčenih vlog pomeni obdelavo osebnih podatkov v smislu člena 2(b) Direktive 95/46/ES. Zato se za navedene postopke obdelave uporabljajo določbe Direktive 95/46/ES, kot se izvajajo v ustrezni nacionalni zakonodaji. ENVP z zadovoljstvom ugotavlja, da je to potrjeno in poudarjeno v uvodni izjavi 29 predloga.

8.

Z zadovoljstvom tudi ugotavlja, da so bili nekateri elementi varstva podatkov v predlogu vsebinsko obravnavani. Člen 3(7) določa, da se podatki, prejeti za pripravo izplačil, lahko uporabijo samo za navedeni namen in se ne smejo zadržati dlje, kot je to potrebno za navedeni namen. Opredeljuje tudi načelo omejitve namena, kot je določeno v členu 6(1)(b) Direktive 95/46/ES in prepoved zadržanja podatkov dlje, kot je potrebno za namen, za katerega so bili zbrani ali za katerega se naprej obdelujejo, v skladu s členom 6(1)(e) Direktive 95/46/ES.

9.

Člen 3(7) izrecno poudarja, da podatki, prejeti za pripravo izplačil, vključujejo tudi oznake v skladu s členom 4(2). Na podlagi zadnje navedenega člena morajo kreditne institucije označiti vloge, ki zaradi katerega koli razloga niso upravičene do izplačila, na primer ker so vloge povezane s transakcijami, na podlagi katerih so bile osebe v kazenskem postopku obsojene zaradi pranja denarja v smislu člena 1(c) Direktive 91/308/EGS (glej člen 4(1) predloga). Ker je namen izmenjave podatkov prav izplačilo vloge, se sporočanje takih oznak lahko šteje za potreben ukrep. ENVP zato meni, da je prenos takih oznak pri osebnih podatkih v skladu s pravili o varstvu podatkov, če oznaka sama po sebi ne razkriva več informacij, kot je potrebno. Zadostovala bi preprosta oznaka s pojasnilom, da vloga ni izplačljiva. Zato bi bilo tako treba izvajati obveznost iz člena 4(2) predloga, da se izpolnijo pravila iz Direktive 95/46/ES.

10.

Člen 3(7) predloga obravnava tudi zbiranje podatkov, ki jih potrebujejo sistemi zajamčenih vlog za izvajanje rednih stresnih testov njihovih sistemov. Kreditne institucije te podatke stalno pošiljajo sistemom zajamčenih vlog. ENVP je med neformalnim posvetovanjem izrazil zaskrbljenost, da ti podatki vključujejo tudi osebne podatke. Izrazil je dvom, ali je pri izvajanju stresnih testov dejansko potrebno obdelati osebne podatke. Komisija je predlog v zvezi s tem spremenila in dodala, da bodo taki podatki spremenjeni v anonimno obliko. V zvezi z varstvom podatkov to pomeni, da se podatki ob upoštevanju vseh sredstev, ki bi se lahko uporabila, ne morejo povezati z določeno fizično osebo (5). ENVP je zadovoljen s tem zagotovilom.

11.

Tudi v zvezi s podatki, prejetimi za izvajanje stresnih testov, je v členu 3(7) določeno, da se taki podatki lahko uporabijo samo za navedeni namen in se ne smejo zadržati dlje, kot je potrebno za navedeni namen. ENVP želi poudariti, da podatki v anonimni obliki ne spadajo več v opredelitev osebnih podatkov, za katera se uporabljajo predpisi iz Direktive 95/46/ES. Morda obstajajo utemeljeni razlogi za določitev omejene uporabe navedenih podatkov. ENVP želi pojasniti, da predpisi o varstvu podatkov tega ne zahtevajo.

12.

Da se omogoči učinkovito sodelovanje med sistemi zajamčenih vlog, tudi v zvezi z izmenjavo podatkov iz člena 3(7), člen 12(5) predloga določa, da sistemi zajamčenih vlog ali, kjer je to primerno, pristojni organi sprejmejo pisne dogovore o sodelovanju. V takih sporazumih je treba podrobneje določiti uporabo pravil o varstvu podatkov. ENVP zato z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil v členu 12(5) dodan stavek, ki poudarja, da „takšni sporazumi upoštevajo zahteve iz Direktive 95/46/ES“.

13.

