ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.C_2010.278.slv

Uradni list

Evropske unije

C 278

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 53
15. oktober 2010


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Evropska centralna banka

2010/C 278/01

Mnenje Evropske centralne banke z dne 5. oktobra 2010 o predlogu uredb o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja (CON/2010/72)

1

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2010/C 278/02

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5951 – AON Corporation/Hewitt Associates) ( 1 )

5

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2010/C 278/03

Menjalni tečaji eura

6

2010/C 278/04

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka svetovalnega odbora dne 15. aprila 2010 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo COMP/39.317 – E.ON Gas – Država poročevalka: Poljska

7

2010/C 278/05

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/39.317 – E.ON Gas

8

2010/C 278/06

Povzetek sklepa Komisije z dne 4. maja 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 54 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/39.317 – E.ON Gas) (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2863 konč.)  ( 1 )

9

2010/C 278/07

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 9. julija 2010 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo COMP/39.596 – British Airways/American Airlines/Iberia (BA/AA/IB) – Poročevalka: Avstrija

11

2010/C 278/08

Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje v zadevi COMP/39.596 – British Airways/American Airlines/Iberia (BA/AA/IB)

12

2010/C 278/09

Povzetek sklepa Komisije z dne 14. julija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/39.596 – British Airways/American Airlines/Iberia (BA/AA/IB)) (notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4738)  ( 1 )

14

2010/C 278/10

Imenovanje pooblaščenca za zaslišanje

16

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2010/C 278/11

Sporočilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe ( 1 )

17

 

V   Objave

 

UPRAVNI POSTOPKI

 

Evropska komisija

2010/C 278/12

Poziv za zbiranje predlogov – EACEA/32/10 – Tempus IV – Reforma visokošolskega izobraževanja z mednarodnim sodelovanjem med univerzami

18

2010/C 278/13

Razpis za prijavo interesa za operativni program ESPON 2013

22

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2010/C 278/14

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5879 – Alstom/RZD/Cypriot Companies/TMH) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

23

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2010/C 278/15

Objava vloge za priznanje tradicionalnega izraza, kot določa člen 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

24

2010/C 278/16

Objava vloge za priznanje tradicionalnega izraza, kot določa člen 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

25

2010/C 278/17

Objava vloge za priznanje tradicionalnega izraza, kot določa člen 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

26

2010/C 278/18

Objava vloge za priznanje tradicionalnega izraza, kot določa člen 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

27

2010/C 278/19

Državna pomoč – Italijanska republika – Državna pomoč C 17/10 (ex N 315/09) – Firmin Srl – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU ( 1 )

28

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Evropska centralna banka

15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/1


MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 5. oktobra 2010

o predlogu uredb o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja

(CON/2010/72)

2010/C 278/01

Uvod in pravna podlaga

Evropska centralna banka (ECB) je dne 6. septembra 2010 prejela zahtevo Evropskega parlamenta za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami euroobmočja (1) (v nadaljnjem besedilu: predlagana uredba). ECB je dne 20. septembra 2010 prejela zahtevo za mnenje o predlagani uredbi tudi od Sveta Evropske unije. ECB je dne 27. septembra 2010 prejela zahtevo Sveta Evropske unije za mnenje o predlogu uredbe Sveta o razširitvi področja uporabe Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. xx/yy o profesionalnem čezmejnem prevozu eurogotovine po cesti med državami članicami v euroobmočju (2) (v nadaljnjem besedilu: predlagana razširitvena uredba) (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: predlagani uredbi).

Pristojnost ECB, da poda mnenje, izhaja iz členov 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije, saj predlagani uredbi vsebujeta določbe o čezmejnem prevozu eurobankovcev, Svet ECB pa je tisti, ki ima izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev. V skladu s prvim stavkom člena 17.5 Poslovnika Evropske centralne banke je to mnenje sprejel Svet ECB.

Splošne pripombe

Predlagani uredbi bosta maksimirali koristi dostopa na daljavo do gotovinskih storitev nacionalnih centralnih bank s tem, ko v največji možni meri omogočata prosto kroženje in prevažanje eurobankovcev in eurokovancev med državami članicami euroobmočja. To je pomembno, saj so samo eurobankovci in eurokovanci zakonito plačilno sredstvo v euroobmočju (3).

Pojem zakonitega plačilnega sredstva je nadvse pomemben tudi z vidika uporabe inteligentnih sistemov za nevtralizacijo bankovcev, kot so opredeljeni v predlagani uredbi. ECB kot organ, ki ima izključno pravico odobriti izdajanje eurobankovcev z značajem zakonitega plačilnega sredstva, ugotavlja, da „nevtralizirani“ eurobankovci obdržijo status zakonitega plačilnega sredstva in da je to že sprejela tudi Komisija (4).

Kar zadeva predlagano razširitveno uredbo, ki se nanaša na države članice zunaj euroobmočja, ECB podpira nadaljevanje prakse, ki je bila v veljavi že pred začetkom veljavnosti Pogodbe (5). Natančneje, na takšne države članice bi bilo treba razširiti vse določbe predlagane uredbe. Države članice zunaj euroobmočja ne morejo biti „države članice izvora“ ali „države članice gostiteljice“ v smislu predlagane uredbe. Moralo pa bi biti mogoče, da postanejo „države članice tranzita“; če to ne bi bilo mogoče, bi bile tiste države članice euroobmočja, do katerih se lahko pride le po cestah, ki prečkajo države članice zunaj euroobmočja, neupravičeno diskriminirane.

Kadar ECB priporoča spremembe predlaganih uredb, so konkretni predlogi za spremembe besedila s pripadajočimi pojasnili navedeni v Prilogi.

V Frankfurtu na Majni, 5. oktobra 2010

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET


(1)  COM(2010) 377 konč.

(2)  COM(2010) 376 konč.

(3)  Glej tretji stavek v členu 128(1) Pogodbe.

(4)  Priporočilo Komisije z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo (UL L 83, 30.3.2010, str. 70).

(5)  Glej Mnenje ECB CON/2006/35 z dne 5. julija 2006 na zahtevo Sveta Evropske unije o dveh predlogih sklepov Sveta o programu izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Pericles“) (UL C 163, 14.7.2006, str. 7).


PRILOGA

Predlagane spremembe besedila

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

Sprememba 1

Člen 1(f) predlagane uredbe

„(f)

‚Država članica tranzita‘ pomeni eno ali več sodelujočih držav članic, razen države članice izvora podjetja, ki jih mora prečkati vozilo za prevoz gotovine, da bi doseglo državo članico gostiteljico ali se vrnilo v državo članico izvora.“

„(f)

‚Država članica tranzita‘ pomeni eno ali več držav članic, razen države članice izvora podjetja, ki jih mora prečkati vozilo za prevoz gotovine, da bi doseglo državo članico gostiteljico ali se vrnilo v državo članico izvora.“

Pojasnilo

Čeprav je jasno, da morata biti država članica izvora in država članica gostiteljica sodelujoči državi članici, je mogoče, da mora vozilo za prevoz gotovine prečkati tudi ozemlje nesodelujoče države članice, da bi doseglo državo članico gostiteljico. Namera Komisije ne more biti, da bi sodelujoče države članice, ki so obdane z nesodelujočimi državami članicami, izključila iz področja uporabe predlagane uredbe.

Vedno je treba spoštovati zakonodajo države članice tranzita, kot je določeno v članu 6(1) predlagane uredbe.

Sprememba 2

Člena 2(1) in (2) predlagane uredbe

„1.   Prevozi euro bankovcev in kovancev, ki se izvajajo v imenu centralnih bank, tiskarn bankovcev in/ali kovnic sodelujočih držav članic ter med njimi, ki jih spremlja vojska ali policija, so izključeni iz področja uporabe te uredbe.

2.   Prevozi euro kovancev, ki se izvajajo v imenu centralnih bank ali kovnic sodelujočih držav članic ter med njimi, ki jih spremljata vojska ali policija ali zasebno varnostno osebje v ločenih vozilih, so izključeni iz področja uporabe te uredbe.“

„1.   Prevozi euro bankovcev in kovancev, ki:

(a)

se izvajajo v imenu NCB med NCB, ali med tiskarnami bankovcev in/ali kovnicami sodelujočih držav članic in zadevnimi NCB ter

(b)

jih spremlja vojska ali policija,

so izključeni iz področja uporabe te uredbe.

2.   Prevozi euro kovancev, ki:

(a)

se izvajajo v imenu NCB med NCB ali med kovnicami sodelujočih držav članic in zadevnimi NCB ter

(b)

jih spremljata vojska ali policija ali zasebno varnostno osebje v ločenih vozilih,

so izključeni iz področja uporabe te uredbe.“

Pojasnilo

Izraz „NCB“ je opredeljen v uvodni izjavi 1 predlagane uredbe, vendar tukaj ni bil uporabljen. Poleg tega se prevoz eurobankovcev ali eurokovancev med NCB in tiskarno/kovnico vedno izvaja v imenu NCB, ki je naročila zadevne bankovce oziroma kovance.

Sprememba 3

Člen 1 predlagane razširitvene uredbe

„Uredba Sveta (ES) xx/yy velja na ozemlju države članice, ki še ni uvedla eura, od dne sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 140(2) Pogodbe, o odpravi odstopanja od vključitve v euroobmočje.“

Uporaba Uredbe Sveta (ES) xx/yy se razširi na državo članico, katere valuta ni euro.

V izogib dvomu, od dne sklepa Sveta, sprejetega v skladu s členom 140(2) Pogodbe, o odpravi odstopanja države članice od vključitve v euroobmočje je lahko zadevna država članica tudi ‚država članica gostiteljica‘, kot je opredeljena v Uredbi Sveta (ES) xx/yy.“

Pojasnilo

Čeprav je jasno, da morata biti država članica izvora in država članica gostiteljica sodelujoči državi članici, je zemljepisno gledano mogoče, da mora vozilo za prevoz gotovine prečkati tudi ozemlje nesodelujoče države članice, da bi doseglo državo članico gostiteljico. Namera Komisije ne more biti, da bi sodelujoče države članice, ki so obdane z nesodelujočimi državami članicami, izključila iz področja uporabe predlagane uredbe.

V obdobju med odpravo odstopanja države članice in uvedbo eura v tej državi članici bi moralo biti takšni pristopajoči državi članici omogočeno, da postane „država članica gostiteljica“.


(1)  Krepki tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga vstavitev novega besedila. Prečrtani tisk v besedilu členov označuje, kje ECB predlaga črtanje besedila.


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/5


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5951 – AON Corporation/Hewitt Associates)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 278/02

Komisija se je 28. septembra 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5951. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/6


Menjalni tečaji eura (1)

14. oktobra 2010

2010/C 278/03

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,4101

JPY

japonski jen

114,43

DKK

danska krona

7,4571

GBP

funt šterling

0,87920

SEK

švedska krona

9,2340

CHF

švicarski frank

1,3386

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

8,0695

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

24,440

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

273,63

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7095

PLN

poljski zlot

3,9077

RON

romunski leu

4,2799

TRY

turška lira

1,9762

AUD

avstralski dolar

1,4145

CAD

kanadski dolar

1,4088

HKD

hongkonški dolar

10,9419

NZD

novozelandski dolar

1,8538

SGD

singapurski dolar

1,8248

KRW

južnokorejski won

1 564,26

ZAR

južnoafriški rand

9,5642

CNY

kitajski juan

9,3783

HRK

hrvaška kuna

7,3275

IDR

indonezijska rupija

12 574,79

MYR

malezijski ringit

4,3473

PHP

filipinski peso

60,944

RUB

ruski rubelj

42,3188

THB

tajski bat

42,014

BRL

brazilski real

2,3213

MXN

mehiški peso

17,4022

INR

indijska rupija

62,2140


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/7


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka svetovalnega odbora dne 15. aprila 2010 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo COMP/39.317 – E.ON Gas

Država poročevalka: Poljska

2010/C 278/04

1.

Svetovalni odbor se strinja s pomisleki Komisije, ki jih je izrazila v osnutku sklepa, posredovanem Svetovalnemu odboru 26. marca 2010 v skladu s členom 102 Pogodbe in členom 54 Sporazuma EGP.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se postopek lahko zaključi s sprejetjem sklepa v skladu s členom 9(1) Uredbe (ES) št. 1/2003.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so zaveze, ki jih je ponudilo podjetje E.ON AG, primerne, potrebne in sorazmerne.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ob upoštevanju zavez, ki jih je ponudilo podjetje E.ON AG, ni več razlogov, da bi Komisija ukrepala, brez poseganja v člen 9(2) Uredbe (ES) št. 1/2003.

