27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/1

—

Resolucijo Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (1).

—

Sklep št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010).

—

Solidarnost je ena od vrednot, na katerih temelji Evropska unija. Socialna in ekonomska kohezija sta zato bistvena cilja evropskih modelov družbe.

—

Za dejavno vključevanje mladih je treba združevati ustrezno dohodkovno podporo, vključujoče trge dela in dostop do kakovostnih storitev.

—

Cilji lizbonske strategije, v skladu s katerimi naj bi do leta 2010 ustvarili večje število delovnih mest in boljša delovna mesta ter odpravili revščino, in cilji Evropskega pakta za mlade še niso doseženi, zato si je treba še naprej prizadevati za njihovo uresničitev.

—

Negativni učinki gospodarske in finančne krize na rast in zaposlovanje še posebej vplivajo na skupine, ki živijo v občutljivih razmerah ali so izpostavljene izključenosti, kot so mladi, in posledično na višjo stopnjo revščine v teh skupinah.

—

Eno glavnih orodij v boju proti revščini in socialni izključenosti je zaposlitev. V Evropi je treba povečati produktivnost in kakovostno zaposlitev. Vendar razširjenost revščine med zaposlenimi mladimi osebami (10 %) (2) kaže, da vsa delovna mesta ne zagotavljajo zadostne varnosti.

—

Brezposelnost mladih je dosegla izredno zaskrbljujoče ravni: v Evropski uniji je namreč brezposelna petina oseb, mlajših od 25 let. Poleg tega je petina mladih med 18. in 24. letom starosti izpostavljena revščini (2).

—

Zaradi demografskega izziva, ki ga poraja staranje prebivalstva, so potrebni medgeneracijski odziv ter medgeneracijski dialog in solidarnost.

—

Zaradi socialnih in gospodarskih interesov Evropske unije je treba v celoti izkoristiti potencial mladih.

—

Zato je izredno pomembno mladim zagotoviti socialno vključevanje in enake možnosti ter jim tako omogočiti dejavno in enakopravno sodelovanje v gospodarskem, družbenem, demokratičnem in kulturnem življenju, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mladim z manj priložnostmi.

—

Brezposelnost, revščina, socialna in ekonomska izključenost ter vse oblike diskriminacije negativno vplivajo na življenje mladih in lahko ovirajo njihovo aktivno udeležbo v družbi. Večja vključenost mladih v družbo ter njihova polna in dejavna udeležba na trgu dela, poleg tega pa boljši dostop do kakovostne izobrazbe ter ustrezne in bolje usmerjene socialnovarstvene storitve in socialna varnost so bistvena orodja za zmanjšanje revščine, boljšo kakovost življenja in spodbujanje socialne kohezije.

—

Naložbe v mlade so bistven vir rasti in zaposlovanja, poenostavitev njihovega socialnega vključevanja pa bo okrepila socialne stike in vsem mladim zagotovila enake možnosti za sodelovanje.

—

poenostaviti dostop mladih do trga dela in jim zagotoviti možnosti za varnejše zaposlovanje ob spoštovanju načela nediskriminacije,

—

zagotoviti boljši dostop do kakovostne izobrazbe in po končanem izobraževanju in usposabljanju ali tudi iz brezposelnosti in nedejavnosti omogočiti enostaven prehod na trg dela,

—

olajšati usklajevanje zasebnega, družinskega in poklicnega življenja,

—

preprečevati revščino in socialno izključenost mladih ter odpraviti te pojave v naslednjih generacijah.

—

načelo enakih možnosti, pri čemer je treba upoštevati zlasti vprašanja enakosti spolov in mladih z manj priložnostmi,

—

vključitev vseh pomembnih akterjev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU,

—

poudarjanje pomena strukturiranega dialoga na področju mladine in zlasti rezultatov sedanjega kroga pogovorov glede zaposlovanja mladih.

—

posebne pobude na področju mladine

in

—

upoštevanje pobud za vključevanje vidika mladih v druga ustrezna področja politik.

(i)

spodbujanje izobraževanja, usposabljanja in neformalnega učenja, s čimer bi povečali možnosti za zaposlitev:

(ii)

spodbujanje prehoda med sistemi izobraževanja in usposabljanja ter trgom dela, da bi preprečili brezposelnost in socialno izključenost mladih, in sicer:

(iii)

spodbujanje kakovostnega zaposlovanja mladih, in sicer:

(iv)

spodbujanje zaposlovanja in podjetništva, in sicer:

(v)

ohranitev, razvijanje in po potrebi določitev potrebnih ukrepov za zagotovitev dostopa do ustrezne socialne zaščite in visokokakovostnih storitev, vključno z zdravstvenim varstvom, otroškim varstvom in pomočjo pri iskanju nastanitve, s posebnim poudarkom na izboljšanju socialnih storitev, namenjenih mladim družinam.

—

oblikujejo načine komunikacije in sodelovanja z drugimi ustreznimi političnimi področji in odgovornimi sektorji, tako znotraj posameznih institucij EU kot med njimi ter v državah članicah, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti dejavnostim, izvedenim v okviru odprte metode usklajevanja na drugih področjih, predvsem na področju socialne varnosti in vključevanja ter izobraževanja in zaposlovanja,

—

spodbujajo priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja, ki dopolnjujeta formalno izobraževanje in sta koristna pri podpori učinkovitemu socialnemu in ekonomskemu vključevanju mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi. V tej zvezi sta še posebno pomembna delo z mladimi, ki ga opravljajo posamezniki, dejavni na področju mladine, in sodelovanje v programu Mladi v akciji,

—

spodbujajo instrumente vzajemnega učenja in izmenjave najboljših praks v okviru seminarjev na visoki ravni ali srečanj skupin strokovnjakov na temo socialnega vključevanja mladih in njihove polne udeležbe na trgu dela. V zvezi s tem bi bilo treba učinkovito širiti rezultate tovrstnih dejavnosti, po potrebi z uporabo obstoječih platform,

—

učinkovito uporabljajo sredstva, ki so v EU na voljo za podporo procesu socialnega vključevanja mladih v izobraževanje, usposabljanje ali zaposlovanje ter za boj proti brezposelnosti in revščini, zlasti sredstva Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Sklada za razvoj podeželja ali katerih koli drugih ustreznih skladov ali programov EU, kot je PROGRESS,

—

še naprej podpirajo in spodbujajo meddisciplinarne raziskave o mladih in njihovih življenjskih razmerah, pri čemer upoštevajo družbeno-ekonomsko okolje ter priložnosti in ovire, ki ga to predstavlja za socialno vključevanje in zaposlovanje mladih,

—

zagotovijo, da obstoječi kazalniki vključujejo vidik mladine, da bi se zbirali in analizirali podatki o dejavnem vključevanju mladih ter o boju proti brezposelnosti in revščini, državam članicam pa omogočilo napraviti primerjalno oceno napredka, ki so ga dosegle,

—

vzpostavijo ustrezne mehanizme spremljanja in ocenjevanja rezultatov ukrepov iz točke 7 zgoraj, predvsem na podlagi poročila EU o mladih.

