ISSN 1725-5244 |
||
Uradni list Evropske unije |
C 53 |
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Zvezek 52 |
Obvestilo št. |
Vsebina |
Stran |
|
II Sporočila |
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE |
|
|
Komisija |
|
2009/C 053/01 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 ) |
|
2009/C 053/02 |
||
|
IV Informacije |
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE |
|
|
Komisija |
|
2009/C 053/03 |
||
|
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC |
|
2009/C 053/04 |
||
2009/C 053/05 |
||
|
V Objave |
|
|
UPRAVNI POSTOPKI |
|
|
Svet |
|
2009/C 053/06 |
Javni poziv k vložitvi kandidatur za sodnika Sodišča za uslužbence Evropske unije |
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE |
|
|
Komisija |
|
2009/C 053/07 |
Državna pomoč – Poljska – Državna pomoč št. C 49/08 (prej N 402/08) – Pomoč za prestrukturiranje podjetja PZL Dębica – Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES ( 1 ) |
|
2009/C 053/08 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5486 – Vodafone/Hutchison Whampoa/JV) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
2009/C 053/09 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5152 – Posten AB/Post Danmark A/S) ( 1 ) |
|
|
DRUGI AKTI |
|
|
Komisija |
|
2009/C 053/10 |
Obvestilo o prošnji v okviru člena 30 Direktive 2004/17/ES – Prošnja naročnika |
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
Komisija
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/1 |
Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES
Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora
(Besedilo velja za EGP)
(2009/C 53/01)
Datum sprejetja odločitve |
13.1.2009 |
Št. pomoči |
N 325/07 |
Država članica |
Slovenija |
Regija |
— |
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Uvedba sistema davka na tonažo v korist pomorskemu prometu |
Pravna podlaga |
Zakon od davku na tonažo z dne 22. junija 2007 |
Vrsta ukrepa |
Davčni ukrep |
Cilj |
Spodbujanje pomorskega prometa in podpora ponovnemu vpisu v evropske registre |
Oblika pomoči |
Nadomestitev davka od dobička pravnih oseb s pavšalno osnovo |
Proračun |
— |
Intenzivnost |
— |
Trajanje |
10 let |
Gospodarski sektorji |
Pomorski promet |
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
— |
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve |
12.11.2008 |
|||
Št. pomoči |
N 388/08 |
|||
Država članica |
Italija |
|||
Regija |
Veneto |
|||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Alpi Eagles SpA — Aiuti per il salvataggio |
|||
Pravna podlaga |
Nuova disciplina dell'amministrazione straordinaria delle grandi imprese in stato di insolvenza, a norma dell'articolo 1 della legge del 30 luglio 1998, n. 274 |
|||
Vrsta ukrepa |
Individualna pomoč |
|||
Cilj |
Se ne uporabi |
|||
Oblika pomoči |
Garancija za posojilo |
|||
Proračun |
17 milijonov EUR |
|||
Intenzivnost |
100 % |
|||
Trajanje |
6 mesecev |
|||
Gospodarski sektorji |
Zračni promet |
|||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
|||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve |
13.1.2009 |
||||
Št. pomoči |
N 415/08 |
||||
Država članica |
Avstrija |
||||
Regija |
— |
||||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Innovationsförderprogramm Kombinierter Güterverkehr |
||||
Pravna podlaga |
Allgemeine Richtlinien für die Gewährung von Förderungen aus Bundesmitteln, 51. Verordnung des Bundesministers für Finanzen, Jahrgang 2004 and Innovationsförderprogramm Kombinierter Güterverkehr |
||||
Vrsta ukrepa |
Shema pomoči |
||||
Cilj |
Razviti kombinirani transport, da bi omogočili prenos prometa s tovornega cestnega prevoza na druge oblike prevoza |
||||
Oblika pomoči |
Nepovratna subvencija |
||||
Proračun |
Največ 24 milijonov EUR (4 milijonov EUR na leto) |
||||
Intenzivnost |
Največja intenzivnost 30 % upravičenih stroškov za inovativne tehnologije in opremo ter največja intenzivnost 50 % upravičenih stroškov za študije izvedljivosti |
||||
Trajanje |
1.1.2009-31.12.2014 |
||||
Gospodarski sektorji |
Sektor prometa |
||||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
Datum sprejetja odločitve |
28.1.2009 |
||
Št. pomoči |
469/08 |
||
Država članica |
Češka republika |
||
Regija |
— |
||
Naziv (in/ali ime upravičenca) |
Interoperabilita v železniční dopravě |
||
Pravna podlaga |
Zákon č. 266/1994 Sb., o dráhách, ve znění pozdějších předpisů; zákon č. 218/2000 Sb., o rozpočtových pravidlech a o změně některých souvisejících zákonů (rozpočtová pravidla), ve znění pozdějších předpisů; zákon č. 215/2004 Sb., o úpravě některých vztahů v oblasti veřejné podpory a o změně zákona o podpoře výzkumu a vývoje; nařízení vlády č. 133/2005 Sb., o technických požadavcích na provozní a technickou propojenost evropského železničního systému, ve znění pozdějších předpisů; vyhláška č. 352/2004 Sb., o provozní a technické propojenosti evropského železničního systému, ve znění pozdějších předpisů; vyhláška č. 560/2006 Sb., o účasti státního rozpočtu na financování programů reprodukce majetku; sdělení Ministerstva dopravy č. 111/2004 Sb., o výčtu železničních drah zařazených do evropského železničního systému |
||
Vrsta ukrepa |
— |
||
Cilj |
Postopna zagotovitev tehnične in operativne povezave med železniškimi sistemi v Češki republiki in sosednjimi železniškimi sistemi (interoperabilnost) ter med posameznimi subjekti iz sektorja železniškega prevoza |
||
Oblika pomoči |
Neposredna nepovratna sredstva |
||
Proračun |
1 milijarda CZK (40 milijonov EUR) |
||
Intenzivnost |
50 % |
||
Trajanje |
2009-2013 |
||
Gospodarski sektorji |
Železniški prevoz |
||
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč |
|
||
Drugi podatki |
— |
Verodostojno besedilo odločitve, iz katerega so bili odstranjeni vsi zaupni podatki, je na voljo na spletni strani:
http://ec.europa.eu/community_law/state_aids/
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/4 |
Pojasnilo glede opredelitve pojma „matični prevoznik“ v Uredbi (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2299/89
(2009/C 53/02)
Uvod
1. |
Uredba (ES) št. 80/2009 z dne 14. januarja 2009 nadomešča Uredbo (EGS) št. 2299/89 o kodeksu poslovanja računalniških sistemov rezervacij. Eden od elementov, ki so se spremenili glede na Uredbo (EGS) št. 2299/89, je opredelitev pojma „matični prevoznik“ računalniškega sistema rezervacij. Namen tega pojasnila je udeležencem na trgu pojasniti pomen nove opredelitve in navesti, kako bi službe Komisije določile status letalskega prevoznika ali prevoznika v železniškem prometu glede na to opredelitev. |
2. |
To pojasnilo ne posega v uporabo členov 81 in 82 Pogodbe. |
3. |
To pojasnilo ne posega v opredelitev pojma „matični prevoznik“, ki jo bo morda podalo Sodišče Evropskih skupnosti. |
1. OPREDELITEV POJMA „MATIČNI PREVOZNIK“
4. |
Člen 2 Uredbe (ES) št. 80/2009 opredeljuje pojem „matični prevoznik“, kot sledi v nadaljevanju. Opredelitvi pojmov „udeleženost v kapitalu“ in „nadzor“ dajeta dodatno pojasnilo.