ENVP je zadovoljen z načinom obravnavanja vidikov varstva podatkov v predlogu Direktive in želi samo opozoriti na pripombe v točkah 9 in 10 tega mnenja.

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/11

1.

Eden od trinajstih ciljev, zastavljenih leta 2002 v delovnem programu Izobraževanje in usposabljanje 2010, je bil izboljšanje bralne pismenosti. To je bila tudi ena od petih referenčnih ravni povprečne evropske uspešnosti („evropskih meril uspešnosti“), ki jih je leta 2003 določil Svet: do leta 2010 bi se namreč v Evropski uniji moralo število petnajstletnikov, ki dosegajo slabe rezultate v bralni pismenosti, zmanjšati za najmanj 20 % v primerjavi z letom 2000. Drugo merilo uspešnosti, povezano z matematiko, naravoslovjem in tehniko, ki bi ga bilo ravno tako treba izpolniti do leta 2010, je bilo najmanj 15-odstotno povečanje skupnega števila diplomantov na teh področjih.

2.

Evropski svet je marca 2008 ponovno pozval države članice, naj občutno zmanjšajo število funkcionalno nepismenih med mladimi in izboljšajo šolski uspeh učencev iz migrantskih družin oziroma učencev iz prikrajšanih skupin (3).

3.

Novembra 2008 je bila v sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, določena agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu (4), obenem pa je bilo poudarjeno, da se ne stori dovolj za dosego ciljev na področju bralne pismenosti. Svet se je strinjal, da je treba zagotoviti in izboljšati usvajanje bralne pismenosti in računstva kot bistvenih elementov ključnih kompetenc. Države članice so bile pozvane, naj s sodelovanjem zlasti zvišajo raven pismenosti in računstva ter spodbudijo večje zanimanje za matematiko, naravoslovje in tehniko.

4.

S Sklepi sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“) iz maja 2009 (5) sta ponovno oživela pomen pismenosti in računstva kot bistvenih elementov ključnih kompetenc ter vprašanje, kako narediti matematiko, naravoslovje in tehniko privlačnejše. Namen novega merila uspešnosti, ki ga je Svet sprejel v tem okviru, je doseči ustrezno raven osnovnih znanj pri branju, matematiki in naravoslovju, in sicer z zmanjšanjem deleža posameznikov s slabimi rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju na manj kot 15 %.

5.

V Skupnem poročilu Sveta in Komisije o napredku pri izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ iz leta 2010 (6) je bil poudarjen pomen partnerstva med izobraževalnimi zavodi in trgom dela kot načinom za krepitev kompetenc in pridobitev uvida v poklicno življenje in poklicne poti. Programi za sodelovanje med šolami, univerzami in industrijo po mnenju strokovnjakov pozitivno vplivajo na učenje matematike, naravoslovja in tehnike.

6.

Države članice so se na zadnjem zasedanju Evropskega sveta junija 2010 dogovorile o cilju, da je treba izboljšati raven izobrazbe v okviru strategije za rast in delovna mesta Evropa 2020 (7), ki obravnava vprašanje osnovnih znanj kot sestavni del agende za „pametno rast“ in „vključujočo rast“ ter prispeva k vodilnim pobudam, denimo k pobudi Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta ter k Digitalni agendi;

1.

V izobraževanju in usposabljanju v EU je bil v zadnjem desetletju dosežen splošen napredek, vendar pa evropska merila uspešnosti, dogovorjena za leto 2010, niso bila izpolnjena. Pravzaprav se je znanje branja in matematike petnajstletnikov v Evropi na splošno poslabšalo. Delež posameznikov, ki dosegajo slabe rezultate pri branju, se je povečal z 21,3 % v letu 2000 na 24,1 % v letu 2006 (8), pri matematiki pa z 20,2 % na 24 %. (9) Povprečni delež posameznikov s slabimi rezultati v naravoslovju v državah članicah je leta 2006 znašal 20,2 % (10).

2.

Dokazano je tudi, da na učenčevo uspešnost pri doseganju osnovnih znanj vpliva socialno-ekonomsko ozadje in stopnja izobrazbe staršev. V vseh državah članicah, za katere obstajajo primerljivi podatki, je uspeh učencev iz migrantskih družin pri branju, matematiki in naravoslovju slabši od tistih, ki jih dosegajo domači učenci (11).

3.