—

prepoznati ključno vlogo mladih za pametno, vključujočo in trajnostno rast, ki je predpogoj za prihodnjo blaginjo Evrope,

—

zagotoviti, da je prispevek mladinske politike – ki vključuje področja, kot so mobilnost, udeležba, neformalno in priložnostno učenje ter prostovoljno in mladinsko delo – sestavni del izvajanja strategije Evropa 2020,

—

prepoznati, da so to medsektorska vprašanja, in je zato treba spodbujati:

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/7

(1)

Svet je 26. aprila 2010 preučil posodobljeno različico programa Avstrije za stabilnost, ki zajema obdobje 2009–2013.

(2)

Zaradi mednarodne finančne in gospodarske krize se je avstrijsko gospodarstvo znašlo v najgloblji recesiji v povojni zgodovini. Upadanje gospodarske rasti je Avstrija občutila predvsem zaradi zmanjšanja izvoza, kar je odraz upada svetovne trgovine, in zmanjšanja investicij v osnovna sredstva zaradi manjšega povpraševanja in strožjih pogojev na kreditnem trgu. Po zadnji uradni oceni se je BDP leta 2009 skupno zmanjšal za okoli 3,6 % (2). Najbolj je bil prizadet močno izvozno usmerjen proizvodni sektor.

Rast zasebne potrošnje, ki je sicer precej nižja kot v zadnjih letih, je postala stabilizacijski dejavnik. Potrošniške cene so se leta 2009 povečale za samo 0,4 %, predvsem zaradi močnih baznih učinkov padajočih cen goriva in kurilnega olja ter zaradi dejstva, da je šibko povpraševanje vplivalo na zmanjševanje stopenj dobička. Recesija je trg dela prizadela tako, da se je zaposlenost leta 2009 zmanjšala za 1,4 %, kar pomeni, da se je stopnja brezposelnosti povečala na 5,0 % (s 3,8 % v prejšnjem letu). Avstrijska vlada se je na to odzvala z obsežnim svežnjem diskrecijskih fiskalnih spodbud v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Zaradi stimulativnih ukrepov in delovanja avtomatskih stabilizatorjev so se javne finance znatno poslabšale, in sicer se je leta 2009 javnofinančni primanjkljaj povečal na 3,5 % BDP (z 0,4 % BDP leta 2008) in državni dolg na 66,5 % BDP. Svet je 2. decembra 2009 sklenil, da v Avstriji obstaja čezmeren primanjkljaj, in izdal priporočilo za njegovo odpravo do leta 2013. Čeprav je imela Avstrija na začetku krize skoraj uravnoteženo proračunsko stanje, so zaradi močnega poslabšanja javnih financ potrebni obsežni konsolidacijski ukrepi.

(3)

Čeprav je ugotovljeni padec dejanskega BDP v kriznem obdobju v precejšnji meri cikličen, je bila prizadeta tudi raven potencialne proizvodnje. Kriza lahko vpliva tudi na potencialno rast v srednjeročnem obdobju, in sicer z nižjimi investicijami, omejeno razpoložljivostjo kreditov in vse večjo strukturno brezposelnostjo. Poleg tega je vpliv gospodarske krize potenciran z negativnimi učinki staranja prebivalstva na potencialno proizvodnjo in vzdržnost javnih financ. Glede na navedeno je ključnega pomena, da se pospešijo strukturne reforme za okrepitev potencialne rasti. Avstrija mora zlasti sprejeti reforme na področju ponudbe delovne sile (predvsem z nadaljnjo krepitvijo spodbud starejšim delavcem, da ostanejo dlje časa zaposleni) in šolstva (z izboljšanjem rezultatov pri prikrajšani mladini).

(4)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program za stabilnost iz januarja 2010, predvideva, da se bo realna rast BDP povečala z – 3,4 % leta 2009 na 1,5 % v obdobju 2010–2011 in potem na okoli 2 %. Glede na trenutno razpoložljive informacije (3) se zdi, da je ta scenarij za leto 2010 precej optimističen, za obdobje 2011–2013 pa je oprt na uresničljive predpostavke o rasti. Do razlik v projekciji rasti za leto 2010 je prišlo zato, ker so v programu predvideni prispevki iz neto izvoza višji kot v napovedi služb Komisije iz jeseni 2009. Projekcije iz programa glede inflacije se zdijo realistične.

(5)

V programu se ocenjuje, da je javnofinančni primanjkljaj leta 2009 znašal 3,5 % BDP. Znatno poslabšanje primanjkljaja, ki je leta 2008 znašal 0,4 % BDP, je v veliki meri odraz vpliva krize na javne finance, vendar tudi stimulativnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in so znašali okoli 1,5 % BDP. Večina fiskalnih spodbud, ki so bile uvedene leta 2009, je bila trajne narave (okoli 1,3 % BDP leta 2009 v primerjavi z 0,2 % BDP v obliki začasnih ukrepov). Glede na izhodno strategijo, ki jo zagovarja Svet, ter zaradi odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2013 in ponovne vzpostavitve vzdržnih javnih financ bo fiskalna naravnanost leta 2010 še naprej podpirala konjunkturo, od leta 2011 naprej pa bo fiskalna politika bolj restriktivna.

(6)

V skladu s programom se bo nominalni javnofinančni primanjkljaj povečal s 3,5 % leta 2009 na 4,7 % leta 2010. Program predvideva, da se delež odhodkov leta 2010 skoraj ne bo spremenil, saj je vzrok za poslabšanje, ki presega 1 % BDP, mogoče iskati skoraj izključno na strani prihodkov. V posodobljeni različici programa niso navedeni nobeni dodatni ukrepi poleg tistih, ki so bili že znani pri zadnjem preverjanju Avstrije v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kar je v skladu s priporočilom Sveta, da naj Avstrija leta 2010 izvede fiskalne ukrepe, tako kot je bilo predvideno.

