ISSN 1725-5244

doi:10.3000/17255244.C_2009.301.slv

Uradni list

Evropske unije

C 301

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 52
11. december 2009


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

I   Resolucije, priporočila in mnenja

 

MNENJA

 

Komisija

2009/C 301/01

Mnenje Komisije z dne 8. decembra 2009 o načrtu za spremembo odlaganja radioaktivnih odpadkov iz reaktorja CABRI na lokaciji Cadarache v Franciji v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom

1

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Komisija

2009/C 301/02

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5679 – Boreas Holdings/Centrica Renewable Energy Limited/Glid Wind Farms) ( 1 )

2

2009/C 301/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5642 – SGGF/TRAKYA/SGGE) ( 1 )

2

2009/C 301/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5667 – ACE/FTQ/FSI/Mecachrome) ( 1 )

3

2009/C 301/05

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5715 – Leisure Park Holdings/Criteria Caixa Corp/Activos Port Aventura) ( 1 )

3

2009/C 301/06

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.5558 – Nutreco/Cargill) ( 1 )

4

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

 

Svet

2009/C 301/07

Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2009 o izobraževanju otrok iz migrantskih družin

5

2009/C 301/08

Sklepi Sveta z dne 27. novembra 2009 o spodbujanju ustvarjalne generacije: razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti otrok in mladih s kulturnim izražanjem in širšim dostopom do kulture

9

2009/C 301/09

Sklepi Sveta z dne 27. novembra 2009 o medijski pismenosti v digitalnem okolju

12

 

Komisija

2009/C 301/10

Menjalni tečaji eura

13

2009/C 301/11

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 19. junija 2009 o osnutku odločbe v zadevi COMP/39.396 – Kalcijev karbid

14

2009/C 301/12

Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 17. julija 2009 o osnutku odločbe v zadevi COMP/39.396 – Kalcijev karbid

15

2009/C 301/13

Končno poročilo v zadevi COMP/39.396 – kalcijev karbid (in drugo)

16

2009/C 301/14

Povzetek Odločbe Komisije z dne 22. julija 2009 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/39.396 – Reagenti na osnovi kalcijevega karbida in magnezija v metalurški in plinski industriji) (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5791)  ( 1 )

18

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2009/C 301/15

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) ( 1 )

21

2009/C 301/16

Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) ( 1 )

27

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

 

Komisija

2009/C 301/17

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5586 – Sita/Paprec/FPR) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

33

2009/C 301/18

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5656 – Europ Assistance Holding/SFR Développement/Océalis) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

34

2009/C 301/19

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.5666 – Xerox/Affiliated Computer Services) ( 1 )

35

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


I Resolucije, priporočila in mnenja

MNENJA

Komisija

11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/1


MNENJE KOMISIJE

z dne 8. decembra 2009

o načrtu za spremembo odlaganja radioaktivnih odpadkov iz reaktorja CABRI na lokaciji Cadarache v Franciji v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

2009/C 301/01

Evropska komisija je v skladu s členom 37 Pogodbe Euratom 13. julija 2009 od francoske vlade prejela splošne podatke o načrtu za spremembo odlaganja radioaktivnih odpadkov iz reaktorja CABRI na lokaciji Cadarache v Franciji.

Na podlagi teh podatkov in po posvetovanju s skupino strokovnjakov je Komisija oblikovala naslednje mnenje:

1.

Razdalja med reaktorjem CABRI in najbližjo točko v drugi državi članici, v tem primeru Italiji in Španiji, je 110 km oziroma 230 km.

2.

Načrtovana sprememba vključuje povečanje dovoljenih mejnih vrednosti za plinasti tritij in žlahtne pline.

3.

Med običajnim obratovanjem načrtovana sprememba ne bo povzročila izpostavljenosti, ki bi lahko vplivala na zdravje prebivalstva v drugi državi članici.

4.

Trdni radioaktivni odpadki bodo začasno deponirani na kraju samem, dokler ne bodo premeščeni na odlagališče, ki ga odobri francoska vlada.

5.

V primeru nenačrtovanih izpustov radioaktivnih odpadkov zaradi nesreče, ki bi bila take vrste in razsežnosti, kakor je navedeno v splošnih podatkih, količine, ki bi prešle v drugo državo članico, ne bi vplivale na zdravje prebivalstva.

Komisija zato meni, da izvajanje načrta za spremembo odlaganja radioaktivnih odpadkov iz reaktorja CABRI na lokaciji Cadarache v Franciji pri običajnem obratovanju in v primeru nesreče vrste in razsežnosti, predvidenih v splošnih podatkih, ne more povzročiti radioaktivnega onesnaženja vode, tal ali ozračja druge države članice.

V Bruslju, 8. decembra 2009

Za Komisijo

Andris PIEBALGS

Član Komisije


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Komisija

11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/2


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5679 – Boreas Holdings/Centrica Renewable Energy Limited/Glid Wind Farms)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/02

Komisija se je 4. decembra 2009 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5679. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/2


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5642 – SGGF/TRAKYA/SGGE)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/03

Komisija se je 3. decembra 2009 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5642. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/3


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5667 – ACE/FTQ/FSI/Mecachrome)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/04

Komisija se je 3. decembra 2009 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v francoščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5667. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/3


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5715 – Leisure Park Holdings/Criteria Caixa Corp/Activos Port Aventura)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/05

Komisija se je 2. decembra 2009 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5715. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/4


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5558 – Nutreco/Cargill)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/06

Komisija se je 24. novembra 2009 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32009M5558. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE

Svet

11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/5


Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2009 o izobraževanju otrok iz migrantskih družin

2009/C 301/07

SVET EVROPSKE UNIJE –

OB UPOŠTEVANJU

Direktive Sveta 77/486/EGS o izobraževanju otrok delavcev migrantov iz držav EU, ki od držav članic zahteva, da za te otroke zagotovijo brezplačen pouk, tudi pouk uradnega jezika oziroma enega od uradnih jezikov države gostiteljice, in da v sodelovanju z državami izvora sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje učenja maternega jezika in kulture države izvora (1).

sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic o oblikovanju skupnih osnovnih načel glede politike integracije priseljencev v Evropski uniji (2), eno od katerih je, da so prizadevanja v izobraževanju ključnega pomena pri pripravi priseljencev, zlasti njihovih potomcev, na uspešnejšo in dejavnejšo udeležbo v družbi.

Sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja, ki zadeva tudi podporo za projekte, ki se nanašajo na medkulturno učenje in vključevanje učencev iz migrantskih družin.

sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o učinkovitosti in pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju (3), ki so pozvali države članice, naj zagotovijo pravične sisteme izobraževanja in usposabljanja, katerih namen je zagotavljanje priložnosti, dostopa, obravnave in rezultatov ne glede na družbenogospodarski položaj ali druge dejavnike, ki lahko povzročijo izobrazbeno prikrajšanost.

priporočil Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, v katerem sta izpostavila pomen socialnih in državljanskih kompetenc ter kulturne ozaveščenosti, ter priporočila, da se ustrezno poskrbi za tiste, ki zaradi prikrajšanosti pri izobraževanju potrebujejo posebno podporo, da bi izpolnili svoj izobrazbeni potencial (4).

sklepov Evropskega sveta z dne 13. in 14. marca 2008 s pozivom državam članicam, naj s konkretnimi ukrepi pripomorejo k boljšemu učnemu uspehu učencev iz migrantskih družin (5).

Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, ki je pozval države članice, naj vzpostavijo ambiciozne politike za spodbujanje harmoničnega vključevanja priseljencev v svoje države, vključno s posebnimi ukrepi za spodbujanje učenja jezikov (6).

sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic o politiki vključevanja v Evropsko unijo (7), ki pozivajo k pripravi izobraževalnih ukrepov, prilagojenih potrebam otrok iz migrantskih družin in namenjenih preprečevanju neuspeha v šoli.

sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. novembra 2008 – Pripraviti mlade na 21. stoletje: agenda za evropsko sodelovanje v šolstvu (8), v katerih so bile države članice pozvane, da zagotovijo dostop do visokokakovostnega izobraževanja in storitev, zlasti za otroke in mlade, ki so morda prikrajšani zaradi osebnih, družbenih, kulturnih in/ali ekonomskih okoliščin.

POZDRAVLJA

knjigo Evropske komisije z naslovom „Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU“ in z njo povezano poročilo o postopku posvetovanja, izpeljanem v drugi polovici leta 2008 (9).

in UPOŠTEVA, da

v teh sklepih – v katerih je poudarek predvsem na šolah – se izraz „iz migrantskih družin“ uporablja zlasti za opis otrok vseh tistih posameznikov, ki živijo v eni od držav EU, pa v tej državi niso bili rojeni, ne glede na to, ali so državljani tretjih držav, državljani neke druge države članice EU ali so kasneje postali državljani države članice gostiteljice.

PRIZNAVA, da:

1.

so migracije iz generacije v generacijo pomembno prispevale k družbeno-gospodarskemu razvoju Evrope in bo tako tudi v prihodnje. Uspešno vključevanje migrantov v družbo je danes v razmerah vse večje globalizacije in demografskih sprememb predpogoj za gospodarsko konkurenčnost Evrope ter za socialno trdnost in kohezijo.

2.

Izobraževanje nima ključne vloge le v prizadevanjih, da bi otroci iz migrantskih družin uresničili svoj potencial ter postali dobro integrirani in uspešni prebivalci države, v kateri živijo, marveč tudi pri izgradnji pravične, vključujoče družbe, ki spoštuje raznolikost. Vendar veliko teh otrok v šoli dosega slabši učni uspeh, povsod v Evropski uniji pa se pojavljajo problemi, povezani z diskriminacijo na podlagi rase in etničnega porekla ter socialne izključenosti. Zaradi znatnega števila učencev iz migrantskih družin se izobraževalni sistemi v mnogih državah članicah soočajo z vrsto izzivov, ponujajo pa se jim tudi dragocene priložnosti.

