31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/1

1.

Svet PNZ je junija 2007 odločil, da je na področju pravosodja treba začeti razvijati sistem za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) na evropski ravni in predvsem vzpostaviti evropski portal.

2.

Uporaba teh novih tehnologij dejansko prispeva k racionalizaciji in poenostavitvi sodnih postopkov. Uporaba elektronskega sistema na tem področju omogoča skrajšanje procesnih rokov in zmanjšanje operativnih stroškov v korist državljanov, podjetij, pravosodnih delavcev in pravosodnega sistema. Na ta način omogoča lažji dostop do pravnega varstva.

3.

Iz raziskav Komisije (1) je razvidno, da je v tem trenutku približno 10 milijonov oseb vključenih v čezmejni civilni postopek. Zaradi vse intenzivnejšega gibanja oseb na območju Evropske unije se bo to število predvidoma še povečalo.

4.

Delovna skupina Sveta za obdelavo pravnih podatkov (e-pravosodje) že 18 mesecev intenzivno opravlja naloge, ki jih je določil Svet. V tem okviru so nekatere države članice pripravile pilotne projekte, zlasti pa projekt za razvoj evropskega portala e-pravosodja.

5.

Komisija je 2. junija 2008 objavila sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru „Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja“ (2).

6.

O e-pravosodju je začel razpravljati tudi Evropski parlament. Evropski parlament naj bi po pričakovanjih do konca leta 2008 sprejel poročilo na lastno pobudo.

7.

Svet je na zasedanju 5. in 6. junija 2008 pozval delovno skupino za obdelavo pravnih podatkov (e-pravosodje), naj na podlagi sporočila Komisije (3) preuči vidike ustanovitve usklajevalne in upravljavske strukture, ki bo sposobna v sprejemljivem časovnem okviru razviti več obsežnih projektov na področju e-pravosodja, ter začne razpravo o pripravi večletnega delovnega programa.

8.

Evropski svet je 18. in 19. junija 2008 pozdravil pobudo za „postopno oblikovanje enotnega portala e-pravosodja Evropske unije do konca leta 2009“.

9.

Razvoj e-pravosodja je treba umestiti v okvir treh vidikov:

10.

Preden je začela delovati Delovna skupina za e-pravosodje, je bilo v Evropski uniji je že opravljeno določeno delo na tem področju, zlasti v zvezi z omogočanjem dostopa do evropskih informacij (spletne strani evropskih institucij). V okviru izvajanja instrumentov, ki jih je sprejel Svet na področju civilnega prava (Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah) ali v kazenskih zadevah (na primer, Evropska pravosodna mreža za sodelovanje v kazenskih zadevah ali medmrežna povezava kazenskih evidenc), in na pobudo pravosodnih delavcev (na primer Evropska mreža registrov oporok) ali tudi v drugačnem okviru, na primer pri mrežnem povezovanju registrov in imenikov podjetij v okviru EBR ter zemljiških knjig, povezanih v okviru EULIS, so bile opravljene ali se še izvajajo tudi posebne naloge.

11.

Pri vključevanju teh pobud v večletni program e-pravosodja se je torej treba posvetovati s tistimi, ki so odgovorni za njihovo izvajanje.

12.

Sistem evropskega e-pravosodja je treba zasnovati ob spoštovanju načela neodvisnosti pravosodja.

13.

Zato je treba s tehničnega vidika pri e-pravosodju upoštevati bolj splošni okvir e-uprave (4). Obširno strokovno znanje o projektih na področju varne infrastrukture in overjanja listin že obstaja in ga je treba uporabiti. V tesnem sodelovanju s Komisijo je treba spodbujati evropski okvir interoperabilnosti (EIF), oblikovan znotraj programa IDABC (5). Evropska prizadevanja v zvezi z e-podpisom in e-identiteto (6) so še posebno pomembna na področju sodstva, kjer je overjanje listin bistvenega pomena.

14.

Pri pripravi večletnega programa je torej treba upoštevati ta splošni okvir. Cilj programa niso samo kratkoročne ampak tudi dolgoročne rešitve, ki bodo z uporabo IKT omogočile razvoj evropskega območja svobode, varnosti in pravice.

15.

Vprašanja v zvezi z e-pravosodjem niso omejena na samo nekatera pravna področja. Pojavljajo se na številnih področjih civilnega, kazenskega in upravnega prava. E-pravosodje je torej horizontalno vprašanje v okviru evropskih čezmejnih postopkov.

16.

Treba je poudariti, da je e-pravosodje evropski projekt. Zato bi bilo treba e-pravosodje preimenovati v evropsko e-pravosodje.

17.

Države članice lahko seveda same odločajo, in sicer v okviru pristojnosti, določenih v pogodbah, o vzpostavitvi skupnih projektov, ki se nanašajo na e-pravosodje ne pa tudi nujno na evropsko e-pravosodje. Ti projekti pa lahko pridobijo status evropskih projektov in so lahko financirani iz sredstev Skupnosti samo pod nekaterimi pogoji.

18.

Ob upoštevanju horizontalne razsežnosti evropskega e-pravosodja lahko Delovna skupina za e-pravosodje opravlja vlogo usklajevanja pri obravnavi tehničnih vprašanj, ki so zastavljena na posvetovanjih v drugih telesih Sveta. Po drugi strani pa bodo morale zakonodajno delo opraviti pristojne delovne skupine Sveta, na primer Delovna skupina za sodelovanje v kazenskih zadevah ali Odbor za civilnopravne zadeve.

19.

Sistem e-pravosodja bi moral biti dostopen državljanom, gospodarskim subjektom, pravosodnim delavcem in pravosodnim organom, ki bodo uporabljali razpoložljive moderne tehnologije. Treba je določiti tri merila:

20.

Cilj evropskega e-pravosodja je vzpostavitev evropskega pravosodnega prostora z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Projekti evropskega e-pravosodja bi torej morali nuditi možnost vključitve vseh držav članic.

21.

Projekti bodo morali spodbujati izvajanje obstoječih zakonodajnih instrumentov, ki sta jih sprejeli Skupnost in Evropska unija na področju pravosodja, hkrati pa ne bodo smeli izključevati drugih projektov, ki prispevajo k vzpostavljanju evropskega pravosodnega prostora.

22.

Poleg tega naj bi bilo evropsko e-pravosodje delovno orodje vseh strokovnjakov na področju prava in pravosodnih organov z zagotavljanjem platforme in posameznih funkcij za učinkovito in varno izmenjavo informacij.

23.

Pri razvoju evropskem e-pravosodja je treba upoštevati predvsem to, da mora biti neposredno dostopno, zlasti prek portala, evropskim državljanom, ki bodo imeli koristi zaradi njegove dodane vrednosti. Pri izbiri projektov ali njihovem izvajanju je torej treba zagotoviti, da bodo orodja evropskega e-pravosodja v kratkem prinesla državljanom konkretne ugodnosti. V tem smislu je treba skladno s prilogo čim prej začeti več projektov, ne glede na druge projekte, ki bi jih lahko vključili v skladu z ureditvijo, določeno v tem akcijskem načrtu.

24.

Ta cilj uresničujejo vsi projekti, ki omogočajo evropskim državljanom boljše poznavanje njihovih pravic. To mora veljati tudi za projekte, ki omogočajo njihovo izvajanje (pravna pomoč, mediacija, prevajanje itd.).

25.

Na podlagi dela, ki ga je opravila Delovna skupina za e-pravosodje, in sporočila Komisije je mogoče natančno določiti naloge prihodnjega sistema evropskega e-pravosodja: Treba bi bilo določiti tri najpomembnejše naloge, in sicer:

26.

Ti podatki se nanašajo zlasti na evropsko zakonodajo in sodno prakso (7) ter na zakonodajo in sodno prakso držav članic.

27.

Evropsko e-pravosodje bo s povezovanjem omogočilo tudi dostop do podatkov, katere upravljajo države članice v okviru javne uprave na področju pravosodja (na primer, in ob upoštevanju pravil za delovanje tega projekta, povezovanje baz podatkov iz kazenskih evidenc držav članic).

28.

Dematerializacija, tj. izvajanje pravosodnih in zunajsodnih čezmejnih postopkov brez papirne dokumentacije (na primer e-mediacija), vključuje predvsem elektronsko komuniciranje med pravosodnimi organi in strankami v postopkih, zlasti zaradi izvajanja evropskih instrumentov, ki jih je sprejel Svet (8).

29.

Nadvse pomembna sta poenostavitev in spodbujanje stikov med pravosodnimi organi držav članic, zlasti v okviru instrumentov, ki so sprejeti v evropskem pravosodnem prostoru (na primer z videokonferencami ali varnim elektronskim omrežjem).

30.

Delovna skupina za e-pravosodje si zelo prizadeva, da bi v skladu z željami Evropskega sveta do konca leta 2009 vzpostavila enoten portal evropskega e-pravosodja. Skupina držav članic je tem okviru izvedla pilotni projekt. Pomembno je, da se pri vzpostavitvi portala nadgradi dosedanje delo v zvezi s tem pilotnim projektom.

31.

Portal bo omogočil dostop do sistema evropskega e-pravosodja v celoti, tj. do evropskih in nacionalnih spletnih strani in/ali storitev. Vsekakor pa ta portal ne bi smel biti samo zbirka povezav.

32.

Pravnim strokovnjakom bo prek enotnega postopka overjanja omogočil dostop do različnih funkcij, rezerviranih zanje, ali pa jim bo ponudil na voljo prilagojene pravice do dostopa. Morda bi bilo primerno, da bi se takšna možnost overjanja dala na razpolago tudi nestrokovnjakom.

33.

Poleg tega bo prek portala možen dostop do nacionalnih funkcij prek večjezičnega in uporabniku prijaznega vmesnika, ki bo evropskim državljanom omogočal razumevanje vsebin.

34.

Vsebina funkcij, dostopnih prek portala, in upravljanje portala bosta seveda odvisna od odločitev Sveta glede vloge evropskega e-pravosodja in načinov njegovega upravljanja.

35.

Pri vzpostavitvi sistema evropskega e-pravosodja je treba rešiti tudi precejšnje število horizontalnih tehničnih vprašanj, opredeljenih zlasti v poročilu, ki ga je Svet sprejel 5. junija 2007 (9).

36.

Veliko ministrov za pravosodje je na neformalnem srečanju januarja 2007 v Dresdnu izrazilo željo, da bi bil na evropski ravni oblikovan decentraliziran sistem, ki bi povezoval obstoječe sisteme držav članic.

37.

Treba je zagotoviti, da bodo različne tehnične in organizacijske določbe, izbrane za aplikacije/uporabo pravosodnih sistemov, kar se da združljive, in hkrati omogočiti čim večjo prožnost držav članic. Obenem pa se je treba dogovoriti o standardiziranih modelih in komunikacijskih protokolih ob upoštevanju veljavnih evropskih ali mednarodnih standardov s tega področja, da se omogoči interoperabilna, učinkovita, varna, hitra in stroškovno najbolj učinkovita izmenjava.

38.

Bistven predpogoj za učinkovito delovanje čezmejnega e-pravosodja je razvoj enotnih standardov oziroma enotnih vmesnikov za uporabo tehnologij za overjanje in elementov za elektronsko podpisovanje. Ta zahteva je bistvena vsaj za vse funkcije evropskega e-pravosodja, ki presegajo navadno objavljanje pravnih informacij. Zato bi bilo treba nadaljevati s preučevanjem različnih veljavnih pravnih zahtev v državah članicah in tehnologij, ki jih uporabljajo. Na podlagi rezultatov in pridobljenih izkušenj bo mogoče uvesti elektronsko izmenjavo dokumentov med državami članicami, ki bo s pravnega vidika čim bolj varna.

39.

V okviru oblikovanja storitev evropskega e-pravosodja, ki bi omogočale posredovanje podatkov med pravosodnimi organi oziroma med pravosodnimi organi in državljani ali pravnimi strokovnjaki, bo morala ta izmenjava podatkov potekati v varnem okolju. V zvezi s tem je treba upoštevati tudi predhodno delo v okviru IDABC.

40.

Glede na to, da so ti podatki večinoma osebne narave v smislu evropske zakonodaje, bi bilo poleg tega nujno treba zagotoviti spoštovanje načel, ki jih določa ta zakonodaja.

41.

Ker institucije Evropske unije uporabljajo triindvajset različnih jezikov in si prizadevajo za uporabniku prijazen dostop evropskih državljanov do evropskega e-pravosodja, je treba razmišljati o ukrepih v zvezi s prevajanjem in tolmačenjem na področju pravosodja.

42.

V tej zvezi je nemogoče pričakovati, da bi bila zagotovitev dostopa državljanov do spletnih mest e-pravosodja posamezne države članice, ki ni njihova država, lahko ustrezna rešitev: ta dostop bi bil zaradi jezikovnih ovir v veliki meri neuporaben.

43.

Jezikovni izziv bi lahko rešili zlasti z avtomatiziranimi sistemi za prevajanje, ki bi vključevali predvsem vsebine obrazcev, ki jih uporabljajo evropske institucije, in s spletnim dostopom do nacionalnih prevajalskih virov.

44.

Poleg tega bi bilo treba oblikovati delovno metodo, ki bi omogočila, da se pravni koncepti, ki obstajajo v pravnih redih držav članic, natančno prevedejo v triindvajset uradnih jezikov Evropske skupnosti, ob celovitem upoštevanju semantičnih vprašanj.

45.

Zaradi vseh teh vidikov je seveda nujno, da se določi postopek za izbiro tehničnih standardov, ki bi jih lahko uporabili pri zagotovitvi interoperabilnosti sistemov držav članic, in da se opredeli, kakor je običajno pri projektih, povezanih z IKT, ločevanje med:

46.

Takšna struktura bi morala biti vsekakor sestavljena iz strokovnjakov za IKT na eni strani, na drugi strani pa bi morala vključevati prevajalske zmogljivosti. Predvidele bi se lahko različne možnosti, ki bi se po potrebi med sabo dopolnjevale:

47.

Vzpostavitev evropskega e-pravosodja zahteva precejšnja finančna sredstva, namenjena zlasti za:

48.

Za finančne programe civilnega in kazenskega prava bi se lahko v letih 2008 in 2009 sprostilo do 45 milijonov EUR. Ta znesek bi bilo treba v prihodnjih letih znatno zvišati. Jasno bi bilo treba določiti tudi druge zneske, ki so na voljo v proračunu Evropskih skupnosti in se lahko neposredno dodelijo za evropsko e-pravosodje.

49.

Poleg tega bi bilo treba na predlog Komisije čim prej oblikovati enoten horizontalni program, ki bi zajemal tako zadeve civilnega kot kazenskega prava. Proračunske vire bi bilo treba znatno zvišati, da bi se pokrili stroški vzpostavitve evropskega e-pravosodja tako na nacionalni ravni kot na ravni Skupnosti. Treba bi bilo tudi pojasniti in uskladiti trenutno veljavna merila za izbor v zvezi s programi civilnega in kazenskega pravosodja, s čimer bi upoštevali merila evropskega e-pravosodja, opredeljena v poglavju III tega dokumenta.

50.

Projekti s področja evropskega e-pravosodja v smislu tega akcijskega načrta, ki jih odstavek 49 ne zajema, bi se lahko financirali iz drugih programov Skupnosti, če bi izpolnjevali pogoje, opredeljene v teh programih.

51.

Oblikovanje večletnega akcijskega načrta predvideva:

52.

To pomeni, da Svet ob spoštovanju avtonomije posameznih institucij ter v skladu s členoma 5 in 7 Pogodbe ES sprejme več odločitev o vprašanjih, obravnavanih v tem dokumentu, zlasti:

53.

V zvezi s tem predsedstvo poudarja, da tiste prakse sistemov e-pravosodja, ki že obstajajo (vzpostavitev spletnega mesta Evropske pravosodne mreže za kazensko pravo, medmrežna povezava kazenskih evidenc), kažejo, da je bila pobuda ene ali več držav članic pogosto odločilna za izvedbo projektov.

54.

Vendar pa v določeni razvojni fazi udeležba večjega števila držav članic povzroči, da postane delo še bolj zapleteno. Zato je nujno, da priprava, vodenje in razvoj projekta dobijo evropsko dimenzijo.

55.

Poleg tega različni tehnični vidiki navedenih študij jasno kažejo, da bi bilo za določene horizontalne naloge koristno njihovo upravljanje na ravni EU. S povečanjem števila razpoložljivih storitev e-pravosodja je mogoče pričakovati tudi večje ekonomije obsega.

56.

Predsedstvo predlaga, da se program e-pravosodje preimenuje v evropsko e-pravosodje.

57.

Predsedstvo ob upoštevanju razvoja, opisanega v tem akcijskem načrtu, in da bi se omogočila vzpostavitev večletnega programa za izvedbo evropskega e-pravosodja, predlaga naslednjo globalno strukturo dela:

58.

Svet je v okviru smernic, določenih v tem akcijskem načrtu, pristojen za spremljanje izvajanja večletnega programa. Sprejme vse odločitve, ki so potrebne za uresničitev ciljev, določenih v tem akcijskem načrtu. Njegova naloga je predvsem, da na podlagi meril, določenih v delu III, in v tesnem sodelovanju s Komisijo sestavi seznam novih projektov, ki jih predlagajo on sam, države članice (točka c) ali Komisija.

59.

Komisija izvede na lastno pobudo ali na zahtevo Sveta študije, za katere meni, da so ustrezne.

60.

Svet lahko določi funkcijske specifikacije projektov.

61.

Komisija v zvezi s financiranjem Skupnosti ob upoštevanju veljavnih postopkov v celoti upošteva smernice in odločitve Sveta.

62.

Evropska komisija da Svetu na voljo strukturo upravljanja, ki je odgovorna za:

63.

Brez poseganja v pravila iz točke (a) lahko države članice predlagajo in začnejo nove projekte evropskega e-pravosodja z uporabo razpoložljivih finančnih sredstev Skupnosti, če je to primerno, in v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih določi Svet v tesnem posvetovanju s Komisijo, zlasti kar zadeva spoštovanje tehničnih standardov in vzpostavitev večjezičnih vmesnikov.

64.

Delovna skupina za e-pravosodje bo v prvi polovici leta 2010 ocenila delo, opravljeno v okviru izvajalske strukture, in Svetu po potrebi predložila ustrezne predloge za izboljšanje delovanja strukture.

65.

Večletni program iz priloge se bo med izvajanjem posodabljal in dopolnjeval.

66.

Coreper/Svet naj odobri zadevni akcijski načrt za evropsko e-pravosodje.

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/13

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/14

1.

Uredba (EGS) št. 574/72 določa, da količnik pretvorbe zneska v valuto, ki je izražena v drugi valuti, Komisija izračuna na podlagi mesečnega poprečja količnikov konverzije valut med referenčnim obdobjem iz 2. odstavka, ki jih objavi Evropska centralna banka.

2.

Referenčna obdobja so:

Menjalni tečaji za valute so objavljeni v drugem Uradnem listu Evropske unije (serije C) v mesecu februarju, maju, avgustu in novembru.

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/16

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da priglašeno dejanje pomeni koncentracijo v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da ima priglašeno dejanje razsežnost Skupnosti v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se za presojo zadevnega dejanja uporabljajo naslednje opredelitve upoštevanih proizvodnih trgov:

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se za presojo zadevnega dejanja uporabljajo naslednje opredelitve upoštevanih geografskih trgov:

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da bi predlagana koncentracija verjetno privedla do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu na naslednjih trgih:

6.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija verjetno ne bi privedla do bistvenega oviranja učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu na naslednjih trgih:

7.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da zaveze zadostujejo za odpravo bistvenega oviranja učinkovite konkurence na naslednjih trgih:

8.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da predlagana koncentracija ne ovira bistveno učinkovite konkurence na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu, pod pogojem, da stranki popolnoma izpolnjujeta svoje obveze, in ob upoštevanju vseh obvez.

9.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo, da se priglašena koncentracija razglasi za združljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP v skladu s členom 2(2) in členom 8(2) uredbe o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP.

10.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/19

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/21

(1)

Podjetje Friesland Foods ima 9 417 članov (2007) in prodaja mlečne proizvode za potrošnike v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Aziji in Afriki ter sestavine za poklicne in industrijske kupce po vsem svetu.

(2)

Podjetje Campina je mlečna zadruga, v katero je vključenih 6 885 kmetov (2007) in ki izvaja dejavnosti na področju svežih mlečnih proizvodov, sira, masla, svežih in trajnih aromatiziranih pijač ter emulzij v različnih državah v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji.

(3)

Komisija je 12. junija 2008 prejela uradno priglasitev v skladu s členom 4 Uredbe o združitvah, s katero se zadrugi Zuivelcoöperatie Campina U.A. (v nadaljnjem besedilu: Campina) in Zuivelcoöperatie Friesland Foods U.A. (v nadaljnjem besedilu: Friesland Foods) združita s popolno pravno-formalno združitvijo. V nadaljnjem besedilu se podjetji Campina in Friesland Foods skupno imenujeta „priglasiteljici“.

(4)

Po pregledu priglasitve je Komisija 17. julija 2008 sprejela odločitev, v kateri je ugotovila, da se za ukrep uporablja Uredba ES o združitvah ter da obstajajo resni dvomi o združljivosti tega ukrepa s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP, pri čemer je sprožila postopek v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe ES o združitvah.

(5)

Priglasiteljicama je bilo 3. oktobra 2008 poslano obvestilo o nasprotovanju v skladu s členom 18 Uredbe ES o združitvah. Podjetji Friesland Foods in Campina sta na obvestilo o nasprotovanju odgovorili 17. oktobra 2008. Na zahtevo priglasiteljic je 21. oktobra 2008 potekalo ustno zaslišanje.

(6)

Priglasiteljici sta 28. oktobra 2008 ponudili obveze glede usklajevanja koncentracije s skupnim trgom. Te obveze so bile spremenjene, končna različica obvez pa je bila Komisiji predložena 27. novembra 2008.

(7)

Sektor mleka in mlečnih proizvodov je sestavljen iz več medsebojno povezanih proizvodnih trgov, kar kaže na veliko raznolikost končnih proizvodov na osnovi mleka. Značilni poslovni model podjetij v sektorju mleka, zlasti mlečnih zadrug, je povečanje vrednosti surovega mleka, zbranega pri kmetih, s proizvodnjo v raznolike mlečne proizvode. Zaradi skupne surovine, surovega mleka, podobno velja za cene mlečnih proizvodov.

(8)

Surovo mleko je sestavljeno iz več hranilnih sestavin: maščob, beljakovin, laktoze (tj. mlečni sladkor) in mineralov. Za proizvodnjo nekaterih mlečnih proizvodov se uporabljajo le nemastne sestavine (zlasti beljakovine in laktoza). Drugi proizvodi, zlasti maslo in smetana, temeljijo na maščobi iz mleka. Veliko glavnih proizvodov, kot sta sir in mleko, vsebuje mešanico mastnih in nemastnih sestavin. Nekateri proizvodi, zlasti smetana, pinjenec in sirotka, so pravzaprav stranski proizvodi pri proizvodnji glavnih mlečnih proizvodov, kot sta konzumno mleko in sir.

(9)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom je bilo s preiskavo trga potrjeno, da ekološko surovo mleko in konvencionalno surovo mleko za predelovalce mleka ni zamenljivo, kar zadeva povpraševanje. Kar zadeva ponudbo, pa se ekoloških kmetov, ki proizvajajo mleko, ne spodbuja k prehodu na proizvodnjo konvencionalnega surovega mleka glede na dodatek k ceni, ki ga prejemajo, in izvedene naložbe v proizvodnjo ekološkega surovega mleka. Prehod na ekološko surovo mleko je za kmeta, ki proizvaja konvencionalno mleko, mogoč, vendar so za to potrebne znatne naložbe v travinje (obsežnejša uporaba) in prehodno obdobje, ki v povprečju traja dve leti. Zato je ugotovljeno, da nakup konvencionalnega in nakup ekološkega surovega mleka predstavljata ločena proizvodna trga.

(10)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom (za konvencionalno in ekološko mleko) je ugotovljeno, da se dejavnosti strank prekrivajo le na Nizozemskem. Količine, ki jih podjetje Campina letno pripelje iz Nemčije in Belgije na Nizozemsko, so zanemarljive v primerjavi s skupno količino surovega mleka, ki ga priglasiteljici kupita na Nizozemskem (več kot 8 milijard kg na leto). Zato se šteje, da združitev nima bistvenega vpliva na trg nakupa zunaj ozemlja Nizozemske, tako da je pri presoji obravnavana zlasti Nizozemska.

(11)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom je ugotovljeno, da je treba razlikovati med svežimi in trajnimi osnovnimi mlečnimi proizvodi. Znotraj vsake kategorije je možno dodatno razlikovati med ekološkimi in neekološkimi proizvodi.

(12)

Med neekološkimi in ekološkimi svežimi osnovnimi mlečnimi proizvodi so sveže mleko, sveži pinjenec, navadni jogurt in jajčna krema ločeni upoštevni proizvodni trgi, ker jih kupci ne zamenjujejo in so na strani ponudbe nezamenljivi. Jajčna krema bo obravnavana v oddelku, ki opisuje sveže mlečne sladice. Sveže mleko, sveži pinjenec in navadni jogurt lastnih blagovnih znamk in z blagovno znamko so del istega proizvodnega nabavnega trga. V zvezi z distribucijskim kanalom je na področju neekoloških svežih osnovnih mlečnih proizvodov razlikovanje med prodajo na drobno in distribucijo izven doma (OOH – „out of home“) odprto, medtem ko sta na področju ekoloških svežih osnovnih mlečnih proizvodov distribucija izven doma in prodaja na drobno del istega trga.

(13)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom je ugotovljeno, da je za nabavni trg (ekološkega in neekološkega) svežega mleka, svežega pinjenca in navadnega jogurta tak trg nacionalen.

(14)

Ker v zvezi s trajnimi osnovnimi mlečnimi proizvodi do prekrivanja prihaja le pri trajnem mleku, pri čemer ne prevladuje ne zamenljivost na strani povpraševanja ne na strani ponudbe, je upoštevni proizvodni trg trajnega mleka, pri čemer se ne ločuje med proizvodi lastnih blagovnih znamk in proizvodi z blagovno znamko. V zvezi z distribucijskim kanalom je razlikovanje med prodajo na drobno in distribucijo izven doma odprto. Upoštevni geografski trg presega nacionalni trg ter vključuje Belgijo, Nemčijo in Nizozemsko.

(15)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom je treba razmejiti ločene proizvodne trge za prodajo nizozemskih vrst sira specializiranim trgovcem na debelo s sirom in sodobnim vrstam prodaje na drobno (supermarketi, hipermarketi, diskonti). Dodatno razlikovanje med prodajo nizozemskih vrst sira specializiranim trgovcem na debelo s sirom (gavda/maasdam/edamec, naravni/brez skorje, petnajst dni star naravni sir/drugi naravni siri) in prodajo nizozemskih vrst sira sodobnim vrstam prodaje na drobno (gavda/maasdam/edamec, naravni/brez skorje) ostaja odprto, ker to ne bi bistveno vplivalo na presojo konkurenčnosti.

(16)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom so trgi za prodajo nizozemskih vrst sira specializiranim trgovcem na debelo s sirom in sodobnim vrstam prodaje na drobno (vključno z vsemi ožjimi delitvami razen za sir brez skorje) po obsegu nacionalni, medtem ko trgi za prodajo nizozemskih vrst sira brez skorje (vključno z vsemi ožjimi delitvami) specializiranim trgovcem na debelo s sirom in sodobnim vrstam prodaje na drobno presegajo nacionalni trg ter vključujejo vsaj Nizozemsko in Nemčijo.

(17)

Ugotovljeno je, da je treba upoštevni proizvodni trg masla najprej razdeliti na ločena trga nepakiranega masla in pakiranega masla. Nepakirano maslo iz mleka spada na drug trg kot nepakirane rastlinske maščobe. Poleg tega se lahko maslo razdeli na osnovno maslo (z vsebnostjo maščobe 82 %), nefrakcionirano masleno olje (ali, enostavno, masleno olje z vsebnostjo maščobe 99,8 %) in frakcionirano masleno olje (ali, enostavno, frakcionirano maslo, ki se razvrsti glede na tališče). V zvezi s pakiranim maslom spadajo maslo iz mleka in rastlinske maščobe na ločene trge, pri čemer je treba trg pakiranega masla iz mleka dodatno ločiti glede na pakirano maslo, ki se prodaja trgovcem na drobno, ter pakirano maslo, ki se prodaja kupcem izven doma. Vprašanje, ali pakirano maslo lastnih blagovnih znamk in pakirano maslo z blagovno znamko spadata na isti trg, ostaja odprto, ker to razlikovanje ne bi vplivalo na presojo konkurenčnosti.

(18)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom trgi nepakiranega masla, frakcioniranega maslenega olja in nefrakcioniranega maslenega olja zajemajo celotno EGP. Upoštevni geografski trg pakiranega masla vključuje vsaj Nizozemsko, Belgijo in Nemčijo. Vprašanje, ali upoštevni geografski trg pakiranega masla zajema celotno EGP, lahko ostane odprto, ker ta ugotovitev ne bi odločilno vplivala na presojo konkurenčnosti.

(19)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom obstajajo glede na distribucijski kanal ločeni trgi jogurta in skute z višjo dodano vrednostjo. Razlikovanje med jogurtom z višjo dodano vrednostjo na eni strani in skuto na drugi strani, razlikovanje med zdravjem/užitkom ter tudi med proizvodi lastnih blagovnih znamk in proizvodi z blagovno znamko lahko ostane odprto, ker to ne bi vplivalo na presojo konkurenčnosti. Ker podjetje Friesland Foods ni dejavno znotraj segmenta zdravja, jogurti in skuta z višjo dodano vrednostjo niso bili dodatno obravnavani.

(20)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom je ugotovljeno, da je za nabavni trg jogurta in skute z višjo dodano vrednostjo za trgovce na debelo izven doma tak trg nacionalen ter da za nabavni trg jogurta in skute z višjo dodano vrednostjo za trgovce na drobno presega nacionalni trg.

(21)

Ta trg je bil najprej razdeljen na sveže aromatizirane mlečne pijače in trajne aromatizirane mlečne pijače.

(22)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom obstajata ločena upoštevna proizvodna trga svežih aromatiziranih mlečnih pijač, povezanih z zdravjem, ter svežih aromatiziranih mlečnih pijač, ki niso povezane z zdravjem, pri čemer ju je mogoče dodatno ločiti glede na ponudbo proizvodov z blagovno znamko in proizvodov lastnih blagovnih znamk ter distribucijski kanal (prodaja na drobno/distribucija izven doma). Ker predlagana združitev ne bi ovirala učinkovite konkurence na trgu svežih aromatiziranih mlečnih pijač, povezanih z zdravjem, in ne bi vplivala na trg proizvodov lastnih blagovnih znamk, je pri presoji konkurenčnosti obravnavan zlasti trg svežih aromatiziranih mlečnih pijač z blagovno znamko, ki niso povezane z zdravjem.

(23)

V zvezi s trajnimi aromatiziranimi mlečnimi pijačami je bilo ugotovljeno, da mlečne pijače z okusom čokolade in mlečne pijače z okusom sadja spadajo na različna proizvodna trga. Ugotovitev, ali dobava trajnih mlečnih pijač z blagovno znamko in lastnih blagovnih znamk spada na različna proizvodna trga, ni potrebna. Prav tako lahko ostane odprto razlikovanje glede na distribucijski kanal med prodajo na drobno in distribucijo izven doma.

(24)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom je za nabavni trg svežih aromatiziranih mlečnih pijač, ki niso povezane z zdravjem, tak trg nacionalen. V zvezi s trajnimi aromatiziranimi mlečnimi pijačami je ugotovljeno, da na trgu, ki vključuje proizvode lastnih blagovnih znamk in proizvode z blagovno znamko, geografski trg presega nacionalni trg ter vključuje Nizozemsko, Belgijo in Nemčijo. Če je proizvodni trg na nabavni ravni omejen na proizvode z blagovno znamko, so ti trgi ob upoštevanju, da se blagovne znamke po posameznih državah bistveno razlikujejo, nacionalni.

(25)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom obstajajo ločeni upoštevni proizvodni trgi za svežo jajčno kremo, kašo in posamično pakirane sladice. Jajčne kreme ni treba ločevati na proizvode lastnih blagovnih znamk in proizvode z blagovno znamko. Vprašanje, ali je treba trg dodatno ločiti glede na distribucijski kanal, lahko ostane odprto, ker to ne bi vplivalo na presojo konkurenčnosti.

(26)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom je za trga jajčne kreme in kaše tak trg nacionalen.

(27)

Ugotovljeno je bilo, da je treba upoštevni proizvodni trg smetane najprej razdeliti na ločena trga tekoče smetane in smetane v pločevinki pod pritiskom. V zvezi s tekočo smetano se razlikujeta mlečna in nemlečna tekoča smetana, znotraj vsakega segmenta pa tekoča smetana, ki se prodaja po maloprodajni poti, poti izven doma in poti industrijske prodaje. Trg mlečne tekoče smetane vključuje tekočo smetano z nizko in visoko vsebnostjo maščob. Znotraj trga mlečne tekoče smetane razlikovanje med svežo smetano in trajno smetano ostaja odprto, ker to ne bi vplivalo na presojo konkurenčnosti. Podobno ostaja odprto tudi vprašanje razlikovanja med tekočo smetano z blagovno znamko in lastnih blagovnih znamk, ker to ne bi vplivalo na končno ugotovitev glede učinkov transakcije. Ker se dejavnosti strank na trgu nemlečne tekoče smetane ne prekrivajo, je bila pri presoji obravnavana zlasti mlečna tekoča smetana.

(28)

V zvezi s smetano v pločevinki pod pritiskom obstajata dva upoštevna proizvodna trga: mlečna smetana v pločevinki pod pritiskom, ki se prodaja po maloprodajni poti, in mlečna smetana v pločevinki pod pritiskom, ki se prodaja kupcem izven doma. Maloprodajni trg smetane v pločevinki pod pritiskom vključuje proizvode z blagovno znamko in proizvode lastnih blagovnih znamk, pri čemer lahko vprašanje razlikovanja med blagovnimi znamkami in lastnimi blagovnimi znamkami za trg izven doma ostaja odprto, ker to ne bi vplivalo na presojo konkurenčnosti.

(29)

Upoštevni geografski trg mlečne tekoče smetane, ki se prodaja kupcem izven doma, po maloprodajni poti in industrijskim kupcem, ter smetane v pločevinki pod pritiskom, ki se prodaja po maloprodajni poti in kupcem izven doma, presega nacionalne meje ter vključuje vsaj Nizozemsko, Belgijo in Nemčijo.

(30)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom obstajata ločena upoštevna proizvodna trga za mleko in smetano, ki se dodata kavi. Ločevanje med proizvodi lastnih blagovnih znamk in proizvodi z blagovno znamko pri teh proizvodih ni potrebno. Glede na distribucijski kanal bi bilo treba ločevati tudi med prodajo na drobno in distribucijo izven doma.

(31)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom upoštevna geografska trga mleka in smetane, ki se dodata kavi, presegata nacionalni trg ter vključujeta Nizozemsko, Belgijo in Nemčijo.

(32)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom tekoče emulzije in emulzije, pridobljene po postopku sušenja z razprševanjem, predstavljajo ločena proizvodna trga. Poleg tega različne kategorije emulzij, pridobljenih po postopku sušenja z razprševanjem, kot so nadomestki smetane, penilci in nemlečni nadomestki smetane, spadajo na ločene proizvodne trge. Ker podjetje Campina ni dejavno na področju maščobnih koncentratov in inkapsuliranih hranilnih olj, podjetje Friesland Foods pa ni prisotno v segmentu stabilizatorjev testa, natančna opredelitev proizvodnega trga za te tri proizvode ni obravnavana.

(33)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom trgi nadomestkov smetane, dodatkov za ustvarjanje pene, nemlečnih nadomestkov smetane in stabilizatorjev tekočega testa po obsegu zajemajo celotno EGP.

(34)

V zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom jedilna laktoza in laktoza za farmacevtsko industrijo oblikujeta dva različna upoštevna proizvodna trga. V zvezi z laktozo za farmacevtsko industrijo pomožne snovi, kot so škrob, manitol in mikrokristalna celuloza, niso učinkoviti viri nadomestne ponudbe za stranke, zato ne morejo biti konkurenčna omejitev. Ker transakcija ne bi povzročila pomislekov glede konkurence na trgu laktoze za farmacevtsko industrijo in na ožjih možnih trgih laktoze za farmacevtsko industrijo za direktno tabletiranje in laktoze za farmacevtsko industrijo za vlažno granulacijo, razlikovanje ostaja odprto. Za laktozo za inhalatorje za suhe praške je treba opredeliti ločen upoštevni proizvodni trg. Znotraj laktoze za inhalatorje za suhe praške je treba opredeliti ločen upoštevni trg laktoze za izpopolnjene inhalatorje za suhe praške in laktoze za manj izpopolnjene inhalatorje za suhe praške.

(35)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom jedilne laktoze ugotovitev ni potrebna, ker ne glede na opredelitev upoštevnega geografskega trga ne obstajajo pomisleki glede konkurence. V zvezi z laktozo za farmacevtsko industrijo in laktozo za inhalatorje za suhe praške je opredelitev geografskega trga ostala odprta. Na svetovnem trgu laktoze za farmacevtsko industrijo in laktoze za farmacevtsko industrijo za inhalatorje za suhe praške bi bil položaj združenega subjekta pravzaprav enak kot na trgu EGP. Transakcija ne bi bistveno ovirala učinkovite konkurence na svetovnih trgih in trgih EGP za laktozo za farmacevtsko industrijo ter laktozo za inhalatorje za suhe praške, ne glede na natančno opredelitev geografskega obsega trgov.

(36)

Izvedena je bila temeljita preiskava v zvezi s strukturo in delovanjem trgov mleka in mlečnih proizvodov, ki jih zadeva predlagana združitev. Na podlagi te preiskave je ugotovljeno, da združitev verjetno ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na trgih trajnega mleka, ekoloških svežih osnovnih mlečnih proizvodov, nepakiranega in pakiranega masla, tekoče smetane in smetane v pločevinki pod pritiskom, tekočih dodatkov h kavi, emulzij, pridobljenih po postopku sušenja z razprševanjem, jedilne laktoze ter laktoze za farmacevtsko industrijo in za inhalatorje za suhe praške.

(37)

Predlagana združitev bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgih nakupa surovega mleka, svežih osnovnih mlečnih proizvodov, sira, jogurta in skute z višjo dodano vrednostjo, svežih aromatiziranih mlečnih pijač, trajnih mlečnih pijač ter sveže jajčne kreme in ovsene kaše.

(38)

V zvezi z nakupom surovega mleka bi združitev povezala dva glavna kupca surovega mleka na Nizozemskem, ki bi nadzorovala približno [70–80 %] trga.

(39)

Pomislek glede konkurence ni povezan s tem, da bi lahko združeni subjekt uveljavljal tržno moč na nabavnem trgu in znižal cene mleka, ki se plačujejo kmetom. Tržna moč, ki bi jo novi nosilec dejavnosti imel nad prodajnimi trgi, bi mu omogočila pridobitev dodatnega dobička ter s tem plačevanje višjih cen kmetom. Zato bi lahko združeni subjekt privabil več kmetov ter ohranil in/ali okrepil svojo bazo kmetov. S tem bi se povečale ovire za vstop in/ali širitev na primarnih prodajnih trgih mleka in mlečnih proizvodov, kjer je nizozemsko surovo mleko potrebno za učinkovito konkurenco.

(40)

Med sveže mlečne proizvode spadajo sveži osnovni mlečni proizvodi (sveže mleko, sveži pinjenec in navadni jogurt), jogurt in skuta z višjo dodano vrednostjo, sveže aromatizirane mlečne pijače, sveža jajčna krema in ovsena kaša.

(41)

Predlagana transakcija bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco zaradi ustvarjanja prevladujočega položaja na trgu svežega mleka, svežega pinjenca in navadnega jogurta na Nizozemskem, ki je bistveni del skupnega trga, ne glede na to, ali bi bilo treba ta trg dodatno razdeliti glede na distribucijski kanal. Ugotovitev je med drugim temeljila na visokem skupnem tržnem deležu strank, na dejstvu, da sta veljali za najtesnejši konkurentki, ter na težavah kupcev pri prehodu na nadomestne dobavitelje in težavah kupcev glede povečanja proizvodnje v primeru povišanja cen.

(42)

Zaradi navedenih razlogov bi priglašena koncentracija bistveno ovirala učinkovito konkurenco zaradi ustvarjanja prevladujočega položaja na trgu jogurta in skute z višjo dodano vrednostjo na Nizozemskem, ki se dobavlja segmentu izven doma, ter na trgu svežih aromatiziranih mlečnih pijač z blagovno znamko, ki niso povezane z zdravjem, ki je glede na distribucijski kanal ločen na prodajo na drobno in distribucijo izven doma.

(43)

Na trgih svežih sladic bi priglašena koncentracija verjetno bistveno ovirala učinkovito konkurenco na (i) trgu sveže jajčne kreme na Nizozemskem in (ii) trgu ovsene kaše na Nizozemskem, ki sta znatni del skupnega trga, ne glede na to, ali je treba te trge dodatno razdeliti glede na distribucijski kanal. Tudi v tem primeru je ugotovitev med drugim temeljila na tržnem položaju strank, na dejstvu, da sta veljali za najtesnejši konkurentki in da je bil zato prehod kupcev na nadomestne dobavitelje težaven.

(44)

Koncentracija bi bistveno ovirala učinkovito konkurenco na trgih za prodajo nizozemskih vrst sira specializiranim trgovcem na debelo s sirom (vključno z ožjimi delitvami na naravni sir, gavdo in petnajst dni star sir) ter sodobnim vrstam prodaje na drobno (vključno z ožjimi delitvami na naravni sir in gavdo) na Nizozemskem. Vsak od teh trgov predstavlja znatni del skupnega trga.

(45)

V zvezi s prodajo specializiranim trgovcem na debelo s sirom ta presoja med drugim temelji na visokih tržnih deležih strank [40–70 %], tesni konkurenci med strankama, omejenih zmožnostih specializiranih trgovcev na debelo s sirom za prehod na nadomestne domače ali tuje dobavitelje, omejenih možnostih za vstop in širitev v bližnji prihodnosti ter dejstvu, da vsi izravnalni dejavniki, ki sta jih predložili stranki (npr. manjše povpraševanje in povečanje ponovnega uvoza/prodaje sira, ki je prvotno namenjen za izvoz, v primeru povišanja cen, domnevna odvisnost od zmogljivosti trgovcev na debelo za skladiščenje in zorenje), ne zadostujejo, da bi udeleženkama združitve preprečili povišanje cen.

(46)

V zvezi s prodajo sodobnim vrstam prodaje na drobno ta presoja med drugim temelji na visokih tržnih deležih strank [60–70 %], tesni konkurenci med strankama, omejeni stopnji konkurence med strankama in specializiranimi trgovci na debelo s sirom, omejenih zmožnostih sodobnih vrst prodaje na drobno za prehod na nadomestne domače ali tuje dobavitelje, omejenih možnostih za vstop in širitev v bližnji prihodnosti ter dejstvu, da vsi izravnalni dejavniki, ki sta jih predložili stranki (npr. kupna moč, povečanje ponovnega uvoza/prodaje sira, ki je prvotno namenjen za izvoz, ter večja uporaba sira brez skorje v primeru povišanja cen), ne zadostujejo, da bi udeleženkama združitve preprečili povišanje cen.

(47)

V zvezi s trgi za prodajo sira maasdam in nizozemskih vrst sira brez skorje (vključno z ožjimi poddelitvami) specializiranim trgovcem na debelo s sirom in sodobnim vrstam trgovcev na drobno na Nizozemskem pomisleki glede konkurence niso bili opredeljeni.

(48)

V zvezi s trgom trajnih mlečnih pijač bi priglašena koncentracija verjetno znatno ovirala učinkovito konkurenco na trgu trajnih mlečnih pijač z okusom čokolade z blagovno znamko na Nizozemskem, na trgu trajnih mlečnih pijač z okusom sadja z blagovno znamko na Nizozemskem, na trgu trajnih mlečnih pijač z okusom čokolade z blagovno znamko v Belgiji, na trgu trajnih mlečnih pijač z okusom sadja z blagovno znamko v Belgiji, na trgu trajnih mlečnih pijač z okusom čokolade z blagovno znamko in lastnih blagovnih znamk na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji ter na trgu trajnih mlečnih pijač z okusom sadja z blagovno znamko ali lastnih blagovnih znamk na Nizozemskem, v Belgiji in Nemčiji, ne glede na to, ali je treba te trge dodatno razdeliti glede na distribucijski kanal.

(49)

Ta sklep temelji na ugotovitvi, da imata združujoči se podjetji med drugim velike tržne deleže, veljata za najtesnejši konkurentki in imata prepoznavne lastne blagovne znamke. Poleg tega je preiskava trga pokazala, da kupci najverjetneje ne bodo začeli kupovati drugih proizvodov ter na trg najverjetneje ne bo vstopilo novo podjetje.

(50)

Za odpravo opredeljenih pomislekov glede konkurence, ki izhajajo iz transakcije, sta podjetji Campina in Friesland Foods predlagali obveze v skladu s členom 8(2) Uredbe ES o združitvah. Prvi sklop obveze je bil predložen 28. oktobra 2008 in bil dopolnjen 5. novembra 2008, da bi Komisija ukrep potrdila. Sklop ukrepov za izboljšave je sestavljen iz odprodanih dejavnosti na področju svežih mlečnih proizvodov, sira, trajnih mlečnih pijač in dostopa do surovega mleka.

(51)

Komisija je zato obveze tržno preverila. Rezultati prvega tržnega preverjanja so pokazali, da so potrebne bistvene izboljšave. Zato sta stranki 19. novembra predložili revidiran sklop obvez, ki je ustrezno obravnaval pomanjkljivosti, opredeljene v prvem sklopu ukrepov za izboljšave, v zvezi z odprodajo dejavnostjo na področju svežih mlečnih proizvodov in sira ter s sklopom trajnih mlečnih pijač. Vendar je Komisija še vedno imela pomisleke, da bo pomanjkanje dostopa do surovega mleka bistveno oviralo učinkovito konkurenco na prodajnih trgih svežih osnovnih mlečnih proizvodov in nizozemskih vrst sira na Nizozemskem na splošno, kar bi zmanjšalo sposobnost preživetja zlasti prodajnih odprodanih dejavnosti. S tržnim preverjanjem drugega sklopa je bilo potrjeno, da so bile v zvezi s tem potrebne izboljšave.

(52)

Stranki sta nato 27. novembra 2008 predložili končni sklop obvez.

(53)

Ob upoštevanju navedenega končni sklop obvez vključuje:

(54)

Celotno dejavnost na področju svežih mlečnih proizvodov podjetja Friesland Foods na Nizozemskem, ki zajema proizvode, kot so sveže mleko, sveži pinjenec, navadni jogurt, jogurti in skuta z višjo dodano vrednostjo, sveža jajčna krema, ovsena kaša, sveže aromatizirane mlečne pijače, sveža smetana in ekološki sveži osnovni mlečni proizvodi (v nadaljnjem besedilu: odprodana dejavnost za sveže proizvode).

(55)

Izključno, obnovljivo licenco za obdobje petih let za uporabo blagovne znamke Friesche Vlag na Nizozemskem za sedanji portfelj proizvodov FF Fresh, ki mu sledi trajno obdobje prepovedi.

(56)

Lastništvo blagovne znamke Melkunie podjetja Campina in lastništvo vseh blagovnih podznamk Friesche Vlag ter vseh blagovnih znamk, ki so specifične za proizvode FF Fresh (razen blagovne znamke Friesche Vlag), sta vključena v odprodajo.

(57)

Odprodaja proizvodnega obrata podjetja Campina v Bleskensgraafu in izločitev prodajne ekipe ter drugih zaposlenih v raziskavah in razvoju, načrtovanje in logistiko ter splošno podporo prodajne organizacije združenega subjekta (v nadaljnjem besedilu: odprodana dejavnost na področju sira).

(58)

V zvezi s trajnimi mlečnimi pijačami odprodaja znamke Choco Choco v segmentu proizvodov z okusom čokolade in odprodaja znamke Yogho Yogho z okusom sadja podjetja Campina na Nizozemskem.

(59)

Odprodana dejavnost med drugim vključuje vsa opredmetena in neopredmetena sredstva (vključno s pravicami intelektualne lastnine), ki prispevajo k sedanjemu delovanju. Poleg tega so vključene vse licence, dovoljenja in pooblastila, ki jih je izdala katera koli vladna organizacija, in vse pogodbe, najemi, obveze in naročila kupcev odprodanih dejavnosti ter tudi vsi podatki o kupcih in posojilih ter drugi podatki odprodanih dejavnosti. Vključeno je tudi osebje.

(60)

Dostop konkurentov na prodajnem trgu do surovega mleka, vključno z odprodanimi dejavnostmi, naj bi zagotavljali trije elementi. Prvič, obstaja prehodni sporazum o dobavi za zagotovitev surovega mleka za oba proizvodna obrata. V skladu s tem prehodnim sporazumom o dobavi lahko odprodane dejavnosti dobivajo surovo mleko pri združenem subjektu po „zajamčeni ceni“ (tj. cena, ki jo združeni subjekt zagotavlja svojim kmetom), od katere se odšteje en odstotek.

(61)

Drugič, po obdobju, ki ga zajema prehodni sporazum o dobavi, se ustanovi sklad (Dutch Milk Fund, DMF), ki bo zagotavljal dostop do surovega mleka v največji količini 1,2 milijarde kg surovega mleka na leto. Temeljil bo na sistemu pravic črpanja za konkurente na prodajnem trgu. Odprodana dejavnost za sveže proizvode in odprodane dejavnosti na področju sira bodo imele prednostne pravice črpanja, kot je določeno v izboljšanih obvezah, tj. do količine, ki predstavlja skupno proizvodno zmogljivost teh dejavnosti. Prav tako bo cena za surovo mleko v skladu s tem sporazumom v prvih petih letih „zajamčena cena“, od katere se odšteje en odstotek.

(62)

Cilj tretjega elementa so strukturne spremembe. Zmanjšane so izhodne ovire za kmete združenega subjekta, da bi se zagotovili (i) dobava surovega mleka, neodvisna od združenega subjekta, in (ii) zmožnost prodajnih odprodanih dejavnosti, da poiščejo dolgoročno strukturno rešitev za dobavo surovega mleka. Vključuje izhodno plačilo (zagonsko plačilo) v znesku 5 EUR/100 kg, ki se izplača kateremu koli članu, ki zapusti združeni subjekt, dokler podjetja FrieslandCampina ne zapustijo člani, ki predstavljajo količino 1,2 milijarde kg surovega mleka.

(63)

Zaradi navedenih razlogov je v odločbi ugotovljeno, da predlagana koncentracija ne bo bistveno ovirala učinkovite konkurence na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu.

(64)

Zato je treba koncentracijo v skladu s členoma 2(2) in 8(2) Uredbe ES o združitvah ter členom 57 Sporazuma EGP razglasiti za združljivo s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP.

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/28

Sächsische Aufbaubank — Förderbank

Pirnaische Straße 9

01069 Dresden

DEUTSCHLAND

Sächsisches Staatsministerium für Wirtschaft und Arbeit

Referat 36, Verwaltungsbehörde des EU-Programms „Grenzübergreifende Zusammenarbeit“

Wilhelm Buck Straße 2

01097 Dresden

DEUTSCHLAND

Minister für Ernährung und Ländlichen Raum des Landes Baden-Württemberg

Postfach 10 34 44

70029 Stuttgart

DEUTSCHLAND

Bayerischen Staatsminister für Landwirtschaft und Forsten

Postfach 22 00 12

80535 München

DEUTSCHLAND

Senatsverwaltung für Gesundheit, Umwelt und Verbraucherschutz

Brückenstr. 6

10179 Berlin

DEUTSCHLAND

Minister für Ländliche Entwicklung, Umwelt und Verbraucherschutz des Landes Brandenburg

Postfach 60 11 50

14411 Potsdam

DEUTSCHLAND

Senator für Wirtschaft und Häfen der Freien Hansestadt Bremen

Postfach 10 15 29

28015 Bremen

DEUTSCHLAND

Senator für Wirtschaft und Arbeit der Freien und Hansestadt Hamburg

Postfach 11 21 09

20421 Hamburg

DEUTSCHLAND

Minister für Umwelt, ländlichen Raum und Verbraucherschutz des Landes Hessen

Postfach 31 09

65021 Wiesbaden

DEUTSCHLAND

Minister für Landwirtschaft, Umwelt und Verbraucherschutz des Landes Mecklenburg-Vorpommern

Postfach

19048 Schwerin

DEUTSCHLAND

Minister für Ernährung, Landwirtschaft, Verbraucherschutz und Landesentwicklung des Landes Niedersachsen

Postfach 2 43

30002 Hannover

DEUTSCHLAND

Minister für Umwelt und Naturschutz, Landwirtschaft und Verbraucherschutz des Landes Nordrhein-Westfalen

Postfach

40190 Düsseldorf

DEUTSCHLAND

Minister für Wirtschaft, Verkehr, Landwirtschaft und Weinbau des Landes Rheinland-Pfalz

Postfach 3269

55022 Mainz

DEUTSCHLAND

Minister für Umwelt des Saarlandes

Postfach 10 24 61

66024 Saarbrücken

DEUTSCHLAND

Sächsischen Staatsminister für Umwelt und Landwirtschaft

Postfach

01076 Dresden

DEUTSCHLAND

Ministerin für Landwirtschaft und Umwelt des Landes Sachsen-Anhalt

Postfach 37 62

39012 Magdeburg

DEUTSCHLAND

Minister für Landwirtschaft, Umwelt und ländliche Räume des Landes Schleswig-Holstein

Postfach 5009

24062 Kiel

DEUTSCHLAND

Minister für Landwirtschaft, Naturschutz und Umwelt des Freistaates Thüringen

Postfach 90 03 65

99106 Erfurt

DEUTSCHLAND

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/31

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/32

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/33

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/34

—

Področje št. 8:

prednostni projekt vseevropskega prometnega omrežja št. 21 – Pomorske avtoceste. Najvišji razpoložljivi znesek za izbrane predloge za leto 2009 znaša 30 milijonov EUR.

—

Področje št. 9:

projekti na področju inteligentnih prometnih sistemov za cestni promet. Najvišji razpoložljivi znesek za izbrane predloge za leto 2009 znaša 100 milijonov EUR.

—

Področje št. 10:

projekti na področju evropskega sistema upravljanja železniškega prometa (ERTMS). Najvišji razpoložljivi znesek za izbrane predloge za leto 2009 znaša 240 milijonov EUR.

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/35

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/36

1.

Komisija je 23. marca 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje General Motors Corporation („GM“, ZDA) z nakupom delnic in sredstev pridobi nadzor nad svetovno proizvodnjo krmilnih sistemov („Delphi Steering Business“) družbe Delphi Corporation (ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301 ali 22967244) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5500 – General Motors/Delphi Steering Business na naslov:

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/37

—

neposredno na domači strani ministrstva (www.politicheagricole.it), kjer izberete „Prodotti di Qualità“ (na levi strani zaslona) in nato „Disciplinari di Produzione all'esame dell'UE (Reg. CE 510/2006)“.

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/41

(a)

organoleptične lastnosti: močno rumena sredica in zlata skorja, kompaktna tekstura, sladek in izrazito maslen okus;

(b)

morfološke lastnosti: pecivo sobao je treh velikosti:

(c)

predstavitev: pecivo Sobao Pasiego je zavito v četverokoten papirnat zavoj, katerega robovi so zavihani navzgor v zanj značilni obliki krila.

—

značilnosti peciva: Sobao Pasiego ima zaradi posebnih okoliščin proizvodnje posebne značilnosti, predeljene v razdelkih 4.2 in 4.5,

—

nadzorni programi, ki zagotavljajo sledljivost in tako tudi poreklo peciva.

—

pecivo se izdeluje in pakira edino v predelovalnih obratih, ki so navedeni v registru pekarn (Registro de Obradores) zaščitene geografske označbe,

—

v pekarnah se na začetku pred registracijo opravi pregled in pozneje občasni pregledi, da se vpis v registru ZGO ohrani,

—

pecivo sobao se mora izdelati po metodi, opisani v razdelku 4.5,

—

pri trženju se lahko opremi s potrdilom o izvoru le, če so v proizvodnem procesu opravljena vsa preverjanja ter imajo proizvodi oznako ali sekundarno oznako s serijsko številko,

—

inšpekcijski organ opravlja periodične preglede ter ocenjeval proizvodnjo in trženje,

—

če se ugotovijo nepravilnosti, se po potrebi uporabijo sankcije, kakor jih predvideva pravilnik,

—

proizvod se preverja s fizikalno-kemično, organoleptično in mikrobiološko analizo.

1.

Sobao Pasiego se izdeluje iz naslednjih sestavin: masla (26 % ± 3 %), sladkorja (26 % ± 4 %) (saharoze), svežih jajc (19 % ± 6 %), pšenične moke (26 % ± 4 %). Manjše sestavine so: dekstroza, glukoza in sol (0,3 % ± 0,3 %); dodajo se lahko tudi naribana limonina skorja, janež ali rum,

2.

Dodatki: dovoljena je uporaba naslednjih dodatkov:

sredstvo za vzhajanje: (1,5 % ± 1,5 %), sredstvo za konzerviranje: kalijev sorbat (največ 1,5 g na kilogram mase), aroma masla in vlažilno sredstvo.

1.

priprava zmesi;

2.

oblikovanje peciva;

3.

peka;

4.

hlajenje;

5.

pakiranje; končani proizvodi se odpravijo in odpeljejo iz pekarn v primernih pakiranjih ali zavitkih z ustreznimi oznakami in nalepkami;

6.

shranjevanje: proizvod se sme ohranjati z zmrzovanjem.

—

ime geografske označbe: „Sobao Pasiego“,

—

besede „zaščitena geografska označba“ ali „ZGO“.

—

logotip ZGO,

—

kontrolno številko, ki jo izda nadzorni organ,

—

ime nadzornega organa.

31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/45