Evropa se v zadnjih desetletjih sooča z naraščajočim povpraševanjem po kvalificiranih človeških virih na področju matematike, naravoslovja in tehnike. Čeprav je bilo ustrezno evropsko merilo uspešnosti za leto 2010 izpolnjeno, pa potrebe, ki so bile podlaga zanj, še vedno obstajajo. Stopnje uspešnega dokončanja študija so se na splošno dvignile, predvsem zaradi računalništva in razširjene uporabe računalnikov, rast pa je bila precej šibkejša v matematiki, statistiki in tehničnih vedah, medtem ko je v fiziki celo upadla. Poleg tega so študentke na teh področjih še vedno močno v manjšini (12).

4.

Obstaja veliko pobud za izboljšanje bralne pismenosti v državah članicah, obstajajo pa tudi nacionalni, regionalni in lokalni ukrepi za izboljšanje odnosa do matematike in naravoslovja ter pridobitve znanj na teh področjih. Poleg tega so mnoge države članice v zadnjih letih v svoje politične programe vključile vprašanja, povezana s pridobitvijo znanj iz matematike in naravoslovja ter odnosom do njiju. Obenem so za izboljšanje naravoslovnega izobraževanja v šolah namenile znatna finančna sredstva. Programi za zgodnje usvajanje osnovnih znanj in individualizirane pristope k učenju postajajo posebne strategije v večini držav (13);

1.

Študije o matematiki, naravoslovju in tehniki po postopku odprte metode usklajevanja so pokazale, da lahko inovativne pedagoške oblike in visokokvalificirani učitelji izboljšajo odnos učencev do teh predmetov in njihovo uspešnost pri njih. Zaradi tega bi se več učencev lahko odločilo za študij teh predmetov na višji ravni, s čimer bi se eventualno lahko povečalo tudi število diplomantov s področja matematike, naravoslovja in tehnike.

2.

V poročilu Komisije iz leta 2007 z naslovom Naravoslovno izobraževanje zdaj: prenovljena pedagogika za prihodnost Evrope (14) so bili priporočeni večja uporaba naravoslovnega izobraževanja z raziskovanjem, premagovanje izoliranosti učiteljev naravoslovja s povezovanjem v mreže, namenjanje posebne pozornosti odnosu deklet do matematike, naravoslovja in tehnike ter odpiranje šol širši skupnosti –

1.

Usvajanje osnovnih znanj, ki je temelj za razvoj ključnih kompetenc za vse državljane v okviru vseživljenjskega učenja, bo imelo ključno vlogo pri izboljšanju zaposljivosti, socialne vključenosti in osebne izpolnitve državljanov. Zato si je treba prizadevati za omejevanje slabih uspehov v izobraževanju in socialne izključenosti.

2.

Dobra raven bralne pismenosti in računstva skupaj z dobrim razumevanjem osnovnih načel narave in temeljnih naravoslovnih konceptov je osnova za pridobitev ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, zato si je treba zanjo prizadevati že v zgodnjem otroštvu.

3.

Osnovni znanji bralna pismenost in matematika sta tudi temeljni sestavini kompetence „učiti se učiti“: posameznikom pomagata dostopati do novih znanj in spretnosti, jih pridobiti, predelati, usvojiti in posredovati ter jim pomagata, da postanejo samostojni učenci.

4.

Na podlagi mednarodnih podatkov, vključno s študijama PISA in TIMSS, so bile ugotovljene sistemske težave, kot so razlike med šolami in različna ozadja učencev (na primer zaradi družbeno-gospodarskih okoliščin, izobrazbene ravni staršev, razpoložljivosti opreme IKT doma itd.), kar so dejavniki, ki vplivajo na uspešno usvajanje branja, matematike in naravoslovja.

5.

Pomembni dejavniki za doseganje visokokakovostnih učnih rezultatov so kvalifikacije, kompetence in prizadevnost učiteljev, vodstva šol in pedagogov, ki izobražujejo učitelje. Zato je bistvenega pomena, da se učiteljem in vodstvu šol zagotovi najvišji standard začetnega izobraževanja, pripravništva in stalnega strokovnega razvoja, in sicer ob pomoči služb, ki zagotavljajo potrebne izobraževalne in strokovne podporne storitve.

6.