Delno so vzrok za predvideno poslabšanje prosto delujoči avtomatski stabilizatorji in nekateri diskrecijski ukrepi. Predvsem bodo deli davčne reforme iz leta 2009, kot so olajšave za družine z otroki in znižanje davkov za samozaposlene, začeli veljati šele leta 2010 ter bodo predvidoma obremenili proračun za okoli 0,25 % BDP. Določba o pospešeni amortizaciji, ki je bila sprejeta januarja 2009, bo dodatno obremenila proračun za okoli 0,1 % BDP. Pričakuje se ekspanzivna fiskalna naravnanost, saj se poslabšanje nominalnega salda kaže v povečanju ciklično prilagojenega in strukturnega salda za 1,25 % BDP, kot so v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo ponovno izračunale službe Komisije na podlagi informacij iz programa. Ta sprememba se razlikuje od spremembe, ki izhaja iz informacij o diskrecijskih ukrepih, ki začnejo veljati leta 2010 (pristop od spodaj navzgor), in ki po ocenah služb Komisije znaša 0,5 % BDP. Del tega razhajanja je mogoče razložiti z negativnimi učinki sestave, ko postaja neto izvoz vedno pomembnejše gonilo rasti, in zapoznelimi učinki na davke od dohodka pravnih oseb.

(7)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije je v skladu s priporočilom Sveta z dne 2. decembra 2009 na podlagi člena 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije do konca programskega obdobja zmanjšati primanjkljaj pod referenčno vrednost 3 % BDP. Program predvideva znatno in enakomerno razporejeno konsolidacijo v obdobju 2011–2013. Pričakuje se, da se bo strukturni saldo zmanjšal s 3,9 % BDP leta 2010 na 2,2 % BDP leta 2013, kar ustreza povprečni letni fiskalni prilagoditvi okoli 0,75 % BDP v obdobju 2011–2013. Primarni strukturni saldo bo po pričakovanjih s primanjkljaja v višini 1,25 % BDP leta 2010 prešel v presežek v višini 0,75 % BDP leta 2013. Program predvideva, da bo delež prihodkov v BDP v obdobju 2010–2013 večinoma nespremenjen in da bo treba konsolidacijo doseči predvsem na strani odhodkov.

Vendar je edini ukrep, ki je v programu naveden kot opora načrtovani konsolidaciji, zmanjšanje odhodkov za zdravstvo v višini okrog 1,7 milijarde EUR v obdobju 2010–2013, o katerem se je zvezna vlada dogovorila z javnimi zdravstvenimi skladi. Dogovorjeni prihranki znašajo okoli 0,6 % BDP, tako da je s tem ukrepom dosežena manj kot tretjina konsolidacije, predvidene v obdobju 2010–2013. Srednjeročni cilj Avstrije je doseči uravnotežen proračun. Glede na najnovejše projekcije in raven dolga srednjeročni cilj sicer več kot ustrezno odraža cilje pakta. Vendar v programu ni predvideno, da bo srednjeročni cilj dosežen v programskem obdobju.

(8)

Proračunski rezultati bi lahko bili od leta 2011 naprej slabši od rezultatov, predvidenih v programu. Medtem ko so projekcije prihodkov v posodobljeni različici programa še naprej realistične, pa je načrtovana konsolidacija na strani odhodkov le deloma oprta na ustrezne ukrepe. Posebna dodatna tveganja so povezana z državnimi bančnimi garancijami za podporo finančnemu sektorju, ki bi povečale primanjkljaj in dolg, če bi bile unovčene. Vendar pa bi bili lahko nekateri stroški podpore države finančnemu sektorju v prihodnosti povrnjeni. Majhen dejavnik pozitivnega tveganja je morebitna uvedba posebnega prispevka, ki bi ga banke plačevale od leta 2011 naprej in bi lahko predstavljal prihodke v višini 0,2 % BDP.

(9)

Bruto državni dolg bo po ocenah leta 2009 znašal 66,5 %, medtem ko je v preteklem letu znašal 62,5 %. K večjemu deležu dolga je poleg večjega primanjkljaja in manjše rasti BDP prispevala tudi občutna uskladitev stanj in tokov, predvsem zaradi operacij reševanja bank. Delež bruto državnega dolga je bil leta 2009 nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe in se v celotnem programskem obdobju povečuje. Delež dolga se bo v programskem obdobju predvidoma povečal za 7,8 odstotne točke, in sicer predvsem zaradi trajno visokega javnofinančnega primanjkljaja. Poleg možnosti, da bo primanjkljaj od leta 2011 naprej višji od pričakovanega, je razvoj deleža dolga podvržen tveganju, ki izhaja zlasti iz negotovosti glede stroškov prihodnjega delovanja pete največje banke v državi – Hypo Alpe Adria (v državni lasti od decembra 2009) in državnih jamstev, izdanih za dolg avstrijskega organa za avtoceste (ASFINAG) ter avstrijskih zveznih železnic (ÖBB).

(10)

Srednjeročne projekcije dolga, v skladu s katerimi bo stopnja rasti BDP le postopoma dosegala vrednosti, ki so bile predvidene pred krizo, deleži davkov pa ravni pred krizo, ter ki vključujejo rast odhodkov, povezanih s predvidenim staranjem prebivalstva in predvidenim zvišanjem realnih obrestnih mer, kažejo, da proračunska strategija, ki je predvidena v programu, v takšni obliki in brez nadaljnjega spreminjanja politike ne bi zadostovala za stabilizacijo deleža dolga v BDP do leta 2020.

(11)

Dolgoročni proračunski učinek staranja prebivalstva v Avstriji je nekoliko nižji od povprečja EU, saj se bodo po projekcijah odhodki za pokojnine kot delež BDP dolgoročno le malo povečali. Proračunsko stanje leta 2009, kakor je ocenjeno v programu, se zaostruje z učinkom staranja prebivalstva na proračun. Doseganje primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ, ki so bila v poročilu Komisije o vzdržnosti (4) iz leta 2009 ocenjena kot srednja.

(12)

Sedanji domači proračunski okvir, ki temelji na zakonu o fiskalni izravnavi („Finanzausgleichsgesetz“) in avstrijskem paktu za stabilnost je precej zapleten in premalo pregleden. Prihodki iz večine posameznih davkov so s fiksnimi deleži razdeljeni po različnih teritorialnih ravneh, poleg tega pa je odločanje na več področjih razdeljeno med različne ravni oblasti. Pri številnih dejavnostih ista raven oblasti ni odgovorna za pobiranje prihodkov in njihovo porabo. Sistem kot takšen ne spodbuja najučinkovitejše izrabe sredstev. Vendar je Avstrija pred kratkim na zvezni ravni začela daljnosežno reformo proračunske zakonodaje.