|
5. |
Te opredelitve se nanašajo na različna sredstva, ki omogočajo izvajanje odločilnega vpliva na vodenje poslovanja prodajalca sistema, s posebnim poudarkom na udeleženosti v kapitalu. Dejansko se opredelitev pojma „nadzor“ nanaša na razmere, v katerih lastništvo omogoča izvajanje odločilnega vpliva na prodajalca sistema. Vendar opredelitev pojma „matični prevoznik“ v kodeksu poslovanja k temu dodaja izrecno sklicevanje na udeleženost v kapitalu prodajalca sistema in na s tem povezane pravice ali zastopanost v upravnem organu prodajalca sistema ter na odločilni vpliv, ki ga lahko udeležba omogoči letalskemu prevozniku ali prevozniku v železniškem prometu na vodenje poslovanja prodajalca sistema. |
2. UGOTAVLJANJE STATUSA MATIČNEGA PREVOZNIKA
6. |
Pojma „nadzor“ in „odločilni vpliv“ sta osrednjega pomena v opredelitvi pojma „matični prevoznik“. Opredelitev pojma „nadzor“ iz člena 2 Uredbe (ES) št. 80/2009 je identična opredelitvi pojma „nadzor“ iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij („Uredba ES o združitvah“) (1). Iz tega sledi, da je treba pojma „nadzor“ in „odločilni vpliv“ razlagati na enak način kot v Prečiščenem obvestilu Komisije o pravni pristojnosti, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije C 95 z dne 16. aprila 2008, zlasti v poglavjih II.2 in II.3. Naslednje besedilo razlaga najpomembnejše pojme za namene Uredbe (ES) št. 80/2009. |
2.1 Sredstva za pridobitev odločilnega vpliva
7. |
Nadzor je opredeljen kot možnost izvajanja odločilnega vpliva na podjetje. Ni potrebno, da se odločilni vpliv dejansko izvaja oziroma da se bo dejansko izvajal. Možnost odločilnega vpliva se lahko pridobi na različne načine, kot so:
|
2.2 Primer z enim samim matičnim prevoznikom
8. |
Letalski prevoznik ali prevoznik v železniškem prometu lahko, če je edini, izvaja odločilni vpliv na prodajalca sistema. Možna sta dva splošna scenarija, v katerih ima podjetje tak izključni nadzor. Prvič, podjetje, ki izvaja izključni nadzor, ima pristojnost odločati o strateških poslovnih odločitvah drugega podjetja. Ta pristojnost se običajno doseže s pridobitvijo večine glasovalnih pravic. Odločilni vpliv v zvezi s tem pomeni pristojnost sprejemati odločitve o strateškem poslovnem ravnanju podjetja. Drugič, za primer pridobitve izključnega nadzora gre tudi, ko en sam delničar lahko z vetom prepreči strateške odločitve v podjetju, ob tem pa nima pristojnosti, da sam vsili tovrstne odločitve (tako imenovan negativni izključni nadzor). V teh okoliščinah odločilni vpliv pomeni pristojnost preprečiti sprejem strateških odločitev. |
9. |
Izključni nadzor je mogoče pridobiti na pravni in/ali dejanski podlagi. |
10. |
Izključni nadzor se običajno pridobi na pravni podlagi, pri čemer podjetje pridobi večino glasovalnih pravic v družbi. Celo v primeru manjšinskega lastniškega deleža lahko pride do izključnega nadzora na pravni podlagi v primerih, ko so temu lastniškemu deležu pripisane posebne pravice (na primer pravica imenovati več kot polovico članov nadzornega odbora ali upravnega odbora). |
11. |
Lahko se tudi šteje, da ima manjšinski delničar izključni nadzor na dejanski podlagi, na primer kadar je zaradi njegovega lastniškega deleža in vzorca glasovanja na skupščini delničarjev v preteklosti ter stališča drugih delničarjev verjetno, da bo ta manjšinski delničar imel stabilno večino glasov na skupščini delničarjev. To je odvisno od dejavnikov kot so razpršitev ostalih delnic, strukturnih in gospodarskih povezav med delničarji ter strateških interesov ostalih delničarjev podjetja. Ta merila je treba ovrednotiti za vsak primer posebej in ob upoštevanju predvidljivih sprememb prisotnosti delničarjev, do katerih lahko pride v prihodnosti po spremembi nadzorne in lastniške strukture pri prodajalcu sistema. |
2.3 Primer z več matičnimi prevozniki
12. |
Več letalskih prevoznikov in/ali prevoznikov v železniškem prometu lahko skupno izvaja odločilni vpliv na prodajalca sistema. |
13. |
Najbolj jasna oblika takega skupnega nadzora je, kadar obstajata samo dve matični družbi, ki si v enakem deležu delita glasovalne pravice pri prodajalcu sistema. Skupni nadzor pa lahko obstaja tudi, ko obe matični družbi nimata enakih glasovalnih pravic ali enake zastopanosti v organih odločanja ali ko je število matičnih družb večje od dve. Tako je v primeru, ko imajo manjšinski delničarji dodatne pravice, ki jim omogočajo preprečiti sprejem odločitev, bistvenih za strateško ravnanje skupnega podjetja. Te pravice veta so lahko določene v statutu skupnega podjetja ali dodeljene s sporazumom med matičnimi družbami slednjega (na primer z delničarskim sporazumom). |
14. |
Te pravice veta se morajo nanašati na strateške odločitve glede poslovne politike družbe. Presegati morajo pravice veta, ki so običajno dodeljene manjšinskim delničarjem za zaščito njihovih finančnih interesov v skupnem podjetju. Ta običajna zaščita pravic manjšinskih delničarjev se nanaša na odločitve o bistvenih vidikih poslovanja skupnega podjetja, kot so na primer spremembe statuta, povečanje ali zmanjšanje kapitala ali likvidacija. |
15. |
Nasprotno pa pravice veta, ki zagotavljajo nadzor, običajno vključujejo odločitve o vprašanjih, kot so proračun, poslovni načrt (če navaja podrobnosti, ki presegajo vsebino splošnih izjav o poslovnih ciljih), glavne naložbe (če raven naložb ni tako visoka, da bi bila pravica veta že del običajne zaščite interesov manjšinskih delničarjev) ali imenovanje višjega vodstva. |
16. |
Celo če ni posebnih pravic veta, lahko dve ali več podjetij, ki imajo manjšinski lastniški delež v prodajalcu sistema, dosežejo skupni nadzor. To se lahko zgodi v primeru, kadar imajo manjšinski delničarji skupaj večino glasovalnih pravic in pri uresničevanju teh glasovalnih pravic nastopajo skupaj. To lahko izhaja iz pravno zavezujočega sporazuma o tem ali pa se vzpostavi – izjemoma – na dejanski podlagi, kadar zadevne manjšinske delničarje povezujejo močni skupni interesi. |
17. |
Glede na manjšinske lastniške deleže je treba poudariti, da je namen kodeksa poslovanja jasno razlikovati med čisto finančno udeležbo v kapitalu prodajalca sistema in bolj dejavno vključenostjo letalskega prevoznika v poslovanje prodajalca sistema. Velika vključenost letalskega prevoznika ali prevoznika v železniškem prometu v proces odločanja prodajalca sistema lahko ustvari spodbude, ki vplivajo na poslovne odločitve prodajalca sistema na način, ki bi izkrivljal konkurenco v sektorju letalskega oziroma železniškega prevoza. Pri distribuciji njegovih proizvodov lahko tudi ustvarja pomembno spodbudo za „matičnega prevoznika“, da daje svojemu računalniškemu sistemu rezervacij prednost pred drugimi. |
18. |
To razlikovanje je pomembno, kadar so letalski prevozniki ali prevozniki v železniškem prometu prisotni kot manjšinski delničarji pri prodajalcu sistema. Če taka udeležba zagotavlja zadevnemu letalskemu prevozniku ali prevozniku v železniškem prometu pravice, ki presegajo pravice, običajno dodeljene manjšinskim delničarjem za zaščito njihovih finančnih interesov, ali če ima letalski prevoznik ali prevoznik v železniškem prometu možnost, da sam ali skupaj z drugimi delničarji vpliva na poslovne odločitve prodajalca sistema glede drugih udeleženih prevoznikov, bi se moralo šteti, da je ta letalski prevoznik ali prevoznik v železniškem prometu matični prevoznik. |
3. POSTOPKOVNA VPRAŠANJA
19. |
Na podlagi pritožbe ali na lastno pobudo lahko Komisija razišče domnevne kršitve kodeksa poslovanja. Preiskave se bodo izvajale v skladu z načelom dobre upravne prakse. Pri domnevnih kršitvah obveznosti matičnih prevoznikov prodajalca sistema bo preiskava Komisije najprej presodila, ali je treba zadevnega letalskega prevoznika ali prevoznika v železniškem prometu šteti za matičnega prevoznika prodajalca sistema. |
20. |
Člen 14 kodeksa poslovanja daje Komisiji vsa potrebna preiskovalna pooblastila, da zahteva informacije, potrebne za to presojo. Dejansko lahko Komisija zahteva od podjetij ali podjetniških združenj, da zagotovijo vse potrebne informacije, vključno s podatki iz posebnih računovodskih revizij, tudi o zadevah, na katere se nanaša člen 10, v katerem so navedene obveznosti matičnih prevoznikov. |
21. |
Poleg tega člen 12 zahteva od vsakega prodajalca sistema, da vsaka štiri leta predloži poročilo, za katerega je bila opravljena neodvisna revizija in v katerem sta podrobno navedeni lastniška struktura in model upravljanja. Tudi Komisija lahko tako poročilo zahteva vsak trenutek. Zato člena 12 in 14 dovoljujeta Komisiji, da zbere vse ustrezne informacije za presojo statusa letalskega prevoznika ali prevoznika v železniškem prometu glede na opredelitev matičnega prevoznika. |
22. |
Taka presoja bo običajno temeljila na analizi dokumentov, ki podrobno opisujejo strukturo lastništva in nadzora prodajalca sistema, na primer njegovega statuta ali sporazumov med delničarji. Lahko se ocenijo tudi drugi zadevni dokumenti, kot so zapisniki zasedanj upravnega odbora ali drugih upravnih organov. |
23. |
Če se ugotovi, da je letalski prevoznik ali prevoznik v železniškem prometu dejansko matični prevoznik, bo Komisija proučila domnevne kršitve kodeksa poslovanja s strani tega matičnega prevoznika. Člen 16 kodeksa poslovanja določa postopke in zagotavlja zaščito poslovnih skrivnosti, kar pomaga Komisiji zbirati potrebne informacije. |
24. |
Kadar se taka kršitev res zgodi, lahko Komisija sprejme odločitev za prekinitev izvajanja kršitve. Lahko tudi naloži denarno kazen podjetju, odgovornemu za kršitev kodeksa poslovanja. |
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
Komisija
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/7 |
Menjalni tečaji eura (1)
5. marca 2009
(2009/C 53/03)
1 euro=
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
USD |
ameriški dolar |
1,2555 |
JPY |
japonski jen |
124,71 |
DKK |
danska krona |
7,4506 |
GBP |
funt šterling |
0,89030 |
SEK |
švedska krona |
11,4825 |
CHF |
švicarski frank |
1,4765 |
ISK |
islandska krona |
|
NOK |
norveška krona |
8,9060 |
BGN |
lev |
1,9558 |
CZK |
češka krona |
27,744 |
EEK |
estonska krona |
15,6466 |
HUF |
madžarski forint |
311,63 |
LTL |
litovski litas |
3,4528 |
LVL |
latvijski lats |
0,7071 |
PLN |
poljski zlot |
4,7225 |
RON |
romunski leu |
4,2793 |
TRY |
turška lira |
2,2080 |
AUD |
avstralski dolar |
1,9573 |
CAD |
kanadski dolar |
1,6139 |
HKD |
hongkonški dolar |
9,7405 |
NZD |
novozelandski dolar |
2,5065 |
SGD |
singapurski dolar |
1,9531 |
KRW |
južnokorejski won |
1 963,60 |
ZAR |
južnoafriški rand |
13,2079 |
CNY |
kitajski juan |
8,5885 |
HRK |
hrvaška kuna |
7,4211 |
IDR |
indonezijska rupija |
15 222,94 |
MYR |
malezijski ringit |
4,6799 |
PHP |
filipinski peso |
60,920 |
RUB |
ruski rubelj |
45,0615 |
THB |
tajski bat |
45,468 |
BRL |
brazilski real |
2,9954 |
MXN |
mehiški peso |
19,1903 |
INR |
indijska rupija |
64,9970 |
Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/8 |
Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001
(2009/C 53/04)
Številka XA: XA 221/08
Država članica: Nizozemska
Regija: Provincie Limburg
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Wijnen Paprika's BV (Advieskosten Geothermisch onderzoek)
Pravna podlaga: Artikel 4:21 lid 3 onder c Algemene wet bestuursrecht
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 33 000 EUR
Največja intenzivnost pomoči: 100 %
Datum začetka izvajanja: Od dneva objave registrske številke vloge na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja
Trajanje sheme ali individualne pomoči: Do 1. marca 2009
Cilj pomoči: Pomoč bo dodeljena na podlagi uporabe člena 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006
Zadevni gospodarski sektorji: Primarna kmetijska proizvodnja (paprika)
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Provincie Limburg |
Limburglaan 10 |
6229 GA Maastricht |
Nederland |
Spletni naslov: http://www.limburg.nl/nl/html/algemeen/beleid/Europa/KennisgevingenStaatssteun/KennisgevingenStaatssteun.asp#aU4J64XT47201JA40Q11W
Drugi podatki: Pomoč bo dodeljena za študijo, v kateri bo preučena možnost ogrevanja rastlinjakov Wijnen Paprika's BV z geotermalno energijo. Upravičeni stroški so stroški tehničnega svetovanja.