5.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/8


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1) v zadevi COMP/39.317 – E.ON Gas

2010/C 278/05

Osnutek sklepa, predloženega Komisiji, se nanaša na domnevno zlorabo prevladujočega položaja v smislu člena 102 PDEU nemškega energetskega podjetja E.ON AG ter njegovih hčerinskih podjetij E.ON Ruhrgas AG in E.ON Gastransport GmbH (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: podjetje E.ON). V njem so izraženi pomisleki, da je morda podjetje E.ON zavračalo dolgoročne rezervacije na svojem prenosnem plinskem sistemu. Podjetje je zase rezerviralo velik del razpoložljivih zmogljivosti za vstop v njegovo prenosno plinsko omrežje. To dejanje bi lahko povzročilo omejevanje dostopa za konkurente, ki želijo transportirati in prodajati plin strankam, priključenim na omrežje podjetja E.ON, ter bi s tem lahko omejevalo konkurenco na koncu oskrbne verige na trgih dobave plina.

Komisija je 22. decembra 2009 začela postopek z namenom izdaje sklepa v skladu s Poglavjem III Uredbe (ES) št. 1/2003 (2) in sprejela predhodno oceno iz člena 9(1). Temu so sledile razprave s službami Komisije, na podlagi katerih je podjetje E.ON januarja 2010 predložilo svoje zaveze. V teh zavezah podjetje E.ON v prvi vrsti zagotavlja takojšnjo precejšnjo sprostitev zmogljivosti za vstop za visokokalorični plin (plin razreda H) in nizkokalorični plin (plin razreda L) ter dolgoročno znižanje svojih rezervacij zmogljivosti za obe plinski omrežji najpozneje od 1. oktobra 2015. V tej zvezi se je podjetje E.ON strinjalo, da bo sproščene zmogljivosti najprej tržilo za prvi dve leti, nato pa za preostalo trajanje zavez. Poleg tega se je podjetje E.ON zavezalo, da bo sprostilo sorazmerno količino izhodnih zmogljivosti na vstopnih točkah, na katerih primanjkuje tovrstnih zmogljivosti in na katerih hkrati razpolaga s precejšnjimi rezervacijami izhodnih zmogljivosti.

Komisija je 22. januarja 2010 v skladu s členom 27(4) v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo s povzetkom pomislekov in zavez ter pozivom zainteresiranim tretjim strankam, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s tem obvestilom v enem mesecu od datuma njegove objave. Skupaj je prejela 20 odgovorov zainteresiranih strank, zlasti od konkurentov, združenj dobaviteljev plina in strank ter nacionalnih regulativnih organov.

Komisija je podjetje E.ON obvestila o izidu preskusa trga. Podjetje je 24. marca 2010 odgovorilo na izražene pomisleke z revidiranim predlogom zavez.

Komisija ugotavlja, da je treba ob upoštevanju teh zavez in brez poseganja v člen 9(2) postopek v tej zadevi končati.

Podjetje E.ON je Komisiji predložilo izjavo, da je dobilo zadosten dostop do informacij, ki jih je potrebovalo, da bi lahko predlagalo zaveze za upoštevanje pomislekov Komisije.

Pooblaščenec za zaslišanje od podjetja E.ON ali tretjih strank ni prejel nobenih dodatnih vprašanj ali predložitev v zvezi z obstoječo zadevo.

Ob upoštevanju navedenega menim, da je bila pravica strank do zaslišanja v tej zadevi spoštovana.

Bruselj, 16. aprila 2010

Michael ALBERS


(1)  V skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001. str. 21).

(2)  Vsi členi, navedeni v nadaljevanju, so iz Uredbe (ES) št. 1/2003.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/9


Povzetek sklepa Komisije

z dne 4. maja 2010

v zvezi s postopkom na podlagi člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 54 Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/39.317 – E.ON Gas)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 2863 konč.)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 278/06

Komisija je 4. maja 2010 sprejela sklep o postopku iz člena 102 PDEU. V skladu z določbami člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003  (1) objavlja imena strank in glavno vsebino sklepa, vključno z morebitnimi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju upravičenega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti. Nezaupna različica sklepa je na voljo na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco na naslednjem naslovu:

http://ec.europa.eu/comm/competition/antitrust/cases/index/

(1)

Priloženi sklep zadeva podjetje E.ON AG, Nemčija, njegovi hčerinski podjetji E.ON Ruhrgas AG in E.ON Gastransport GmbH ter hčerinska podjetja pod njunim nadzorom (skupaj „podjetje E.ON“). S sprejetjem sklepa bodo zaveze, ki jih je podjetje E.ON ponudilo za odpravo težav v zvezi s konkurenco, ugotovljene med preiskavah Komisije nemških trgov z zemeljskim plinom, postale zavezujoče.

(2)

Komisija je imela pomisleke, da bi podjetje E.ON v skladu s členom 102 PDEU s preprečitvijo možnosti dostopa do svojega prenosnega omrežja zemeljskega plina zlorabilo svoj prevladujoč položaj na prenosnem trgu zemeljskega plina v svojem omrežju za plin razreda L (nizkokalorični plin) in območju trga za plin razreda H (visokokalorični plin) NetConnect Germany.

(3)

To bi se lahko doseglo z dolgoročnimi rezervacijami prenosnega omrežja zemeljskega plina podjetja E.ON, s čimer je bil konkurentom onemogočen dostop do tega omrežja. Podjetje E.ON je rezerviralo velik del razpoložljivih zagotovljenih prosto dodeljivih zmogljivosti za vstop v njegovo prenosno plinsko omrežje, kar bi glede na predhodno oceno lahko preprečilo dostop za konkurente, ki želijo transportirati plin strankam v omrežju podjetja E.ON, ter strankam, priključenim na to omrežje. S tem bi podjetje E.ON lahko omejevalo konkurenco na koncu oskrbne verige na trgih dobave plina.

(4)

Podjetje E.ON je Komisiji ponudilo zaveze, da bi upoštevalo pomisleke Komisije v zvezi s konkurenco. Prva predlagana zaveza podjetja E.ON je bila, da bo do oktobra 2010 sprostilo zagotovljene prosto dodeljive zmogljivosti za vstop v svoje prenosno plinsko omrežje v obsegu 17,8 GWh/h. Druga zaveza podjetja E.ON je bila, da bo do oktobra 2015 dodatno znižalo svoj skupni delež v rezervacijah zagotovljenih in prosto dodeljivih zmogljivosti za vstop na zadevnem območju trga za plin razreda H (NetConnect Germany) na 50 %, za omrežje plina razreda L pa na 64 %. Podjetje E.ON lahko te prage doseže tako, da vrne zmogljivosti upravljavcu prenosnega omrežja, z ukrepi za povečanje zmogljivosti v zadevnem omrežju ali s sodelovanji na trgu, s katerimi bi se povečal skupni obseg zmogljivosti v omrežju podjetja E.ON. Podjetje E.ON se zavezuje, da teh pragov do leta 2025 ne bo preseglo.

(5)

Končne zaveze zadostujejo za odpravo začetnih pomislekov Komisije in niso nesorazmerne. Končne zaveze so ustrezne za odpravo pomislekov Komisije v zvezi s konkurenco, ki jih je izrazila v svoji predhodni oceni. Znižanje deleža rezervacij podjetja E.ON zagotovljenih prosto dodeljivih zmogljivosti in trajanje teh zavez bosta zagotovila, da bodo lahko konkurenti in novi dobavitelji postali hitro in stalno dejavni na koncu oskrbne verige na trgih dobave plina. Končne zaveze, ki jih je ponudilo podjetje E.ON, so tudi nujne, saj ni drugih možnih ukrepov za odpravo pomislekov Komisije, ki bi bili enako učinkoviti kot predlagana sprostitev zmogljivosti. Dejansko se lahko preprečitev dostopa do potrebne prenosne infrastrukture odpravi le s sprostitvijo prenosnih zmogljivosti. Obseg končnih zavez je prav tako potreben zaradi visokega tržnega deleža podjetja E.ON v zmogljivostih za vstop na upoštevne trge in zaradi dolgoročnosti rezervacij. Zaradi velikega števila strank, priključenih na prenosno omrežje za plin podjetja E.ON, in precejšnje morebitne škode za te stranke se morajo končne zaveze šteti za zadostne in sorazmerne.

(6)

Ob upoštevanju zavez ni več razlogov za ukrepanje Komisije in brez poseganja v člen 9(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 bi bilo treba postopek v tej zadevi končati.

(7)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 15. aprila 2010 po posvetovanju izdal pozitivno mnenje. Pooblaščenec za zaslišanje je svoje končno poročilo predložil 16. aprila 2010.


(1)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/11


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 9. julija 2010 o osnutku sklepa v zvezi z zadevo COMP/39.596 – British Airways/American Airlines/Iberia (BA/AA/IB)

Poročevalka: Avstrija

2010/C 278/07

1.

Svetovalni odbor se strinja s pomisleki Komisije, ki jih je izrazila v osnutku sklepa, posredovanem Svetovalnemu odboru 25. junija 2010 v skladu s členom 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije „PDEU“ in členom 53 Sporazuma EGP.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se postopek lahko zaključi s sprejetjem sklepa v skladu s členom 9(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da so zaveze, ki so jih ponudila podjetja British Airways, American Airlines in Iberia, primerne, potrebne in sorazmerne.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ob upoštevanju zavez, ki so jih ponudila podjetja British Airways, American Airlines in Iberia, ni več razlogov, da bi Komisija ukrepala, ne glede na določbe člena 9(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003.

5.

Svetovalni odbor poziva Komisijo, naj upošteva vse morebitne druge točke, ki so bile obravnavane med razpravo.

6.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/12


Končno poročilo pooblaščenca za zaslišanje (1) v zadevi COMP/39.596 – British Airways/American Airlines/Iberia (BA/AA/IB)

2010/C 278/08

1.   Ozadje

Zadeva se nanaša na podjetja British Airways Plc. („BA“), American Airlines Inc. („AA“) in Iberia Líneas Aéreas de España, S.A. („IB“), (v nadaljnjem besedilu: stranke).

Junija 2008 so stranke naznanile, da nameravajo ustanoviti skupno podjetje z delitvijo prihodkov, ki bo zajemalo vse njihove storitve zračnega prevoza potnikov na čezatlantskih progah. Sporazum predvideva razširjeno sodelovanje med strankami na teh progah, ki zajema oblikovanje cen, usklajevanje zmogljivosti in voznih redov letov ter delitev prihodkov. Komisija je 25. julija 2008 začela uradno preiskavo glede naznanjenega sodelovanja. Podjetje Virgin Atlantic je 30. januarja 2009 vložilo uradno pritožbo v tej zadevi.

Osnutek sklepa, predstavljenega Komisiji, se nanaša na pomisleke glede konkurence v skladu s členom 101 Pogodbe o delovanju EU, ki bi nastali zaradi sporazuma med podjetji BA, AA in IB.

2.   Pisni postopek

Komisija je začela uradni postopek in na podlagi svoje preiskave 29. septembra 2009 sprejela obvestilo o nasprotovanju. Strankam je bil zagotovljen dostop do dokumentacije, pripravljena pa je bila tudi podatkovna soba, da bi si lahko ogledale vse ekonometrične podatke, ki so bili uporabljeni v obvestilu o nasprotovanju.

Vse stranke so prosile za podaljšanje roka za predložitev odgovorov na obvestilo o nasprotovanju. Te prošnje sem upošteval. Vse stranke so svoje odgovore predložile pravočasno, in sicer 9. decembra 2009.

V postopku sem sprejel štiri zainteresirane tretje osebe, ki so dobile nezaupno različico obvestila o nasprotovanju in ki jih je Komisija pozvala, da predložijo svoje pripombe.

Ker ni bilo zahtev, ni bilo ustnega zaslišanja.

Stranke se v svojih odgovorih niso strinjale s tem, da bi sporazum povzročil pomisleke glede konkurence, a so se pozneje začele dogovarjati s službami Komisije o možnih zavezah za odpravo pomislekov iz obvestila o nasprotovanju.

Komisija je 25. januarja 2010 začela neuradno tržno analizo prvih zavez, ki so jih predlagale stranke. Zahtevke za informacije je poslala 11 tretjim osebam, in sicer desetim drugim letalskim prevoznikom in koordinatorju slotov na letališču London Heathrow. Ponujene zaveze se nanašajo na šest preostalih zadevnih prog: London–Dallas, London–Boston, London–Miami, London–Chicago, London–New York in Madrid–Miami. Te zaveze vključujejo ukrepe glede slotov, in sicer v obliki zakupov štirih od teh prog, posebne dogovore o sorazmernosti (dogovori o „zapolnitvi“), dogovore o interliningu („združljivost prevoznin“) in programe zvestobe na vseh progah. Načrtovano je, da bodo predlagane zaveze veljale deset let.