3.

Vključevanje migrantov je skupna naloga, ki zahteva prizadevanja priseljencev samih ter poleg šolstva zadeva več različnih sektorjev. Medsektorsko sodelovanje pri zadevni politiki, med drugim med ustreznimi vladnimi službami, šolskimi organi, socialnim službami, zdravstvenimi službami, stanovanjskimi organi ter službami za azil in priseljevanje, ter dialog s civilno družbo sta nujna, da bi otrokom iz migrantskih družin in njihovim družinam lahko zagotovili zadostno podporo.

4.

Veliko otrok iz migrantskih družin se sicer uspešno izobražuje, nekaj jih celo dosega najboljše rezultate, vendar pa nacionalni kazalci in mednarodne študije, kot je PISA (10), nedvoumno in dosledno kažejo, da se učni uspeh večine migrantskih učencev nagiba znatno pod raven njihovih vrstnikov. To vodi k pogostejšemu zgodnjemu opuščanju šole, nižji kvalificiranosti in manjši zastopanosti v višjem šolstvu. Omogočanje otrokom iz migrantskih družin boljše možnosti za uspeh pri njihovem izobraževanju lahko zmanjša marginalizacijo, izključevanje in odtujevanje.

5.

Zaskrbljujoč je zlasti položaj tistih, pri katerih jezikovne in kulturne razlike med domom in šolo spremljajo tudi slabe socialno-ekonomske razmere. V takšnih primerih lahko težave zaradi nizkega socialno-ekonomskega statusa zaostrujejo dejavniki, kot so jezikovne ovire, nizka pričakovanja ter nezadostna podpora v družini in družbenem okolju ter pomanjkanje primernih vzornikov.

6.

Takšne neugodne okoliščine – ob neprepustnosti znotraj šolskih sistemov in kvalitativnih razlikah med šolami – lahko vodijo v razmere, ko se mnogi otroci iz migrantskih družin množično združujejo v manj uspešnih šolah. Takšna gibanja postavljajo šolske sisteme po Evropski uniji pred velike preizkušnje ter otežujejo doseganje dobrega učnega uspeha med vsemi učenci in trdne socialne kohezije.

7.

Čeprav za določanje izobraževalnih politik nedvomno ostajajo pristojne države članice, pa vprašanja in izzivi iz teh sklepov postajajo vse bolj skupni. S tem se jasno nakazujejo možnosti za nadaljnjo podporo, raziskave in sodelovanje na evropski ravni, in sicer z uporabo ustreznih programov Skupnosti, kot sta program za vseživljenjsko učenje in Evropski sklad za vključevanje, ter z uporabo orodij, kot je odprta metoda usklajevanja pri izmenjavi dobre prakse in spodbujanju vzajemnega spoznavanja politik in ukrepov, usmerjenih k reševanju slabših možnosti pri izobraževanju otrok iz migrantskih družin.

MENI, da:

1.

lahko izobraževanje pomembno prispeva k zagotavljanju uspešnega vključevanja migrantov v evropske družbe. Že za izobraževanje v zgodnjem otroštvu in v osnovnem šolstvu ter nato na vseh stopnjah vseživljenjskega učenja je treba s ciljno usmerjenimi ukrepi zagotoviti večjo prožnost pri zadovoljevanju potreb učencev iz migrantskih družin, ne glede na njihovo starost, in poskrbeti, da bodo ti deležni podpore in priložnosti, ki jih potrebujejo, da bi lahko postali dejavni in uspešni državljani, in da bi znali v celoti uresničiti svoj potencial. Te ukrepe bi bilo treba izvajati usklajeno s politikami reševanja potreb otrok iz migrantskih družin in njihovih družin na drugih področjih.

2.

Na posebne potrebe migrantskih učencev se bodo verjetno najbolj učinkovito odzivali v tistih izobraževalnih sistemih, ki močno poudarjajo pravičnost in kakovost, ki si prizadevajo za jasne in skupne cilje ter podpirajo vključujoče pristope na vseh stopnjah, saj tako učencem iz migrantskih družin pomagajo k boljši učnemu uspehu in obenem spodbujajo socialne vezi med njimi in njihovimi vrstniki.

3.

Kulturne raznolikosti naše družbe bi se morali veseliti kot vira živosti in še večjega bogastva. Spodbujanje medkulturnega učenja po evropskih šolah zaradi izmenjave znanja in globljega razumevanja kultur, pa tudi okrepitve medsebojnega spoštovanja in odpravljanja predsodkov bo trajno koristilo vsem, in v ničemer ne postavlja pod vprašaj glavnega poudarka, ki je na kulturni identiteti, osrednjih vrednotah in temeljnih pravicah države gostiteljice.

4.

Pristopi, kot je vzpostavitev in krepitev protidiskriminatornih mehanizmov, večanje prepustnosti poti skozi šolske sisteme in odpravljanje ovir za napredovanje posameznika skozi sistem lahko pripomorejo k odpravljanju segregacije in prispevajo k boljšim učnim rezultatom migrantskih učencev. Zagotavljanje pouka, ki bi bilo bolj prilagojeno posamezniku, in individualna pomoč lahko koristita vsem učencem, vključenim v sistem, in privedeta do višje kakovosti za vse. Dviganje kakovosti v manj uspešnih šolah lahko izboljša možnosti za vse učence, tudi za učence iz migrantskih družin.

5.

Treba je spodbujati posebno usposabljanje za obvladovanje jezikovne in kulturne raznolikosti ter razvoj medkulturnih kompetenc in tako šolskim organom, vodstvenim delavcem v šolah, učiteljem in upravnemu osebju pomagati pri prilagajanju potrebam šol ali razredov, v katerih so učenci iz migrantskih družin, in pri polnem uresničevanju njihovega potenciala. Posvetiti se je treba tudi vprašanjem, kot so, kako doseči, da bodo učne metode, gradiva in učni načrti ustrezali vsem učencem, ne glede na njihovo poreklo, kako v šole s slabšim učnim uspehom še naprej privabljati in tam ohraniti najboljše učitelje, kako v takšnih okvirih okrepiti vodstveno funkcijo, pa tudi kako – v skladu z nacionalnimi postopki – povečati število učiteljev migrantskega porekla.

6.

Proces vključevanja je mogoče olajšati z razvojem partnerstev z lokalnimi skupnostmi, tudi s samimi družinami učencev iz migrantskih družin in migrantskimi združenji ter tako prispevati k razvoju šol kot učnih skupnosti. Tovrstna partnerstva so lahko z vzpostavljanjem vzdušja vzajemnega razumevanja, zaupanja in sodelovanja v pomoč na več načinov, na primer zagotavljajo tolmačenje, nastopajo kot vmesnik – v nekaterih primerih posrednik – med šolami in zadevno skupnostjo ter razvijajo pozitivno navezanost na kulturo in jezik domovine. V tej zvezi zagotavljanje poučevanja v jeziku ali jezikih države gostiteljice za starše učencev iz migrantskih družin in informativni sestanki lahko znatno prispevajo k izboljšanju komunikacije med šolami in družinami in tako okrepijo pogoje za uspešno socialno vključevanje.

7.

Obvladanje uradnega jezika (ali enega od uradnih jezikov) države gostiteljice je predpogoj za uspešno izobraževanje ter je ključno za družbeno in poklicno vključevanje. Države članice bi morale razmisliti o pripravi ustreznih posebnih podpornih ukrepov, na primer intenzivni pouk jezika za pravkar prispele migrantske učence, dopolnilni pouk za učence s težavami in posebni tečaji za učitelje, na katerih bi se usposobili za poučevanje učencev, ki jim jezik poučevanja ni materni jezik. Podpreti bi bilo treba tudi prilagoditve v okviru učnega načrta – na primer, okrepljeno učenje jezika države gostiteljice za učence, ki jim jezik poučevanja ni materni jezik.

8.

Čeprav bi glavni poudarek moral ostati na jeziku oziroma jezikih države gostiteljice, bi bilo lahko spodbujanje učencev k ohranjanju znanja jezika domovine koristno z več vidikov: z družbenega zaradi kulturne identitete in samozavesti, s poklicnega zaradi zaposljivosti v prihodnosti, pa tudi z izobraževalnega zaradi izobraževanja v prihodnosti. Četudi so viri za takšno učenje morda omejeni, pa bi lahko možnosti zanj izboljšali na več načinov, na primer z dvostranskimi sporazumi z zadevnimi državami in partnerstvi za sodelovanje z ustreznimi lokalnimi skupnostmi ali z uporabo novih tehnologij, na primer tako, da bi vzpostavili stike prek medmrežja ali razvili pobude e-twinninga.

9.

Izobraževanje v zgodnjem otroštvu lahko poleg tega, da pomeni temelj za nadaljnje šolanje, odigra ključno vlogo pri vključevanju otrok iz migrantskih družin, zlasti z močnim poudarkom na jezikovnem razvoju. Zato je treba okrepiti prizadevanja za zadostno dostopnost kakovostnega otroškega varstva in predšolskih ustanov tudi za družine v socialno slabšem položaju.

10.

Ciljno usmerjeno pomoč – na primer dodatne vire za poučevanje v šolah na območjih s slabšimi možnostmi in zagotavljanje pouka, ki bi bil bolj prilagojen posamezniku – bi lahko uporabili kot protiutež oviram pri izobraževanju in negativnim posledicam nezadostne vključenosti. Razmisliti bi bilo treba tudi o tem, kako zagotoviti dodatno pomoč pri učenju, na primer v obliki mentorstva in tutorstva, zagotoviti svetovanje tako za učence kot starše v zvezi z možnostmi, ki jih ponuja izobraževalni sistem, ali v sodelovanju s starši in migrantskimi združenji organizirati centre za učenje in opravljanje domačih nalog v času po rednem pouku. Za pravkar prispele migrante je treba najti prožnejše rešitve, zlasti glede učenja jezika. V zvezi s tem obstaja potreba ne le za hitro in usmerjeno ukrepanje kmalu po prihodu v državo gostiteljico, ampak tudi za trajne programe jezikovne podpore.