Shema ne vključuje neposrednih plačil upravičenim kmetom; pomoč bo dodeljena v obliki subvencioniranih svetovalnih storitev. Ni namenjena za storitve, ki se izvajajo stalno ali v rednih presledkih, in za običajne operativne stroške podjetja. Pomoč bo dodeljena na podlagi uredbe o pomoči za razvoj podeželja v provinci Limburg (Subsidieverordening Inrichting Landelijk Gebied van de provincie Limburg) in je tako na voljo vsem podjetjem, ki izpolnjuje merila iz navedene uredbe
Številka XA: XA 374/08
Država članica: Francija
Regija: Bourgogne
Naziv sheme pomoči: Aides au traitement des animaux malades de la FCO dans élevages bovins, ovins et caprins
Pravna podlaga:
— |
Code général des collectivités territoriales, articles L 1511-2-3-5, |
— |
arrêtés du ministre de l'agriculture et de la pêche des 19, 24 septembre et 9 octobre 2008 modifiant l'arrêté du 1er avril 2008 définissant les zones réglementées relatives à la fièvre catarrhale ovine, |
— |
Odločba Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine, |
— |
délibération du Conseil régional de Bourgogne |
Načrtovani letni izdatki po shemi: 90 000 EUR
Največja intenzivnost pomoči: Znesek pomoči, ki ga odobri regija Burgundija (Région Bourgogne) znaša 45 EUR na glavo goveda in 7,5 EUR na ovco/kozo, ki se zdravijo.
Največja intenzivnost pomoči je 100 %. Zneski, prejeti iz sistemov zavarovanj, se bodo upoštevali pri preverjanju skladnosti z intenzivnostjo pomoči.
Pomoč bo izplačana skupinam za varovanje zdravja živali v departmajih ob predložitvi seznama kmetov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
izbruhi so bili prijavljeni leta 2007 ali 2008,
kmetje prispevajo v CSSA (Caisse nationale de solidarité sanitaire animale – nacionalni sklad za podporo zdravja živali), ki je odprt za vse živinorejce
Datum začetka izvajanja: Od dneva objave (v Uradnem listu Evropske unije) registracijske številke zahtevka za izvzetje ter glasovanja o odločitvi v regionalnem svetu Burgundije
Trajanje: 2008–2009
Cilj pomoči: Ta izjemna pomoč je namenjena za kritje dela stroškov, povezanih s shemo zdravstvenega zavarovanja, ki je odprta za vse živinorejce, kot dodatek k CSSA, ki so ga ustanovile GDS (groupements départementaux de défense sanitaire – skupine za varovanje zdravja živali v departmajih).
Tako bo torej v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006 mogoče pokriti del stroškov, ki jih imajo rejci goveda, koz in ovac pri skrbi za živali, ki zbolijo za boleznijo modrikastega jezika
Zadevni gospodarski sektorji: Govedo, ovce in koze
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Conseil régional de Bourgogne |
Direction de l'agriculture et du développement rural |
17, boulevard de la Trémouille |
BP 1602 |
F-21035 Dijon cedex |
Spletna stran: http://www.cr-bourgogne.fr/doc/gda/2008-10/Rapport_modif_FCO_ind_ovins_SP_20_10_08.doc
Številka XA: XA 375/08
Država članica: Francija
Regija: Bourgogne
Naziv sheme pomoči: Aides aux pertes entraînées de la FCO dans élevages ovins et caprins
Pravna podlaga:
— |
Code général des collectivités territoriales, articles L 1511-2-3-5, |
— |
arrêtés du ministre de l'agriculture et de la pêche des 19, 24 septembre et 9 octobre 2008 modifiant l'arrêté du 1er avril 2008 définissant les zones réglementées relatives à la fièvre catarrhale ovine, |
— |
Odločba Sveta 90/424/EGS z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine, |
— |
délibération du Conseil régional de Bourgogne |
Načrtovani letni izdatki po shemi: 450 000 EUR
Največja intenzivnost pomoči: Znesek pomoči, ki ga odobri regija Burgundija (Région Bourgogne) znaša 50 EUR za živali naslednjih kategorij:
samci ali samice majhnih plemenskih prežvekovalcev, ki so umrli stari več kot šest mesecev,
plemenski samci ali kozli, starejši od šest mesecev, ki niso več sposobni za razplojevanje.
Največja intenzivnost pomoči je 100 %. Zneski, prejeti iz sistemov zavarovanj, se bodo upoštevali pri preverjanju skladnosti z intenzivnostjo pomoči.
Pomoč bo izplačana kmetom, ki bodo izpolnjevali vse naslednje pogoje:
izbruhi so bili prijavljeni leta 2007 ali 2008,
kmetje prejemajo premije za ovce in koze,
od francoske vlade so prejeli zdravstveno nadomestilo za mrtve živali ali pa imajo pozitivne rezultate virološke analize, opravljene na plemenskih samcih,
si prizadevajo za nadomestitev svojih živali.
Zneski, prejeti iz sistemov zavarovanj, se bodo upoštevali pri preverjanju skladnosti z intenzivnostjo pomoči
Datum začetka izvajanja: Od dneva objave (v Uradnem listu Evropske unije) registracijske številke zahtevka za izvzetje ter glasovanja o odločitvi v regionalnem svetu Burgundije
Trajanje: 2008–2009
Cilj pomoči: Pomoč je v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006 namenjena rejcem koz in ovac za nadomestila izgube plemenskih živali v prihodnosti, z olajšanjem nakupa ali nadomestila živali, z namenom, da se obnovi število plemenskih živali, kakršno je bilo pred izbruhom bolezni
Zadevni gospodarski sektorji: Ovce in koze
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Conseil régional de Bourgogne |
Direction de l'agriculture et du développement rural |
17, boulevard de la Trémouille |
BP 1602 |
F-21035 Dijon cedex |
Spletni naslov: http://www.cr-bourgogne.fr/doc/gda/2008-10/Rapport_modif_FCO_ind_ovins_SP_20_10_08.doc
Številka XA: XA 377/08
Država članica: Španija
Regija: Comunidad Valenciana
Naziv sheme pomoči ali naziv podjetja, ki prejme individualno pomoč: Ayudas por arranque y destrucción de palmaceas afectadas por el Rhynchophorus ferrugineus (Oliver 1790)
Pravna podlaga:
— |
Proyecto de Orden de la Consellería de Agricultura, Pesca y Alimentación por la que se modifica la Orden de 24 de febrero de 2004, de la Consellería de Agricultura, Pesca y Alimentación, por la cual se declara la existencia oficial de la Plaga Rhynchophorus ferrugineus (Oliver 1790) en la comunidad Valenciana, se califica de utilidad pública la lucha contra el género Rhynchophorus spp y se establecen las medidas obligatorias para su erradicación y control, |
— |
ley no 43/2002, de 20 de noviembre, de Sanidad Vegetal |
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Pomoč, ki jo zagotavlja Odlok, bo plačana za vrsto pomoči iz postavke 12.02.01.542.20 – vrstici T6130 in T2349 izdatkov proračuna institucionalne enote regionalne ravni države, in je določena na 300 000 EUR letno.
Ocenjeni izdatki za celotno obdobje so 1 800 000 EUR
Največja intenzivnost pomoči: Znesek nadomestila ob odvisen od zadevne drevesne sorte in višine debla:
BUTIA CAPITATA, BUTIA YATAI
Za vsako drevo: 50 EUR za meter debla.
TRITHRINAX CAMPESTRIS
Za vsako drevo: 50 EUR za meter debla.
Drevo sorte Trithrinax campestris ima več vej.
Datum začetka izvajanja: Od datuma objave identifikacijske številke zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja
Trajanje sheme pomoči ali individualne pomoči: Do 31. decembra 2013
Cilj pomoči: Nadomestilo kmetom in posameznikom za izgube, ki jih je povzročil insekt Rhynchophorus ferrugineus (Olivier, 1790).