Odzvali so se vsi naslovniki neuradne tržne analize, stranke pa so prejele nezaupne različice njihovih odgovorov. V skladu s prejetimi odgovori so podjetja BA, AA in IB 26. februarja 2010 ponudila spremenjene zaveze.

Komisija je 10. marca 2010 v skladu s členom 27(4) (2) v Uradnem listu Evropske unije objavila obvestilo s povzetkom pomislekov in spremenjenih zavez ter pozivom zainteresiranim tretjim osebam, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem obvestilom v enem mesecu od datuma objave obvestila. Prispelo je skupno pet odgovorov, večinoma od drugih letalskih prevoznikov in potovalnih združenj.

Komisija je stranke obvestila o rezultatih tržne analize, stranke pa so nato predložile dodatne zaveze.

V skladu s členom 7(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 je Komisija 18. maja 2010 obvestila podjetje Virgin Atlantic, da je sprejela predhodno stališče, da v primeru, če bi zaveze, ki so jih ponudile stranke, postale zanje zavezujoče v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003, interes Evropske unije ne bi bil dovolj velik za nadaljnjo preiskavo domnevnih kršitev. Virgin Atlantic je 15. junija 2010 predložil nadaljnje pripombe.

Stranke so 25. junija 2010 v prej ponujene zaveze vnesle še eno spremembo in jo predložile Komisiji.

Komisija ugotavlja, da je treba ob upoštevanju končnih zavez in brez poseganja v člen 9(2) postopek v tej zadevi končati.

Stranke so Komisiji predložile izjavo, da so vse dobile zadosten dostop do informacij, ki so jih potrebovale, da bi lahko predlagale zaveze za odpravo pomislekov Komisije.

Pooblaščenec za zaslišanje od strank ali tretjih oseb ni prejel nobenih dodatnih vprašanj ali predložitev v zvezi s to zadevo.

Ob upoštevanju navedenega in dejstva, da odločitev o zavrnitvi pritožbe še ni bila sprejeta, menim, da je bila pravica strank do zaslišanja v tej zadevi spoštovana.

Bruselj, 12 julij 2010

Michael ALBERS


(1)  V skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije 2001/462/ES, ESPJ z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001. str. 21).

(2)  Vsi členi, navedeni v nadaljevanju, so iz Uredbe (ES) št. 1/2003.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/14


Povzetek sklepa Komisije

z dne 14. julija 2010

v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 53 Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/39.596 – British Airways/American Airlines/Iberia (BA/AA/IB))

(notificirano pod dokumentarno številko C(2010) 4738)

(Besedilo v angleškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 278/09

Komisija je 14. julija 2010 sprejela sklep v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Po členu 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003  (1) Komisija objavlja imena strank in glavno vsebino tega sklepa ob upoštevanju pravnega interesa podjetij, da varujejo svoje poslovne skrivnosti.

(1)

Zadeva se nanaša na sporazume med British Airways Plc. (v nadaljnjem besedilu: BA), American Airlines Inc. (v nadaljnjem besedilu: AA) in Iberia Líneas Aéreas de España S.A. (v nadaljnjem besedilu: IB) o ustanovitvi skupnega podjetja z delitvijo prihodkov, ki bi zajemalo vse njihove storitve zračnega prevoza potnikov na progah med Evropo in Severno Ameriko (v nadaljnjem besedilu: čezatlantske proge). Sporazumi predvidevajo razširjeno sodelovanje med strankami na čezatlantskih progah, ki zajema oblikovanje cen, usklajevanje zmogljivosti in voznih redov letov ter delitev prihodkov.

1.   Predhodni pomisleki glede konkurence

(2)

Komisija je 8. aprila 2009 začela postopek proti skupini BA, AA in IB na podlagi člena 2 Uredbe (ES) št. 773/2004 (2) za sprejetje sklepa v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 1/2003.

(3)

Komisija je 29. septembra 2009 v obvestilu o nasprotovanju iz člena 27 Uredbe (ES) št. 1/2003 in člena 10 Uredbe (ES) št. 773/2004 predhodno ocenila, da bi sporazum med strankami omejeval konkurenco na nekaterih čezatlantskih progah. Po tem ko je upoštevala odgovor strank na obvestilo o nasprotovanju in druge nove elemente, ima Komisija še vedno prvotne pomisleke glede konkurence na šestih čezatlantskih progah: London–Dallas (trg višjega cenovnega razreda (3) in drugi trgi (4)), London–Boston (trg višjega cenovnega razreda in drugi trgi), London–Miami (trg višjega cenovnega razreda in drugi trgi), London–Chicago (trg višjega cenovnega razreda), London–New York (trg višjega cenovnega razreda), in Madrid–Miami (trg višjega cenovnega razreda).

(4)

Komisija je začasno menila, da bi zaradi omejevanja konkurence med strankami na omenjenih progah nastali dejanski ali potencialni protikonkurenčni učinki. Na teh progah so imele stranke izrazito dober položaj, ovire za vstop na trg ali širitev pa so bile velike, zlasti pomanjkanje slotov ob konicah na londonskih letališčih Heathrow in Gatwick ter na letališčih Newark in JFK v New Yorku, prednosti strank na podlagi pogostosti letov, omejen dostop do povezovalnih letov in moč, ki jo stranke pridobijo s programi zvestobe, družbenimi pogodbami in oglaševanjem. S sporazumi med BA, AA in IB konkurence ne bi bilo več, tekmeci pa je na zadevnih progah ne bi mogli nadomestiti.

(5)

Poleg tega je Komisija začasno ugotovila, da bi lahko nastali protikonkurenčni učinki zaradi omejevanja konkurence med strankami in tretjimi osebami. Tako bi na progah med Londonom in Chicagom ter Londonom in Miamijem sporazumi povzročili nadaljnje dejanske ali potencialne protikonkurenčne učinke zaradi omejevanja dostopa do povezovalnih letov konkurentom, kar je ključnega pomena za opravljanje letov na teh čezatlantskih progah.

2.   Sklep o zavezah

(6)

Podjetja BA, AA in IB so predlagala zaveze, da bi odpravila predhodne pomisleke Komisije v zvezi s konkurenco.

(7)

V skladu s členom 27(4) Uredbe (ES) št. 1/2003 je bilo 10. marca 2010 v Uradnem listu Evropske unije objavljeno obvestilo s povzetkom pomislekov Komisije in predlaganih zavez ter pozivom zainteresiranim tretjim osebam, naj podajo svoje pripombe o zavezah. Komisija je 15. aprila 2010 obvestila stranke o pripombah tretjih oseb. Stranke so 12. maja 2010 in 25. junija 2010 predložile zaveze, spremenjene na podlagi pripomb tretjih oseb.

(8)

Komisija je 14. julija 2010 sprejela sklep v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1/2003, s katero so te zaveze postale zavezujoče za podjetja BA, AA in IB. Glavne zaveze je mogoče povzeti na naslednji način:

(9)

Stranke so predlagale zagotovitev slotov na letališču London Heathrow ali London Gatwick – po izbiri konkurenta – da se konkurentom omogoči zagotavljanje do 21 dodatnih direktnih letov na teden na progi London–New York, 14 na progi London–Boston, 7 na progi London–Dallas in 7 na progi London–Miami. Na progi London–New York so stranke ponudile, da bodo konkurentu zagotovile tudi ustrezno dovoljenje za opravljanje storitev na letališču New York JFK.

(10)

Stranke so izrazile pripravljenost, da s konkurenti sklenejo sporazume o združljivosti prevoznin na zadevnih progah. Ti sporazumi predvidevajo možnost, da zainteresirani prevozniki in potovalni agenti lahko ponudijo povraten direkten čezatlantski let, ki ga zagotovi zainteresirani prevoznik, ter direkten let v drugo smer, ki ga zagotovijo stranke.

(11)

Stranke so izrazile pripravljenost za sklenitev posebnih dogovorov o porazdelitvah deležev s konkurenti na zadevnih progah. Ti sporazumi zainteresiranim prevoznikom omogočajo, da se lahko s strankami ugodno dogovorijo za prevoz potnikov na povezovalnih letih, ki jih na kratkih progah v Evropi in Severni Ameriki (in drugih izbranih državah) opravljajo stranke, in tako napolnijo svoje lastne čezatlantske lete na zadevnih progah.

(12)

Stranke so predlagale, da bi svoje programe zvestobe na zadevnih progah odprle za konkurenta, ki začenja ali širi storitev na določeni progi in nima primerljivega programa zvestobe.

(13)

Stranke so predlagale, da bodo Komisiji redno poročale o medsebojnem sodelovanju.

(14)

Komisija v sklepu ugotavlja, da glede na zaveze, ki so postale za podjetja BA, AA in IB zavezujoče, ni več razlogov za njeno ukrepanje. Sklep bo zavezujoč deset let od datuma njegovega sprejetja.

(15)

Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 9. julija 2010 izdal pozitivno mnenje. Pooblaščenec za zaslišanje je 12. julija 2010 izdal končno poročilo.


(1)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

(2)  UL L 123, 27.4.2004, str. 18.

(3)  Zajema storitve zračnega prevoza potnikov v vseh razredih, ne glede na kabino ali prevoznino, razen v ekonomskem razredu (tj. vsaj storitve prvega in poslovnega razreda).

(4)  Zajema storitve zračnega prevoza potnikov v ekonomskem razredu.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/16


Imenovanje pooblaščenca za zaslišanje

2010/C 278/10

Komisija je 8. septembra 2010 imenovala g. Wouterja WILSA na mesto pooblaščenca za zaslišanje v skladu s členom 1 Sklepa Komisije z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001, str. 21).


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/17


Sporočilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti

Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 278/11

Država članica

Francija

Zadevna letalska proga

Aurillac–Pariz (Orly)

Obdobje veljavnosti pogodbe

Od 1. junija 2011 do 31. maja 2015

Rok za predložitev vlog in ponudb

za vloge (1. korak):

29. november 2010 (ob 17.30 uri po lokalnem času)

za ponudbe (2. korak):

10. januar 2011 (ob 17.30 uri po lokalnem času)

Naslov, kjer je mogoče dobiti besedilo javnega razpisa in vse pomembne informacije in/ali dokumente v zvezi z javnim razpisom in obveznostjo javne službe

Conseil général du Cantal

Service des Transports

28 avenue Gambetta

15015 Aurillac Cedex

FRANCE

Mlle Thai-Duc Anh-Thu

Service des Transports

Tel. +33 0471462249

Faks +33 0471465982

E–naslov: servicetransports@cg15.fr


V Objave

UPRAVNI POSTOPKI

Evropska komisija

15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/18


POZIV ZA ZBIRANJE PREDLOGOV – EACEA/32/10

Tempus IV – Reforma visokošolskega izobraževanja z mednarodnim sodelovanjem med univerzami

2010/C 278/12

1.   Cilji in opis

V četrti fazi programa Tempus je zajeto obdobje od leta 2007 do leta 2013.

Splošni cilj programa bo prispevati k lažjemu sodelovanju na področju visokošolskega izobraževanja med državami članicami Evropske unije (EU) in partnerskimi državami na območjih, ki obkrožajo EU. Program bo zlasti pripomogel k spodbujanju prostovoljne konvergence z razvojem v EU na področju visokošolskega izobraževanja, ki izhaja iz Staregije Evrope 2020, Strateškega okvirja za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (EU 2020) in bolonjskega procesa.

Namen tega poziva za zbiranje predlogov je spodbujati večstransko sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, organi in organizacijami iz držav članic EU in partnerskih držav s poudarkom na reformi in posodobitvi visokošolskega izobraževanja.

Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo („Agencija“), ki deluje po pooblastilu Evropske komisije („Komisija“), je odgovorna za vodenje tega poziva za zbiranje predlogov.

2.   Upravičeni prosilci

Da bi bili prosilci upravičeni do subvencije, morajo biti pravne osebe („pravni subjekti“), ki imajo že več kot 5 let pravno registrirani sedež v EU ali partnerskih državah programa Tempus.

Prosilci za Skupne projekte morajo biti javne ali zasebne visokošolske ustanove, ki jih priznava država, ali pa združenja, organizacije ali mreže visokošolskih ustanov, ki se ukvarjajo s spodbujanjem, izboljševanjem in reformo visokošolskega izobraževanja.