V SKLADU S TEM DRŽAVE ČLANICE POZIVA NAJ

1.

na ustrezni ravni – lokalni, regionalni ali državni – sprejmejo ustrezne ukrepe, da bodo vsi učenci deležni pravičnih in enakih možnosti ter opore, ki jo potrebujejo, da bodo ne glede na poreklo lahko v celoti uresničili svoj potencial. Med njimi bi lahko bili zlasti naslednji ukrepi:

oblikovanje politike integriranega pristopa k uresničevanju teh ciljev,

vzpostavljanje ali krepitev protidiskriminatornih mehanizmov, s ciljem spodbujanja vključevanja v družbo in aktivnega državljanstva,

večanje prepustnosti izobraževalnih možnosti in odpravljanje ovir znotraj šolskih sistemov,

izboljšanje kakovosti v šolah in zmanjšanje razlik med njimi, med drugim s prizadevanji, da bi privabili in obdržali najboljše učitelje, ter okrepitev vodstvene funkcije v manj uspešnih šolah,

povečanje dostopnosti visokokakovostnega izobraževanja in varstva v zgodnjem otroštvu,

zagotavljanje pouka, ki bo bolj prilagojeno posamezniku, in individualne pomoči, zlasti za otroke migrantov s slabšim učnim uspehom,

zagotavljanje posebnega usposabljanja na področju obvladovanja jezikovne in kulturne raznolikosti ter medkulturnih kompetenc, in sicer za vodstvene delavce v šolah, učitelje in upravno osebje,

priprava ustreznih politik za učenje jezika države gostiteljice, pa tudi razmislek o možnostih, da bi učenci iz migrantskih družin ohranili in utrjevali materni jezik,

zagotavljanje visokokakovostnih učnih načrtov, ki so primerni za vse učence, ne glede na njihov izvor, ter upoštevanje potreb otrok iz migrantskih družin pri učnih metodah, gradivu in učnih načrtih in gradivih,

oblikovanje partnerstev z migrantskimi skupnostmi in krepitev prizadevanj za izboljšanje komunikacije z migrantskimi starši,

zagotavljanje ciljno usmerjene podpore za učence iz migrantskih družin, ki imajo tudi posebne potrebe,

zbiranje in analiza podatkov na tem področju za izhodišče pri oblikovanju politik,

izmenjava dobrih praks na tem področju, da se izboljšajo politike in ukrepi na ustrezni ravni.

2.

Razvijajo vzajemno učenje na podlagi najboljših praks za izobraževanje otrok iz migrantskih družin, in sicer v sklopu novega strateškega okvira za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja („ET2020“) z uporabo odprte metode usklajevanja.

3.

Ciljno naravnano izkoristijo Program za vseživljenjsko učenje in Evropski socialni sklad ter druge vire, kot je Evropski sklad za integracije, za pripravo in okrepitev projektov na področju medkulturnega učenja in izobraževanja učencev iz migrantskih družin.

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

1.

olajša in podpre sodelovanje med državami članicami pri vprašanjih, obravnavanih v teh sklepih, med drugim z opredelitvijo, izmenjavo, zbiranjem in zagotavljanjem učinkovitega razširjanja izkušenj in dobrih praks na orisanih področjih z uporabo obstoječih programov Skupnosti.

2.

Razmisli, kako bi z vidika migracij kar najbolje uresničili cilje Direktive Sveta 77/486/EGS, saj se je ta vidik od sprejetja zadevne direktive znatno spremenil.

3.

Spremlja razkorak med uspehom, ki ga dosegajo domači učenci in učenci iz migrantskih družin, pri čemer naj uporablja obstoječe podatke in kazalce.

4.

Tesno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanji izobraževanja in migracij, kakršni sta na primer Svet Evrope, UNESCO in OECD (11).

5.

Poskrbi, da bodo vprašanja, povezana z migracijami, ustrezno upoštevana v programu za vseživljenjsko učenje ter drugih ustreznih programih Skupnosti, akcijskem načrtu za izobraževanje odraslih in kopenhagenskem procesu, ter pri drugih pobudah na področju izobraževanja in usposabljanja, vključno z visokošolsko izobrazbo.

6.

Zagotovi, da se vprašanja, povezana z izobraževanjem otrok iz migrantskih družin, ustrezno upoštevajo v procesu socialnega varstva in socialne vključenosti.


(1)  UL L 199, 6.8.1977, str. 32.

(2)  Dok. 16238/1/04 REV 1.

(3)  UL C 298, 8.12.2006, str. 3.

(4)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(5)  Dok. 7652/08, odstavek 15, str. 10.

(6)  Dok. 13440/08.

(7)  Dok. 15251/08.

(8)  UL C 319, 13.12.2008, str. 20.

(9)  Dok. 11631/09 + ADD 1 oziroma dok. 12594/09.

(10)  Program OECD za mednarodno ocenjevanje študentov (PISA).

(11)  Zagotoviti je treba, da imajo vse države članice pravico do sodelovanja pri takšnih prizadevanjih.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/9


Sklepi Sveta z dne 27. novembra 2009 o spodbujanju ustvarjalne generacije: razvoj ustvarjalnosti in inovativne sposobnosti otrok in mladih s kulturnim izražanjem in širšim dostopom do kulture

2009/C 301/08

SVET EVROPSKE UNIJE –

 

OB SKLICEVANJU na politično ozadje tega vprašanja, ki je navedeno v Prilogi k tem sklepom,

 

ZAVEDAJOČ SE:

dolgoročnih izzivov, s katerimi se soočajo Evropska unija in njeni državljani, zlasti:

potrebe po tem, da na trajnosten način in na podlagi socialnega vključevanja ostanemo globalno konkurenčni;

vpliva na zagotavljanje zaposlenosti in socialnega varstva zaradi staranja prebivalstva in stalnih migracijskih tokov;

potrebe po spodbujanju medkulturnega dialoga, ki spoštuje kulturno raznolikost v vse bolj večkulturnem in medsebojno povezanem svetu, za katerega so značilne hitra komunikacija, mobilnost prebivalstva in globalizacija trgov;

potrebe po odzivu na uveljavljajočo se družbo znanja in komunikacijsko družbo, za katero so značilne nenehno razvijajoče se komunikacijske tehnologije in hitra izmenjava informacij, ter potrebe po premostitvi „digitalnega razkoraka“ v državah članicah EU in med njimi –

MENI, da:

je za uspešen odziv na te dolgoročne izzive potrebna dolgoročna perspektiva, v središču katere je razvijanje ustvarjalnega in inovativnega potenciala otrok in mladih ter njihovih veščin in kompetenc za soočanje z omenjenimi izzivi;

POUDARJA NASLEDNJE:

povpraševanje po ustvarjalnosti, inovativnosti, prilagodljivosti in naprednih sposobnostih komuniciranja delovne sile raste, vse bolj pa je treba razvijati tudi prožne in razvijajoče se podjetniške veščine;

dostop do različnih oblik kulturnega izražanja, umetniških praks in umetniških del in stik z njimi že od zgodnjega otroštva sta pomembna za osebni razvoj, identiteto, samozavest in posameznikov občutek pripadnosti, pa tudi za to, da se otrokom in mladim omogoči razvoj medkulturnih kompetenc in drugih veščin, ki so pomembne za njihovo socialno vključevanje in za to, da postanejo aktivni državljani z boljšimi zaposlitvenimi možnostmi v prihodnosti;

sodelovanje pri kulturnih dejavnostih, med drugim tudi neposredni stik z umetniki, lahko poveča ustvarjalni in inovativni potencial vseh otrok in mladih s pomočjo stimulativnega ustvarjalnega razmišljanja, domišljije in samoizražanja;

spodbujanje kulture in kulturnega izražanja v šolah, drugih izobraževalnih ustanovah ter v okviru neformalnega učenja, kot posebnega predmeta in privlačnega učnega pristopa, ki povezuje različna področja znanja, prispeva k celovitemu razvoju posameznika, motiviranosti in boljšemu učenju ter k razvijanju ustvarjalnosti in inovativnih sposobnosti;

pripadniki tako imenovane „digitalne“ generacije v Evropi so hkrati ustvarjalci in uporabniki kulture, ki, če imajo priložnost, zelo spretno izkoriščajo potencial novih medijev in digitalne tehnologije;

dostop do kulture in kulturne dediščine na splošno, zlasti pa do sredstev za ustvarjanje in doživljanje kulture, ni v enaki meri na voljo vsem otrokom in mladim, zaradi sedanje gospodarske krize pa bi se možnosti za dostop otrok in mladih do kulture lahko še dodatno zmanjšale;

OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI OPREDELJUJE NASLEDNJIH ŠEST PREDNOSTNIH NALOG, DA BI V EVROPSKI UNIJI SPODBUJALI USTVARJALNO GENERACIJO:

1.   vključitev vidika „otrok in mladih“ v ustrezne politike za promocijo kulture:

naj države članice in Komisija:

(i)

v sedanje in prihodnje politike, programe in ukrepe, zlasti na področju kulture in medijev, vključijo posebne potrebe otrok in mladih, tudi mladih strokovnjakov na področju kulture, pri tem pa naj se osredotočijo na pobude za spodbujanje njihovega ustvarjalnega potenciala;

(ii)

nadalje razvijejo partnerstva med kulturnim sektorjem in drugimi sektorji politik, da bi spodbudile inovativnost (npr. izobraževanje in raziskave, mladina, zaposlovanje in socialne zadeve, podjetništvo, gospodarska rast in trajnostni razvoj), pri čemer naj po potrebi v celoti izkoristijo obstoječe strukture in programe;