Pomoč se zagotovi v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (objavljena v Uradnem listu z dne 16. decembra 2006)
Statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE):
0129 |
Gojenje drugih trajnih nasadov |
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Consellería de Agricultura Pesca y Alimentación |
C/ Amadeo de Saboya no 2 |
E-46010 Valencia |
Spletna stran: http://www.agricultura.gva.es/especiales/ayudas_agrarias/pdf/ORDEN%20MODIFICACION%202008%20%20RHYNCHOPHORUS%20V.pdf
Drugi podatki: —
Valencija, 19. julija 2007
El Director General de Investigación y Tecnología Agroalimentaria
Manuel LAINEZ ANDRÉS
Številka XA: XA 385/08
Država članica: Združeno kraljestvo
Regija: England-Cornwall
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: The Heath Project
Pravna podlaga: The Natural Environment and Rural Communities Act 2006
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: Skupni letni izdatki po shemi znašajo za obdobje 2008–2009 110 000 GBP
Največja intenzivnost pomoči: Intenzivnost pomoči bo v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1857/2006 znašala do 100 %
Datum začetka izvajanja: Shema pomoči se bo začela izvajati 17. novembra 2008 ali na dan, ko bo Evropska komisija imela povzetek v lasti 10 delovnih dni, odvisno od tega, kateri datum je poznejši
Trajanje sheme ali individualne pomoči: Shema pomoči se bo začela izvajati 17. novembra 2008. Zadnji rok za izplačilo bo 31. december 2008, ko se shema tudi zaključi
Cilj pomoči: Cilj sheme je obnova in popravilo tradicionalnih značilnosti pokrajine, ki niso namenjene za proizvodnjo, kot so žive meje in oskrba z vodo na zemljiščih, poraslih z ruševjem. Te značilnosti bodo podpirale razvoj modela za trajnostno upravljanje zemljišč, poraslih z ruševjem, kar bo izboljšalo izjemno kakovost pokrajine in biološko raznovrstnost Cornwalla. V skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 1857/2006 se bodo iz sheme financirala številna naložbena dela za ohranitev kmetijskih značilnosti, ki niso namenjene za proizvodnjo
Zadevni gospodarski sektor(ji): Ta projekt velja za mala in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
The Heath Project |
Natural England |
Pydar House, Pydar Street |
Truro |
Cornwall TR1 1XU |
United Kingdom |
Spletni naslov: http://www.theheathproject.org.uk/news.html
Drugi podatki: —
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/12 |
Podatki, ki so jih predložile države članice o državni pomoči, dodeljeni na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001
(2009/C 53/05)
Številka XA: XA 380/08
Država članica: Španija
Regija: Comunitat Valenciana
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Asociación Vinos de la Tierra de Castellón
Pravna podlaga: Ayuda individual nominativa: Presupuestos de la Generalitat 2008, programa 714.60, Línea T2761000-„Impulso de la marca CV“
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 50 000EUR
Največja intenzivnost pomoči: 100 %
Datum začetka veljavnosti: Od datuma objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja
Trajanje sheme ali individualne pomoči: November 2008
Cilj pomoči: Sodelovanje na sejmih in razstavah: ukrepi za spodbujanje kakovosti proizvodov z znakom kakovosti „CV“, namenjeni zaščiti posebnosti proizvodov in izboljšanju strokovne usposobljenosti zadevnih izvajalcev. Vključujejo ukrepe za povečanje prepoznavnosti proizvodov z znakom „CV“ med potrošniki. Dejavnosti informiranja in promocije ob prazniku „Magdalena“; prvič bo strategijo za izboljšanje lokalizacije vin iz regije Castellón oblikovala skupina strokovnjakov za komuniciranje; uskladitev predpisov z Odlokom 222/2007 z dne 9. novembra in izdaja priročnika kakovosti. Dejavnosti iz členov 14 in 15 Uredbe (ES) št. 1875/2006
Zadevni gospodarski sektorji: Mala in srednje velika podjetja kmetijsko-živilskega sektorja v Avtonomni skupnosti Valencije
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Consellería de Agricultura, Pesca y Alimentación |
C/ Amadeo de Saboya, no 2 |
E-46010 Valencia |
Spletni naslov: http://www.agricultura.gva.es/especiales/ayudas_agrarias/pdf/Asociaci%F3n%20vinos%20de%20la%20tierra%20de%20Castell%F3n.pdf
Drugi podatki: —
La Directora General de Comercialización
Marta VALSANGIACOMO GIL
Številka XA: XA 381/08
Država članica: Španija
Regija: Comunitat Valenciana
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Asociación Prof. de Flores, Plantas y Tecnología Hortícola de la C.V.
Pravna podlaga: Ayuda individual nominativa: Presupuestos de la Generalitat 2008, programa 714.60, Línea T2761.000-„Impulso de la Marca CV“
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 60 000 EUR
Največja intenzivnost pomoči: 100 %
Datum začetka veljavnosti: Od datuma objave številke vpisa zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja
Trajanje sheme ali individualne pomoči: November 2008
Cilj pomoči: Sodelovanje na sejmih: Iberflora (Valencia), IPM (Essen – Nemčija), Salón du Végétal (Angers – Francija), Four Oaks Trade Show (Manchester – Združeno kraljestvo) in Garden+Landscaping (Dubaj – Arabski emirati); svetovalne storitve: povečanje vrst znotraj norme. Dejavnosti iz Uredbe (ES) št. 1875/2006
Zadevni gospodarski sektorji: Mala in srednje velika podjetja kmetijsko-živilskega sektorja v Avtonomni skupnosti Valencie
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Consellería de Agricultura, Pesca y Alimentación |
C/ Amadeo de Saboya, no 2 |
E-46010 Valencia |
Spletni naslov: http://www.agricultura.gva.es/especiales/ayudas_agrarias/pdf/Asociacion%20profesional%20de%20Flores%20y%20Plantas.pdf
Drugi podatki: —
La Directora General de Comercialización
Marta VALSANGIACOMO GIL
Številka XA: XA 382/08
Država članica: Španija
Regija: Comunitat Valenciana
Naziv sheme pomoči ali ime podjetja, ki prejme individualno pomoč: Asociación Pimiento Sol del Pilar
Pravna podlaga: Ayuda individual nominativa: Presupuestos de la Generalitat 2008, programa 714.60, Línea T2761000-„Impulso de la marca CV“
Načrtovani letni izdatki po shemi ali skupni znesek individualne pomoči, dodeljene podjetju: 40 000 00 EUR
Največja intenzivnost pomoči: 100 %
Datum začetka izvajanja: Od datuma objave matične številke zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja
Trajanje sheme ali individualne pomoči: November 2008
Cilj pomoči: Sodelovanje na sejmih in njihova organizacija. Dejanske informacije o generičnem proizvodu, njegovih prehranjevalnih koristih in načinu uporabe ter publikacijah, brošurah ali spletnih straneh, na katerih so objavljene informacije o določenem proizvodu. Vse dejavnosti morajo biti osredotočene na spodbujanje proizvoda z oznako kakovosti „CV“ in zaščito njegovih bistvenih lastnosti za boljše ozaveščanje potrošnikov glede teh proizvodov ter pripravo reklamnega video spota in kuharske knjige. Dejavnosti iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1857/2006
Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijsko-prehrambena industrija v avtonomni skupnosti Valencia
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Consellería de Agricultura, Pesca y Alimentación |
C/ Amadeo de Saboya, no 2 |
E-46010 Valencia |
Spletni naslov: http://www.agricultura.gva.es/especiales/ayudas_agrarias/pdf/Asociacion%20pimiento%20sol%20del%20pilar.pdf
Drugi podatki:: —
La Directora General de Comercialización
Marta VALSANGIACOMO GIL
Številka XA: XA 388/08
Država članica: Zvezna republika Nemčija
Regija: Land Brandenburg
Naziv sheme pomoči: Förderung von Leistungsprüfungen und weiteren Maßnahmen in der Tierzucht
Pravna podlaga: Člen 16(1)(a), (b) in (c) Uredbe (ES) št. 1857/2006.
Richtlinie des Ministeriums für Ländliche Entwicklung, Umwelt und Verbraucherschutz des Landes Brandenburg über die Gewährung von Prämien für die Förderung von Leistungsprüfungen und weiteren Maßnahmen in der Tierzucht vom 14. Februar 2007
Načrtovani letni izdatki po shemi: 0,63 mio EUR/leto
Največja intenzivnost pomoči:
— |
70 % za kritje upravnih stroškov uvedbe in vodenja rodovniških knjig, |
— |
70 % za teste za ugotavljanje genetske kakovosti ali donosa živali, |
— |
25 % za kritje stroškov naložb v uvajanje inovativnih tehnik ali praks vzreje živali na kmetijah |
Datum začetka izvajanja: 1.1.2009–31.12.2011
Trajanje sheme: 1.1.2009–31.12.2011
Cilj pomoči: Da bi pomagala živinorejskemu sektorju, bo dežela dodelila premije za spodbujanje preizkušanja donosnosti in drugih ukrepov na področju vzreje živine.
Upravičeni stroški so:
stroški testov za ugotavljanje genetske kakovosti ali donosnosti živine,
stroški uvedbe inovativnih tehnik ali praks vzreje živali, razen stroškov uvedbe ali izvajanja umetne osemenitve,
stroški uvajanja in vodenja rodovniških knjig.
Prejemniki pomoči so priznane rejske organizacije (v skladu z zakonom o reji in vzreji živali – Tierzuchtgesetz), ustanove, ki opravljajo preizkuse donosnosti, ali združenja, ki v imenu dežele Brandenburg opravljajo preizkuse donosnosti v skladu z zakonom o reji in vzreji živali ter imajo v tej deželi svojo podružnico. Prejemnika premije nadzoruje pristojni organ v skladu z deželno zakonodajo.
Podjetja, ki se ukvarjajo z vzrejo živali, ne bodo dobila neposrednih plačil.
Izvajanje preizkusov donosnosti je stalna naloga. Premije se izplačajo za koledarsko leto in so prilagojene posameznim ukrepom v zvezi z vzrejo živali.
Premija se dodeli v obliki pavšalnega zneska. Odvisna je od javnega interesa ukrepa, določena pa je glede na razpoložljiva sredstva.
Stopnje pomoči iz poglavja IV.L. z naslovom Pomoč za živinorejski sektor iz smernic Skupnosti o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju z dne 27. decembra 2006 ne bodo presežene
Zadevni gospodarski sektorji: Kmetijstvo (živinoreja)
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč:
Landesamt für Verbraucherschutz, Landwirtschaft und Flurneuordnung |
Ringstraße 1010 |
D-15236 Frankfurt/Oder |
Spletni naslov: http://www.mluv.brandenburg.de/cms/media.php/2317/e_tiere.pdf
Drugi podatki:
Ministerium für ländliche Entwicklung, Umwelt und Verbraucherschutz des Landes Brandenburg |
Referat 23 |
Herr Aust |
Številka XA: XA 389/08
Država članica: Španija
Regija: Galicia
Naziv sheme pomoči: Prórroga de régimen de Ayudas a Agrupaciones de Defensa Sanitaria (ADSG) registrada con no XA 54/08
Pravna podlaga: Orden … de … de … de …, por la que se establecen las bases reguladoras de las ayudas a las entidades reconocidas como Agrupaciones de Defensa Sanitaria (ADSG) de Galicia y se convocan para el año 2009
Načrtovani letni izdatki po shemi: 3 591 332 EUR
Največja intenzivnost pomoči: 50 % skupnih stroškov programa ADSG
Datum začetka izvajanja: Od datuma objave identifikacijske številke zahtevka za izvzetje na spletni strani Generalnega direktorata Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Ne pred 1. januarjem 2009
Trajanje: Do 31. decembra 2013
Cilj pomoči: Pomoč je namenjena izbojšanju zdravstvenega stanja na živinorejskih gospodarstvih v Galiciji z izvajanjem skupnih programov za preprečevanje bolezni živali in nadzor nad njimi.
Subvencije so namenjene za stroške pogodbenih veterinarskih tehnikov in opreme.