Prosilci za Strukturne ukrepe morajo biti pravne osebe, kot so določene zgoraj za skupne projekte, ali pa nacionalne ali mednarodne organizacije rektorjev, profesorjev ali študentov.

Ustanove in organizacije, ki kot partnerice/soupravičenke lahko sodelujejo v programu Tempus, vključujejo od visokošolskih ustanov in organizacij do neakademskih ustanov in organizacij, kot so nevladne organizacije, podjetja, industrija in javni organi.

Ustanove in organizacije morajo imeti sedež v naslednjih štirih skupinah upravičenih držav:

27 držav članic Evropske unije,

4 države Zahodnega Balkana: Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija ter Kosovo (1),

17 držav na območjih južno in vzhodno od Evropske unije: Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Libija, Maroko, zasedeno palestinsko ozemlje, Sirija, Tunizija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Gruzija, Moldavija, Ruska federacija in Ukrajina,

5 srednjeazijskih republik: Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.

3.   Upravičene dejavnosti in trajanje

Glavna instrumenta za sodelovanje na tem razpisu za zbiranje predlogov v okviru programa Tempus sta:

—   Skupni projekti: projekti s pristopom „od spodaj navzgor“, namenjeni posodabljanju in reformam na ravni ustanov (univerz). Cilj skupnih projektov je prenos znanja med univerzami, organizacijami in ustanovami iz EU in partnerskih držav ter po potrebi med subjekti partnerskih držav.

—   Strukturni ukrepi: projekti, katerih cilj je prispevati k razvoju in reformam visokošolskih sistemov v partnerskih državah, izboljšati njihovo kakovost in ustreznost ter povečati njihovo prostovoljno konvergenco z razvojem v EU. Strukturni ukrepi se bodo nanašali na posege za podporo s strukturnim reformam visokošolskih sistemov in razvoju strateškega okvira na nacionalni ravni.

Na podlagi tega razpisa se lahko financirajo nacionalni projekti in projekti, ki vključujejo več držav.

Nacionalni projekti morajo upoštevati nacionalne prednostne naloge, ki se določajo ob tesnem sodelovanju med delegacijami EU in ustreznimi organi v partnerskih državah.

Predloge za nacionalne projekte morajo predložiti združenja ustanov, ki vključujejo:

vsaj tri visokošolske ustanove iz partnerske države (v primeru Črne gore in Kosova zaradi majhnosti visokošolskega sektorja zadostuje ena univerza),

vsaj tri visokošolske ustanove iz EU, vsaka iz druge države članice EU.

Projekti, ki vključujejo več držav, morajo upoštevati regionalne prednostne naloge, ki temeljijo na politiki EU za sodelovanje z regijami partnerskih držav, kot so opredeljene v njenih strateških dokumentih o sosednjih (2), predpristopnih (3) in srednjeazijskih državah (4) ter so skupne vsem partnerskim državam z določenega območja ali pa obravnavajo nacionalno prednostno nalogo, ki je skupna vsem sodelujočim partnerskim državam.

Predloge za projekte, ki vključujejo več držav, morajo predložiti združenja ustanov, ki vključujejo:

vsaj dve visokošolski ustanovi iz vsake sodelujoče partnerske države (najmanj dve partnerski državi), vključene v predlog (razen Kosova in Črne gore, za katera se zahteva po ena visokošolska ustanova),

vsaj tri visokošolske ustanove, vsaka iz druge države članice EU.

Za strukturne ukrepe velja še dodaten pogoj. Ministerstvo(a) odgovorno(a) za (visoko) šolstvo iz partnerske(ih) države (držav) mora(jo) biti kot partner(ji) vključeno(a) v projekt strukturnih ukrepov.

Projekti lahko trajajo največ 24 ali 36 mesecev. Obdobje upravičenosti stroškov naj bi se predvidoma začelo 15. oktobra 2011.

4.   Merila za dodelitev

Upravičene prosilce za skupne projekte in strukturne ukrepe bodo neodvisni zunanji strokovnjaki ocenjevali v skladu z naslednjimi merili za dodelitev:

jasnost in skladnost ciljev projekta; njihov pomen za visokošolske reforme (Startegija Evropa 2020, Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (EU 2020), bolonjski proces) v ustanovi ali sistemu partnerske države in prikaz učinka projekta na te reforme (25 % doseženih točk),

kakovost partnerstva: spretnosti in znanja, priznano strokovno znanje in sposobnosti, potrebne za izvedbo vseh vidikov delovnega programa, ustrezna porazdelitev nalog, učinkovito komuniciranje in sodelovanje (20 % doseženih točk),

kakovost projektne vsebine in uporabljena metodologija, ki med drugim vključuje primernost rezultatov projekta in z njim povezanih dejavnosti v skladu z namenom projekta in posameznimi cilji, izkazana sposobnost logičnega in smotrnega načrtovanja (matrica logičnega okvira in načrt dela), predviden nadzor kakovosti, spremljanje in vodenje projekta (kazalniki in merila uspešnosti) (25 % doseženih točk),

trajnost ali dolgotrajen učinek projekta na ustanove, ciljne skupine in/ali visokošolski sistem, vključno s širjenjem in izkoriščanjem dejavnosti in rezultatov projekta (15 % doseženih točk),

proračun in stroškovna učinkovitost, vključno z načrtovanjem osebja, pri čemer se upoštevajo stopnje dnevne plače, nakup ustrezne opreme, učinkovita izraba obdobij mobilnosti, pravična razdelitev proračuna in izvedljivost projekta z opredeljenim proračunom (15 % doseženih točk).

5.   Proračun in zneski subvencij

Okvirni proračun, namenjen sofinanciranju projektov na podlagi tega razpisa, znaša 48,7 milijona EUR.

Finančni prispevek Evropske unije ne sme presegati 90 % vseh upravičenih stroškov. Zahteva se sofinanciranje v vrednosti najmanj 10 % vseh upravičenih stroškov. Za kritje posrednih stroškov (npr. režijski ali administrativni stroški), se bo pavšalno financiranje v višini 7 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov, samodejno dodalo zgoraj omenjenemu finančnemu prispevku.

Najnižja subvencija za skupne projekte in strukturne ukrepe bo znašala 500 000 EUR. Najvišja subvencija bo znašala 1 500 000 EUR. Najnižja subvencija v primeru Kosova in Črne gore za obe vrsti nacionalnih projektov znaša 300 000 EUR.

6.   Oddaja predlogov in rok

Prošnje za subvencijo morajo biti predložene v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku na za to namenjenem elektronskem obrazcu, ki bo na voljo na spletni strani Agencije: http://eacea.ec.europa.eu/tempus

Ustrezno izpolnjene elektronske prijave za skupne projekte in strukturne ukrepe je treba oddati najpozneje do 15. februarja 2011, do 12. ure po bruseljskem času.

Ta spletna oddaja šteje za izvirnik. Za zaščito prosilcev in Agencije ter predložitev dodatnih potrebnih informacij je treba Agenciji do 15. februarja 2011 (datum poštnega žiga) poslati popoln izvod oddanega elektronskega obrazca v papirni obliki skupaj z dodatnimi dokumenti (glej navodila za prijavo) po pošti na naslov:

Education, Audiovisual and Culture Executive Agency

Tempus & Bilateral Cooperation with Industrialised Countries

Call for Proposal EACEA/32/10

Office: BOUR 2/17

Avenue du Bourget 1

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Prijave, poslane po faksu ali e-pošti, ne bodo sprejete.

7.   Dodatne informacije

Prijave morajo biti pripravljene v skladu z določbami navodil za prijavo na razpis EACEA/32/10 in predložene na ustreznem obrazcu, vsebovati pa morajo tudi vse ustrezne priloge. Ti dokumenti so na voljo na spletnem naslovu:

http://eacea.ec.europa.eu/tempus


(1)  Pod okriljem Združenih narodov na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244 z dne 10. junija 1999.

(2)  Uredba (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva; http://ec.europa.eu/world/enp/pdf/oj_l310_sl.pdf Evropski instrument sosedstva in partnerstva, medregionalni program ENPI, strateški dokument za obdobje 2007–2013 in usmeritveni program za obdobje 2007–2010; http://ec.europa.eu/world/enp/pdf/country/enpi_interregional_en.pdf

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA); http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/oj/2006/l_210/l_21020060731sl00820093.pdf Instrument za predpristopno pomoč (IPA), dokument o večletnem inidkativnem načrtovanju (MIPD), 2008–2010, več upravičencev; MIPD (2008–2010), referenca C(2008) 3585 z dne 17. julija 2008 http://www.cc.cec/sg_vista/cgi-bin/repository/getdoc/COMM_NATIVE_C_2008_3585_1_EN_ANNEXE.doc

(4)  EU in Osrednja Azija: strategija za novo partnerstvo; Svet EU, 31. maja 2007, št. 10113/07 http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/librairie/PDF/EU_CtrlAsia_EN-RU.pdf


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/22


Razpis za prijavo interesa za operativni program ESPON 2013

2010/C 278/13

V okviru programa Evropskega omrežja za opazovanje prostorskega razvoja ESPON 2013 bo 23. novembra 2010 objavljen razpis za prijavo interesa o podpornem sistemu na področju znanja („Knowledge Support System — KSS“).

Dodatne informacije na spletišču: http://www.espon.eu


POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/23


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5879 – Alstom/RZD/Cypriot Companies/TMH)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 278/14

1.

Komisija je 1. oktobra 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetja Alstom Holdings („Alstom“, Francija), Russian Railways („RZD“, Rusija) ter Ammonis Trading Limited, Latorio Holdings Limited in Mafrido Trading Limited (skupaj „ciprska podjetja “, Ciper) z nakupom delnic pridobijo v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah skupni nadzor nad podjetjem CJSC Transmashholding („TMH“, Rusija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Alstom: skupina podjetij, po celem svetu dejavna na področju proizvajanja opreme in zagotavljanja storitev za proizvodnjo in prenos električne energije ter na področju železniškega prometa,

za RZD: železniško podjetje v državni lasti, ki upravlja železnice v Rusiji in nekaterih državah ZND,

za ciprska podjetja: podjetja za finančne naložbe, katerih dejavnosti so omejene na posredno lastništvo delnic podjetja TMH,

za TMH: podjetje za proizvodnjo lokomotiv in železniške opreme, dejavno zlasti v Rusiji in nekaterih državah EGP.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5879 – Alstom/RZD/Cypriot Companies/TMH na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

J-70

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).


DRUGI AKTI

Evropska komisija

15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/24


Objava vloge za priznanje tradicionalnega izraza, kot določa člen 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

2010/C 278/15

V skladu s členom 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 (1) se vloga za priznanje tradicionalnega izraza objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije, s čimer se tretje osebe obvestijo o obstoju takšne vloge in se jim da možnost morebitnega ugovora priznanju in zaščiti tradicionalnega izraza, za katerega je bila vložena vloga.

OBJAVA VLOGE ZA PRIZNANJE TRADICIONALNEGA IZRAZA V SKLADU S ČLENOM 33 UREDBE KOMISIJE (ES) št. 607/2009

Datum prejema

22.6.2010

Število strani

18

Jezik vloge

angleščina

Evidenčna številka

TDT-US-N0023

Vložnik:

Wine America

1212 New York Avenue, Suite 425

Washington, DC 20005

UNITED STATES OF AMERICA

California Export Association

425 Market St., Suite 1000

San Francisco, CA 94105

UNITED STATES OF AMERICA

Poimenovanje: SUR LIE

Tradicionalni izraz v skladu s členom 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007

Jezik:

Člen 31(1)(b) Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb:

Zaščitene označbe porekla

Kategorije proizvodov vinske trte:

Vino, peneče vino (Priloga XIb Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007)

Opredelitev:

Praksa staranja vina na usedlini po primarni fermentaciji.


(1)  UL L 193, 24.7.2009, str. 60.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/25


Objava vloge za priznanje tradicionalnega izraza, kot določa člen 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

2010/C 278/16

V skladu s členom 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 (1) se vloga za priznanje tradicionalnega izraza objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije, s čimer se tretje osebe obvestijo o obstoju takšne vloge in se jim da možnost morebitnega ugovora priznanju in zaščiti tradicionalnega izraza, za katerega je bila vložena vloga.