2.   optimizacija potenciala sektorja izobraževanja za večje spodbujanje ustvarjalnosti prek kulture in kulturnega izražanja:

naj države članice:

(i)

spodbujajo širši dostop do kulture in kulturnega izražanja prek formalnega in neformalnega izobraževanja, zlasti s strukturiranimi in strateškimi partnerstvi na institucionalni in politični ravni. Osredotočijo naj se na spodbujanje ustvarjalnosti otrok in mladih in inovativne sposobnosti ter razvijanje medkulturnih kompetenc in drugih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, kot sta kulturna zavest in izražanje;

(ii)

spodbujajo ta proces, na primer s specializiranim usposabljanjem in nadaljnjim izobraževanjem učiteljev in vseh, ki delajo v izobraževalnem, kulturnem in mladinskem sektorju. Ta proces bi se lahko dosegel tudi z uporabo sodobnih učnih metod in pripomočkov, vključno s tistimi, ki so zasnovani na informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT), ter tako, da je v šolah večji poudarek na področjih, kot sta umetnostna vzgoja in kulturna zavest. Delo z mladimi bi lahko vključevalo tudi vrsto zunajšolskih dejavnosti za spodbujanje kulture in ustvarjalnosti;

3.   spodbujanje in podpiranje kulturnih ustanov (npr. muzejev, knjižnic, galerij, gledališč) za večjo udeležbo otrok in mladih:

naj države članice:

(i)

spodbujajo prizadevanja kulturnih ustanov na vseh ravneh, da bi celoviteje sodelovale z otroki in mladimi ter olajšale dostop do kulturnih vsebin v družbeni lasti, na primer s programi digitalizacije in izobraževalnimi dejavnostmi, vključno z uporabo IKT, ter z interaktivnimi rešitvami, v katere se lahko otroci in mladi dejavno vključijo;

naj države članice in Komisija:

(ii)

še naprej podpirajo razvoj Evropske digitalne knjižnice in spodbujajo izmenjavo izkušenj med državami članicami glede njihovih politik na področju digitalizacije in dostopa javnosti do kulturnih vsebin, zlasti da bi privabile otroke in mlade;

4.   spodbujanje nadarjenosti in ustvarjalnosti prek kulture kot del strategij za socialno vključevanje otrok in mladih:

naj države članice in Komisija:

(i)

spodbujajo nadarjenost, ki je lastna vsem otrokom in mladim, ter razvijajo ustvarjalnost z vključitvijo kulture v strategije in programe za socialno vključevanje otrok in mladih z manj priložnostmi, med drugim tudi invalidnih otrok in mladih;

5.   spodbujanje boljšega dostopa do kulture z uporabo IKT za vse otroke in mlade:

naj države članice:

(i)

si še naprej prizadevajo za spodbujanje boljšega dostopa po sprejemljivi ceni do kulture in kulturnega izražanja z uporabo IKT. S takšnimi prizadevanji bi morale poskušati vključiti vse otroke in mlade ter jim omogočiti, da razvijejo komunikacijske sposobnosti in postanejo medijsko pismeni, da bi v celoti lahko izkoristili možnosti, ki jih ponuja digitalna tehnologija, pri tem pa bi morale širiti zavest in razumevanje o intelektualni lastnini, varovanju zasebnosti in odgovornosti;

6.   lažja izmenjava dobrih praks in razvoj „strokovne podlage“ znanja na tem področju:

da bi na tem področju lahko spodbudili razvoj politik, ki temeljijo na dokazih,

 

naj države članice in Komisija:

(i)

s pomočjo obstoječih struktur, zlasti z odprto metodo usklajevanja na področju kulture, spodbujajo in olajšajo izmenjavo primerov dobre prakse v zvezi z navedenimi prednostnimi nalogami;

 

naj Komisija:

(ii)

spodbuja in olajša vzajemno učenje in izmenjavo primerov dobre prakse s pomočjo obstoječih struktur, kot so forumi civilne družbe in notranji medslužbeni mehanizmi;

 

naj države članice:

(iii)

spodbujajo povezovanje v mreže in uporabo vrednotenja za boljšo podporo sprejemanju odločitev in boljše ukrepanje v prihodnje;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ:

v okviru svojih pristojnosti sodelujejo, da bi zagotovile, da bodo ukrepi na podlagi teh sklepov sprejeti ob upoštevanju sedanjih prizadevanj za evropsko agendo za kulturo in delovnega načrta za področje kulture, 2008–2010.


PRILOGA

POLITIČNO OZADJE

Svet ob sprejetju teh sklepov opozarja zlasti na:

1.

Konvencijo ZN o otrokovih pravicah (1989), ki določa pravico vseh otrok do dostopa do kulture;

2.

načrt Unesca za umetnostno vzgojo, Lizbona, 6.–9. marec 2006;

3.

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje;

4.

Sporočilo Komisije z dne 10. maja 2007 o evropski agendi za kulturo v svetu globalizacije in Resolucijo Sveta z dne 16. novembra 2007 o evropski agendi za kulturo, pa tudi na sklepe Sveta o delovnem načrtu za področje kulture, 2008–2010, ki med petimi prednostnimi področji za ukrepanje zajemajo spodbujanje dostopa do kulture, zlasti prek sinergij z izobraževanjem, predvsem umetnostno vzgojo;

5.

Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o Evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij;

6.

Sklepe Sveta z dne 24. maja 2007 o prispevku kulturnega in ustvarjalnega sektorja k uresničevanju lizbonskih ciljev, v katerih je poudarjeno, da imajo kulturne dejavnosti in ustvarjalne panoge ključno vlogo pri spodbujanju inovacij in tehnologije ter bodo v prihodnosti ključne gonilne sile trajnostne rasti;

7.

Resolucijo Sveta z dne 15. novembra 2007 z naslovom Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta ter sporočilo Prenovljena socialna agenda: priložnosti, dostopnost in solidarnost v Evropi 21. stoletja, ki ga je Komisija sprejela 2. julija 2008 in v katerem so med prednostnimi nalogami otroci in mladi opredeljeni kot jutrišnja prihodnost;

8.

sklepe predsedstva z zasedanja Evropskega sveta 13. in 14. marca 2008, v katerih Evropski svet ugotavlja, da je za zagotovitev prihodnje rasti ključno v celoti razviti inovacijski in ustvarjalni potencial evropskih državljanov, ki temelji na evropski kulturi in odličnosti v evropski znanosti;

9.

Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o medkulturnih zmožnostih;

10.

Sporočilo Komisije z dne 27. aprila 2009 z naslovom Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja. Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade ter Resolucijo Sveta z dne 27. novembra 2009 o sprejetju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018).

Študije in konference

1.

študijo o vplivu kulture na ustvarjalnost in študija o dostopu mladih do kulture; obe študiji je naročila Evropska komisija;

2.

študijo Eurodyce o umetnostni in kulturni vzgoji v šolah po Evropi (2009);

3.

študijo o pomenu večjezičnosti za ustvarjalnost (16. julij 2009);

4.

študijo o pripravi seznama najboljših praks povezovanja kulture in izobraževanja v državah članicah, državah kandidatkah in državah EGP (2004);

5.

konferenco o spodbujanju ustvarjalne generacije, ki je potekala 29. in 30. julija 2009 v Göteborgu.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/12


Sklepi Sveta z dne 27. novembra 2009 o medijski pismenosti v digitalnem okolju

2009/C 301/09

SVET:

 

PONOVNO POTRJUJE politični pristop k temu vprašanju, ki je bil določen v Sklepih o evropskem pristopu k medijski pismenosti v digitalnem okolju, sprejetih na zasedanju 21. in 22. maja 2008 (1).

 

POZDRAVLJA Priporočilo Komisije z dne 20. avgusta 2009 o medijski pismenosti v digitalnem okolju za bolj konkurenčno avdiovizualno industrijo in industrijo vsebin ter vključujočo družbo znanja, zlasti pa:

pomen, ki ga pripisuje dejavnemu sodelovanju industrije, vključno z vsemi vrstami medijev, pri podpiranju pobud za medijsko pismenost,

priznavanje vloge, ki bi jo izobraževalni sistem lahko imel pri spodbujanju medijske pismenosti – dostop do medijev in zmožnost razumeti, kritično ocenjevati, ustvarjati in sporočati medijske vsebine – v okviru strategij držav članic za vseživljenjsko učenje,

namere Komisije, da bi spodbudili širše soglasje glede medijske pismenosti, podprli analizo in izmenjavo dobrih praks med državami članicami ter razvili orodja, ki bi bila državam članicam in Komisiji v pomoč pri meritvi stopenj medijske pismenosti po Evropi.

POUDARJA DODATNE DEJAVNIKE:

Za spodbujanje medijske pismenosti je bistveno priznati, da je digitalna revolucija prinesla znatne koristi in priložnosti, obogatila življenja posameznikov v smislu njihove zmožnosti komuniciranja, učenja in ustvarjanja ter preoblikovala organizacijo družbe in gospodarstva. Da bi državljani lahko odgovorno in osveščeno uporabljali nove tehnologije in medije, se morajo zavedati tveganj in spoštovati ustrezne zakonske določbe, politike na področju medijske pismenosti pa bi takšna vprašanja morale obravnavati z na splošno pozitivnimi signali.

Čeprav drži, da ima medijska industrija ključno vlogo pri spodbujanju medijske pismenosti, je treba poudariti neodvisnost medijev in dejstvo, da so države članice razvile različne pristope k spodbujanju razvijanja dobrih praks in standardov v medijski industriji, kjer sta samourejanje in sourejanje le dve od mnogih možnih rešitev. Upoštevati je treba tudi številne pobude na področju medijske pismenosti, ki jih že izvajajo medijska industrija ter kulturne ustanove, nevladne organizacije in prostovoljni sektor, in te pobude še naprej spodbujati.