Shema je v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1857/2006, ki navaja, da je pomoč za nadomestilo kmetom za izgube, ki jih povzročijo bolezni živali, združljiva s skupnim trgom
Zadevni gospodarski sektorji: Živinoreja
Naziv in naslov organa, ki dodeli pomoč: Xunta de Galicia
Consellería de Medio Rural
Dirección General de Producción, Industrias y Calidad Agroalimentaria
Spletni naslov: http://mediorural.xunta.es/externos/proxecto_orde_axudas_adsg_2009.pdf
Drugi podatki: E-naslov:
dxpica.mediorural@xunta.es
Maria.soledad.castro.diaz@xunta.es
V Objave
UPRAVNI POSTOPKI
Svet
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/15 |
Javni poziv k vložitvi kandidatur za sodnika Sodišča za uslužbence Evropske unije
(2009/C 53/06)
1. |
Svet je s Sklepom 2004/752/ES, Euratom (1) sklenil, da ustanovi Sodišče za uslužbence Evropske unije. Sodišče, ki je dodano Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti in ima tam sedež, je pristojno za odločanje na prvi stopnji v sporih med Skupnostma in njunimi uslužbenci na podlagi člena 236 Pogodbe ES in člena 152 Pogodbe ESAE, vključno s spori med organi in njihovim osebjem, za katere je pristojnost dodeljena Sodišču. |
2. |
Sodišče za uslužbence Evropske unije ima sedem sodnikov, izmed katerih se izvoli predsednik. Njihov mandat traja šest let in je obnovljiv. Sodnike soglasno imenuje Svet po posvetovanju z odborom, ki ga sestavlja sedem osebnosti, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Sodišča prve stopnje ter priznanimi pravniki. Odbor poda mnenje o ustreznosti kandidatov za izvajanje sodniške funkcije na Sodišču za uslužbence Evropske unije. Odbor temu mnenju priloži seznam kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni. Na seznamu je vsaj dvakrat toliko kandidatov, kolikor znaša število sodnikov, ki jih je treba imenovati. |
3. |
Položaj in splošni pogoji za izvrševanje sodniške funkcije so določeni v členu 5 Priloge I k Protokolu o Statutu Sodišča, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2004/752/ES, Euratom. Njihove plače, pokojnine in nadomestila so določeni z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 202/2005, z dne 18. januarja 2005 o spremembi Uredbe št. 422/67/EGS, št. 5/67/Euratom, o določitvi prejemkov predsednika in članov Komisije ter predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča pa tudi predsednika, sodnikov in sodnega tajnika Sodišča prve stopnje (2). |
4. |
Eden od sodnikov Sodišča za uslužbence Evropske unije je odstopil, zato je bil objavljen poziv k vložitvi kandidatur za imenovanje enega sodnika za obdobje od 1. septembra 2009 do 31. avgusta 2015. |
5. |
Iz določb člena 225a Pogodbe ES v povezavi z določbami člena 140b Pogodbe ESAE ter člena 3 Priloge I k Protokolu statutu Sodišča, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2004/752/ES, Euratom, izhaja, da morajo kandidati za sodniške funkcije izpolnjevati naslednje pogoje:
Kandidati naj bodo pozorni na dejstvo, da bo omenjeni odbor poleg teh minimalnih zahtev moral upoštevati zlasti sposobnost kandidatov za delo v okviru kolegijskega organa v večnacionalnem in večjezičnem okolju pa tudi naravo, pomembnost in trajanje njihovih izkušenj, ki ustrezajo izvrševanju navedenih funkcij. |
6. |
Kandidati svoji kandidaturi priložijo življenjepis in motivacijsko pismo ter kopije dokazil. Kandidature je treba poslati na naslednji naslov:
Kandidaturo je treba vložiti izključno s priporočenim pismom najkasneje do 3. aprila 2009 (kot dokazilo velja poštni žig). Zaradi lažje obravnave kandidatur naj kandidati življenjepis in motivacijsko pismo pošljejo tudi po elektronski pošti, po možnosti v formatu Word (brez uporabe formata PDF), na naslov: cdstfp@consilium.europa.eu Pošiljanje po elektronski pošti ne nadomesti pošiljke s priporočenim pismom in ne vpliva na ustreznost prijav. |
(1) UL L 333, 9.11.2004, str. 7.
(2) UL L 33, 5.2.2005, str. 1.
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
Komisija
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/17 |
DRŽAVNA POMOČ – POLJSKA
Državna pomoč št. C 49/08 (prej N 402/08) – Pomoč za prestrukturiranje podjetja PZL Dębica
Poziv k predložitvi pripomb na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES
(Besedilo velja za EGP)
(2009/C 53/07)
Z dopisom v verodostojnem jeziku z dne 19. decembra 2008 na straneh, ki sledijo temu povzetku, je Komisija uradno obvestila Poljsko o svoji odločitvi, da sproži postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES v zvezi s pomočjo za usposabljanje, povezano z zgoraj navedeno pomočjo.
Zainteresirane stranke lahko predložijo svoje pripombe o pomoči, v zvezi s katero Komisija sproža postopek, v enem mesecu od datuma objave tega povzetka in dopisa, ki sledi, na naslednji naslov:
European Commission |
Directorate-General for Competition |
State Aid Greffe |
Rue de la Loi/Wetstraat, 200 |
1049 Bruxelles/Brussel |
Telefaks: (32-2) 296 12 42 |
Te pripombe se posredujejo Poljski. Zainteresirana stranka, ki predloži pripombe, lahko pisno zaprosi za zaupno obravnavo svoje identitete in navede razloge za to.
BESEDILO POVZETKA
POSTOPEK
Poljska je z dopisom z dne 13. avgusta 2008 Komisiji priglasila načrtovano pomoč za prestrukturiranje podjetja PZL Dębica S.A. (v nadaljnjem besedilu „PLZ Dębica“) v obliki dokapitalizacije, odloga odplačila javnega dolga in z ugodnim posojilom.
OPIS UPRAVIČENCA IN POSTOPKA PRESTRUKTURIRANJA
PLZ Dębica je veliko podjetje v lasti posameznih zasebnih vlagateljev, dejavno v proizvodnji naprav za hlajenje, na primer kompresorjev in ohlajevalnikov za kmetijski, ladjedelniški in vojaški trg. Podjetje se nahaja v regiji, ki je upravičena do regionalne pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES.
Priglašeni ukrepi državne pomoči v nominalni vrednosti približno 13,5 milijonov PLN (3,5 milijonov EUR) zajemajo dokapitalizacijo in posojilo državne agencije ter odlog odplačila javnega dolga. Poleg tega je Poljska sporočila, da je podjetje prejelo druge pomoči v nominalni vrednosti 8,1 milijonov PLN (2,1 milijona EUR). Komisija meni, da je bilo od tega zneska 3,4 milijonov PLN dodeljenega pred pristopom Poljske k EU in ni predmet njene preiskave, pomoč v višini 4,7 milijonov PLN pa je bila dodeljena po pristopu Poljske k EU in zato pomeni novo pomoč.
Po navedbah Poljske se je podjetje PLZ Dębica znašlo v težavah že leta 2002, ko je bil sprejet prvi načrt za prestrukturiranje za obdobje 2002–2007. Priglašeni ukrepi bodo dodeljeni v okviru drugega načrta za prestrukturiranje, ki se bo izvajal do leta 2013. Ukrepi za prestrukturiranje v celotnem obdobju zajemajo predvsem finančno prestrukturiranje. Poleg tega je podjetje PLZ Dębica že izvedlo ter še vedno načrtuje nekatere naložbe in prodajo ali likvidacijo nepotrebnih sredstev.
OCENA
Komisija meni, da ti priglašeni ukrepi v višini 13,5 milijonov PLN ter ukrepi, odobreni za podjetje po pristopu Poljske k EU v višini 4,7 milijonov PLN, pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES in so predmet ocene Komisije glede skladnosti s pravili o državni pomoči.
Komisija je to pomoč proučila v skladu s Smernicami o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 2004.
Komisija se je odločila, da bo sprožila postopek na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES, ker dvomi, da so izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev pomoči za prestrukturiranje, in zlasti dvomi, da:
— |
je podjetje PZL Dębica upravičeno do pomoči za prestrukturiranje – zlasti ker je podjetje že v preteklosti prejelo državno pomoč, bi bilo morda kršeno načelo enkratne pomoči, |
— |
bodo načrti prestrukturiranja privedli do obnovitve dolgoročne sposobnosti preživetja upravičenca, saj zajemajo predvsem finančno prestrukturiranje, videti pa je, da jim primanjkuje poglobljeno industrijsko prestrukturiranje, |
— |
je pomoč za prestrukturiranje omejena na najnižjo možno vrednost; lastni prispevek podjetja ni videti zadosten oziroma konkreten ali realen. Poleg tega v poslovnem načrtu ni predvideno nikakršno zunanje financiranje prestrukturiranja, ki bi kazalo na to, da trg verjame v možnost preživetja podjetja, |
— |
se bo preprečilo nedovoljeno izkrivljanje konkurence, saj je videti, da je vsaj del domnevnih izravnalnih ukrepov potreben za dosego dolgoročne sposobnosti preživetja. |
Poljska je bila zaprošena za dodatne podatke o teh različnih vprašanjih.
BESEDILO DOPISA
„Komisja pragnie poinformować władze polskie, że po przeanalizowaniu dostarczonych przez nie informacji na temat środków zgłoszonych dnia 13 sierpnia 2008 r., podjęła decyzję o wszczęciu postępowania określonego w art. 88 ust. 2 Traktatu WE.
I. PROCEDURA
(1) |
Pismem z dnia 13 sierpnia 2008 r. władze polskie poinformowały Komisję o planowanych środkach, które mają być przyznane na wsparcie restrukturyzacji przedsiębiorstwa PZL Dębica S.A. (zwanego dalej »PZL Dębica«). |
(2) |
Pismem z dnia 3 października 2008 r. Komisja zwróciła się do władz polskich o dostarczenie niektórych brakujących dokumentów. Zostały one przekazane w dniu 20 października 2008 r. |
II. OPIS BENEFICJENTA I PROCESU RESTRUKTURYZACJI
Beneficjent
(3) |
PZL Dębica jest dużym, całkowicie sprywatyzowanym przedsiębiorstwem będącym własnością prywatnych inwestorów indywidualnych, produkującym urządzenia chłodnicze, takie jak: sprężarki, chillery (agregaty do schładzania cieczy i wytwarzania wody lodowej) dla sektora rolniczego, przemysłu okrętowego i obronnego. Przedsiębiorstwo ma siedzibę na terenie województwa podkarpackiego, tzn. w regionie objętym zakresem art. 87 ust. 3 lit. a) Traktatu WE. Powstało ono w 1938 r., a od 1995 r. jest spółką akcyjną. Nie wchodzi w skład żadnej grupy przedsiębiorstw. W ciągu ostatnich 5 lat w PZL Dębica zmniejszono stan zatrudnienia o 73 osób, osiągając liczbę 424 pracowników w 2006 r. |
(4) |
W 2006 r. przedsiębiorstwo osiągnęło obrót w wysokości 15,9 mln PLN, a jego udział w polskim rynku wynosił 0,64 %. |
Restrukturyzacja i działania restrukturyzacyjne
(5) |
Zgodnie z informacjami przekazanymi przez polskie władze, przedsiębiorstwo znajduje się w trudnej sytuacji finansowej od roku 2002, w którym został przyjęty pierwszy plan restrukturyzacji na lata 2002–2007. |
(6) |
W ramach pierwszego planu restrukturyzacji przedsiębiorstwo skorzystało z wielu środków pomocy państwa, mających w głównej mierze formę odroczenia terminów płatności lub umorzenia należności publicznoprawnych w wysokości 6 866 501,83 PLN. Polskie władze twierdzą, że dokonano umorzenia należności publicznoprawnych jedynie w wysokości 3 422 479,68 PLN, natomiast w sprawie pozostałej kwoty należności publicznoprawnych, wynoszącej 3 444 022,15 PLN, nie podjęto jeszcze ostatecznej decyzji. Komisja przyjmuje więc, że ta kwota należności w dalszym ciągu nie została uregulowana (zob. część 1 i 2 tabeli 1 poniżej) i w związku z tym uważa, że PZL Dębica korzysta ze wsparcia ze strony państwa polegającego na trwałym nieegzekwowaniu zobowiązań publicznoprawnych. |
(7) |
Ponadto przedsiębiorstwo w dalszym ciągu korzysta ze środka pomocy, który według polskich władz stanowi pomoc de minimis o wartości nominalnej 1,2 mln PLN (zob. część 3 tabeli 1 poniżej). |
(8) |
Polskie władze twierdzą, że restrukturyzacja finansowa jest zasadniczym elementem całego procesu restrukturyzacji, ponieważ przedsiębiorstwo, mając nieuregulowane należności publicznoprawne, nie może brać udziału w zamówieniach publicznych ani korzystać ze środków finansowych pochodzących z banków prywatnych. |
(9) |
Polskie władze za najważniejszy powód trudności PZL Dębica uznają niewielki wzrost PKB przed 2005 r. i konieczność dostosowania przez przedsiębiorstwo jego produktów do wymagań ustanowionych w dyrektywach UE, po przystąpieniu Polski do UE. |
(10) |
Jako jedną z podstawowych słabych stron przedsiębiorstwa polskie władze wskazują również przestarzałe urządzenia nabyte w latach 1951–1989. |
(11) |
Przedsiębiorstwo, częściowo w efekcie dotychczasowej modernizacji i obniżenia kosztów, wykazało zysk netto w wysokości 0,13 mln PLN w 2006 r. i 0,27 mln PLN w pierwszej połowie 2007 r. Polskie władze przyznają jednak, że osiągnięcie tych dodatnich wyników końcowych było możliwe przede wszystkim dzięki przychodom ze sprzedaży aktywów, która miała miejsce w ciągu ostatnich lat. |
Drugi plan restrukturyzacji
(12) |
Polska zgłosiła teraz pomoc na restrukturyzację w ramach drugiego planu restrukturyzacji, który ma być realizowany do 2013 r. Z informacji przekazanych przez władze polskie wynika, że lata 2002–2013 należy traktować jako jeden okres restrukturyzacji i że ostatnio opracowany plan restrukturyzacji jest jedynie przedłużeniem pierwszego. |
(13) |
Pomoc państwa w wysokości 13,5 mln PLN, przewidziana na przyszłość w zgłoszonym planie restrukturyzacji (zob. tabela 2 poniżej), polega na:
|
(14) |
W całkowitych kosztach restrukturyzacji, wynoszących 34,5 mln PLN (1) (dla całego okresu 2002–2013) 72 % stanowią koszty restrukturyzacji finansowej zaległych zobowiązań. Pozostała kwota została przeznaczona przede wszystkim na inwestycje i modernizację przestarzałych urządzeń. |
(15) |
Polskie władze twierdzą, że niektóre działania restrukturyzacyjne zostały już podjęte: przedsiębiorstwo zbyło zbędne aktywa, dokonało częściowej modernizacji posiadanych urządzeń i zmniejszyło stan zatrudnienia o 71 pracowników. |
(16) |
Zgodnie z planem, zamierzone działania będą w głównej mierze polegały na restrukturyzacji finansowej, która powinna w największym stopniu przyczynić się do poprawy zdolności kredytowej przedsiębiorstwa. Ma ono ponadto zamiar skoncentrować się na działalności podstawowej i w związku z tym sprzedać zbędne aktywa i niepotrzebne urządzenia. Oczekuje się, że efektem tych działań będzie ograniczenie kosztów stałych, uzyskanie funduszy na restrukturyzację i lepsze funkcjonowanie przedsiębiorstwa. |
(17) |
Jako możliwe źródło finansowania restrukturyzacji Polska wskazuje przychód ze sprzedaży aktywów, którego część w wysokości 7,5 mln PLN już uzyskano w ramach pierwszego planu restrukturyzacji, oraz przychód w wysokości 7,6 mln PLN ze sprzedaży planowanej w latach 2008–2013 (2). |
(18) |
Władze polskie twierdzą, że zbyto dwie spółki zależne: zakład narzędziowy i ocynkownię, które były przedsiębiorstwami przynoszącymi zysk. Władze polskie argumentują, że oprócz tego zostały zastosowane również inne środki wyrównawcze, takie jak rezygnacja z produkcji gumowych uszczelek i pewnego typu urządzeń chłodniczych oraz zmniejszenie zdolności produkcyjnych w sferze produkcji sprężarek i agregatów. |
Opis wszystkich środków restrukturyzacyjnych w okresie 2002–2013
(19) |
Organami udzielającymi pomocy są organy podatkowe, władze miejskie, Zakład Ubezpieczeń Społecznych (ZUS), Państwowy Fundusz Rehabilitacji Osób Niepełnosprawnych (PFRON), urzędy skarbowe oraz Agencja Rozwoju Przemysłu S.A. (ARP). |
(20) |
Polskie władze przedłożyły wykaz różnorodnych środków (z podaniem ich wartości nominalnej i kwoty pomocy), które przedstawiono poniżej. Komisja ma wątpliwości co do metody zastosowanej w celu ilościowego ujęcia kwoty pomocy, ponieważ zgodnie z ustaloną praktyką Komisji, może ona osiągnąć do 100 % wartości nominalnej. Tabela 1 Pomoc państwa w ramach pierwszego planu restrukturyzacji
Tabela 2 Pomoc państwa w ramach drugiego planu restrukturyzacji — zgłoszone środki pomocy
|
III. OCENA
1. Stosowana procedura
(21) |
Środki pomocy udzielonej przed dniem przystąpienia i niemające zastosowania po przystąpieniu nie mogą być badane przez Komisję ani w ramach procedur określonych w art. 88. Traktatu WE, ani w ramach procedury mechanizmu przejściowego. Mechanizm ten nie upoważnia Komisji ani nie wymaga od niej dokonywania przeglądu środków pomocy, które nie mają zastosowania po dniu przystąpienia. |
(22) |
Pomoc uznaje się za udzieloną przed dniem przystąpienia, jeżeli właściwy organ przyjął przed dniem 1 maja 2004 r. prawnie wiążący akt, na mocy którego zobowiązał się do udzielenia pomocy. Pomoc indywidualna nie ma zastosowania po dniu przystąpienia, jeżeli dokładne zaangażowanie ekonomiczne państwa jest znane momencie przyznawania pomocy. |
(23) |
Jeżeli natomiast środki zostały przyznane po dniu przystąpienia, wówczas stanowią one nową pomoc, której zgodność ze wspólnym rynkiem Komisja ocenia zgodnie z procedurą ustanowioną w art. 88 Traktatu WE. |
(24) |
Właściwym kryterium w celu ustalenia, czy środki pomocy zostały ostatecznie i bezwarunkowo przyznane w danej wysokości przed dniem przystąpienia jest prawnie wiążący akt, na mocy którego właściwe organy krajowe zobowiązują się do udzielenia pomocy. Jeżeli taki akt nie istnieje, uznaje się, że środek nie został przyznany przed przystąpieniem i stanowi on nową pomoc, której zgodność ze wspólnym rynkiem Komisja ocenia na podstawie art. 87 i 88 Traktatu WE. |
(25) |
Informacje przekazane przez władze polskie pozwoliły Komisji ustalić, które środki zostały przyznane przez dniem przystąpienia i nie mają zastosowania po przystąpieniu. Zostały one przedstawione w części 1 tabeli 1, a ich wartość wynosi 3 422 479,68 PLN. W odniesieniu do środków wykazanych w części 2 tabeli 1 nie został przedstawiony Komisji żaden prawnie wiążący akt, na mocy którego właściwe organy krajowe zobowiązują się do udzielenia pomocy, dlatego też Komisja nie może uznać tych środków za przyznane przed dniem przystąpienia (4). Jeżeli taki akt nie istnieje, oznacza to, że środek nie został przyznany przed dniem przystąpienia i stanowi on nową pomoc, której zgodność ze wspólnym rynkiem ocenia Komisja. |
(26) |
Komisja ma ponadto wątpliwości, czy środki wykazane w części 3 tabeli 1 są na poziomie de minimis i wobec tego nie zawierają elementu pomocy oraz czy ekwiwalent dotacji w ich przypadku został wyliczony prawidłowo. Nominalna wartość tych środków odpowiada kwocie 1 247 368 PLN (0,32 mln EUR (5)), która jest wyższa od progu de minimis ustalonego na poziomie 200 000 EUR na okres trzech lat. W związku z tym, że przedsiębiorstwo znajdowało się w trudnej sytuacji w czasie podejmowania środków, Komisja ma wątpliwości, czy wyliczenie elementu pomocy jest faktycznie prawidłowe. |