S prvim delom reforme, ki je začel veljati 1. januarja 2009, je bil vzpostavljen nov večletni okvir za odhodke s fiksnimi zgornjimi mejami (za približno 80 % vseh odhodkov), določenimi za štiri zaporedna leta na redni osnovi. Ta reforma naj bi preprečila prociklično porabo in izboljšala učinkovitost avtomatskih stabilizatorjev. Drugi del, ki je pravno že uveljavljen in naj bi začel veljati leta 2013, vključuje uvedbo priprave proračuna na podlagi rezultatov in posodobitev računovodskega sistema javne uprave.

(13)

Obstajajo možnosti za povečanje učinkovitosti na več področjih avstrijske javne porabe, zlasti v zdravstvu in šolstvu, kjer so rezultati Avstrije primerljivi s povprečjem v državah EU ali so malo pod njim, vendar je njihovo doseganje pogosto dražje. Eden od razlogov za to je zgoraj navedeno prekrivanje finančnih in upravnih odgovornosti treh ravni oblasti. V programu za leto 2010 so navedeni načrtovani prihranki v zdravstvu, ki v obdobju 2010–2013 znašajo okoli 0,6 % BDP. Poleg tega je navedeno, da je bila ustanovljena delovna skupina strokovnjakov, ki naj bi našla načine za povečanje učinkovitosti javne porabe na več področjih. Vendar v posodobitvi niso navedeni nobeni skorajšnji konkretni zakonski predlogi.

(14)

Na splošno je proračunska strategija za leto 2010, določena v programu, skladna s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7). Vendar se lahko zgodi, da proračunska strategija od leta 2011 naprej, ob upoštevanju tveganj, ne bo skladna s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7). Strategija zlasti predvideva zmanjšanje primanjkljaja na 2,7 % BDP – in s tem zmanjšanje čezmernega primanjkljaja – do leta 2013, povprečno letno fiskalno prilagoditev pa malce pod 0,75 % BDP v obdobju 2011–2013, vendar glede na tveganja ta fiskalna prilagoditev morda ne bo zadostovala. Načrt konsolidacije iz programa, ki naj bi se začela leta 2011, ni podložen z ustreznimi ukrepi. Poleg tega proračunska strategija morda ne bo dovolj, da bi se delež dolga v BDP ponovno pomikal navzdol.

(15)

Kar zadeva zahteve po podatkih, določene v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenčne programe, vsebuje program vse obvezne in večino neobveznih podatkov (5). Svet je v priporočilih na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009 za odpravo čezmernega primanjkljaja tudi pozval Avstrijo, naj o doseženem napredku pri izvajanju priporočil Sveta poroča v posebnem poglavju posodobljenih različic programov za stabilnost. Zadevni del posodobljenih različic programa prikazuje le omejene podatke o tem, kako namerava avstrijska vlada doseči napredek pri izvajanju priporočila Sveta.

(i)

konkretno opredeli ukrepe, ki veljajo za potrebne, da bi nanje lahko oprli načrtovano konsolidacijo od leta 2011 dalje, zato da bi dosegla priporočeno povprečno letno fiskalno prilagoditev 0,75 % BDP ter do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj potisnila pod referenčno vrednost 3 % BDP; se v skladu s priporočilom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ob fiskalni prilagoditvi oklene sleherne priložnosti, vključno z boljšimi gospodarskimi razmerami, da bi pospešila zmanjševanje deleža bruto dolga nazaj proti referenčni vrednosti 60 % BDP;

(ii)

nadalje izboljša proračunski okvir za krepitev fiskalne discipline na vseh ravneh oblasti, tako da poveča preglednost in odgovornost, in sicer z uskladitvijo zakonodajnih, upravnih in finančnih odgovornosti med različnimi ravnmi oblasti in z okrepitvijo mehanizmov za izvrševanje v okviru avstrijskega pakta za stabilnost.

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/12

(1)

Svet je 26. aprila 2010 preučil posodobljeno različico programa Bolgarije za konvergenco, ki zajema obdobje od 2009 do 2012.

(2)

V Bolgariji je pred začetkom upada gospodarske rasti in finančne krize na svetovni ravni realni BDP stabilno naraščal, in sicer na podlagi hitrega povečevanja posojil in velikih prilivov tujih naložb. Toda ob močni gospodarski dejavnosti so se vedno bolj povečevala makroekonomska neravnovesja, kot so nastajanje zelo velikega zunanjega primanjkljaja in zasebnega dolga ter precejšnji inflacijski pritiski. Prirast naložb na podlagi neposrednih tujih naložb in visoke rasti plač, ki je močno presegla povečanje produktivnosti, so ta neravnovesja še povečali. Svetovna gospodarska kriza je močno vplivala na gospodarsko dejavnost, kar je leta 2009 povzročilo zmanjšanje realnega BDP za 5 %.

Upad rasti je hkrati povzročil dobrodošlo zmanjšanje neravnovesij, pri čemer se je povprečna inflacija zmanjšala na 2,5 % v letu 2009, primanjkljaj tekočega računa pa se je hitro znižal na 9,4 % BDP. Čeprav se je primanjkljaj tekočega računa v celoti financiral z neposrednimi tujimi naložbami, je bruto zunanji dolg države v višini okrog 110 % BDP še vedno razmeroma visok. Bolgarija v odgovor na upad gospodarske rasti ni sprejela kratkoročnega svežnja fiskalnih spodbud. Na političnem področju je bil ob upoštevanju obsežnih makroekonomskih neravnovesij pred upadom rasti v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva poudarek predvsem na ukrepih za fiskalno konsolidacijo, zlasti z omejevanjem odhodkov in boljšim upoštevanjem davčnih predpisov. Zato je bil javnofinančni primanjkljaj v bolgarskem programu za konvergenco v letu 2009 ocenjen na manj kot 3 % BDP (2). V prihodnosti je za gospodarstvo v kratko- do srednjeročnem obdobju najpomembnejši izziv zagotovitev trajnostnega zmanjševanja zaostanka, ne da bi bili pri tem ogroženi fiskalna in makroekonomska stabilnost.