Pri spodbujanju medijske pismenosti je posebno pozornost treba nameniti dejstvu, da imajo različne družbene skupine lahko različne potrebe in vedenje, pa tudi različne možnosti dostopa do medijev. Otroci in mladi imajo, denimo, pogosto naravno nagnjenje do novih medijev in novih tehnologij, medtem ko imajo lahko odrasli več izkušenj, ki lahko pripomorejo h kritičnemu razmišljanju o medijski vsebini. V strategijah za izboljšanje medijske pismenosti morajo biti vse te razlike v celoti upoštevane, spodbujati pa morajo tudi komunikacijo med različnimi skupinami in interesi v družbi. Države članice bi morale istočasno še naprej poudarjati in krepiti strategije za večjo razpoložljivost in dostopnost tehnologij državljanom.

Izobraževalni sistem, vključno s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem, ima lahko pomembno vlogo pri razvijanju in izboljševanju medijske pismenosti, pa tudi ustvarjalnosti in inovacijskega potenciala vseh ljudi v družbi, zlasti otrok in mladih, ki imajo lahko prav tako pomembno vlogo pri prenosu teh spretnosti in znanj svojim družinam. V okviru politike izobraževanja je treba opozoriti, da Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje med ključnimi kompetencami med drugim navaja „digitalno pismenost“ ter „kulturno zavest in izražanje“. Države članice, ki medijsko pismenost razvijajo na področju izobraževanja, bi morale to delati ob upoštevanju referenčnega okvira, določenega v priporočilu iz leta 2006. Poleg tega bi bil lahko program za vseživljenjsko učenje eden od virov za podporo spodbujanju medijske pismenosti.

Čeprav drži, da je medijska pismenost dinamičen in razvijajoč se koncept in da na razumevanje tega koncepta na splošno vplivajo kulturne, tehnološke, industrijske in generacijske razlike, drži tudi, da z razvojem interneta na svetovni ravni kot ključnega elementa komunikacijske infrastrukture državljani Evrope in drugih držav sveta živijo v svetu medijev, ki postaja vse bolj enak. Spričo navedenega bi bilo mogoče in koristno postopno razviti merila za ocenjevanje stopnje medijske pismenosti v državah članicah, kar tudi predvideva člen 26 Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, pri tem pa upoštevati dejstvo, da morajo takšna merila in ocene odražati različna izhodišča držav članic. Države članice in Komisija naj pri tem v celoti sodelujejo.

KOMISIJO IN DRŽAVE ČLANICE POZIVA, naj pri razvijanju lastnih politik na področju medijske pismenosti v okviru svojih pristojnosti ustrezno upoštevajo te sklepe in sklepe, sprejete na zasedanju 21. in 22. maja 2008.


(1)  UL C 140, 6.6.2008, str. 8.


Komisija

11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/13


Menjalni tečaji eura (1)

10. decembra 2009

2009/C 301/10

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,4730

JPY

japonski jen

130,03

DKK

danska krona

7,4417

GBP

funt šterling

0,90430

SEK

švedska krona

10,4367

CHF

švicarski frank

1,5113

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

8,4355

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,705

EEK

estonska krona

15,6466

HUF

madžarski forint

272,05

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7072

PLN

poljski zlot

4,1405

RON

romunski leu

4,2382

TRY

turška lira

2,2020

AUD

avstralski dolar

1,6074

CAD

kanadski dolar

1,5472

HKD

hongkonški dolar

11,4168

NZD

novozelandski dolar

2,0236

SGD

singapurski dolar

2,0473

KRW

južnokorejski won

1 716,40

ZAR

južnoafriški rand

11,0565

CNY

kitajski juan

10,0556

HRK

hrvaška kuna

7,2668

IDR

indonezijska rupija

13 905,61

MYR

malezijski ringit

5,0045

PHP

filipinski peso

68,075

RUB

ruski rubelj

44,8505

THB

tajski bat

48,793

BRL

brazilski real

2,5904

MXN

mehiški peso

19,0312

INR

indijska rupija

68,7000


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/14


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 19. junija 2009 o osnutku odločbe v zadevi COMP/39.396 – Kalcijev karbid

2009/C 301/11

1.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije, da dejstva obravnava kot sporazume in/ali usklajeno delovanje v smislu člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP.

2.

Svetovalni odbor se strinja, da vrsta sporazumov in/ali usklajenih ravnanj pomeni eno in nepretrgano kršitev v časovnem obdobju, ko je trajala.

3.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo, da je cilj teh sporazumov in/ali usklajenih ravnanj omejevanje konkurence.

4.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije glede trajanja kršitve posameznega naslovnika.

5.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede ugotovitve, da bi lahko sporazumi in usklajena delovanja med naslovniki znatno vplivali na trgovino med državami članicami EU in pogodbenicami EGP.

6.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede naslovnikov odločbe, zlasti s prenosom odgovornosti na matične družbe zadevnih skupin.

7.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/15


Mnenje Svetovalnega odbora za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje s sestanka Svetovalnega odbora dne 17. julija 2009 o osnutku odločbe v zadevi COMP/39.396 – Kalcijev karbid

2009/C 301/12

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede osnovnih zneskov glob.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede povišanja osnovnega zneska zaradi obteževalnih okoliščin.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zneskov znižanj globe na podlagi Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob v zadevah o kartelih iz leta 2006.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede končnih zneskov glob.

5.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/16


Končno poročilo (1) v zadevi COMP/39.396 – kalcijev karbid (in drugo)

2009/C 301/13

Osnutek odločbe je podlaga za naslednje ugotovitve:

OZADJE

Komisija je novembra 2006 prejela prošnjo za imuniteto proizvajalca kalcijevega karbida v prahu in granulatov kalcijevega karbida. Na podlagi prošnje je izvedla preglede na kraju samem. Pregledom so leta 2007 in v začetku leta 2008 sledile prošnje za prizanesljivost. Komisija je na podlagi zbranih informacij predhodno zaključila, da je sedem skupin podjetij sodelovalo v enotni in dolgotrajni kršitvi člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP v različnih obdobjih med 7. aprilom 2004 in 16. januarjem 2007, s tem da so določala cene in izmenjevala občutljive poslovne podatke v zvezi z dobavo kalcijevega karbida v prahu metalurški industriji, granulatov kalcijevega karbida plinski industriji in magnezijevih granulatov metalurški industriji.

PISNI POSTOPEK

Obvestilo o nasprotovanju

Komisija je 24. junija 2008 na podlagi navedenih prošenj za prizanesljivost in preiskave, ki jo je naknadno opravila, izdala obvestilo o nasprotovanju v zvezi z domnevnimi kršitvami člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP naslednjim naslovnikom:

podjetju Carbide Sweden AB in njegovi matični družbi Akzo Nobel NV (v nadaljevanju skupaj „Akzo“), podjetju Almamet GmbH („Almamet“), podjetju Donau Chemie AG („Donau Chemie“), podjetju non ferrum Metallpulver GmbH Co. KG in njegovi matični družbi ECKA Granulate GmbH & Co. KG (v nadaljevanju skupaj s podjetjem non ferrum „Ecka“); podjetju Novácke chemické závody, a.s. („NCHZ“) in njegovi nekdanji matični družbi 1. garantovaná a.s. („garantovaná“); podjetju SKW Stahl-Metallurgie GmbH („SKW“), njegovi matični družbi SKW Stahl-Metallurgie Holding AG („SKW Holding“), njegovi nekdanji matični družbi ARQUES Industries AG („ARQUES“), njegovi nekdanji matični družbi AlzChem Hart GmbH („AlzChem“) in njegovi nekdanji matični družbi Evonik Degussa GmbH („Degussa“) ter podjetju TDR-Metalurgija d. d. („TDR“) in njegovi nekdanji matični družbi Holding Slovenske elektrarne d. o. o. („HSE“).

Dostop do dokumentacije

Stranke so imele dostop do dokumentacije v obliki DVD-ja, ki jim je bil dan na voljo na njihovo prošnjo. Stranke so prav tako dobile dostop do ustnih in pisnih izjav v zvezi s prošnjami za prizanesljivost v prostorih Komisije.

Stranke mi niso sporočile nobenih težav v zvezi z dostopom do dokumentacije.

Podaljšanja roka za odgovor na obvestilo o nasprotovanju

Naslovnikom obvestila o nasprotovanju so bili prvotno dani trije meseci za odgovor na obvestilo, rok pa je začel teči dan po tem, ko so prejeli DVD. Na podlagi prejetih utemeljenih zahtevkov sem odobrila kratko podaljšanje roka podjetjema ARQUES (za pet dni) in NCHZ (za štiri dni). Vse stranke so odgovorile pravočasno, razen podjetja TDR, ki sploh ni odgovorilo.

USTNI POSTOPEK

Ustno zaslišanje

Na ustnem zaslišanju, ki je potekalo 10. in 11. novembra 2008, so bili prisotni predstavniki podjetij Akzo, Almamet, Donau Chemie, ECKA, NCHZ, SKW, SKW Holding, ARQUES, AlzChem, Degussa in HSE. Podjetje TDR ni zaprosilo za ustno zaslišanje.

Eno od podjetij je pred ustnim zaslišanjem zaprosilo za sestanek ob izključitvi javnosti. Ker je navedeno podjetje priznalo, da bi bil predlagani sestanek ob izključitvi javnosti lahko pomemben za obrambo drugega podjetja, je kot praktično rešitev predlagalo, da bo v poznejši fazi postopka obvestilo zadevno drugo podjetje o vsebini sestanka ob izključitvi javnosti.

To prošnjo sem presodila glede na temeljno pravico do zaslišanja (2), ker ni šlo za potrebo po varstvu poslovnih tajnosti ali drugih zaupnih podatkov (3) v ožjem smislu. Po tehtnem razmisleku sem prošnjo zavrnila, saj drugo podjetje zaradi morebitnega sestanka ob izključitvi javnosti ne bi imelo možnosti, da se ustno odzove na (vsaj posredne) obtožbe zoper sebe v prisotnosti držav članic, pooblaščenca za zaslišanje, pravne službe in drugih služb Komisije.

Nekaj mesecev po ustnem zaslišanju je navedeno podjetje zaprosilo za dodatno ustno zaslišanje, da bi predstavilo težavo, glede katere je predhodno zaprosilo za sestanek ob izključitvi javnosti. To prošnjo sem zavrnila, saj pravica do ustnega zaslišanja izhaja iz izdaje obvestila o nasprotovanju in se odobri enkrat samkrat (4). Vendar sem navedenemu podjetju odobrila, da v dveh tednih predloži dodatne pisne pripombe glede težave.

Podjetje garantovaná je 11. novembra 2008, tj. pred navedeno prošnjo, vendar tudi po ustnem zaslišanju, zaprosilo za ustno zaslišanje. Z dopisom z dne 17. novembra 2008 sem prošnjo zavrnila, saj podjetje garantovaná ni zaprosilo za ustno zaslišanje ne v svojem pisnem odgovoru ne v naknadni izmenjavi elektronske pošte s skupino, ki obravnava zadevo.

Nezmožnost plačila

Več strank je v pisnih odgovorih oziroma med ustnim zaslišanjem trdilo, da ne zmorejo plačati morebitne globe. Da bi preverile te trditve, so službe Komisije po ustnem zaslišanju na te stranke naslovile zahtevke za dodatne informacije.

OSNUTEK ODLOČBE

Podjetje Degussa je Komisiji predložilo dokaze v potrditev, da datum prenosa lastništva nad podjetjem SKW med podjetjema Degussa in ARQUES ni bil 13. september 2004, kakor je bilo navedeno v obvestilu o nasprotovanju, temveč 30. avgust 2004. Komisija je to informacijo preverila pri podjetjih SKW in ARQUES ter jima dala možnost predložiti pripombe. Podjetji SKW in ARQUES sta datum pisno potrdili. Osnutek Odločbe vsebuje pravilni datum (30. avgust 2004) kot datum začetka odgovornosti podjetjih ARQUES in SKW v kršitvi.

Menim, da se osnutek Odločbe nanaša le na ugovore, o katerih so stranke imele priložnost izraziti svoja mnenja.

Menim, da je bila pravica do zaslišanja vseh strank v postopku v tej zadevi spoštovana.

V Bruslju, 9. julija 2009

Karen WILLIAMS


(1)  V skladu s členoma 15 in 16 Sklepa Komisije (2001/462/ES, ESPJ) z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001, str. 21).

(2)  Glej tudi odstavek 19 Obvestila Komisije o pravilih za vpogled v dokumentacijo v zvezi s široko razlago izraza „zaupni podatki“ (UL C 325, 22.12.2005, str. 7).

(3)  Glej člen 14(6) Uredbe (ES) št. 773/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 18).

(4)  Glej člen 27(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL L 1, 4.1.2003, str. 1), člen 12 Uredbe (ES) št. 773/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 18) in člen 7 Sklepa Komisije z dne 23. maja 2001 o mandatu pooblaščenca za zaslišanje v nekaterih postopkih o konkurenci (UL L 162, 19.6.2001, str. 21).


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/18


Povzetek Odločbe Komisije

z dne 22. julija 2009

v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP

(Zadeva COMP/39.396 – Reagenti na osnovi kalcijevega karbida in magnezija v metalurški in plinski industriji)

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 5791)

(Besedilo v angleškem, nemškem, slovaškem in slovenskem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/14

Komisija je 22. julija 2009 sprejela odločbo v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES. Komisija v skladu z določbami člena 30 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (1) objavlja imena strank in glavno vsebino odločbe, vključno z vsemi naloženimi sankcijami, ob upoštevanju upravičenega interesa podjetij do varovanja poslovnih skrivnosti. Različica celotne odločbe, ki ni zaupna, je na voljo na spletni strani Generalnega direktorata za konkurenco, na naslednjem naslovu:

http://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/

1.   UVOD

(1)

Ta odločba je naslovljena na 15 pravnih oseb, ki so kršile člen 81 Pogodbe ES in člen 53 Sporazuma EGP. Pri kršitvi so sodelovali večji dobavitelji kalcijevega karbida in magnezija v jeklarski in plinski industriji. Sodelovali so pri delitvi trga, določanju cen, dodeljevanju kupcev in izmenjavi občutljivih informacij glede kupcev v EGP, razen Španije, Portugalske, Velike Britanije in Irske. Za namene te odločbe je kršitev trajala od 7. aprila 2004 do 16. januarja 2007.

2.   OPIS ZADEVE

2.1   Postopek

(2)

Postopek v obravnavani zadevi se je začel na podlagi vloge za priznanje imunitete, ki jo je vložilo podjetje Akzo Nobel NV. Komisija je prišla do nadaljnjih dokazov s preiskavami, ki so potekale januarja 2007. Komisija je poleg tega prejela štiri vloge v skladu z Obvestilom o prizanesljivosti (Donau Chemie, Almamet, Degussa in NCHZ) in poslala več zahtev po podatkih.

(3)

Obvestilo o nasprotovanju je bilo izdano 25. junija 2008 in vsa podjetja so imela dostop do spisa ter možnost pisnega in ustnega (na ustnem zaslišanju dne 10. in 11. novembra 2008) zagovora v zvezi s predhodnim mnenjem Komisije. Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje je 19. junija 2009 in 17. julija 2009 izdal pozitivno mnenje in Komisija je 22. julija 2009 sprejela odločbo.

2.2   Povzetek kršitve

(4)

Odločba zadeva eno in nepretrgano kršitev člena 81 Pogodbe ES in člena 53 Sporazuma EGP glede kalcijevega karbida v prahu, granulatov kalcijevega karbida in magnezijevega granulata. Kalcijev karbid v obliki kock se v plinski industriji uporablja za proizvodnjo acetilena (plina, ki se uporablja za varjenje in rezanje). Kalcijev karbid v prahu se uporablja v jeklarski industriji za odstranitev in odvzem kisika (dezoksidacija) in žvepla (razžvepljanje). V jeklarski industriji se za razžvepljanje uporablja tudi magnezijev granulat.

(5)

Namen kartela je bil zamrzniti trg s stabilizacijo tržnega deleža dobaviteljev ter tako olajšati rast cen in spodbuditi donosnost. Udeleženci so se na začetku ustanovitve kartela soočali z velikimi stroški energije (koksa in elektrike), čezmerno zmogljivostjo (zaradi tehničnih inovacij), večjo tržno močjo kupcev (zaradi konsolidacije v evropski jeklarski in plinski industriji) in neposrednim uvozom (magnezijevega granulata) iz Kitajske.

(6)

Člani kartela so se dogovorili o preglednici razdelitve trga, ki je določala tržne deleže vpletenih in ki so jo redno posodabljali na sestankih. Prav tako so se dogovarjali o dvigu cen in/ali dodelitvi posameznih kupcev. Člani kartela so se z izmenjavo informacij usklajevali glede količine dobav ter tako omogočali in/ali nadzorovali izvajanje dogovorov glede količine prodaje in cen.

(7)

Vsak naslovnik je odgovoren za kršitev sorazmerno s svojim deležem sodelovanja v dogovorih kartela, in sicer kot neposredni udeleženec ali kot matično podjetje, ker se vedenje hčerinskega podjetja pripiše matičnemu, če je matično podjetje v času kršitve odločilno vplivalo na vedenje hčerinskih podjetij.

2.3   Naslovniki in trajanje kršitve

(8)

1. garantovaná a.s. (7.4.2004–16.1.2007); Akzo Nobel NV (3.11.2004–20.11.2006); Almamet GmbH (22.4.2004–16.1.2007); AlzChem Hart GmbH (22.4.2004–30.8.2004); ARQUES Industries AG (30.8.2004–16.1.2007); Carbide Sweden AB (3.11.2004–20.11.2006); Donau Chemie AG (7.04.2004–16.1.2007); ECKA Granulate GmbH & Co KG (14.7.2005–16.1.2007); Evonik Degussa GmbH (22.4.2004–30.8.2004); Holding Slovenske elektrarne d.o.o. (7.4.2004–20.12.2006); non ferrum Metallpulver GmbH & Co KG (14.7.2005–16.1.2007); Novácke chemické závody, a.s. (7.4.2004–16.1.2007); SKW Stahl-Metallurgie GmbH (22.4.2004–16.1.2007); SKW Stahl-Metallurgie Holding AG (30.8.2004–16.1.2007); TDR Metalurgija d.d. (7.04.2004–16.1.2007).

(9)

Odločba je v skladu s Smernicami o globah iz leta 2006. Odločba nalaga globo Holdingu Slovenskih elektrarn d.o.o., nekdanji matični družbi podjetja TDR Metalurgija d.d. Podružnica je šla v stečaj še pred sprejetjem odločbe in se tako ne oglobi.

2.3.1   Osnovni znesek globe

(10)

Osnovni znesek globe znaša 17 % zneska prodaje podjetja, ki je neposredno ali posredno povezan s kršitvijo na zadevnem geografskem območju v zadnjem celem poslovnem letu, ko je podjetje sodelovalo pri kršitvi. Upoštevala sta se večstranska narava kartela in kombinirani tržni delež.

(11)

Osnovni znesek globe se pomnoži s številom let sodelovanja pri kršitvi, tako da se v celoti upošteva trajanje sodelovanja posameznega podjetja pri kršitvi.

2.3.2   Prilagoditve osnovnega zneska

2.3.2.1   Obteževalne okoliščine

(12)

Ponovna kršitev je obteževalna okoliščina za podjetje Evonik Degussa (upošteva se ena odločba o kartelu iz preteklosti) in za podjetje Akzo Nobel NV (upoštevajo se štiri odločbe o kartelih iz preteklosti) ter pomeni povišanje globe, in sicer v prvem primeru za 50 % in v drugem za 100 %.

2.3.2.2   Posebno povišanje globe z namenom odvračanja

(13)

17 % se doda zaradi same narave in geografskega obsega kršitve z namenom odvračanja podjetij od dogovorov o horizontalnem določanju cen in razdelitvi trga.

2.3.3   Uporaba Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002: zmanjšanje globe

(14)

Kar zadeva uporabo Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, je bilo podjetju Akzo Nobel odobreno zmanjšanje globe za 100 %, podjetju Donau Chemie za 35 % in podjetju Evonik Degussa za 20 %. Zahtevka podjetij Almamet in NCHZ sta bila zavrnjena, ker nista pomenila znatne dodane vrednosti v primerjavi z informacijami, ki jih je Komisija imela že prej.

2.3.4   Zmožnost plačila v skladu s točko 35 Smernic o globah

(15)

Več podjetij trdi, da niso zmožna plačati globe. Njihovi zahtevki so bili obravnavani v skladu s točko 35 Smernic o globah iz leta 2006 in so bili zavrnjeni. Ne glede na uporabo točke 35 Smernic o globah iz leta 2006 je bilo podjetju Almamet odobreno zmanjšanje globe za 20 % na podlagi ocene njegovih posebnih okoliščin, finančnega položaja in potrebnega učinka odvračanja, ki ga ima kazen.

3.   GLOBE, KI JIH NALAGA ODLOČBA

(a)

Almamet GmbH:

3 040 000 EUR

(b)

Carbide Sweden AB in Akzo Nobel NV – skupno in solidarno:

0 EUR

(c)

Donau Chemie AG:

5 000 000 EUR

(d)

non ferrum Metallpulver GmbH & Co KG in ECKA Granulate GmbH & Co KG – skupno in solidarno:

6 400 000 EUR

(e)

Novácke chemické závody in 1.garantovaná a.s. – skupno in solidarno:

19 600 000 EUR

(f)

SKW Stahl-Metallurgie Holding AG, ARQUES Industries AG in SKW Stahl-Metallurgie GmbH - skupno in solidarno:

13 300 000 EUR

(g)

Evonik Degussa GmbH, AlzChem Hart GmbH in SKW Stahl-Metallurgie GmbH - skupno in solidarno:

1 040 000 EUR

(h)

Evonik Degussa GmbH in AlzChem Hart GmbH - skupno in solidarno:

3 640 000 EUR

(i)

Holding Slovenske elektrarne d.o.o.:

9 100 000 EUR


(1)  UL L 1, 4.1.2003, str. 1.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/21


Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/15

Referenčna številka državne pomoči

X 261/09

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Trento

Območja, ki ne prejemajo pomoči

Organ, ki dodeli pomoč

Provincia autonoma di Trento

Piazza Dante 15

38100 Trento TN

ITALIA

http://www.provincia.tn.it/

Naziv ukrepa pomoči

Adozione di sistemi informatici per l'innovazione aziendale

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Bando «adozione di sistemi informatici per l'innovazione aziendale» pubblicato sul Bollettino Ufficiale della Regione Trentino-Alto Adige n. 8 di data 17 febbraio 2009, parte I-II

Base comunitaria: regolamento (CE) n. 1083/2006

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

31.7.2009–30.6.2012

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

2,60 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Regolamento (CE) n. 800/2008 — 2,60 milioni di EUR

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje (člen 15)

20 %

Pomoč za svetovalne in podporne storitve za inovacije (člen 36)

120 000 EUR

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.puntoeuropa.provincia.tn.it/

http://www.artigianato.provincia.tn.it/

Referenčna številka državne pomoči

X 262/09

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Campania

Člen 87(3)(a)

Organ, ki dodeli pomoč

Regione Campania

Via S. Lucia 81

80132 Napoli NA

ITALIA

http://www.regione.campania.it

Naziv ukrepa pomoči

Contratto di Programma Regionale

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Articolo 2 della legge regionale n. 12 del 28.11.2007; regolamento n. 4 del 28.11.2007; d.lgs. 123/98;

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

2.2.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

91,00 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Subvencioniranje obrestne mere, Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Delibera di Giunta Regionale n. 514 del 21.3.2008 — 188,50 milioni di EUR

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Regionalna pomoč za naložbe in zaposlovanje (člen 13) Shema

30 %

20 %

Pomoč za svetovalne storitve v korist MSP (člen 26)

50 %

Temeljne raziskave (člen 31(2)(a))

100 %

Industrijske raziskave (člen 31(2)(b))

50 %

20 %

Eksperimentalni razvoj (člen 31(2)(c))

25 %

20 %

Pomoč za študije tehnične izvedljivosti (člen 32)

75 %

Pomoč za stroške pravic industrijske lastnine za MSP (člen 33)

100 %

Pomoč za svetovalne in podporne storitve za inovacije (člen 36)

200 000 EUR

Posebno usposabljanje (člen 38(1))

25 %

10 %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

60 %

20 %

Pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev v obliki subvencij plače (člen 40)

50 %

Pomoč za zaposlovanje invalidov v obliki subvencij plače (člen 41)

60 %

Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidov (člen 42)

100 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.economiacampania.net

Referenčna številka državne pomoči

X 263/09

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Campania

Člen 87(3)(a)

Organ, ki dodeli pomoč

Regione Campania

Via S. Lucia 81

80132 Napoli NA

ITALIA

http://www.regione.campania.it

Naziv ukrepa pomoči

Incentivi per l'innovazione e sviluppo

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

l.r. n. 12 del 28.11.2007; regolamento n. 7 del 28.11.2007; l.r. n. 24 del 29.12.2005 articolo 8 e succ. mod. (PASER); d.lgs. 123/1998; decreto Ministro Attività Produttive 18.4.2005 pubbl. sulla G.U. n. 238 del 12.10.2005 (Fondo di Garanzia per le piccole e medie imprese di cui alla legge 662/1996); carta degli aiuti di stato a finalità regionale approvata il 28.11.2007;

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

29.1.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

80,00 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Subvencioniranje obrestne mere, Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Delibera di Giunta Regionale n. 514 del 21.3.2008 — 50,00 milioni di EUR

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Regionalna pomoč za naložbe in zaposlovanje (člen 13) Shema

50 %

Pomoč za okoljske naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov energije (člen 23)

50 %

Pomoč za svetovalne in podporne storitve za inovacije (člen 36)

100 000 EUR

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.economiacampania.net/index001.php?part=m&idc=42

Referenčna številka državne pomoči

X 264/09

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Veneto

Člen 87(3)(c)

Organ, ki dodeli pomoč

Regione del Veneto

Palazzo Balbi Dorsoduro 3901

30123 Venezia VE

ITALIA

http://www.regione.veneto.it

Naziv ukrepa pomoči

Aiuti alla formazione. Progetti formativi rivolti alle piccole medie imprese attive nella trasformazione e commercializzazione dei prodotti nel settore agricolo e forestale.

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Legge 845/1978 «Legge quadro in materia di formazione professionale»

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

17.12.2007–31.12.2008

Zadevni gospodarski sektorji

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

0,33 EUR (v milijonih)

Za jamstva

0,33 EUR (v milijonih)

Instrument pomoči (člen 5)

Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Regionalna pomoč za naložbe in zaposlovanje (člen 13) Shema

70 %

Posebno usposabljanje (člen 38(1))

35 %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

70 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.regione.veneto.it/Servizi+alla+Persona/Formazione+e+Lavoro/ModulisticaREG.htm

Referenčna številka državne pomoči

X 265/09

Država članica

Avstrija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Öesterreich

Mešano

Organ, ki dodeli pomoč

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Stubenring 1

1010 Wien

ÖSTERREICH

http://wasser.lebensministerium.at

Naziv ukrepa pomoči

Förderung Gewässerökologie für Wettbewerbsteilnehmer — Förderungsrichtlinien 2009

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Bundesgesetz über die Förderung von Maßnahmen in den Bereichen der Wasserwirtschaft, der Umwelt, der Altlastensanierung und zum Schutz der Umwelt im Ausland (Umweltförderungsgesetz — UFG); BGBl. 185/1993 in der geltenden Fassung

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

1.2.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

140,00 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Anmerkung zum Budget:

Das oben angeführte Budget von 140 Mio. EUR umfasst das maximal vorgesehene Gesamtbudget für die gesamte Laufzeit des Programms.

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč za naložbe, ki podjetjem omogoča preseganje standardov Skupnosti oziroma povišanje ravni varstva okolja v odsotnosti standardov Skupnosti (člen 18)

20 %

10 %

Pomoč za okoljske študije (člen 24)

20 %

10 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.public-consulting.at/de/portal/umweltfrderungen/bundesfrderungen/gewsserkologie/

http://wasser.lebensministerium.at/article/archive/26045


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/27


Podatki, ki jih predložijo države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/16

Referenčna številka državne pomoči

X 854/09

Država članica

Italija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Toscana

Mešano

Organ, ki dodeli pomoč

Unioncamere Toscana

Via Lorenzo il Magnifico 24

50129 Firenze FI

ITALIA

http://www.tos.camcom.it

Naziv ukrepa pomoči

Regolamento per la concessione di aiuti alle imprese ai sensi del Regolamento di esenzione della Commissione Europea (CE) n. 800/2008

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Delibera del Consiglio di Amministrazione di Unioncamere Toscana n. 49 del 29.9.2009 che adotta il Regolamento per la concessione di aiuti alle imprese ai sensi del Regolamento di esenzione della Commissione Europea (CE) n. 800/2008

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

29.9.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Veliko podjetje

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

6,00 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Subvencioniranje obrestne mere, Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje (člen 15)

20 %

Pomoč za nova mala podjetja, ki so jih ustanovile podjetnice (člen 16)

15 %

Pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo (člen 21)

20 %

20 %

Pomoč za okoljske naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov energije (člen 23)

45 %

20 %

Pomoč za okoljske študije (člen 24)

50 %

20 %

Pomoč za svetovalne storitve v korist MSP (člen 26)

50 %

Temeljne raziskave (člen 31(2)(a))

100 %

Industrijske raziskave (člen 31(2)(b))

50 %

20 %

Eksperimentalni razvoj (člen 31(2)(c))

25 %

20 %

Pomoč za študije tehnične izvedljivosti (člen 32)

75 %

Pomoč za stroške pravic industrijske lastnine za MSP (člen 33)

100 %

Pomoč za raziskave in razvoj v kmetijskem in ribiškem sektorju (člen 34)

100 %

Pomoč mladim inovativnim podjetjem (člen 35)

1 000 000 EUR

Pomoč za svetovalne in podporne storitve za inovacije (člen 36)

200 000 EUR

Pomoč za posojanje visokokvalificiranega osebja (člen 37)

50 EUR

Posebno usposabljanje (člen 38(1))

25 %

20 %

Splošno usposabljanje (člen 38(2))

60 %

20 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.tos.camcom.it/Default.aspx?PortalID=1&PageID=1&ModuleID=442&ItemID=9114&Action=ViewItem

Referenčna številka državne pomoči

X 855/09

Država članica

Španija

Referenčna oznaka države članice

Ime regije (NUTS)

Galicia

Člen 87(3)(a)

Organ, ki dodeli pomoč

Instituto Gallego de Promoción Económica (Igape)

Complejo Administrativo de San Lázaro, s/n

15703 Santiago de Compostela (A Coruña)

ESPAÑA

http://www.igape.es/index.php?lang=es

Naziv ukrepa pomoči

IG168: Ayudas a las Pymes, autónomos y particulares para la renovación de automóviles con achatarramiento de automóviles antiguos (Plan Remóvete Galicia)

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Resolución del 30 de junio de 2009 (DOG no 130, de 6 de julio de 2009) por la que se le da publicidad al acuerdo del Consejo de Dirección del Igape que aprueba las bases reguladoras de las ayudas del Igape a las Pymes, autónomos y particulares para la renovación de automóviles con achatarramiento de automóviles antiguos (Plan Remóvete Galicia)

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

13.7.2009–15.12.2009

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

2,20 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč MSP za naložbe in zaposlovanje (člen 15)

20 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.xunta.es/doc/Dog2009.nsf/a6d9af76b0474e95c1257251004554c3/abf342bd2a310dbcc12575e800689133/$FILE/13000D013P071.PDF

Referenčna številka državne pomoči

X 858/09

Država članica

Španija

Referenčna oznaka države članice

ES

Ime regije (NUTS)

Rioja

Območja, ki ne prejemajo pomoči

Organ, ki dodeli pomoč

Dirección General de Trabajo, Industria y Comercio

C/ Marques de la Ensenada, 13

26071 Logroño, La Rioja

ESPAÑA

http://www.larioja.org/npRioja/default/defaultpage.jsp?idtab=465295

Naziv ukrepa pomoči

Bases reguladoras de la concesión de subvenciones, en la Estrategia de Ahorro y Eficiencia Energética (E4+): Mejora eficiencia energética iluminación interior en edificios existentes

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Orden 34/2009, de 29 de septiembre, de la Consejería de Industria, Innovación y Empleo, por la que se establecen las bases reguladoras de la concesión de subvenciones, en la Estrategia de Ahorro y Eficiencia Energética (E4+): Mejora eficiencia energética iluminación interior en edificios existentes.

B.O.R de 2 de octubre de 2009

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

2.10.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

0,30 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

FEDER — 0,07 EUR (en millones)

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo (člen 21)

35 %

Pomoč za okoljske študije (člen 24)

60 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.larioja.org/npRioja/default/defaultpage.jsp?idtab=449883

Referenčna številka državne pomoči

X 859/09

Država članica

Španija

Referenčna oznaka države članice

ES

Ime regije (NUTS)

Rioja

Območja, ki ne prejemajo pomoči

Organ, ki dodeli pomoč

Dirección General de Trabajo, Industria y Comercio

C/ Marques de la Ensenada, 13

26071 Logroño, La Rioja

ESPAÑA

http://www.larioja.org/npRioja/default/defaultpage.jsp?idtab=465295

Naziv ukrepa pomoči

Bases reguladoras de la concesión de subvenciones, en el Plan de Energías Renovables: Biomasa

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Orden 33/2009, de 29 de septiembre, de la Consejería de Industria, Innovación y Empleo, por la que se establecen las bases reguladoras de la concesión de subvenciones, en el Plan de Energías Renovables: Biomasa B.O.R de 2 de octubre de 2009

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

2.10.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

0,08 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč za okoljske naložbe za spodbujanje energije iz obnovljivih virov energije (člen 23)

50 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.larioja.org/npRioja/default/defaultpage.jsp?idtab=449883

Referenčna številka državne pomoči

X 862/09

Država članica

Španija

Referenčna oznaka države članice

ES

Ime regije (NUTS)

Rioja

Območja, ki ne prejemajo pomoči

Organ, ki dodeli pomoč

Dirección General de Trabajo, Industria y Comercio

C/ Marques de la Ensenada, 13

26071 Logroño, La Rioja

ESPAÑA

http://www.larioja.org/npRioja/default/defaultpage.jsp?idtab=465295

Naziv ukrepa pomoči

Bases reguladoras de la concesión de subvenciones, en la Estrategia de Ahorro y Eficiencia Energética (E4+): Mejora de la eficiencia energética en las instalaciones de ascensores existentes en los edificios

Nacionalna pravna podlaga (sklic na ustrezno nacionalno uradno publikacijo)

Orden 38/2009, de 30 de septiembre, de la Consejería de Industria, Innovación y Empleo, por la que se establecen las bases reguladoras de la concesión de subvenciones, en la Estrategia de Ahorro y Eficiencia Energética (E4+): Mejora de la eficiencia energética en las instalaciones de ascensores existentes en los edificios.

B.O.R de 5 de octubre de 2009

Vrsta ukrepa

Shema pomoči

Sprememba obstoječega ukrepa pomoči

Trajanje

5.10.2009–31.12.2013

Zadevni gospodarski sektorji

Vsi gospodarski sektorji, upravičeni do pomoči

Vrsta upravičenca

MSP

Letni skupni znesek načrtovanih proračunskih sredstev na podlagi sheme

0,03 EUR (v milijonih)

Za jamstva

Instrument pomoči (člen 5)

Dotacija

Sklic na odločbo Komisije

Če se sofinancira s sredstvi Skupnosti

FEDER — 0,01 EUR (en millones)

Cilji

Največja intenzivnost pomoči v % ali najvišji znesek pomoči v domači valuti

MSP – bonusi v %

Pomoč za okoljske naložbe v ukrepe varčevanja z energijo (člen 21)

35 %

Spletna povezava na celotno besedilo ukrepa pomoči:

http://www.larioja.org/npRioja/default/defaultpage.jsp?idtab=449883


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE

Komisija

11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/33


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5586 – Sita/Paprec/FPR)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/17

1.

Komisija je 3. decembra 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Sita France (Francija), ki ga nadzoruje podjetje Suez Environnement, in podjetje Paprec Plastiques (Francija), ki ga nadzoruje podjetje Paprec France, ki pripada skupini Paprec, pridobita skupni nadzor nad podjetjem France Plastiques Recyclage SAS („FPR“, Francija), ki se ukvarja s predelavo plastičnih steklenic ter steklenic iz polietilen tereftalata (PET), v smislu člena 3(1)(b) Uredbe.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Sita France: aktivno na področju recikliranja odpadkov, vključno z njihovim zbiranjem in predelavo,

za Paprec Plastiques: aktivno na področju recikliranja odpadkov, zlasti plastike.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5586 – Sita/Paprec/FPR na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/34


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5656 – Europ Assistance Holding/SFR Développement/Océalis)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/18

1.

Komisija je 4. decembra 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji SFR Développement („SFRD“, Francija) in Europ Assistance Holding (Francija) z nakupom delnic pridobita skupni nadzor nad podjetjem Ocealis (Francija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za SFR Développement: naložbe v nova podjetja, ki se ukvarjajo z mobilnimi komunikacijami in internetom. SFRD je hčerinska družba skupine SFR, ki je dejavna na področju mobilnih komunikacij, interneta in televizije,

za Europ Assistance Holding: zagotavljanje storitev pomoči, podpore in svetovanja fizičnim in pravnim osebam v Franciji ali v tujini. Podjetje je del skupine Generali,

za Océalis: zagotavljanje storitev pomoči na daljavo.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5656 – Europ Assistance Holding/SFR Développement/Océalis na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32.


11.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 301/35


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.5666 – Xerox/Affiliated Computer Services)

(Besedilo velja za EGP)

2009/C 301/19

1.

Komisija je 4. decembra 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Xerox Corporation („Xerox“, ZDA) z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad podjetjem Affiliated Computer Services, Inc. („ACS“, ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Xerox: dobava opreme za izdelavo dokumentov ter zagotavljanje s tem povezane programske opreme in storitev informacijske tehnologije,

za ACS: zagotavljanje zunanjega izvajanja poslovnih procesov in storitev informacijske tehnologije.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5666 – Xerox/Affiliated Computer Services na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.