Za dosego novega, ambicioznega merila uspešnosti, določenega v strateškem okviru „ET 2020“, bo potrebnih več učinkovitih nacionalnih pobud. Upad gospodarstva in demografski izziv poudarjata, kako nujno je, da se karseda izboljša učinkovitost in zagotovi večja pravičnost šolskih sistemov ob stalnih učinkovitih naložbah v izobraževanje in usposabljanje, da bi se lahko soočili z zdajšnjimi in prihodnjimi gospodarskimi in družbenimi izzivi;

1.

pripravijo ali dodatno razvijejo strateške nacionalne pristope za večjo uspešnost učencev pri bralni pismenosti, matematiki in naravoslovju, pri čemer naj posebno pozornost namenijo učencem, ki prihajajo iz socialno in ekonomsko manj ugodnega okolja;

2.

preučijo in ocenijo učinkovitost obstoječih pristopov na nacionalni ravni, da bodo lahko nadalje prispevale k oblikovanju trdne podlage za politično ukrepanje;

1.

ustanovi skupino strokovnjakov na visoki ravni, katerih naloga bi morala biti preučitev obstoječih raziskav, študij in mednarodnih poročil o bralni pismenosti v zvezi z vprašanji, izpostavljenimi v teh sklepih. Ta skupina bi morala preučiti, kako bi na podlagi uspešnih primerov političnega ukrepanja najsmotrneje in najučinkoviteje podprli bralno pismenost skozi celotno obdobje vseživljenjskega učenja, nato pa zbrati ugotovitve in do prve polovice leta 2010 pripraviti predloge za podporo političnim ukrepom držav članic;

2.

kot nadaljnje ukrepanje na podlagi opravljenega dela združenja matematičnih, naravoslovnih in tehničnih ved („MST Cluster“) v okviru odprte metode usklajevanja ustanovi tematsko delovno skupino, sestavljeno iz oblikovalcev politike in strokovnjakov iz držav članic, ki bo pomagala čim prej izpolniti novo merilo uspešnosti „ET 2020“;

3.

pospeši medsebojno učenje ter ugotavljanje in širjenje dobrih praks med državami članicami pri pridobivanju osnovnih znanj ter spremlja ukrepanje za izpolnitev merila uspešnosti „ET 2020“ in poroča o napredku;

1.

zagotovijo, da se bodo generalni direktorji, ki so pristojni za šolsko izobraževanje, po potrebi srečevali, da bi se seznanili z doseženo stopnjo napredka političnega sodelovanja na področju šolskih zadev v Evropi, obveščali nacionalne oblikovalce politik in razpravljali o prednostnih nalogah za nadaljnje delo na ravni EU na tem področju ter da bodo z zaključki takšnih razprav široko seznanjene vse zainteresirane strani, po potrebi pa bodo o teh njih razpravljali tudi ministri;

2.

spodbujajo možnosti za razvijanje skupnih pilotnih projektov med državami članicami, s katerimi naj bi prek inovativnih pristopov izboljšali osnovna znanja vseh mladih. Projekti naj bi bili prostovoljni in bi temeljili na skupaj dogovorjenih merilih, bili bi predmet skupne ocene in izhajali iz obstoječih instrumentov EU;

3.

za doseganje navedenih ciljev uporabijo vsa ustrezna sredstva, vključno s sredstvi iz odprte metode usklajevanja, programom za vseživljenjsko učenje, Sedmim okvirnim programom za raziskave in tehnološki razvoj ter – v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami – sredstva iz Evropskih strukturnih skladov.

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/15

—

delovnega dokumenta služb Komisije z dne 2. julija 2010 o izzivih za evropsko filmsko dediščino iz analogne in digitalne dobe (1),

—

sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski digitalni agendi (2), zlasti zaradi izjave, da je treba za zaščito kulturne raznolikosti podpreti digitalizacijo kinematografov,

—

zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom „Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij“ (3),

—

konvencije Unesca z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov (4).

—

sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o priložnostih in izzivih za evropsko kinematografijo v digitalni dobi (5).