(3)

Čeprav je zmanjšanje dejanskega BDP zaradi krize večinoma ciklično, je negativno vplivalo tudi na raven potencialne proizvodnje. Kriza lahko poleg tega vpliva tudi na potencialno srednjeročno rast zaradi nižjih vlaganj, omejene razpoložljivosti posojil in vse večje strukturne brezposelnosti. Posledice gospodarske krize so vidne tudi v negativnem vplivu demografskega staranja na potencialni proizvod in vzdržnost javnih financ. Zato bo treba nujno pospešiti strukturne reforme, da bi spodbudili potencialno rast. Za Bolgarijo je pomembno predvsem, da izvede reforme v zdravstvu, pokojninskem sistemu, izobraževanju, javni upravi in poslovnem okolju.

(4)

V skladu s temeljnim makroekonomskim scenarijem, ki je skladno s programom referenčni scenarij za oceno proračunskih projekcij, je predvideno, da se bo rast realnega BDP z –5 % v letu 2009 izboljšala na 0,3 % v letu 2010, nato pa v preostalem programskem obdobju znova dosegla povprečno stopnjo 4,25 %. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov (3) se zdi, da ta scenarij temelji na nekoliko optimističnih predpostavkah o rasti, saj je videti, da sta predvidena rast v letu 2010 in njen srednjeročni razvoj glede na sedanji razpon napovedi ocenjena previsoko. Odpravljanje neravnovesij, ki se je začelo leta 2009, naj bi se nadaljevalo skozi celotno programsko obdobje. Inflacija naj bi v obdobju 2010–2012 ostala obvladljiva, pri čemer se projekcije v zvezi z njo zdijo realistične in na splošno v skladu z napovedjo služb Komisije iz jeseni 2009. Pričakuje se tudi nadaljnje izboljšanje zunanjih računov. Leta 2009 je ta dinamika temeljila na uvozu, ki se je zmanjševal hitreje kot izvoz, srednjeročno pa bi bilo to izboljšanje posledica tega, da se izvoz ponovno povečuje hitreje in prej kot uvoz. Čeprav se zdi, da je temeljni scenarij le nekoliko bolj optimističen kot jesenske napovedi služb Komisije, je ob upoštevanju najnovejših razpoložljivih informacij njegova verjetnost odločilno odvisna od predvidenega uravnovešenja rasti v smeri bolj trajnostnega vzorca, pri čemer je izvoz glavno gonilo. V programu sta opisana tudi „pesimistični“ in „optimistični“ alternativni scenarij. Od temeljnega scenarija se razlikujeta zlasti pri predpostavkah glede časovne skladnosti oživitve gospodarstva in dinamike izvoza. V pesimističnem scenariju je predvideno nadaljnje upadanje realnega BDP za 2 % v letu 2010 zaradi nadaljnjega zmanjševanja izvoza, pri čemer se domneva, da bo do oživitve prišlo šele leta 2011. Glede na optimistični scenarij bi se pri hitrejši oživitvi svetovnega gospodarstva rast BDP povečala za ¾ odstotne točke v celotnem programskem obdobju.

(5)

Precejšnje poslabšanje javnofinančnega salda v letu 2009 v veliki meri odraža vpliv krize na javne finance. Zaradi potrebe po ohranjanju makroekonomske stabilnosti v okviru ureditve valutnega odbora vlada v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva ni sprejela spodbujevalnih ukrepov. Poslabšanje je torej povzročil zlasti izpad prihodkov zaradi nepričakovano močnega upada rasti in spremembe sestave BDP. Vendar so bile izgube prihodkov delno nadomeščene z zmanjšanjem porabe. Organi so za stabilizacijo fiskalnega stanja v drugi polovici leta uvedli sveženj ukrepov za fiskalno konsolidacijo, ki je znašal 2,3 % BDP. Sveženj so sestavljali ukrepi za nadaljnje zmanjšanje primarnih odhodkov (nad mejo 90 %, določeno z veljavnim predpisom o izvrševanju proračuna) in ukrepi za boljše upoštevanje davčnih predpisov. Kljub temu, da je bil proračunski cilj med letom večkrat popravljen navzdol ne glede na precejšnje dodatno omejevanje, so prilagoditve v okviru politike za fiskalno konsolidacijo Bolgariji omogočila doseganje razmeroma nizkega javnofinančnega primanjkljaja v letu 2009.

(6)

Cilj programa za konvergenco za leto 2010 je doseči uravnotežen proračun. Delež prihodkov v BDP naj bi se zaradi višjih posrednih davkov in drugih prihodkov povečal na skoraj 39¼ % BDP (s 37½ % BDP v prejšnjem letu). Posredni davčni prihodki so se kljub prehodu na davčno manj ugodno sestavo BDP izrazito povečali zaradi pričakovanega znatnega izboljšanja pri upoštevanju davčnih predpisov ter povečanja stopenj trošarin za cigarete in električno energijo za industrijsko proizvodnjo. Vendar v programu niso navedene podrobnosti o pričakovanem povečanju drugih prihodkov za 1 % BDP. Socialni prispevki naj bi se, nasprotno, zmanjšali za ¼ odstotne točke BDP zaradi znižanja stopenj prispevkov za dve odstotni točki. Delež odhodkov v BDP naj bi se v letu 2010 nekoliko zmanjšal, in sicer za približno ¼ odstotne točke BDP, zlasti zaradi racionalizacije javne uprave. Nominalne plače v javnem sektorju in vmesna potrošnja naj bi ostale nespremenjene na ravni iz leta 2008, pri čemer se bo njihov delež kot odstotek BDP v letu 2010 zmanjšal.

Ti ukrepi za zmanjšanje odhodkov več kot izravnajo povišanje vdovskih in starostnih pokojnin za 0,2 % BDP v letu 2010. Bruto povečanje trajnih sredstev naj bi v obdobju 2009–2011 ostalo nespremenjeno kot odstotek BDP. Zato naj bi se strukturni saldo (ki so ga službe Komisije ponovno izračunale na podlagi informacij iz programa v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo) v smislu deleža BDP povečal za 2¾ odstotne točke glede na leto 2009, kar kaže na načrtovano restriktivno naravnanost fiskalne politike v letu 2010. Ocena fiskalne naravnanosti v letu 2010, izvedena od spodaj navzgor, zajema približno polovico predvidenih strukturnih prilagoditev na podlagi ukrepov, opisanih v programu. Izboljšanje strukturnega salda iz programa znatno presega projekcije iz jesenske napovedi služb Komisije.