OBJAVA VLOGE ZA PRIZNANJE TRADICIONALNEGA IZRAZA V SKLADU S ČLENOM 33 UREDBE KOMISIJE (ES) št. 607/2009

Datum prejema

22.6.2010

Število strani

16

Jezik vloge

Angleščina

Evidenčna številka

TDT-US-N0024

Vložnik:

Wine America

1212 New York Avenue, Suite 425

Washington, DC 20005

UNITED STATES OF AMERICA

California Export Association

425 Market St., Suite 1000

San Francisco, CA 94105

UNITED STATES OF AMERICA

Poimenovanje: TAWNY

Tradicionalni izraz v skladu s členom 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007

Jezik:

Člen 31(1)(b) Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb:

Zaščitene označbe porekla

Kategorije proizvodov vinske trte:

Liker (Priloga XIb Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007)

Opredelitev:

Izraz „tawny“ označuje vrsto alkoholiziranega vina iz ZDA, ki se stara pred ustekleničenjem. Pri stekleničenju je vino rdeče zlate barve ali rjavkasto rumenega odtenka. Vina izražajo značilnosti skrbnega staranja, ki kaže „razvit“ in ne „svež“ sadni značaj. Kljub temu jih veliko ima sveže in dobro razvite „sadne“ značilnosti mlajšega vina. Vino se ponavadi meša z več kot enim letnikom, lahko zori v hrastovih vsebnikih in doseže optimalno starost pred prodajo. Alkoholizacija mora temeljiti na grozdnem žganju.


(1)  UL L 193, 24.7.2009, str. 60.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/26


Objava vloge za priznanje tradicionalnega izraza, kot določa člen 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

2010/C 278/17

V skladu s členom 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 (1) se vloga za priznanje tradicionalnega izraza objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije, s čimer se tretje osebe obvestijo o obstoju takšne vloge in se jim da možnost morebitnega ugovora priznanju in zaščiti tradicionalnega izraza, za katerega je bila vložena vloga.

OBJAVA VLOGE ZA PRIZNANJE TRADICIONALNEGA IZRAZA V SKLADU S ČLENOM 33 UREDBE KOMISIJE (ES) št. 607/2009

Datum prejema

22.6.2010

Število strani

16

Jezik vloge

angleščina

Evidenčna številka

TDT-US-N0025

Vložnik:

Wine America

1212 New York Avenue, Suite 425

Washington, DC 20005

UNITED STATES OF AMERICA

California Export Association

425 Market St., Suite 1000

San Francisco, CA 94105

UNITED STATES OF AMERICA

Poimenovanje: VINTAGE

Tradicionalni izraz v skladu s členom 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007

Jezik:

Člen 31(1)(b) Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb:

Zaščitene označbe porekla

Kategorije proizvodov vinske trte:

Vino, liker (Priloga XIb Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007)

Opredelitev:

Izraz „vintage“, bodisi samostojno ali v opisnem izrazu, kot je „vintage character“, označuje vrsto vina iz ZDA, ki je 85-odstotno proizvedeno iz enega samega letnika, ki je naveden na etiketi. Ko gre za alkoholizirano vino iz ZDA, je splošna značilnost vina razmeroma dolgo obdobje staranja v steklenici in je običajno temne barve, polnega telesa in gladko. Ta alkoholizirana vina iz ZDA se lahko tudi izboljšajo s staranjem ali kletarjenjem. Alkoholizacija mora temeljiti na grozdnem žganju.


(1)  UL L 193, 24.7.2009, str. 60.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/27


Objava vloge za priznanje tradicionalnega izraza, kot določa člen 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

2010/C 278/18

V skladu s členom 33 Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 (1) se vloga za priznanje tradicionalnega izraza objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije, s čimer se tretje osebe obvestijo o obstoju takšne vloge in se jim da možnost morebitnega ugovora priznanju in zaščiti tradicionalnega izraza, za katerega je bila vložena vloga.

OBJAVA VLOGE ZA PRIZNANJE TRADICIONALNEGA IZRAZA V SKLADU S ČLENOM 33 UREDBE KOMISIJE (ES) št. 607/2009

Datum prejema

22.6.2010

Število strani

15

Jezik vloge

angleščina

Evidenčna številka

TDT-US-N0026

Vložnik:

Wine America

1212 New York Avenue, Suite 425

Washington, DC 20005

UNITED STATES OF AMERICA

California Export Association

425 Market St., Suite 1000

San Francisco, CA 94105

UNITED STATES OF AMERICA

Poimenovanje: VINTAGE CHARACTER

Tradicionalni izraz v skladu s členom 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007

Jezik:

Člen 31(1)(b) Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009

Seznam zadevnih zaščitenih označb porekla ali zaščitenih geografskih označb:

Zaščitene označbe porekla

Kategorije proizvodov vinske trte:

Vino, liker (Priloga XIb Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007)

Opredelitev:

Izraz „vintage“, bodisi samostojno ali v opisnem izrazu, kot je „vintage character“, označuje vrsto vina iz ZDA, ki je 85-odstotno proizvedeno iz enega samega letnika, ki je naveden na etiketi. Ko gre za alkoholizirano vino iz ZDA, je splošna značilnost vina razmeroma dolgo obdobje staranja v steklenici in je običajno temne barve, polnega telesa in gladko. Ta alkoholizirana vina iz ZDA se lahko tudi izboljšajo s staranjem ali kletarjenjem. Alkoholizacija mora temeljiti na grozdnem žganju.


(1)  UL L 193, 24.7.2009, str. 60.


15.10.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 278/28


DRŽAVNA POMOČ – ITALIJANSKA REPUBLIKA

Državna pomoč C 17/10 (ex N 315/09) – Firmin Srl

Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 108(2) PDEU

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 278/19

Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 20. julija 2010 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Italijansko republiko o svoji odločitvi, da začne postopek na podlagi člena 108(2) PDEU v zvezi z navedenim ukrepom.

Zainteresirane strani lahko predložijo svoje pripombe o ukrepu, v zvezi s katerim Komisija začenja postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

State aid Greffe

Office: J-70, 3/225

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22961242

Te pripombe se posredujejo Italijanski republiki. Zainteresirana stran, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.

I.   POSTOPEK

Italijanski organi so 26. maja 2009 v skladu s členom 108(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) priglasili ukrep o delnem javnem financiranju izgradnje intermodalnega terminala (železnica) v pokrajini Trento.

II.   OPIS UKREPA, ZA KATEREGA KOMISIJA ZAČENJA POSTOPEK

Priglašeni ukrep predvideva delno javno financiranje izgradnje intermodalnega terminala v industrijskem območju Lavis, namenjenega predvsem železniškemu prevozu tekočih goriv. Glavni namen ukrepa je spodbujati železniški prevoz v pokrajini Trento z izgradnjo ustreznega železniškega omrežja. Poleg tega bi imela preusmeritev prevoza s cest na železnico tudi okoljske koristi.

Avtonomna pokrajina Trento, Rete Ferroviaria Italiana SpA, občina Lavis, PO Trasporti Srl in Firmin Srl so sklenili okvirni sporazum, v katerem so določene obveznosti vseh partnerjev pri izgradnji terminala. Izgradnja se je pričela leta 2003, terminal pa je začel delovati leta 2009.

Italijanski organi nameravajo z javnim financiranjem kriti del stroškov naložb družbe Firmin Srl. Družba deluje na trgu distribucije tekočih proizvodov iz nafte za pogon vozil ali ogrevanje. Prav tako namešča in vzdržuje naprave in opremo za distribucijo goriva za tretje osebe ter zagotavlja pomoč pri pridobivanju dovoljenj in licenc.

III.   VREDNOTENJE

Komisija se je odločila, da v zvezi s priglašenim ukrepom začne formalni postopek preiskave v skladu s členom 108(2) PDEU.

Na podlagi argumentov italijanskih organov ni mogoče sklepati, da ima zadevna pomoč spodbujevalen učinek.

Italijanski organi navajajo, da so se dela začela 29. aprila 2003 in da je družba Firmin vložila vlogo za financiranje projekta še pred tem. Navajajo tudi, da so bili pogovori med upravičencem in javnimi organi o morebitnem javnem financiranju opravljeni pred začetkom del. Poleg tega trdijo, da pogodbe med upravičencem in banko za kritje stroškov naložb omenjajo možnost, da družba Firmin prejme pomoč, ter določajo način vračila. Ker pa iz te določbe ni jasno razvidna predhodna zaveza pokrajine Trento, da bo odobrila tako pomoč, prav tako pa tudi ni določbe, ki bi eksplicitno določala, da banka ne odobri posojila, če se pomoč ne dodeli, Komisija na tej stopnji meni, da navedbe italijanskih organov, da ima pomoč spodbujevalen učinek, niso prepričljive.

Italijanski organi tudi niso zagotovili dovolj podatkov, da bi bilo mogoče ugotoviti višino pomoči, ki bo dejansko dodeljena družbi Firmin. Komisija na tej stopnji ne more izključiti, da naložbe družbe Rete Ferroviaria Italiana SpA in same pokrajine v skladu z okvirnim sporazumom vključujejo elemente državne pomoči družbi Firmin. Italijanski organi niso dokazali, da bi se v tem primeru spoštovalo načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji. Brez teh podatkov Komisija ne more oceniti višine pomoči ali njene intenzivnosti.

BESEDILO DOPISA

„La Commissione desidera informare l’Italia che, dopo aver esaminato le informazioni trasmesse dalle autorità italiane relative alla misura in oggetto, ha deciso di avviare il procedimento di cui all’articolo 108, paragrafo 2, del Trattato sul funzionamento dell'Unione europea (TFUE) (1).

1.   PROCEDIMENTO

(1)

Con notifica elettronica del 26 maggio 2009 le autorità italiane, a norma dell’articolo 108, paragrafo 3, del Trattato sul Funzionamento dell’Unione Europea (TFUE), hanno notificato il finanziamento pubblico parziale della costruzione di un terminal intermodale (ferrovia/strada) nella provincia di Trento. La notifica è stata protocollata con il numero N 315/09.

(2)

La Commissione ha chiesto ulteriori informazioni in merito alla misura notificata, precisamente: il 29 giugno 2009, l'11 settembre 2009, il 9 novembre 2009, il 28 gennaio 2010, il 12 marzo 2010 e il 20 maggio 2010. Le autorità italiane hanno trasmesso le informazioni richieste il 29 luglio 2009, il 15 ottobre 2009, il 15 dicembre 2009, il 24 febbraio 2010, il 23 marzo 2010 e il 29 giugno 2010.

2.   DESCRIZIONE DELLA MISURA

2.1.   Obiettivo

(3)

L'obiettivo principale della misura è incoraggiare il trasporto ferroviario di merci nella provincia di Trento mediante la realizzazione di un'adeguata rete ferroviaria. La misura intende anche ottenere benefici ambientali derivanti dal trasferimento del traffico merci dal trasporto stradale a quello ferroviario.

2.2.   Descrizione dettagliata della misura

(4)

Gli investimenti riguardano la costruzione di un terminal intermodale nella zona industriale di Lavis, destinato principalmente al trasporto ferroviario di carburanti liquidi. Il progetto intende collegare la stazione ferroviaria di Lavis a un deposito fiscale situato nella zona industriale della regione. I lavori di costruzione comprendevano:

a)

un binario di raccordo alla rete ferroviaria nazionale; e

b)

tre binari tronchi, di cui due attrezzati con alti standard di sicurezza e dedicati allo scarico di prodotti petroliferi. Il terzo binario ferroviario può essere utilizzato per operazioni di carico e scarico di tutte le alte merci.

(5)

La Provincia autonoma di Trento, Rete Ferroviaria Italiana SpA, il Comune di Lavis, le società PO Trasporti Srl e Firmin Srl (di seguito “il beneficiario” o “Firmin”) hanno stipulato un accordo quadro che stabilisce gli obblighi assunti dalle parti per la costruzione del terminal.

(6)

Rete Ferroviaria Italiana SpA si impegnava a:

a)

mettere a disposizione a titolo gratuito per nove anni, rinnovabili, l’area di sua proprietà occorrente, in aggiunta a quella privata, per formare la sede del binario di raccordo;

b)

realizzare gli impianti necessari alla gestione in sicurezza dell’ingresso ed uscita dei treni dalla linea, compresi 400 metri circa di elettrificazione del binario di adduzione al piazzale raccordato.

(7)

I costi totali relativi agli investimenti sostenuti da Rete Ferroviaria Italiana SpA ammontavano a 380 000 EUR.

(8)

Secondo l'accordo quadro, la Provincia si impegnava a progettare e a realizzare:

a)

un binario di collegamento tra la linea ferroviaria e l’area di proprietà di Firmin;

b)

tre binari tronchi;

c)

una recinzione e i cancelli di entrata e di uscita;

d)

la pavimentazione per l’area dei due binari tronchi destinati allo scarico di prodotti petroliferi, con relativi scarichi da posizionare fino al depuratore (che Firmin provvederà a costruire a proprie spese);

e)

la pavimentazione per l’intera area ad est del terzo binario, idonea a sopportare i sovraccarichi delle gru gommate usate per il trasferimento di contenitori da 40 tonnellate e da posizionare vicino al depuratore (che Firmin provvederà a costruire a proprie spese), il tutto per rendere disponibile il piazzale, oltre che per le tradotte per gli oli minerali, anche per ulteriori trasporti ferroviari di merci di aziende insediate in zona Lavis;

f)

le canalizzazioni per passare i cavi elettrici su disegno di Firmin (che li acquisterà e li metterà in opera a sue spese);

g)

le canalizzazioni per l’impianto antincendio su disegno di Firmin (tubazioni ed idranti e messa in opera a sue spese).

(9)

Il Comune di Lavis si impegnava principalmente ad assicurare la conformità dell'opera con il proprio strumento di programmazione territoriale.

(10)

Secondo l'accordo quadro, Firmin si impegnava principalmente a:

a)

acquistare il terreno e a metterlo gratuitamente a disposizione della Provincia;

b)

sottoscrivere con la Provincia un atto costitutivo di un diritto di superficie sul terreno in questione per la durata di anni 40 senza corresponsione di alcuna indennità;

c)

convenire ogni anno con la Provincia il volume del traffico sia per il carico/scarico dei carri merce, che per il trasbordo, attraverso area fiscale, dei prodotti petroliferi, applicando una tariffa concordata, annualmente con la stessa Provincia;

d)

costruire gli impianti e ad acquisire e installare le attrezzature necessarie:

i)

sala pompe;

ii)

tubazioni per trasferire i prodotti petroliferi dalla sala pompe ai serbatoi del deposito della società PO Trasporti Srl;

iii)

tubazioni, valvole, manichette e quanto necessario per lo scarico dei prodotti petroliferi dalle ferro cisterne sino alla sala pompe e per gestire lo scalo ferroviario;

iv)

fari di illuminazione di tutto il piazzale raccordato, comprese le telecamere per il monitoraggio dell’intera area sia di notte che di giorno;

v)

i necessari impianti di depurazione;

vi)

impianto antincendio sull’intero scalo;

e)

in caso di dismissione degli impianti di cui alla convenzione al termine della durata quarantennale del diritto di superficie, ad eseguire a propria cura e spese gli interventi di bonifica o comunque le opere idonee a consentire un utilizzo ed una funzionalità delle aree interessate;

f)

gestire e mantenere a proprie spese lo scalo per un periodo di 40 anni.

(11)

PO Trasporti Srl (2) possiede il deposito fiscale di cui al precedente punto 4. In base all'accordo quadro, essa si impegnava ad assicurare e a mantenere per almeno 40 anni un'adeguata capacità di deposito per prodotti petroliferi per riscaldamento, pari a 1 000 m3.

(12)

La seguente tabella sintetizza gli investimenti realizzati da Firmin sulla base degli impegni sopra elencati:

Investimenti

Costo (in EUR)

Acquisto del terreno

2 628 926

Altri investimenti (sala pompe, impianti di depurazione, impianto antincendio, impianto elettrico, impianto di sicurezza)

2 287 673

Spese tecniche

220 000

(13)

Il finanziamento del progetto è stato principalmente assicurato da Firmin mediante tre prestiti bancari, privi di garanzie privilegiate o di altri vantaggi, dei seguenti importi:

a)

prestito di 2 500 000 EUR contratto il 31 marzo 2003;

b)

prestito di 1 050 000 EUR contratto il 17 ottobre 2006;

c)

prestito di 1 000 000 EUR contratto il 15 maggio 2008.

(14)

Nel febbraio 2008 la Provincia ha accordato a Firmin un contributo pubblico supplementare di 200 000 EUR come aiuto “de minimis”.

(15)

I lavori di costruzione hanno avuto inizio nel 2003 e il terminal è diventato operativo nel 2009. Le autorità italiane sostengono che, da quando il terminal è in funzione, l'equivalente annuo di 3 800 autotreni è stato trasferito dal trasporto stradale a quello ferroviario.

(16)

Le autorità italiane hanno precisato che i lavori sono cominciati successivamente alla presentazione della domanda di finanziamento di Firmin alla Provincia.

2.3.   Autorità che concede l'aiuto

(17)

L'aiuto è erogato direttamente dal bilancio della Provincia di Trento.

2.4.   Base giuridica

(18)

Il quadro normativo nazionale per il finanziamento pubblico comprende:

a)

la legge n. 6/99 della Provincia di Trento;

b)

criteri e modalità per l'applicazione della legge.

(19)

L'aiuto è stato notificato sulla base della legge n. 6/99 della Provincia di Trento. Le misure ivi stabilite sono state precedentemente approvate dalla Commissione nel 2000 (3). Il settore dei trasporti era originariamente escluso dal campo di applicazione della legge n. 6/99. Tuttavia, conformemente ai criteri e alle modalità per l'applicazione della legge adottati successivamente nell'ottobre 2003, una misura nel settore dei trasporti poteva essere ammissibile agli aiuti concessi nell'ambito della legge n. 6/99 solamente se ritenuta in grado di soddisfare le necessità del coordinamento dei trasporti ai sensi dell'articolo 93 del TFUE. I criteri e le modalità per l'applicazione della legge stabiliscono che tali aiuti devono essere notificati individualmente alla Commissione europea.

2.5.   Beneficiario

(20)

Firmin opera sul mercato della distribuzione di prodotti petroliferi liquidi destinati all’autotrazione e al riscaldamento (4). La società si occupa inoltre dell'installazione e della manutenzione di impianti e di attrezzature per la distribuzione di carburanti per conto di terzi, compreso il servizio di assistenza per l'ottenimento delle autorizzazioni e licenze.

(21)

Le autorità italiane hanno confermato che il beneficiario può essere definito PMI a norma delle disposizioni contenute nella Raccomandazione della Commissione, del 6 maggio 2003, relativa alla definizione delle microimprese, piccole e medie imprese (5).

(22)

Firmin ha ottenuto il diritto di gestire il terminal per 40 anni.

(23)

Secondo l'accordo quadro, l'accesso al terminal è concesso alle seguenti condizioni:

a)

per le operazioni intercorrenti fra la Provincia e Firmin, l'accesso e l'uso del terminal è consentito a titolo gratuito;

b)

per quanto riguarda i terzi, l'accesso è consentito previa applicazione delle tariffe fissate dall'accordo quadro; le tariffe sono riesaminate annualmente da Firmin e dalla Provincia e non sono discriminatorie.

(24)

Le autorità italiane affermano che, sebbene l'accordo quadro stabilisca l'applicazione di una tariffa concordata annualmente con la Provincia, l'accesso al terminal è stato concesso gratuitamente a tutti gli utilizzatori potenziali, cioè sia al beneficiario che ai terzi. Le autorità italiane si sono inoltre impegnate a mantenere l'accesso non discriminatorio in futuro e a modificare l'accordo quadro di conseguenza.

(25)

Tuttavia, secondo le autorità italiane, soltanto Firmin ha finora utilizzato i due binari tronchi attrezzati con alti standard di sicurezza, sebbene fosse stato garantito un accesso libero e non discriminatorio ad essi.

2.6.   Stanziamento e modalità della misura notificata

(26)

Lo stanziamento notificato della misura ammonta a 1 718 556 EUR, equivalente al 30 % circa dei costi relativi agli investimenti di Firmin. L'aiuto sarà concesso come sovvenzione diretta agli investimenti e versato in cinque rate annue di 347 711 EUR. L'erogazione dell'aiuto è subordinata all'autorizzazione della Commissione Europea.

2.7.   Cumulo

(27)

L'aiuto non può essere cumulato con aiuti di Stato ricevuti da altre fonti.

3.   POSIZIONE DELLE AUTORITÀ ITALIANE

(28)

Nonostante il fatto che al momento della notifica dell'aiuto pubblico in questione i lavori di costruzione fossero completati e il terminal fosse in funzione, le autorità italiane affermano che l'aiuto ha un effetto di incentivazione in quanto il beneficiario non avrebbe realizzato gli investimenti in mancanza dell'aiuto.

(29)

Le autorità italiane sostengono pertanto che, conformemente all'articolo 8, paragrafo 2, del Regolamento (CE) n. 800/2008 della Commissione che dichiara alcune categorie di aiuti compatibili con il mercato comune in applicazione degli articoli 87 e 88 del Trattato (6) (di seguito “il regolamento generale di esenzione per categoria”), affinché una misura di aiuto abbia un effetto di incentivazione è necessario che il richiedente abbia almeno presentato domanda di finanziamento prima dell'avvio dei lavori relativi al progetto. Fondamentalmente le autorità italiane ritengono che l'effetto di incentivazione dell'aiuto nel caso di specie non sia contestabile nella misura in cui questa condizione è osservata.

(30)

Le autorità italiane sostengono inoltre che, al momento dell'avvio dei lavori, il beneficiario e le autorità pubbliche avevano già discusso del potenziale finanziamento pubblico e pertanto Firmin aveva ragionevoli aspettative di ricevere l'aiuto in questione. In particolare le autorità Italiane affermano che i contratti di prestito citati al punto 13 menzionano esplicitamente la possibilità che Firmin riceva l'aiuto e fissano la procedura di rimborso del prestito in base all'ipotesi di ottenimento del sostegno pubblico.

(31)

Le autorità sostengono pertanto che la firma dell'accordo quadro e la decisione del beneficiario di contrarre i prestiti per coprire i costi relativi agli investimenti costituiscano motivi sufficienti per giustificare le legittime aspettative di Firmin di ottenere il finanziamento pubblico in questione.

(32)

In conclusione, le autorità Italiane affermano che Firmin non avrebbe realizzato gli investimenti in mancanza dell'aiuto. In tal senso, Firmin non avrebbe contratto i prestiti per coprire il proprio contributo al progetto se non avesse saputo di ricevere il finanziamento pubblico in questione.

(33)

Le autorità italiane sostengono inoltre che la Commissione ha ribadito più volte la necessità di accelerare gli investimenti nelle infrastrutture, in particolare in modalità di trasporto rispettose dell'ambiente come la ferrovia. Esse aggiungono altresì che, conformemente alla prassi della Commissione per quanto riguarda le infrastrutture di trasporto, possono essere accettate intensità di aiuto fino al 50 %.

4.   VALUTAZIONE DELL’AIUTO

4.1.   Aiuto a livello del gestore dell'infrastruttura

4.1.1.   Esistenza di un aiuto

(34)

La misura notificata riguarda il finanziamento parziale da parte della Provincia delle spese sostenute dal beneficiario per la costruzione di un terminal intermodale (ferrovia/strada) nella provincia di Trento. Inoltre, la Commissione ritiene che gli investimenti realizzati dalla Provincia e da Rete Ferroviaria Italiana SpA, parti contraenti dell'accordo quadro per la costruzione del terminal, possano anch'essi implicare elementi di aiuto.

(35)

Secondo l’articolo 107, paragrafo 1, del TFUE, sono “incompatibili con il mercato interno, nella misura in cui incidano sugli scambi tra Stati membri, gli aiuti concessi dagli Stati, ovvero mediante risorse statali, sotto qualsiasi forma che, favorendo talune imprese o talune produzioni, falsino o minaccino di falsare la concorrenza”.

(36)

I criteri fissati all’articolo 107, paragrafo 1, sono cumulativi. Pertanto, per stabilire se le misure notificate costituiscano aiuti di Stato ai sensi dell’articolo 107, paragrafo 1, del TFUE, si deve accertare la presenza di tutte le condizioni suindicate. In particolare il sostegno finanziario deve:

a)

essere concesso dallo Stato, ovvero mediante risorse statali;

b)

favorire talune imprese o talune produzioni;

c)

falsare o minacciare di falsare la concorrenza;

d)

incidere sugli scambi tra Stati membri.

(37)

Risorse statali e imputabilità: poiché la misura notificata prevede la concessione di finanziamenti al beneficiario da parte della Provincia di Trento, la stessa è finanziata direttamente dalle autorità pubbliche. Essa comporta pertanto l’uso di risorse statali ed è imputabile allo Stato. La misura notificata prevede, inoltre, un finanziamento da parte di Rete Ferroviaria Italiana SpA. La Commissione osserva che questa impresa è interamente di proprietà dello Stato Italiano e le sue risorse rappresentano quindi risorse statali. Il fatto che Rete Ferroviaria Italiana SpA abbia firmato l'accordo quadro in concomitanza con le autorità pubbliche indica che l'utilizzo delle sue risorse è imputabile allo Stato.