—

digitalne tehnologije prinašajo nove možnosti za distribucijo filmov, tudi za kinematografe, ki predvajajo umetniške filme, in kinematografe, ki se nahajajo v krajih z manjšim številom prebivalcev, s tem pa prispevajo k evropskim in nacionalnim ciljem v zvezi s promocijo evropskih del in dostopom do njih, spodbujanjem kulturne in jezikovne raznolikosti ter socialno kohezijo,

—

je evropski trg filmskega predvajanja razdrobljen, zato se soočamo z več izzivi, kar lahko vpliva na opredelitev in izvajanje nacionalnih in/ali vseevropskih načrtov za prehod na digitalno kinematografijo,

—

pomeni digitalizacija kinematografov znaten strošek za predvajalce, medtem ko lahko nekateri distributerji zaradi nižje cene digitalnih kopij z njo prihranijo. Da bi odpravili to nesorazmerje, so bili uvedeni novi modeli financiranja digitalizacije kinematografov z zasebnimi sredstvi, kot so na primer t. i. modeli VPF (6). Vendar pa ti modeli niso vedno primerni za majhne kinematografe, zlasti tiste z enim platnom, ali kinematografe, ki predvajajo umetniške filme in/ali filme na temo kulturne in zgodovinske dediščine, ter kinematografe, ki predvajajo starejše filme. Prav ti kinematografi bi zato lahko imeli največ finančnih težav pri nakupu digitalne projekcijske opreme, čeprav imajo na primer v krajih z manj prebivalci, kjer je kulturna ponudba omejena, pomembno socialno in kulturno vlogo.

—

digitalna projekcija omogoča prožnejšo in cenejšo uporabo različnih jezikovnih različic (vključno s podnaslavljanjem in sinhronizacijo) in tehnik tonskega zapisa, s tem pa prispeva k večji razširjenosti del, tudi tistih iz držav ali regij, katerih jezik je manj razširjen, in boljšemu dostopu do teh del,

—

digitalizacija kinematografov prinaša povsem nove priložnosti za evropsko kinematografijo, vendar bo morda pomenila tudi prestrukturiranje trga, ki bo nesorazmerno obremenilo navedene kinematografe, s tem pa omejilo raznolikost izdanih filmov in dostop do filmske produkcije za del prebivalstva. Oslabilo bi lahko tudi socialno kohezijo, saj imajo kinematografi v nekaterih regijah pomembno vlogo kot kraji za medsebojno interakcijo in srečevanje prebivalcev. Lahko bi povzročilo tudi socialne stroške, zlasti v zvezi z zaposlovanjem v tehničnih panogah in sektorju filmskega predvajanja,

—

digitalizacija kinematografov prinaša tudi priložnosti za promocijo evropske filmske dediščine in dostop do nje. Da bi čim bolje izkoristili te priložnosti, so potrebni ustrezni ukrepi na različnih ravneh, vključno v izobraževalne namene,

—

da bi čim bolj olajšali prehod na digitalno projekcijo, je treba zagotoviti združevanje in prožnost različnih virov financiranja, tako javnih kot zasebnih, ki so dostopni na lokalni, nacionalni in evropski ravni, da bi različnim vrstam kinematografov tako omogočili pridobitev pomoči, ki je prilagojena njihovim potrebam.

—

je za digitalizacijo kinematografov poleg same projekcijske opreme potrebna še vrsta dodatne opreme in instrumentov (strežnik, zvok, platno, ureditev projekcijske sobe itd.),

—

življenjska doba te opreme zaenkrat še ni znana, zato se porajajo vprašanja o stroških vzdrževanja in financiranju posodobitve in/ali zamenjave te opreme v srednjeročnem in dolgoročnem smislu, vključno z morebitnim prehodom z digitalne produkcije na nove formate.

—

prehod na digitalno kinematografijo je nujen in potreben. Javne politike bi ga morale podpreti, pri tem pa upoštevati naslednje cilje v splošnem interesu:

—

izvede akcijski načrt za prehod na digitalno projekcijo v evropskih kinematografih, kakor je navedeno v njenem sporočilu o priložnostih in izzivih za evropsko kinematografijo v digitalni dobi, in zlasti namero, da:

—

upoštevajo, da je treba podpreti digitalizacijo kinematografov v skladu z navedenimi cilji v splošnem interesu,

—

v tej zvezi in v skladu z evropskimi pravili o konkurenci razmislijo o izvedbi sheme pomoči za digitalizacijo kinematografov, ki se bo dopolnjevala z zasebnim financiranjem. Ti načrti bi morali upoštevati posebnosti vsake države članice. Lahko bi vključevali:

—

razmislijo o tem, da bi bila državna pomoč za filme pogojena z izdelavo digitalnega izvirnika („master“), da bi tako izboljšali splošno ponudbo digitaliziranih evropskih del,

—

razmislijo, kako bi lahko strukturne sklade Evropske unije uporabili za financiranje projektov digitalizacije in pobud za pripravništvo, kjer je to ustrezno.