(7)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije je ohranjati uravnotežen javnofinančni proračun v celotnem programskem obdobju. To se bo zgodilo z ohranjanjem deleža prihodkov in odhodkov v BDP na večinoma nespremenjeni povprečni ravni 39¼ % v zadnjih letih programa. Srednjeročni proračunski cilj, opredeljen v strukturnem smislu (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), je presežek v višini ½ % BDP, ki naj bi bil v skladu s programom dosežen po letu 2010. Glede na najnovejše projekcije in stopnjo dolga srednjeročni cilj več kot primerno izraža cilje Pakta za stabilnost in rast.

(8)

Proračunski rezultati so lahko slabši od napovedanih. Največje tveganje je makroekonomski scenarij v programu, ki temelji na nekoliko optimističnih predpostavkah o rasti za programsko obdobje. Predvsem prihodek bi lahko bil zaradi počasnejše in manj izrazite oživitve gospodarstva nižji, kot je bilo predvideno za obdobje 2010–2012. Tudi predvideno uravnovešenje rasti v smeri manj obdavčenih komponent ravno tako pomeni znatno negativno tveganje za javnofinančne prihodke, celotni učinek ukrepov za boljše upoštevanje davčnih predpisov in proračunsko disciplino pa še ni viden. Na strani odhodkov precejšnji prihranki v kategoriji drugih odhodkov še niso opredeljeni.

Poleg tega se lahko po znatnem predhodnem financiranju prilagoditve v okviru fiskalne konsolidacije v letu 2009 izkaže, da so možnosti za dodatno znižanje odhodkov za izravnavo prihodkov omejene. Ker je bil javnofinančni saldo leta 2009 popravljen navzdol in je bil ta popravek napovedan po predložitvi programa, to pomeni dodatno tveganje za proračunske rezultate v letu 2010.

(9)

Delež bruto javnega dolga je v celotnem programskem obdobju veliko nižji od referenčne vrednosti iz Pogodbe. Ocenjen je na približno 15 % BDP v letu 2009, kar je nekoliko več kot leto pred tem. Glavna razloga za majhno povečanje deleža dolga sta bila poslabšanje proračunskega salda in zmanjšanje rasti BDP, kar je nekoliko izravnalo usklajevanje stanj in tokov za zmanjšanje dolga. Delež dolga naj bi se v programskem obdobju na splošno ustalil na ravni iz leta 2009, zlasti zaradi predvidenih uravnoteženih javnofinančnih proračunov. Tveganja za pričakovani razvoj deleža dolga, razen tveganja, ki je povezano tudi s primanjkljajem, se zdijo na splošno uravnotežena.

(10)

Bruto javni dolg je nizek, pri čemer je iz srednjeročnih projekcij dolga do leta 2020, po katerih se bodo stopnje rasti BDP le postopno vrnile na vrednosti, predvidene pred krizo, delež davkov pa bo znova dosegel stopnjo pred krizo, in ki zajemajo odhodke, povezane s staranjem prebivalstva, razvidno, da bi lahko proračunska strategija iz programa v smislu nominalne vrednosti in brez nadaljnjih sprememb politike zmanjšala delež dolga glede na BDP in omogočila, da se do leta 2020 doseže saldo brez sredstev.

(11)

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je nekoliko nižji od povprečja v EU. Proračunsko stanje leta 2009, kot je ocenjeno v programu, še potencira proračunski učinek staranja prebivalstva na vrzel v vzdržnosti. Doseganje višjih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju, kot je že predvideno v programu, bi prispevalo k dodatnemu omejevanju tveganj za vzdržnost javnih financ, ki jih je Komisija v poročilu o vzdržnosti za leto 2009 (4) ocenila kot nizka.

(12)

Domači proračunski okvir se zdi sorazmerno trden, kar dokazujejo dobri rezultati pri izpolnjevanju proračunskih ciljev, čeprav je treba upoštevati, da so makroekonomske razmere ugodne. Leta 2009 je Bolgarija negativni proračunski vpliv krize ublažila z izvajanjem obsežnih konsolidacijskih ukrepov. Pomanjkljivosti sedanjega fiskalnega okvira so povezane z nekaterimi diskrecijskimi pravicami centralne ravni države. Poleg tega okvir ne vključuje nobenih večletnih pravil, zgornje meje odhodkov, določene med srednjeročnim fiskalnim načrtovanjem, pa so zavezujoče le kratkoročno. V programu niso predvidene nobene večje spremembe proračunskega okvira, razen za podaljšanje srednjeročnega fiskalnega okvira s treh na štiri leta, da bo sovpadal z vladnim mandatom, zaradi česar bo srednjeročna politika bolj predvidljiva. Namesto pravila, ki določa 90-odstotno izvrševanje proračuna, se zdaj uporablja določba, ki vladi omogoča izravnavo verjetnega upada proračunskih prihodkov z zmanjšanjem primarnih odhodkov na raven pod letnimi odobrenimi proračunskimi sredstvi. Novi predpis zagotavlja večjo prilagodljivost in manevrski prostor za diskrecijsko politiko vlade glede konsolidacije v času krize. Toda proračunski okvir je nepregleden, ker ne vključuje natančnejših načrtov in opredelitve izvajanja pravila.

(13)

V programu je upoštevano, da je kakovost javnih financ pomanjkljiva. V njem je ugotovljeno, da je treba za preprečevanje negativnega vpliva staranja prebivalstva in slabšanja demografskih gibanj na dolgoročno vzdržnost javnih financ sprejeti nujne politične ukrepe. Na področju zdravstva, izobraževanja, pokojninskega sistema ter javne in davčne uprave so načrtovani ambiciozni ukrepi strukturne reforme za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti javnih prihodkov in odhodkov ter povečanje potencialne rasti gospodarstva za zagotovitev trajnostne konvergence v Evropski uniji. V reformi so predvideni optimizacija sedanjih struktur, racionalizacija zaposlovanja v javnem sektorju, sprememba mehanizma stroškov in financiranja za zdravstvene storitve, izvajanje ukrepov reforme na podlagi novo sprejete strategije za reformo pokojninskega sistema, ukrepi za reformo terciarnega izobraževanja ter raziskav in razvoja ter sprememba modela za upravljanje javnih državnih sredstev.