(38)

Vantaggio economico selettivo: il finanziamento pubblico notificato è destinato ad un'unica impresa ed ha pertanto carattere selettivo. Questo sostegno finanziario dovrebbe coprire una parte dei costi di costruzione del terminal sostenuti dal beneficiario, la cui situazione finanziaria globale risulterà migliorata.

(39)

Distorsione della concorrenza e incidenza sugli scambi: allorché un aiuto finanziario concesso da uno Stato membro rafforza la posizione di un’impresa nei confronti di altre imprese concorrenti negli scambi all'interno dell'Unione, questi sono da considerarsi influenzati dall’aiuto (7). È sufficiente che il destinatario dell’aiuto sia in concorrenza con altre imprese su mercati aperti alla concorrenza (8). Nel caso di specie, la misura notificata rafforza la posizione dell’impresa beneficiaria nei confronti di altre imprese che effettuano scambi all'interno dell'Unione.

(40)

Non è necessario che l’impresa beneficiaria stessa partecipi agli scambi interni all'Unione. Infatti, quando uno Stato membro concede un aiuto a un’impresa, l’attività sul mercato nazionale può essere mantenuta o incrementata, con la conseguente diminuzione delle possibilità per le imprese con sede in altri Stati membri di penetrare nel mercato di tale Stato membro (9). Inoltre, il rafforzamento di un’impresa che fino a quel momento non partecipava a scambi all'interno dell'Unione può porla nella condizione di penetrare nel mercato di un altro Stato membro.

(41)

Dato che l'accesso al mercato del trasporto su strada è completamente liberalizzato (10), un finanziamento pubblico che può favorire la ferrovia rispetto alla strada può incidere sugli scambi tra gli Stati membri. Inoltre, la direttiva 2004/51/CE del Parlamento Europeo e del Consiglio, del 29 aprile 2004, che modifica la direttiva 91/440/CEE del Consiglio relativa allo sviluppo delle ferrovie comunitarie (11), ha liberalizzato il trasporto ferroviario internazionale di merci dal 1o gennaio 2006 e tutti gli altri servizi di trasporto ferroviario di merci dal 1o gennaio 2007. Ne consegue che il regime incide sugli scambi nell'UE e falsa la concorrenza sul mercato interno.

(42)

Alla luce delle considerazioni di cui sopra, in questa fase la Commissione ritiene che la misura notificata sembra comportare aiuti ai sensi dell’articolo 107, paragrafo 1, del TFUE, a livello del gestore dell'infrastruttura.

(43)

Inoltre, in base alle informazioni disponibili, la Commissione non può escludere in questa fase che gli investimenti realizzati da Rete Ferroviaria Italiana SpA e dalla Provincia stessa conformemente all'accordo quadro comportino elementi di aiuto a favore di Firmin. Le autorità italiane non hanno fornito giustificazioni circa l'applicabilità al presente caso del principio dell’investitore in un’economia di mercato.

4.1.2.   Compatibilità dell’aiuto

(44)

La Commissione in passato ha valutato tali aiuti di Stato direttamente sulla base dell'articolo 93 del TFUE (12) e, a seguito della sentenza della Corte nella causa Altmark che ha impedito l'utilizzo diretto dell'articolo 93 del TFUE, sulla base dell'articolo 107, paragrafo 3, lettera c), del TFUE (per i terminal intermodali) (13) e sulla base dell'articolo 3, paragrafo 1, lettera b), del Regolamento (CEE) n. 1107/70 (per i raccordi ferroviari) (14).

(45)

Nella costante prassi decisionale è stato ritenuto che tali aiuti sono compatibili con il mercato interno se sono soddisfatte le condizioni seguenti:

l'aiuto contribuisce a un obiettivo di interesse comune,

l'aiuto è necessario e in particolare ha un effetto di incentivazione,

l'aiuto è proporzionale,

l'accesso all'infrastruttura in questione è aperto a tutti gli utilizzatori su base non discriminatoria,

l'aiuto non causa distorsioni della concorrenza contrarie all'interesse comune.

(46)

In questa fase la Commissione nutre dubbi sulla compatibilità dell'aiuto con il mercato interno, per i motivi illustrati di seguito.

4.1.2.1.   Compatibilità basata sull'articolo 93 del TFUE

(47)

I criteri e modalità per l'applicazione della legge sulla base dei quali è concesso l'aiuto fanno riferimento all'articolo 93 del TFUE come eventuale base giuridica per la valutazione della compatibilità dell'aiuto.

(48)

L’articolo 93 del TFUE stabilisce che “sono compatibili con i Trattati gli aiuti richiesti dalle necessità del coordinamento dei trasporti”.

(49)

La sezione 6 delle linee guida comunitarie per gli aiuti di Stato alle imprese ferroviarie (di seguito “le linee guida sugli aiuti alle ferrovie”) (15) fornisce altre indicazioni relative alla compatibilità di aiuti concessi a imprese ferroviarie che sono necessari per il coordinamento dei trasporti. Le linee guida sugli aiuti alle ferrovie si applicano esclusivamente ai finanziamenti pubblici concessi a imprese ferroviarie. Inoltre, secondo le linee guida, gli aiuti concessi per soddisfare le necessità del coordinamento dei trasporti possono assumere solamente le forme stabilite al punto 98 di dette linee guida. Di conseguenza la Commissione ritiene che le linee guida sugli aiuti alle ferrovie non possano applicarsi alla misura in questione.

(50)

L'articolo 9, paragrafo 2, del regolamento (CE) n. 1370/2007 (16) afferma:

“Fatti salvi gli articoli 73, 86, 87 e 88 del trattato, gli Stati membri possono continuare a concedere aiuti al settore dei trasporti a norma dell’articolo 73 del trattato che soddisfano l’esigenza di coordinamento dei trasporti o costituiscono un rimborso per le servitù di determinati obblighi inerenti alla nozione di servizio pubblico, diversi da quelli contemplati dal presente regolamento, in particolare:

a)

fino all’entrata in vigore di norme comuni sulla ripartizione dei costi di infrastruttura, laddove l’aiuto è concesso a imprese che debbono sostenere la spesa relativa all’infrastruttura da esse utilizzata mentre altre imprese non sono soggette a un simile onere. Nel determinare l’importo dell’aiuto così concesso si tiene conto dei costi di infrastruttura che i modi di trasporto in concorrenza non debbono sostenere;

b)

laddove lo scopo dell’aiuto è di promuovere la ricerca o lo sviluppo di sistemi e tecnologie di trasporto che sono più economici per la Comunità in generale.

Un siffatto aiuto si limita alla fase di ricerca e sviluppo e non contempla lo sfruttamento commerciale di detti sistemi e tecnologie di trasporto.”

(51)

Nessuno di questi due esempi sembra essere applicabile al caso di specie. Per quanto riguarda il primo esempio, la Commissione osserva che, secondo le informazioni fornite dalle autorità Italiane, Firmin non deve sostenere nessuna spesa relativa all'infrastruttura che sembra essere finanziata interamente da Rete Ferroviaria Italiana SpA e dalla Provincia. Il secondo esempio si riferisce unicamente alla ricerca e sviluppo.

(52)

Per quanto riguarda un'autorizzazione accordata direttamente sulla base dell'articolo 93 del TFUE, si applicano i principi generali di cui al precedente punto 45. In questa fase la Commissione nutre in proposito i dubbi illustrati di seguito.

Contributo a un obiettivo di interesse comune

(53)

L'UE ha perseguito una politica volta a ottenere un trasporto intermodale equilibrato allo scopo di operare un trasferimento modale dal trasporto merci su strada verso una modalità di trasporto più rispettosa dell'ambiente. Il Libro bianco sulla politica dei trasporti (emendato nel 2006) incoraggia l'uso della ferrovia affinché diventi un'alternativa competitiva rispetto al trasporto stradale. A tal proposito le autorità Italiane sostengono che, da quando il terminal è in funzione, l'equivalente annuo di 3 800 autotreni è stato trasferito dal trasporto stradale a quello ferroviario. La Commissione rileva pertanto che la misura in questione può contribuire a un trasporto intermodale più equilibrato e rispettoso dell'ambiente ma invita le autorità Italiane a comprovare ulteriormente tale affermazione.

Necessità dell’aiuto

(54)

La Commissione ha ribadito recentemente (17) la necessità di accelerare gli investimenti nelle infrastrutture, in particolare in modalità di trasporto rispettose dell'ambiente come la ferrovia.

(55)

La Commissione ritiene che per tali infrastrutture sia normalmente necessario l'intervento statale poiché le forze del mercato non sono disposte a fornire l'infrastruttura necessaria su base puramente commerciale (18).

(56)

Nel presente caso, tuttavia, in questa fase la Commissione dubita circa il fatto che il terminal non sarebbe stato costruito anche in mancanza di aiuto. Tali dubbi sono precisati nella sezione seguente.

Effetto di incentivazione

(57)

La Commissione deve stabilire se l'aiuto a Firmin ha un effetto di incentivazione, cioè se Firmin non avrebbe realizzato la misura in mancanza di aiuto (19). L'aiuto deve indurre il beneficiario a cambiare il suo comportamento in modo tale da raggiungere l'obiettivo. La Commissione ritiene che questa condizione non sia rispettata quando gli aiuti non sono necessari perché il beneficiario realizzerebbe l'obiettivo anche in assenza di aiuto.

(58)

La domanda di finanziamento pubblico, ai sensi della legge provinciale n. 6/1999 della Provincia autonoma di Trento, è del 16 aprile 2003. I lavori sono iniziati il 29 aprile 2003. Ne consegue che Firmin ha presentato la domanda di finanziamento del progetto prima dell'avvio dei lavori.

(59)

La Commissione deve valutare se il comportamento di Firmin sia stato influenzato dalla prospettiva di ricevere l'aiuto. In altre parole, deve essere dimostrato che Firmin avesse ragionevoli aspettative di ricevere l'aiuto in questione e che non avrebbe realizzato l'investimento in mancanza di tale aiuto.

(60)

Le autorità Italiane sostengono che, al momento dell'avvio dei lavori, il beneficiario e le autorità pubbliche avevano già discusso del potenziale finanziamento pubblico.

(61)

Le autorità Italiane affermano inoltre che i contratti di prestito bancario menzionano la possibilità che Firmin riceva l'aiuto e fissano la procedura di rimborso del prestito in base all'ipotesi di ottenimento del sostegno pubblico. Tuttavia, tale menzione nel contratto di prestito non fornisce indicazioni chiare riguardo all'impegno preventivamente assunto dalla Provincia di concedere tale aiuto né costituisce una disposizione esplicita attestante che la banca non avrebbe effettivamente concesso il prestito in mancanza dell'aiuto. La Commissione ritiene che questo argomento non sia di per sé sufficiente a giustificare le aspettative legittime relative alla concessione dell'aiuto.

(62)

La Commissione rileva altresì che, in base ai documenti allegati alla notifica, le norme di applicazione sono state adottate solamente nell'ottobre 2003, cioè dopo che Firmin ha presentato la domanda di finanziamento pubblico. Poiché il settore dei trasporti era esplicitamente escluso dal campo di applicazione della legge originale, la Commissione dubita in questa fase che, al momento della presentazione della domanda, Firmin avesse ragionevoli aspettative di ricevere l'aiuto in questione e che non avrebbe realizzato l'investimento anche in mancanza di aiuto.

(63)

Pertanto in questa fase la Commissione dubita circa l'effetto di incentivazione dell'aiuto.

Proporzionalità dell’aiuto

(64)

È costante prassi decisionale della Commissione considerare che, per essere proporzionati, gli aiuti di Stato per i terminal intermodali non devono avere un'intensità superiore al 50 % (20).

(65)

Nel caso di specie, le autorità Italiane affermano che l'intensità di aiuto è del 30 % (si veda il punto 2.6).

(66)

Le autorità Italiane, tuttavia, non hanno fornito informazioni sufficienti per determinare l'importo dell'aiuto effettivamente concesso a Firmin. A tal riguardo, sulla base delle informazioni disponibili, la Commissione non può stabilire chiaramente l'importo totale dei costi relativi agli investimenti sostenuti dalla Provincia. Gli investimenti effettuati dalla Provincia e da Rete Ferroviaria Italiana SpA potrebbero anch'essi implicare elementi di aiuto. Le autorità Italiane non hanno presentato argomentazioni per dimostrare che il comportamento degli enti pubblici potrebbe essere comparabile a quello adottato da un investitore privato che opera in un'economia di mercato e la Commissione non dispone di elementi che lo provano. In mancanza di tali informazioni, la Commissione non può determinare l'importo e l'intensità dell'aiuto e pertanto non può stabilire se l'aiuto è proporzionato.