—

ob upoštevanju obstoječih standardov ISO za digitalno projekcijo v kinematografih nadalje preučijo načine, kako doseči potrebne in ustrezne rezultate na področju kakovosti projekcije in razširjanja filmov, ki bodo izpolnjevali ustrezne zahteve; to je treba narediti v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti,

—

upoštevajo, da se tehnologije neprestano spreminjajo in obnavljajo, vprašanja v zvezi s financiranjem digitalne projekcije pa ne bodo omejena le na sedanje prehodno obdobje,

—

v največji možni meri in ob upoštevanju pravil o konkurenci zagotovijo, da izvajanje mehanizmov financiranja za digitalizacijo kinematografov, tako javnih kot zasebnih, ne posega v pravico predvajalcev do samostojne izbire filmov, ki jih želijo predvajati,

—

spodbudijo vzpostavljanje programov za preusposabljanje in usposabljanje na področju digitalne tehnologije, in sicer za lastnike kinematografov in distributerje ter zlasti v zvezi s projekcijo, novimi poslovnimi modeli za digitalne kinematografe, trženjem alternativnih repertoarjev in tehničnim vzdrževanjem,

—

preučijo načine, kako bi lahko predvajalcem filmov in drugim podjetjem, ki se ukvarjajo s prehodom na digitalno projekcijo, olajšali dostop do posojila, zlasti prek Evropske investicijske banke, ko bo to mogoče.

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/18

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/19

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/20

Podpora projektom v okviru čezatlantskih partnerstev (TEP) za izmenjavo na področju izobraževanja je namenjena konzorcijem ustanov visokošolskega izobraževanja ter usposabljanja iz EU in Kanade za izvajanje skupnih študijskih programov in programov usposabljanja ter mobilnosti študentov in predavateljev. Podpora vključuje pisarniško pomoč, štipendije za študente in člane akademskega in administrativnega osebja. Dejavnosti teh projektov lahko trajajo največ 36 mesecev.

Podrobni opisi dejavnosti so na voljo v vodniku po programu v poglavju 5.

Projektom v okviru čezatlantskih študijskih partnerstev (TDP) je podpora namenjena za razvoj in izvajanje programov za pridobitev dvojne ali skupne diplome. Podpora vključuje pomoč pri razvojnem delu in administraciji, štipendije za študente in člane akademskega in administrativnega osebja. Dejavnosti teh projektov lahko trajajo največ 48 mesecev.

Podrobni opisi dejavnosti so na voljo v vodniku po programu v poglavju 6.

The Education, Audiovisual and Culture Executive Agency

EU-CANADA Call 2011

Avenue du Bourget/Bourgetlaan 1 — BOUR 02/17

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Canada-EU Programme for Co-operation in Higher Education, Training and Youth

International Academic Mobility

Learning Branch

Human Resources and Skills Development Canada

200 Montcalm Street, Tower 2, Ground Floor

Gatineau, Québec

K1A OJ9

CANADA

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/23

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/24

—

ime, naslov, elektronski naslov, številko telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—

skupni prihodek od prodaje v obdobju od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010,

—

natančen opis dejavnosti družbe v zvezi z zadevnim izdelkom,

—

količino v tonah in vrednost v EUR uvoza v Unijo ter nadaljnje prodaje zadevnega uvoženega izdelka s poreklom iz Belorusije in Rusije na trgu Unije v obdobju od 1. oktobra 2009 do 30. septembra 2010,

—

imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (3), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo zadevnega izdelka,

—

kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

(i)

Informacije iz točke 5(a)(i) morajo prispeti na naslov Komisije v 15 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, glede na to, da se namerava Komisija o končni izbiri posvetovati z zadevnimi stranmi, ki so izrazile pripravljenost za vključitev v vzorec, v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(ii)

Vse druge informacije, potrebne za izbiro vzorca v skladu s točko 5(a)(ii), morajo prispeti na naslov Komisije v 21 dneh po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

(iii)

Izpolnjeni vprašalniki vzorčenih strani morajo prispeti na naslov Komisije v 37 dneh od dneva prejema obvestila o njihovi vključitvi v vzorec.

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 4/92

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22956505

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/28

1.

Komisija je 18. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Shell Brazil Holding BV (Združeno kraljestvo), ki pripada skupini Shell group („Shell“), in podjetje Cosan SA Indústria e Comércio (Brazilija), ki pripada skupini Cosan group („Cosan“), z nakupom delnic v novoustanovljeni družbi, ki je skupno podjetje, pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem JV CO (Brazilija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5846 – Shell/Cosan/JV na naslov:

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/29

1.

Komisija je 17. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Mitsui Renewable Energy Europe Limited („Mitsui Renewable“, Združeno kraljestvo), ki je pod nadzorom skupine Mitsui Group („Mitsui“, Japonska), in podjetje FCC Energia, SA („FCCE“, Španija), ki je pod nadzorom skupine Fomento de Construcciones y Contratas, SA („skupina FCC“, Španija), z nakupom delnic v obstoječi družbi, ki je skupno podjetje, pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem Guzman Energia, SL, („Guzman“, Španija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Podjetje Guzman bo dejavno na področju proizvodnje energije iz sončne toplote v Španiji.

4.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila.

5.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6069 – Mitsui Renewable/FCCE/Guzman na naslov:

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/30

1.

Komisija je 23. novembra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Brose Fahrzeugteile GmbH & Co. KG („Brose“, Nemčija), ki pripada skupini Brose, in podjetje SEW-Eurodrive GmbH & Co KG („SEW“, Nemčija) pridobita v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad novoustanovljenim skupnim podjetjem.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6042 – Brose/SEW/JV na naslov:

30.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 323/31

Skupina 1.1

Sveže meso (in drobovina)

(a)

teža: trupi samcev tehtajo do 16 kg in trupi samic do 14 kg;

(b)

razred zamaščenosti: med slabo (2) in srednjo (3) (Uredba (ES) št. 1249/2008);

(c)

meso rožnate do bledo rožnate barve;

(d)

mesnatost: razred O (zadovoljiva) in najboljša (Uredba (ES) št. 1249/2008);

(e)

meso mora biti brezhibno obdelano in brez podplutb;

(f)

značilnosti maščobe:

—

rožnato do bledo rožnato meso,

—

organoleptične lastnosti: odlična tekstura prijetnega okusa, zmerno marmorirana z mišično maščobo. Meso je zelo mehko in ni mastno. Zaradi dobre razporeditve maščobe in njene kakovosti je jagnjetina zelo sočna ter ima odličen vonj in okus.

(a)

Način reje

Jagnjeta ostanejo ob materi v sistemu ekstenzivne reje. Poleg dojenja se jim do odstavitve lahko dodajajo krmni koncentrati, sestavljeni zlasti iz žit in stročnic.

Živali, ki se pitajo za zakol, bivajo izključno v hlevu ter se krmijo s krmnimi koncentrati in žitno slamo.

Ob zakolu jagnjeta ne smejo biti starejša od 100 dni.

(b)

Pasemske značilnosti plemenskih živali jagnjet, vključenih v ZGO „Cordero de Extremadura“

—

V delu „Historia Universal de la Primitiva y Milagrosa Imagen de Ntra.Sra. de Guadalupe“ (Pripoved o prvi in čudežni podobi naše gospe iz Guadaloupe) iz leta 1743 je večkrat omenjen gastronomski okus kralja Karla V.:

„Ko se je kralj umaknil v naš samostan v Yusti, ga je prior vsak mesec obiskal, ker se je navezal na njegovo bivališče in ker je njegovo kraljevo visočanstvo rado jedlo meso jagnjet, ki so jih tam pitali […]“

—

V delu „Guía del buen comer español“ (Vodnik španske kuharske umetnosti) Dionisia Péreza iz leta 1952 znameniti doktor Thebusse omenja kuhinjo iz Estremadure in hvali dve odlični jedi, in sicer „caldereta de los pastores“ (pastirsko enolončnico) in „pollo caminero“ (piščančjo jed).

—

razvoj značilnosti kakovosti trupov jagnjet s posebno oznako „Cordero de Extremadura“ in „Cordero Manchego“ (Alonso, I.; Sánchez, C.; Pardos, J. J.; Pardos, J. J.; Delfa, R.; Sierrra, I.; Fisher, A., 1999),

—

opredelitev in ustreznost kakovosti in sestave različnih vrst ovčetine v Evropi. Prilagoditev okusom potrošnikov. Projekt FAIR3-CT96-1768„OVAX“ (Sañudo, C y col., 1999),

—

ocena kvantitativnih in kvalitativnih značilnosti trupov jagnjet, pridobljenih z različnimi sistemi reje (Maria de la Montaña López Parra, 2006).