(14)

Ob upoštevanju tveganj za navedene fiskalne cilje je mogoče proračunsko strategijo iz programa obravnavati, kot da je na splošno v skladu z zahtevami pakta ter naklonjena vzdrževanju makroekonomske stabilnosti in zaupanja vlagateljev v bolgarsko gospodarstvo. Predvideva precej ambiciozno strukturno konsolidacijo za – 2¾ % BDP v letu 2010 brez nadaljnjih izboljšav v naslednjih letih. Načrtovana konsolidacija v letu 2010 ne temelji v celoti na ukrepih, opisanih v programu. Poleg tega je njena uresničitev odvisna od optimističnega makroekonomskega scenarija, dodatno tveganje pa pomeni tudi dejstvo, da je bil primanjkljaj v letu 2009 popravljen navzgor. Od leta 2011 naprej bi lahko nezadostna opredelitev ukrepov v programu še bolj ogrozila načrtovano prilagoditveno usmeritev. Srednjeročni cilj naj bi bil dosežen in v veliki meri presežen že leta 2010, zaradi česar je hitrost strukturne konsolidacije precej ambiciozna glede na slabo obdobje za gospodarstvo in navedena tveganja za proračunsko strategijo. Splošna fiskalna naravnanost, merjena s spremembo strukturnega salda, je v letu 2010 restriktivna, v letu 2011 na splošno nevtralna, v letu 2012 pa zagotavlja zmanjšanje fiskalnih pritiskov. Srednjeročni cilj programa za ohranjanje ciklično prilagojenega presežka v višini 0,5 % BDP naj bi bil dosežen na začetku leta 2010.

(15)

Kar zadeva predpisane podatke, določene v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, v programu manjkajo nekateri obveznih in neobveznih podatkov (5).

(i)

še naprej izvaja strogo fiskalno politiko in sprejema dodatne konsolidacijske ukrepe, da bi izpolnila programske cilje za leto 2010 in s tem poskrbela za nadaljnje stalno prilagajanje v zvezi z zunanjimi neravnovesji ter zavarovanje zaupanja vlagateljev v gospodarstvo; zlasti naj omeji rast plač v javnem sektorju, da bi prispevala k splošni umiritvi rasti plač in izboljšala konkurenčnost;

(ii)

okrepi učinkovitost javne porabe z odločnim izvajanjem načrtovanih strukturnih reform na področjih javne uprave, zdravstva, izobraževanja in pokojninskega sistema za okrepitev produktivnosti in zagotovitev trajnostne konvergence v Evropski uniji.

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/17

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5852. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/17

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5834. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/18

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5810. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/19

—

vzpostavitev evropske digitalne knjižnice Europeana, ki ponuja večjezičen spletni dostop do digitalnega kulturnega gradiva iz vse Evrope (knjige, časopisi, fotografije, filmi in avdiovizualna dela, arhivski dokumenti, muzejska dela, arhitekturna in arheološka dediščina itn.), je odlična priložnost za predstavitev kulturne dediščine držav članic, poenostavitev dostopa do te dediščine in povečanje njenega poznavanja,

—

digitalizacija, spletna dostopnost kulturnega gradiva držav članic in digitalno arhiviranje so ključni za poudarjanje pomena te kulturne dediščine, spodbujanje ustvarjanja vsebin in za razvoj novih spletnih storitev;

—

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 28. avgusta 2009„Europeana – naslednji koraki“, s katerim se je začel postopek posvetovanja, med katerim naj bi preučili najprimernejše načine, kako z Europeano in ustreznimi politikami za digitalizacijo, spletno dostopnost in digitalno arhiviranje zagotoviti trajno razpoznavnost evropske kulture v digitalnem okolju,

—

cilj, da bi bilo do konca leta 2010 prek Europeane na spletu na voljo 10 milijonov digitaliziranih del,

—

Sporočilo Komisije z dne 19. oktobra 2009 o avtorskih pravicah v gospodarstvu znanja, ki izrecno obravnava pravne izzive, s katerimi se soočajo knjižnice in arhivi pri digitalizaciji svojih zbirk;

—

evropsko posvetovalno skupino („comité des sages“) za digitalizacijo, ki je bila ustanovljena s strani Komisije na podlagi razprav na seji Sveta za izobraževanje, mladino in kulturo 27. novembra 2009 in bo obravnavala zlasti vprašanja s področja javno-zasebnih partnerstev; skupino poziva, naj opravi obsežna posvetovanja in na najboljši možni način uporabi prispevke držav članic in zadevnih zainteresiranih strani ter po potrebi zagotovi redne informacije o svojih dejavnostih;

—

dosedanji napredek, ki je privedel do ustanovitve Fundacije za evropsko digitalno knjižnico in začetka delovanja prototipa Europeana 20. novembra 2008, ki predstavljata odločilen korak v tem procesu,

—

da bosta naslednja mejnika predstavitev „Europeane 1.0“ leta 2010 in nato utrditev platforme;

—

organizacijske, pravne in finančne izzive pri digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva ter digitalnem arhiviranju, kot so vprašanja, povezana s pravicami intelektualne lastnine, in potreba po zagotovitvi dopolnilnega financiranja za digitalizacijo, ki bi lahko vključevalo javno-zasebna partnerstva,

—

da je treba zagotoviti, da bodo Komisija in države članice k tem izzivom pristopale vzporedno s spodaj navedenimi ukrepi, da bi se Europeana uveljavila kot osrednja struktura in skupna točka dostopa do kulturnih vsebin,

—

da si morajo države članice in Komisija, pa tudi organi in institucije, ki dejavno sodelujejo v Europeani, v prihodnjih letih še bolj prizadevati za kvantitativno in kvalitativno razširitev in obogatitev vsebin Europeane;

—

evropske kulturne ustanove bi si morale s skupnimi močmi prizadevati za nadaljnji razvoj Europeane in izboljšanje portala, med drugim z bolj usklajeno in privlačno predstavitvijo digitaliziranih vsebin, upoštevanjem vidika večjezičnosti in izboljšanjem iskalnih pripomočkov za zadovoljitev potreb in izpolnitev pričakovanj uporabnikov,

—

za dolgoročno utrditev Europeane je treba pri modelu trajnostnega financiranja in upravljanja upoštevati poslanstvo Europeane, da zagotovi kar najširši čezmejni dostop do kulturnih zbirk, evropsko razsežnost in značaj spletnega mesta, pa tudi pomembno vlogo kulturnih ustanov,

—

digitalizacijo in spletno dostopnost naše kulturne dediščine je treba uresničevati ob popolnem spoštovanju pravic intelektualne lastnine; potreben je hiter napredek pri iskanju uporabnih rešitev za digitalizacijo del, ki se ne tiskajo ali distribuirajo več in njihovo dajanje na splet, ter za reševanje vprašanja del neznanih avtorjev;