(27) |
Reasumując, Komisja traktuje niezgłoszoną pomoc, ujętą w części 1 tabeli 1, jako udzieloną przed dniem przystąpienia i niemającą zastosowania po przystąpieniu. Komisja ma wątpliwości, czy środki pomocy, przedstawione w części 2 tabeli 1, mogą być traktowane jako pomoc udzielona przed dniem przystąpienia i wobec tego uznaje je za nową pomoc. I wreszcie Komisja ma wątpliwości, czy pomoc wykazana w części 3 może być uznana za pomoc de minimis i wobec tego będzie ją traktować jako pomoc na restrukturyzację, a jej kwotę doda do całkowitych kosztów restrukturyzacji finansowej. |
(28) |
Środki pomocy zgłoszone przez władze polskie w ramach drugiego planu restrukturyzacyjnego przedstawiono w tabeli 2. |
2. Pomoc państwa w rozumieniu art. 87 ust 1 Traktatu WE
(29) |
W art. 87 ust. 1 Traktatu WE stwierdza się, że wszelka pomoc przyznawana przez państwo członkowskie lub przy użyciu zasobów państwowych w jakiejkolwiek formie, która zakłóca lub grozi zakłóceniem konkurencji, poprzez sprzyjanie niektórym przedsiębiorstwom lub produkcji niektórych towarów, i wpływa na wymianę handlową między państwami członkowskimi, jest niezgodna ze wspólnym rynkiem. |
(30) |
Pożyczka, wniesienie dodatkowego kapitału, umorzenie zobowiązań, odroczenie terminu zapłaty i ustalenia dotyczące rozłożenia na raty płatności zobowiązań wobec podmiotów publicznych stanowią pomoc z zasobów państwowych. Oprócz tego przynoszą one korzyść przedsiębiorstwu w formie obniżenia jego kosztów. PZL Dębica, jako przedsiębiorstwo znajdujące się w trudnej sytuacji, nie uzyskałoby na rynku tego rodzaju finansowania na takich warunkach. Taka korzyść zakłóca konkurencję. Władze polskie zgłosiły wniesienie dodatkowego kapitału jako pomoc na restrukturyzację i nie kwestionowały tego, że inne środki stanowią pomoc państwa. Komisja nie zgadza się ze stwierdzeniem władz polskich dotyczącym uznania niektórych środków za pomoc de minimis (zob. pkt 26 powyżej). Ponadto, art. 1 lit h) rozporządzenia nr 1998/2006 (6) dotyczącego pomocy de minimis stanowi: »(…) Niniejsze rozporządzenie stosuje się do pomocy przyznawanej podmiotom gospodarczym we wszystkich sektorach, z wyjątkiem: (…) h) pomocy przyznawanej podmiotom gospodarczym znajdującym się w trudnej sytuacji«. Co więcej, zgodnie z pkt 16 wytycznych: »od momentu, w którym plan restrukturyzacji lub likwidacji, dla którego wnioskowano o pomoc, został ustanowiony i jest wdrażany, każda kolejna pomoc jest uznawana za pomoc w celu restrukturyzacji«. W związku z tym Komisja zastanawia się, czy nie powinna uznać tej pomocy za niezgłoszoną pomoc przeznaczoną na restrukturyzację. |
(31) |
Beneficjent działa na rynku urządzeń chłodniczych i wywozu do innych państw członkowskich UE. Kryterium wpływu na wymianę handlową we Wspólnocie ma tu pełne zastosowanie. |
(32) |
W związku z powyższym środki, które nie zostały przyznane przed przystąpieniem i stanowią nową pomoc, uznaje się za pomoc państwa w rozumieniu art. 87 ust. 1 Traktatu WE. Nie zostało to zakwestionowane przez polskie władze. |
3. Zwolnienie na mocy art. 87 ust. 3 Traktatu WE
(33) |
W niniejszym przypadku nie mają zastosowania odstępstwa, o których mowa w art. 87 ust. 2 Traktatu WE. Z uwagi na to, że podstawowym celem pomocy jest przywrócenie długoterminowej rentowności przedsiębiorstwu znajdującemu się w trudnej sytuacji, spośród odstępstw przewidzianych w art. 87 ust. 3 Traktatu WE można zastosować jedynie odstępstwo określone w art. 87 ust. 3 lit. c) Traktatu WE, które zezwala na pomoc państwa przeznaczoną na ułatwianie rozwoju niektórych działań gospodarczych, jeżeli nie ma ona wpływu na zmianę warunków wymiany handlowej w zakresie sprzecznym ze wspólnym interesem. Dlatego też pomoc ta może być uznana za zgodną na mocy art. 87 ust. 3 lit. c) Traktatu WE tylko wtedy, gdy spełnione są warunki określone w Wytycznych wspólnotowych dotyczących pomocy państwa w celu ratowania i restrukturyzacji zagrożonych przedsiębiorstw (7) (zwanych dalej »wytycznymi«). |
(34) |
Warto zaznaczyć, że w celu oceny zgodności środków nowej pomocy na restrukturyzację, należy przeanalizować cały plan restrukturyzacji zatwierdzony przez władze i wszystkie środki pomocy, by można było stwierdzić, czy w wyniku realizacji planu i przy ograniczeniu pomocy do niezbędnej kwoty rentowność przedsiębiorstwa zostanie przywrócona. W związku z tym w ocenie zgodności nowej pomocy na podstawie kryteriów określonych w wytycznych pod uwagę należy wziąć wszystkie środki pomocy na restrukturyzację, a nie tylko środki nowej pomocy. |
4. Przywrócenie rentowności
(35) |
Aby środek został uznany za zgodny na podstawie pkt 34–37 wytycznych, w planie restrukturyzacji muszą być określone metody przywracania długoterminowej rentowności i dobrej kondycji przedsiębiorstwa w rozsądnych ramach czasowych. Taki plan należy przygotować w oparciu o realistyczne założenia dotyczące przyszłych warunków działania. |
(36) |
Komisja nie jest przekonana co do tego, czy w oparciu o przedstawiony plan przedsiębiorstwo zdoła przywrócić długoterminową rentowność. |
(37) |
Po pierwsze wydaje się, że proces restrukturyzacji jest ukierunkowany przede wszystkim na aspekty finansowe i nie uwzględniono w nim środków restrukturyzacji przemysłowej. |
(38) |
Ponadto Komisja na tym etapie ma wątpliwości, czy ocena problemów przedsiębiorstwa została dokonana w stopniu wystarczającym i czy w związku z tym wybór instrumentów, które mają doprowadzić do rozwiązania jego problemów jest właściwy. W planie restrukturyzacji w zasadzie nie określono prawidłowo powodów trudności przedsiębiorstwa. Jest w nim przede wszystkim mowa o aspektach zewnętrznych, a nie porusza się kwestii problemów o charakterze strukturalnym. |
(39) |
I wreszcie, ponieważ została opracowana druga wersja planu restrukturyzacji, wydaje się, że plan w poprzedniej wersji nie przyczynił się w wystarczającym stopniu do przezwyciężenia trudności beneficjenta, a to budzi wątpliwości dotyczące wiarygodności całego procesu restrukturyzacji i nasuwa przypuszczenie, że przedsiębiorstwo będzie potrzebowało w przyszłości kolejnej pomocy. Co więcej ze względu na to, że poprzednia wersja planu restrukturyzacji jest niedostępna, Komisja nie może ocenić szans powodzenia całego procesu restrukturyzacji (8). |
5. Zasada »pierwszy i ostatni raz«
(40) |
Zgodnie z pkt 3.3. wytycznych, pomoc na restrukturyzację powinna być przyznawana tylko jeden raz. Jeżeli dane przedsiębiorstwo w przeszłości otrzymało już pomoc na restrukturyzację i jeżeli upłynęło mniej niż 10 lat od momentu, w którym nastąpił koniec okresu restrukturyzacji, Komisja w normalnych warunkach zezwoli na udzielenie dalszej pomocy na restrukturyzację tylko w wyjątkowych i niedających się przewidzieć okolicznościach. |
(41) |
Przedsiębiorstwo korzystało już z pomocy państwa w 2001 r. (zob. środek 2 w tabeli 1) i Komisja ma wątpliwości, czy zasada »pierwszego i ostatniego razu« jest spełniona. Komisja przypuszcza, że przedsiębiorstwo w rzeczywistości znajduje się w trudnej sytuacji od 2001 r. i stąd nie jest przekonana, czy w istocie może rozpatrywać lata 2001–2013 jako jeden okres restrukturyzacji. Ten okres jest tak długi nie dlatego, że od początku przewidywano, że proces restrukturyzacji potrwa 12 lat, lecz ponieważ poprzedni plan nie doprowadził do przywrócenia długoterminowej rentowności przedsiębiorstwa. Jeśli przyjąć ten okres za jeden okres restrukturyzacji, czas trwania tego procesu wydaje się o wiele za długi. Punkt 35 wytycznych zawiera wyraźne stwierdzenie, że czas trwania planu restrukturyzacji musi być możliwie najkrótszy. W związku z tym wydaje się, że okres 13 lat nie może zostać przez Komisję zaakceptowany. |
(42) |
Nawet jeśli Komisja nie może oceniać zgodności części pomocy przyznanej przedsiębiorstwu PZL Dębica (jako że została ona udzielona przed przystąpieniem), nie przeszkadza jej to w dokonaniu oceny stanu faktycznego w związku z interpretacją zasady »pierwszy i ostatni raz«. Komisja jest zdania, że wspomniana zasada powinna znaleźć zastosowanie w niniejszej sprawie, mimo że pomoc na cele restrukturyzacji została przyznana przed przystąpieniem Polski do Unii Europejskiej. Dzieje się tak dlatego, że przy ocenie konieczności zastosowania tej zasady Komisja uwzględni jedynie stan faktyczny, tj. dokona rozpoznania, czy przedsiębiorstwo znajdowało się w trudnej sytuacji w ciągu ostatnich 10 lat i czy miało możliwość przezwyciężenia tych trudności. W związku z tym, jeśli władze polskie w omawianej sprawie nie przedstawią dowodów na istnienie wyjątkowych okoliczności, takich jak np. nieistnienie w 2001 r. efektywnej gospodarki rynkowej, Komisja będzie mieć wątpliwości, czy obecna pomoc restrukturyzacyjna nie jest niezgodna z zasadą »pierwszego i ostatniego razu«. |
6. Ograniczenie pomocy do minimum
(43) |
Zgodnie z pkt 43–45 wytycznych pomoc musi być ograniczona do ścisłego minimum, niezbędnego do umożliwienia restrukturyzacji przedsiębiorstwa. Pomoc nie może być udzielona w formie stanowiącej dla przedsiębiorstwa nadwyżkę środków pieniężnych, którą mogłoby ono wykorzystać do agresywnych działań zakłócających rynek, niezwiązanych z procesem restrukturyzacji. |
(44) |
W szczególności od beneficjenta pomocy oczekuje się wniesienia znaczącego wkładu w proces restrukturyzacji z środków własnych lub uzyskanych na warunkach rynkowych z zewnętrznych źródeł finansowania. W wytycznych podkreśla się, że znaczna część środków finansowych na restrukturyzację musi pochodzić z zasobów własnych, między innymi ze sprzedaży aktywów, które nie są niezbędne do dalszego istnienia przedsiębiorstwa, i uzyskanych na warunkach rynkowych z zewnętrznych źródeł finansowania. |
(45) |
Komisja ma wątpliwości, czy własny wkład beneficjenta jest znaczny, pozwala na ograniczenie pomocy do niezbędnego minimum i czy osiąga minimalny poziom 50 % całkowitych kosztów restrukturyzacji. |
(46) |
Na podstawie informacji przedstawionych przez polskie władze można przyjąć, że poziom udziału własnego w całkowitych kosztach restrukturyzacji nie mógł przekraczać 43 %. Ta wartość w dalszym ciągu budzi zastrzeżenia, ponieważ Komisja nie jest w pełni przekonana co do powodzenia sprzedaży aktywów przewidywanej w przyszłości. |
7. Unikanie nadmiernego zakłócania konkurencji
(47) |
Zgodnie z pkt 38–42 wytycznych należy przyjąć środki w możliwie największym stopniu łagodzące potencjalne negatywne skutki pomocy dla konkurentów. Pomoc nie może nadmiernie zakłócać konkurencji. Wiąże się to zazwyczaj z ograniczeniem obecności przedsiębiorstwa na rynku po zakończeniu restrukturyzacji. Obowiązkowe ograniczenie lub zmniejszenie obecności firmy na danym rynku jest czynnikiem kompensującym na korzyść jego konkurentów. Ograniczenie takie powinno być proporcjonalne do zakłócenia, które wywołała pomoc na rynku oraz do względnego znaczenia firmy na rynku lub rynkach. |
(48) |
Zgodnie z pkt 56 wytycznych warunki przyznania pomocy są mniej restrykcyjne w przypadku wdrożenia środków wyrównawczych na obszarach wspieranych. Analizując wpływ pomocy na restrukturyzację na rynek i konkurencję, Komisja weźmie pod uwagę to, że przedsiębiorstwo PZL Dębica jest zlokalizowane na obszarze wspieranym w rozumieniu art. 87 ust. 3 lit. a) Traktatu WE. |
(49) |
Komisja nie jest przekonana co do tego, czy proponowane środki mają charakter rzeczywiście wyrównawczy i nie są konieczne jedynie w celu przywrócenia długoterminowej rentowności przedsiębiorstwa, ponieważ gdyby było inaczej, nie kwalifikowałyby się jako środki wyrównawcze w rozumieniu wytycznych. Wątpliwość dotyczy w szczególności tych środków, w przypadku których Polska nie wykazała, że zaniechane formy działalności lub sprzedane spółki zależne nie przynosiły strat. |
(50) |
Ponadto wydaje się, że pozostałe środki mają na celu optymalizację zdolności produkcyjnych, obecnie częściowo niewykorzystanych, a zatem są przypuszczalnie również niezbędne do przywrócenia rentowności i jako takie, zgodnie z wytycznymi, nie mogą być uznane za środki wyrównawcze. |
(51) |
Pozostałe proponowane działania podejmowano już w przeszłości i nie wydaje się, by mogły one stanowić środki wyrównawcze w przypadku planowej pomocy, która ma być przyznana w przyszłości. |
IV. DECYZJA
(52) |
W związku z powyższym Komisja:
|
(53) |
W świetle niniejszych rozważań Komisja, działając na mocy procedury określonej w art. 88 ust. 2 Traktatu WE, zwraca się do władz polskich o przedłożenie uwag i dostarczenie wszelkich informacji, które mogą być pomocne w ocenie przedmiotowej pomocy, w terminie jednego miesiąca od otrzymania niniejszego pisma. Między innymi należy przedłożyć:
|
(54) |
Komisja zwraca się do polskich władz z prośbą o niezwłoczne przekazanie kopii niniejszego pisma odbiorcy pomocy. |
(55) |
Komisja pragnie przypomnieć władzom polskim, że art. 88 ust. 3 Traktatu WE ma skutek zawieszający i zwraca uwagę na art. 14 rozporządzenia Rady (WE) nr 659/1999, który stanowi, że wszelka pomoc niezgodna z prawem może zostać odzyskana od beneficjenta. |
(56) |
Komisja uprzedza władze polskie, że udostępni zainteresowanym stronom informacje poprzez opublikowanie niniejszego pisma wraz z jego streszczeniem w Dzienniku Urzędowym Unii Europejskiej. Poinformuje również zainteresowane strony w krajach EFTA, będących sygnatariuszami porozumienia EOG, publikując zawiadomienie w Suplemencie EOG do Dziennika Urzędowego Unii Europejskiej oraz poinformuje Urząd Nadzoru EFTA, przesyłając kopię niniejszego pisma. Wszystkie zainteresowane strony zostaną wezwane do przedstawienia uwag w ciągu jednego miesiąca od dnia publikacji.“ |
(1) Zdaniem Komisji całkowite koszty restrukturyzacji są nieco wyższe od podanych przez polskie władze (30,3 mln PLN). W istocie Polska podaje koszty restrukturyzacji zaległych zobowiązań z odroczonym terminem spłaty jako kwotę pomocy przyznanej na ten cel. Zgodnie z ustaloną praktyką Komisja uważa, że do wyliczenia kosztów restrukturyzacji należy przyjąć nominalną kwotę zaległych zobowiązań z odroczonym terminem spłaty.
(2) Polska ostatnio poinformowała Komisję, że zrealizowano już sprzedaż aktywów o wartości 1 537 700 PLN.
(3) Władze polskie twierdzą, że ten środek został przyznany w dniu 20.10.2003 r. Nie przedstawiono jednak Komisji żadnego prawnie wiążącego aktu, w którym władze krajowe zobowiązują się do udzielenia pomocy, dlatego też Komisja nie może uznać tego środka za przyznany w tym dniu. Polska potwierdza również, że naliczane są odsetki i że do czasu podjęcia formalnej decyzji o umorzeniu zadłużenia kwota zobowiązania będzie rosła.
(4) Władze polskie wspominają jedynie o przyrzeczeniu administracyjnym, nie wydano jednak żadnego aktu prawnie wiążącego. Zobowiązania nie zostały jeszcze uregulowane i ich kwota rośnie w związku z naliczanymi odsetkami.
(5) Wszystkie kwoty podane przez polskie władze w złotych polskich (PLN) zostały przeliczone na euro (EUR) przy zastosowaniu kursu wymiany z dnia 18 listopada 2008 r. wynoszącego 1 EUR = 3,86 PLN.
(6) Rozporządzenie Komisji (WE) nr 1998/2006 z dnia 15 grudnia 2006 r. w sprawie stosowania art. 87 i 88 Traktatu do pomocy de minimis, Dz.U. L 379 z 28.12.2006, s. 5–10.
(7) Dz.U. C 244 z 1.10.2004, s. 2.
(8) Sprawozdania finansowe za 2007 r., takie jak bilans, rachunek zysków i strat oraz rachunek przepływów pieniężnych również nie zostały udostępnione Komisji.
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/25 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva št. COMP/M.5486 – Vodafone/Hutchison Whampoa/JV)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
(2009/C 53/08)
1. |
Komisija je 26. februarja 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Vodafone Australia Limited („VAL“, Avstralija), ki pripada skupini Vodafone Group Plc („Vodafone“, Združeno kraljestvo), izvede popolno združitev s podjetjem Hutchison 3G Australia Limited („H3GA“, Avstralija), ki pripada skupini Hutchison Whampoa Limited („HWL“, Hong Kong), v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta. Novi subjekt („JV“, Avstralija) bo pod skupnim nadzorom podjetij Vodafone in HWL. |
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu. |
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5486 – Vodafone/Hutchison Whampoa/JV na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
(2) UL C 56, 5.3.2005, str. 32.
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/26 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva št. COMP/M.5152 – Posten AB/Post Danmark A/S)
(Besedilo velja za EGP)
(2009/C 53/09)
1. |
Komisija je 26. februarja 2009 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Posten AB („Posten“, Švedska), ki je pod nadzorom Kraljevine Švedske, z zamenjavo delnic izvede popolno združitev s podjetjem Post Danmark A/S („Post Danmark“, Danska), ki je pod nadzorom Kraljevine Danske, v smislu člena 3(1)(a) Uredbe Sveta. |
2. |
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:
|
3. |
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. |
4. |
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije. Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5152 – Posten AB/Post Danmark A/S na naslov:
|
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1.
DRUGI AKTI
Komisija
6.3.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 53/27 |
Obvestilo o prošnji v okviru člena 30 Direktive 2004/17/ES
Prošnja naročnika
(2009/C 53/10)
Dne 26. februarja 2009 je Komisija prejela zahtevo v okviru člena 30(5) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (1). Prvi delovni dan po prejemu prošnje je bil 27. februar 2009.
Ta prošnja Nederlandse Aardolie Maatschappij B.V. zadeva iskanje in črpanje nafte in plina na Nizozemskem. Navedeni člen 30 določa, da se Direktiva 2004/17/ES ne uporablja, če je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Presoja teh okoliščin se izvede izključno v okviru Direktive 2004/17/ES in ne vpliva na uporabo pravil o konkurenci.
Komisija ima za sprejem odločitve o tej prošnji na voljo tri mesece od zgoraj navedenega delovnega dne. Rok je torej 27. maj 2009.
Ta rok je mogoče podaljšati za tri mesece. Takšno podaljšanje se objavi.
V skladu z drugim pododstavkom člena 30(6) se nove prošnje v zvezi z iskanjem in črpanjem nafte in plina na Nizozemskem, ki so vložene pred potekom roka v zvezi to prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru te prošnje.
(1) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.