(67)

La Commissione osserva inoltre che, conformemente all'articolo 2, paragrafo 5, del Regolamento (CE) n. 1998/2006 relativo agli aiuti di importanza minore (“de minimis”) (21), anche l'aiuto “de minimis” concesso a Firmin dalla Provincia dovrebbe essere compreso nel calcolo dell'intensità di aiuto se riguarda gli stessi costi ammissibili.

(68)

In questa fase la Commissione dubita circa la proporzionalità della misura, poiché non è in grado di verificare se l'intensità di aiuto supera il 50 %.

Accesso libero e non discriminatorio all'infrastruttura

(69)

Nella propria costante prassi decisionale la Commissione richiede che l'infrastruttura sia accessibile a tutti gli utilizzatori potenziali su base aperta e non discriminatoria.

(70)

Come accennato al punto 23, l'accordo quadro sembra contenere norme discriminatorie riguardo alle tariffe di accesso. Tuttavia, le autorità italiane affermano che l'accesso al terminal è stato concesso gratuitamente a tutti gli utilizzatori potenziali, cioè sia al beneficiario che ai terzi, ed è quindi non discriminatorio. Le autorità Italiane si sono inoltre impegnate a mantenere l'accesso non discriminatorio in futuro e a modificare l'accordo quadro di conseguenza. Subordinatamente all'impegno assunto dalle autorità italiane, in questa fase la Commissione ritiene che l'accesso libero e non discriminatorio al terminal sia pertanto assicurato.

Distorsioni della concorrenza non contrarie all'interesse comune

(71)

La Commissione rileva innanzitutto il carattere regionale dell'attività del beneficiario. In secondo luogo, la Commissione in questa fase non è a conoscenza dell'esistenza di terminal concorrenti. Con l'avvio del procedimento di indagine formale, la Commissione invita i gestori di terminal eventualmente interessati a presentare i loro commenti sulla possibile distorsione della concorrenza.

4.1.2.2.   Compatibilità basata sull'articolo 107, paragrafo 3, lettera c), del TFUE

(72)

In alternativa, qualora l'articolo 93 del TFUE non fosse applicabile, la Commissione ritiene che la misura notificata possa essere valutata direttamente sulla base dei criteri di cui all'articolo 107, paragrafo 3, lettera c), del TFUE secondo il quale “gli aiuti destinati ad agevolare lo sviluppo di talune attività o di talune regioni economiche, sempre che non alterino le condizioni degli scambi in misura contraria al comune interesse” possono essere considerati compatibili con il mercato interno.

(73)

La Commissione deve in primo luogo verificare se la misura notificata può essere considerata aiuto ambientale. Gli aiuti di Stato per la tutela ambientale sono compatibili con il mercato interno ai sensi dell'articolo 107, paragrafo 3, lettera c), del TFUE se permettono di rafforzare la tutela ambientale senza alterare negativamente le condizioni degli scambi, in misura contraria all'interesse comune. Le norme della Commissione applicabili nella valutazione di compatibilità degli aiuti ambientali sono sintetizzate nella disciplina comunitaria degli aiuti di Stato per la tutela ambientale (di seguito “la disciplina ambiente”) (22). Occorre pertanto stabilire se l'aiuto in questione è principalmente volto a migliorare la tutela dell'ambiente o a realizzare un'infrastruttura per il trasporto pubblico.

(74)

Come riferito sopra, l'obiettivo principale del regime notificato è migliorare l'infrastruttura di trasporto mediante la costruzione di un nuovo terminal intermodale e i benefici ambientali che ne derivano sono un effetto ausiliario della misura. Una misura di questo tipo non rientra nel campo di applicazione della disciplina ambiente.

(75)

Poiché l'aiuto non rientra nel campo di applicazione della disciplina ambiente, dovrebbe essere valutato direttamente sulla base dell'articolo 107, paragrafo 3, lettera c), del TFUE. Secondo la prassi costante della Commissione, un aiuto può essere autorizzato in base all'articolo 107, paragrafo 3, lettera c), del TFUE se ha un effetto di incentivazione, se soddisfa un obiettivo chiaramente definito di interesse comune, se è necessario e proporzionato per il raggiungimento di tale obiettivo e se non incide sugli scambi in misura contraria all'interesse comune.

(76)

La Commissione ritiene che i dubbi espressi nella sezione 4.1.2.1 si applichino mutatis mutandis alla valutazione effettuata direttamente in base all'articolo 107, paragrafo 3, lettera c), del TFUE.

4.1.2.3.   Conclusioni sulla compatibilità dell'aiuto

(77)

In conclusione la Commissione in questa fase non è certa che l'aiuto a livello del gestore dell'infrastruttura possa essere considerato compatibile con il mercato interno.

4.2.   Aiuto a livello degli utilizzatori finali dell'infrastruttura

(78)

Per quanto riguarda i vantaggi potenziali a favore degli utilizzatori finali, la Commissione conferma l'opinione che, in generale, non vi sia aiuto di Stato ai sensi dell'articolo 107, paragrafo 1, del TFUE a questo livello in quanto l'infrastruttura in questione è disponibile a tutti gli utilizzatori potenziali a condizioni identiche e non discriminatorie.

(79)

Per i motivi illustrati al punto 70, in questa fase la Commissione ritiene che il terminal sia accessibile a tutte le parti a condizioni identiche e non discriminatorie e che non vi sia pertanto aiuto a livello degli utilizzatori finali.

5.   DECISIONE

(80)

La Commissione, ai sensi della procedura di cui all'articolo 108, paragrafo 2, del TFUE, invita la Repubblica Italiana a presentare le proprie osservazioni e a fornire tutte le informazioni utili ai fini della valutazione della misura entro un mese dalla data di ricezione della presente. La Commissione invita l'Italia a trasmettere immediatamente copia della presente lettera ai potenziali beneficiari dell'aiuto.

(81)

La Commissione invita le autorità italiane a presentare osservazioni e a fornire inoltre quanto segue:

un calcolo chiaro dei costi complessivi relativi agli investimenti di tutte le parti dell'accordo quadro, il rispetto del principio dell’investitore in un’economia di mercato e la risultante intensità dell'aiuto concesso a favore di Firmin,

documenti e ulteriori informazioni che provino l'effetto d'incentivazione dell'aiuto.

(82)

La Commissione desidera richiamare l’attenzione della Repubblica italiana sul fatto che l’articolo 108, paragrafo 3, del TFUE ha effetto sospensivo e che, in forza dell’articolo 14 del regolamento (CE) n. 659/1999 del Consiglio, essa può imporre allo Stato membro di recuperare un aiuto illegalmente concesso presso il beneficiario.

(83)

Con la presente la Commissione comunica alla Repubblica italiana che intende informare i terzi interessati attraverso la pubblicazione della presente lettera e di una sintesi della stessa nella Gazzetta ufficiale dell'Unione europea. La Commissione informerà inoltre le parti interessate degli Stati EFTA firmatari dell’accordo SEE, pubblicando una comunicazione nel supplemento SEE della Gazzetta ufficiale dell’Unione europeae informerà l’Autorità di vigilanza EFTA inviandole copia della presente. Le parti interessate saranno invitate a presentare osservazioni entro un mese dalla data della suddetta pubblicazione.“


(1)  A decorrere dal 1o dicembre 2009, gli articoli 73, 87 e 88 del trattato CE diventano, rispettivamente, gli articoli 93, 107 e 108 del TFUE, ma non cambiano nella sostanza. Ai fini della presente decisione, i riferimenti agli articoli 93, 107 e 108 del TFUE si intendono fatti, ove opportuno, agli articoli 73, 87 e 88 del trattato CE.

(2)  Dal 31dicembre 2008 Firmin Srl ha rilevato PO Trasporti Srl.

(3)  Decisione della Commissione relativa al caso N 42/00 — Misure a sostegno dell'economia e dell'imprenditorialità locale (Provincia autonoma di Trento), GU C 272 del 23.9.2000.

(4)  Carburanti liquidi come gasoli, benzine, prodotti per l'aviazione come avgas e jet, prodotti per l'industria, oli combustibili densi e fluidi, bitumi, nonché oli lubrificanti SHELL, MOBIL, Q8.

(5)  GU L 124 del 20.5.2003.

(6)  GU L 214 del 9.8.2008.

(7)  Cfr. in particolare la causa 730/79, Philip Morris Holland BV contro Commissione delle Comunità europee, Racc. 1980, pag. 2671, punto 11; causa C-53/00, Ferring, Racc. 2001, pag. I-9067, punto 21; causa C-372/97, Italia contro Commissione, Racc. 2004, pag. I-3679, punto 44.

(8)  Cfr. la causa T-214/95, Het Vlaamse Gewest contro Commissione, Racc. 1998, pag. II-717.

(9)  Cfr. a questo riguardo la causa C-310/99, Italia contro Commissione, Racc. 2002, pag. I-2289, punto 84.

(10)  Regolamento (CEE) n. 3118/93 del Consiglio, GU L 279 del 12.11.1993.

(11)  GU L 164 del 30.4.2004, pag. 164.

(12)  Cfr. la decisione della Commissione del 31 gennaio 2001 relativa al caso N 597/00, GU C 102 del 31.3.2001; decisione della Commissione del 14 settembre 2001 relativa al caso N 208/00, GU C 315 del 4.1.2000; decisione della Commissione del 15 novembre 2000 relativa al caso N 755/99, GU C 71 del 3.3.2001; decisione della Commissione dell'11 novembre 2001 relativa al caso N 550/01, GU C 24 del 26.1.2002.

(13)  Cfr. la decisione della Commissione dell'11 febbraio 2009, relativa al caso N 651/08 riguardante il finanziamento di un terminal container intermodale, GU C 60 del 14.3.2009.

(14)  Cfr. la decisione del 10 settembre 2009, relativa al caso N 184/09 riguardante un finanziamento per la costruzione, l'estensione e la riattivazione di binari privati per incrementare il traffico merci per ferrovia, GU C 246 del 14.10.2009; decisione della Commissione del 19 giugno 2002 relativa al caso N 643/01— Programma di aiuto per lo sviluppo di binari ferroviari secondari, GU C 178 del 26.7.2002; decisione della Commissione del 29 gennaio 2007 relativa al caso N 707/06 riguardante lo sviluppo di raccordi ferroviari privati per promuovere il trasferimento modale dal trasporto stradale a quello ferroviario, GU C 137 del 21.6.2007; decisione della Commissione del 18 settembre 2002 relativa al caso N 308/02 — Concessione di sovvenzioni per promuovere investimenti per l'acquisizione, il mantenimento, la costruzione e lo sviluppo di infrastrutture ferroviarie nel Land della Sassonia-Anhalt, GU C 277 del 14.11.2002; decisione della Commissione del 30 luglio 2007 relativa al caso N 95/07 riguardante la promozione del trasferimento modale dalla strada verso la ferrovia, GU C 238 del 10.10.2007; decisione della Commissione del 6 ottobre 2004 relativa al caso N 170/04 — Orientamenti relativi al sostegno finanziario alla costruzione, all'estensione e alla riattivazione di raccordi ferroviari privati, GU C 125 del 24.5.2005.

(15)  GU C 184 del 22.7.2008.

(16)  GU L 315 del 3.12.2007.

(17)  Comunicazione “Un piano europeo di ripresa economica”, COM(2008) 800 definitivo del 26.11.2008.

(18)  Cfr. le decisioni della Commissione relative al caso N 316/08 riguardante l'estensione, la modernizzazione, il miglioramento dell'infrastruttura esistente e il rafforzamento dell'intermodalità, GU C 232 del 26.9.2009, e il caso N 651/08 riguardante il finanziamento di un terminal container intermodale, GU C 60 del 14.3.2009.

(19)  Cfr. la causa 730/79, Philip Morris Holland BV contro Commissione delle Comunità europee, Racc. 1980, pag. 2671, punto 17; causa T-162/06, Kronoply contro Commissione, Racc. 2009, pag. II-1, punto 65.

(20)  Si vedano le decisioni citate alla nota 14.

(21)  GU L 379 del 28.12.2006, pag. 5.

(22)  GU C 82 dell'1.4.2008, pag. 1.