—

povečati število predmetov, tj. prosto dostopnih del in tudi del, za katera veljajo pravice intelektualne lastnine, iz knjižnic, muzejev, arhivov in avdiovizualnih zbirk, dostopnih prek portala, ob polnem spoštovanju pravic intelektualne lastnine, in pri tem uporabiti kvalitativni pristop, ki bo poudaril raznolikost in bogastvo evropske kulturne dediščine; nadaljevati skupno prizadevanje za zagotovitev kar najširše razpoložljivosti prosto dostopnih del po njihovi digitalizaciji,

—

še naprej spodbujati širšo zemljepisno pokritost ter iskati boljše ravnovesje med različnimi vrstami vsebin, ki jih nudi Europeana (knjige, fotografije, arhivski dokumenti, kinematografsko in avdiovizualno gradivo, muzejske zbirke itd.), ob upoštevanju posebnih potreb vsebin, ki imajo veliko virov, kot je npr. avdiovizualno gradivo,

—

v celoti upoštevati jezikovno raznolikost kot eno ključnih značilnosti evropske dediščine in razširiti večjezične vidike spletnega mesta Europeana, zlasti z obravnavanjem večjezičnega iskanja in samodejnega prevajanja,

—

zagotoviti, da bo imel osrednje mesto uporabnik, in nadaljevati analizo potreb in profilov uporabnikov, tudi za ugotavljanje specifičnih aplikacij ter mehanizmov, vključno s tistimi, ki spodbujajo interaktivnost, tako da uporabnikom omogočajo, da dejavno prispevajo k spletni strani, istočasno pa sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da je vsebina naložena v skladu z ustreznimi pravnimi predpisi. Kjer je mogoče, bi morale nove aplikacije Europeane uporabljati odprte formate, da se omogoči vključenost kar najširše skupnosti razvijalcev in olajšata ustrezna ponovna uporaba in prilagoditev programskih vsebin Europeane v drugih kontekstih,

—

ozavestiti kulturne ustanove po Evropi, ki bi lahko prispevale gradivo, in potencialne uporabnike o Europeani. Pomembno vlogo bi tu lahko imelo sodelovanje z izobraževalnim in raziskovalnim sektorjem, ki ga je treba nadalje preučiti,

—

upoštevati raznolikost različnih kulturnih institucij v Evropi, da se zagotovi, da bi imele vse institucije, vključno z najmanjšimi, možnost sodelovati pri razvoju Europeane,

—

še naprej razvijati sklop jasnih in široko sprejetih najnižjih standardov medoperabilnosti ter spodbujati ustanove, ki zagotavljajo gradivo, da jih uporabijo. To bo v pomoč kulturnim ustanovam, ki morajo v postopku digitalizacije upoštevati potrebo po skladnih visokokakovostnih metapodatkih, saj so ti ključni pri iskanju digitaliziranih predmetov in vzpostavljanju povezav med njimi,

—

skušati vzpostaviti trajnostni model financiranja in upravljanja Europeane kot skupne točke dostopa do evropske kulturne dediščine in zagotoviti optimalno uporabo finančnih instrumentov, ki so na voljo za financiranje digitalizacije na nacionalni in evropski ravni,

—

preučiti morebitno vlogo javno-zasebnih partnerstev za digitalizacijo, da bi povečali zbirke, ki so dostopne prek Europeane, ob tem pa upoštevati potrebo po ustrezni zaščiti interesov imetnikov pravic, uporabnikov in sodelujočih ustanov –

—

si še naprej skupaj prizadevajo za cilje, določene s sklepi Sveta z dne 13. novembra 2006 o nacionalnih strategijah za digitalizacijo in spletno dostopnost kulturnega gradiva ter digitalno arhiviranje in sklepi Sveta z dne 20. novembra 2008 o dostopnosti digitaliziranega gradiva prek evropske digitalne knjižnice „Europeana“,

—

nadaljujejo in krepijo svojo podporo projektom digitalizacije, ki jih izvajajo njihove kulturne ustanove, da se poveča število predmetov iz knjižnic, muzejev, arhivov in avdiovizualnih zbirk iz vseh držav članic ter spodbujajo, na primer prek pogojev za financiranje digitalizacije, njihovo razpoložljivost prek Europeane in najširši možni dostop uporabnikov do njenih vsebin,

—

še naprej ozaveščajo kulturne ustanove na vseh ozemeljskih ravneh, na primer z organizacijo informacijskih sestankov v podporo zagotavljanju vsebin projektu Europeana, bodisi neposredno, bodisi prek nacionalnih, regionalnih ali tematskih združevalnikov,

—

do konca leta 2013 in dokler ne bo vzpostavljen trajnostni model financiranja in upravljanja prostovoljno zagotovijo potrebno raven podpore Europeani kot dopolnilo k financiranju Skupnosti;

—

prispevajo k ozaveščanju širše javnosti o Europeani ter prepoznavnosti tega spletnega mesta med potencialnimi uporabniki, na primer z organiziranjem kampanj v sodelovanju s kulturnimi ustanovami,

—

omogočajo in spodbujajo izvajanje jasnih in skupnih najnižjih standardov za medoperabilnost digitalizirane kulturne vsebine Europeane,

—

v okviru strokovne skupine držav članic za digitalizacijo in digitalno arhiviranje ter v sodelovanju z Europeano pripravijo načrt s priporočili za uravnoteženo povečanje vsebine, dostopne prek Europeane, ki bo pokrivala vse države članice in področja (beseda, avdio, zvok, slika), vključno z umetniškimi deli evropske kulturne dediščine, ki jih izberejo države članice; ter v okviru te skupine strokovnjakov nadaljujejo sodelovanje z Europeano o vprašanjih, povezanih z modelom upravljanja in financiranja ter strateško usmerjenostjo spletne strani;

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/22

(1)

V členu 10 Uredbe (ES) št. 1922/2006 je med drugim določeno, da bi Svet moral imenovati 18 članov in namestnikov članov upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov za triletno obdobje.

(2)

Osemnajst držav članic (Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) bi moralo predlagati člane in namestnike članov za obdobje od 1. junija 2010 do 31. maja 2013.

(3)

Vlade vseh zgoraj navedenih držav članic so Svetu predložile sezname kandidatov,

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/24

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/25

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/26

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/27

27.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 137/28

1.

Komisija je 18. maja 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Sun Capital Partners V, L.P., ki je del skupine skladov Sun Capital Partners („Sun Capital“, ZDA), z nakupom delnic in sredstev pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad delom skupine Rio Tinto Group („Rio Tinto“, Združeno kraljestvo), ki ji pripada podjetje Alcan Packaging Beauty Business („Beauty Business“).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5866 – Sun Capital/Beauty Business na naslov: