20.2.2009

Uradni list Evropske unije

C 42/1

Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu sklepa Sveta o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2008/…/PNZ

(2009/C 42/01)

EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 286 Pogodbe,

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti člena 8 listine,

ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov ter zlasti člena 41 Uredbe,

ob upoštevanju prošnje za mnenje v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki mu je bila poslana 27. maja 2008 –

SPREJEL NASLEDNJE MNENJE:

I. UVODNE UGOTOVITVE

Komisija je 27. maja 2008 predstavila predlog sklepa Sveta o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2008/…/PNZ (v nadaljevanju: predlog) (1). Komisija je predlog poslala ENVP, da bi se z njim posvetovala v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001.

S predlogom naj bi se izvajal člen 11 Okvirnega sklepa Sveta o pripravi in vsebini izmenjave podatkov, izpisanih iz kazenske evidence, med državami članicami (2) (v nadaljevanju „okvirni sklep Sveta“), da bi vzpostavili in razvili računalniško voden sistem za izmenjavo informacij med državami članicami (3). V členu 1 predloga je predvidena vzpostavitev Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS), predlog pa določa tudi elemente standardizirane oblike za elektronsko izmenjavo informacij ter druge splošne vidike in vidike tehnične izvedbe za organizacijo in spodbuditev izmenjave informacij.

3.	ENVP je zadovoljen, da je bil zaprošen za mnenje, in priporoča, da se na to posvetovanje sklicuje v uvodnih izjavah predloga na podoben način kot v številnih drugih zakonodajnih besedilih, v zvezi s katerimi je bil zaprošen za mnenje v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

II. OZADJE IN OKVIR

ENVP opozarja, da je 29. maja 2006 izdal mnenje o okvirnem sklepu Sveta. Ob tem je treba izpostaviti nekatere elemente tega mnenja:

—	poudarek na pomenu standardizirane oblike, s katero se izogne dvoumnosti vsebine informacij iz kazenske evidence,

—	podpora odločitvam iz okvirnega sklepa Sveta, da se ne predvidi centralizirana evropska zbirka podatkov in ne dovoli neposreden dostop do zbirk podatkov, ki bi jih bilo težko nadzorovati,

—	uporaba okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, za informacije iz kazenskih evidenc, tudi v zvezi s prenosi osebnih podatkov tretjim državam,

—	učinkovitost izmenjave informacij, ob upoštevanju velikih razlik med nacionalnimi predpisi o kazenskih evidencah, zaradi česar je za praktični potek izmenjave podatkov treba sprejeti dodatne določbe,

—	delitev odgovornosti med države članice in težave pri ustreznem nadzoru, ki izhajajo iz te delitve. Pozitivno je bilo sprejeto imenovanje osrednjega organa na nacionalni ravni,

—	široko področje uporabe okvirnega sklepa Sveta, ki velja za vse obsodbe, poslane v kazensko evidenco.

Navedeni elementi mnenja iz leta 2006 še zmeraj opisujejo okvir, v katerem bo ta predlog preučen. Za okvir so zlasti pomembna razhajanja nacionalnih predpisov o kazenski evidenci. Zaradi tega razhajanja so potrebni dodatni ukrepi, da bi lahko sistem izmenjave deloval. Zato je predlog za uvedbo ECRIS dodaten ukrep. Vendar pa se celoten okvir tudi razvija.

Najprej je treba opozoriti, da vsebujeta okvirni sklep Sveta in njegovo izvajanje v okviru predloga za ECRIS vrsto novih pravnih instrumentov za olajšanje izmenjave informacij med državami članicami Evropske unije za namene kazenskega pregona. S pomočjo teh instrumentov se bo nadgradilo načelo dostopnosti, kakor je bilo uvedeno s Haškim programom iz leta 2004 (4). Večina teh instrumentov je osredotočenih na policijsko sodelovanje, medtem ko je ta instrument sredstvo za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v smislu člena 31 PEU (5). Vendar pa ima enak cilj: olajšati izmenjavo informacij za namene kazenskega pregona. Takšni instrumenti v več primerih vsebujejo sisteme IT in/ali standardizacijo izmenjave praks oziroma jih ti podpirajo. Predlog za ECRIS v tem smislu ni edinstven. Pri oceni tega predloga se ENVP opira na pretekle izkušnje, ki jih je pridobil med analizo primerljivih instrumentov.

Drugič, razvija se pravni okvir EU za varstvo podatkov. Do konca leta 2008 se pričakuje sprejetje okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (OSVOP), navedenega v uvodni izjavi 14 kot splošni okvir za računalniško vodene izmenjave kazenskih evidenc. Ta okvirni sklep Sveta bo zagotovil minimalne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov v primerih, ko se osebni podatki posredujejo ali so bili posredovani oziroma so bili dani na razpolago državam članicam (6). Tako se bodo razlike med nacionalnimi zakonodajami o pogojih za uporabo osebnih podatkov (v smislu člena 9 okvirnega sklepa Sveta o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc) še dodatno zmanjšale.

V zvezi s tem je treba poudariti, da so pogajanja o OSVOP privedla do nekaterih sprememb, od katerih bodo nekatere posebej vplivale na pravni okvir, v katerem se izmenjujejo podatki iz kazenskih evidenc:

—	omejilo se bo področje uporabe, ki zdaj zajema le osebne podatke, ki si jih države članice med seboj izmenjajo, podatki, obdelani le v eni državi članici, pa so izključeni,

—	mehanizmi za učinkovito usklajevanje organov za varstvo podatkov niso predvideni.

Na osnovi tega je treba člen 9 okvirnega sklepa Sveta o izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc, v katerem so določeni nekateri „pogoji za uporabo osebnih podatkov“, obravnavati kot lex specialis za varstvo podatkov, ki določa dodatna jamstva glede na jamstva, ki so navedena v okviru lex generalis v okvirnem sklepu Sveta o varstvu osebnih podatkov. Ta člen, zlasti odstavka 2 in 4, natančno določa namen načela omejitve v zvezi z izmenjavo podatkov iz kazenskih evidenc. Izjeme k temu načelu so dovoljene le v okoliščinah, ki so izrecno navedene v teh določbah.

10.

Tretjič je Komisija predložila sporočilo o evropski strategiji na področju e-pravosodja (7), ki je v tesni povezavi stem predlogom. Evropska komisija namerava s tem sporočilom prispevati k okrepitvi in razvoju orodij za e-pravosodje na evropski ravni. Sporočilo vsebuje več pobud, ki bi lahko močno vplivale na varstvo osebnih podatkov, kot sta na primer oblikovanje mreže za varno izmenjavo informacij med pravosodnimi organi in oblikovanje evropske zbirke podatkov o sodnih prevajalcih in tolmačih. ENVP namerava mnenje o tem sporočilu predložiti v ločenem dokumentu.

III. IZMENJAVA INFORMACIJ, PREDVIDENA V OKVIRNEM SKLEPU SVETA

11.

V odstavku 1 člena 11 okvirnega sklepa Sveta je opisano, katere informacije morajo biti posredovane oziroma se lahko posredujejo. V odstavku 3 istega člena je določena tudi pravna podlaga sedanjega predloga. V prilogi II okvirnega sklepa Sveta je določen obrazec, ki se mora uporabiti za izmenjavo. Vsebuje informacije, ki jih mora predložiti država članica prosilka, in informacije, ki jih je treba poslati v odgovoru na zahtevek. Obrazec se lahko spremeni s sklepom Sveta, kot to sedaj predlaga Komisija.

12.

V členu 11(1) se razlikuje med obveznimi podatki, neobveznimi podatki, dodatnimi podatki in drugimi podatki. Obrazec v prilogi II ne odraža tega razlikovanja. Tako so na primer podatki o imenu staršev obsojene osebe v členu 11 opredeljeni kot neobvezni podatki, ki jih je treba poslati le, če so vneseni v kazensko evidenco. V prilogi II ni navedeno, da je pošiljanje teh podatkov neobvezno.

13.

ENVP predlaga, da se ob tej priložnosti obrazec popolnoma uskladi s členom 11. S tem se bo prenos osebnih podatkov omejil na tiste podatke, ki so resnično potrebni za namene izmenjave. V zgoraj navedenem primeru ni očitne potrebe po tem, da bi samodejno posredovali imena staršev obsojenih oseb. S tem bi lahko po nepotrebnem škodovali zadevnim osebam, zlasti njihovim staršem.

IV. SISTEM ECRIS

Splošne ugotovitve

14.	Osrednji del predloga je člen 3. V njem je določeno, da ECRIS temelji na decentralizirani arhitekturi informacijske tehnologije, sestavljajo pa ga trije elementi: podatkovne zbirke kazenskih evidenc držav članic, skupna komunikacijska infrastruktura in programska oprema za povezovanje.

15.	ENVP podpira sedanji predlog za oblikovanje ECRIS, pod pogojem, da se upoštevajo pripombe iz tega mnenja.

16.

V okviru tega poudarja, da po eni strani ne obstaja centralna evropska zbirka podatkov, neposreden dostop do nacionalnih podatkovnih zbirk kazenskih evidenc drugih držav članic pa ni predviden, medtem ko so po drugi strani na nacionalni ravni centralizirane odgovornosti z osrednjimi organi držav članic, določenimi v skladu s členom 3 okvirnega sklepa Sveta. Ta mehanizem v največji možni meri omejuje hrambo in izmenjavo osebnih podatkov, hkrati pa jasno določa odgovornosti osrednjih organov. Države članice so v okviru tega mehanizma odgovorne za delovanje nacionalnih podatkovnih zbirk kazenskih evidenc in za učinkovit potek izmenjav. Prav tako so odgovorne za programsko opremo za povezovanje (člen 3(2) predloga).

17.

Predvidena je skupna infrastruktura. Sprva bo to omrežje S-TESTA (8), ki se lahko nadomesti z drugim varnim omrežjem, ki ga upravlja Komisija (člen 3(4) predloga). ENVP izhaja iz tega, da je za skupno infrastrukturo odgovorna Komisija, čeprav to ni natančno določeno v členu 3. Predlaga, da se zaradi pravne varnosti ta odgovornost pojasni v samem besedilu.

Prvi element: podatkovne zbirke kazenskih evidenc v državah članicah

18.

ENVP je v mnenju z dne 29. maja 2006 izrazil podporo decentralizirani arhitekturi. S tem se med drugim prepreči dodatno podvajanje osebnih podatkov v centralni podatkovni zbirki. Izbor tovrstne decentralizirane arhitekture pomeni, da so države članice odgovorne za podatkovne zbirke kazenskih evidenc in obdelavo osebnih podatkov, shranjenih v teh evidencah. Točneje povedano, osrednji organi držav članic so upravljavci teh podatkovnih zbirk. Kot upravljavci so odgovorni za vsebino podatkovnih zbirk ter vsebino izmenjanih podatkov. Okvirni sklep Sveta določa obveznosti države članice izreka obsodbe in države članice, katere državljanstvo ima obsojena oseba.

19.

V tem okviru je ECRIS omrežje neposredne izmenjave datotek („peer to peer“) za izmenjavo podatkov med temi nacionalnimi podatkovnimi zbirkami. Z omrežjem neposredne izmenjave datotek, kot je ECRIS, so povezana določena tveganja, ki jih je treba obravnavati:

—

delitev odgovornosti med osrednje organe držav članic v praksi ne deluje samodejno. Potrebni so dodatni ukrepi, da bi na primer zagotovili, da so podatki, ki jih hrani država članica, ki pošilja oziroma prejema podatke (država članica izreka obsodbe in država članica državljanstva), posodobljeni in enaki,

—	zaradi te arhitekture obstajajo velike razlike v načinu, kako jo države članice uporabljajo, kar je še bolj očitno, če se nacionalne zakonodaje močno razlikujejo med seboj (kot je primer pri kazenskih evidencah).

20.

Uskladitev uporabe samega omrežja in postopkov glede njene uporabe so torej izrednega pomena. ENVP posebej opozarja, da je pomembno, da se omrežje uporablja usklajeno in ob upoštevanju visokih standardov varstva podatkov. Izvedbeni ukrepi, ki se sprejmejo v skladu s členom 6 predloga, so zato izjemno pomembni. ENVP priporoča, da se v člen 6 vnese sklic na visoko raven varstva podatkov kot predpogoj za vse izvedbene ukrepe, ki bodo sprejeti.

21.

Nacionalni organi za varstvo podatkov bi lahko v tem okviru imeli vlogo, pod pogojem, da delujejo usklajeno. ENVP predlaga, da se doda uvodna izjava, v kateri se poudari vloga organov za varstvo podatkov, in sicer na podoben način, kot uvodna izjava 11 in člen 3(5) opozarjata, da Komisija pomaga državam članicam. Nova uvodna izjava naj bi tudi spodbujala sodelovanje organov za varstvo podatkov.

22.

ENVP pozdravlja poleg tega tudi določbo iz člena 3(3) za spodbujanje uporabe najboljših razpoložljivih tehnik, da bi se zagotovili zaupnost in zanesljivost podatkov iz kazenskih evidenc, poslanih v druge države članice. Vendar pa bi bilo zaželeno, da pri opredelitvi teh tehnik skupaj z državami članicami oziroma osrednjimi organi držav članic ter Komisijo sodelujejo tudi pristojni organi za varstvo podatkov.

Drugi element: skupna komunikacijska infrastruktura

23.

Zaradi odgovornosti Komisije za skupno komunikacijsko infrastrukturo je Komisijo treba obravnavati kot ponudnika omrežja. Za namene varstva podatkov se Komisija opredeli kot upravljavec v smislu člena 2(i) okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, četudi samo za omejeno nalogo: zagotoviti delovanje in varnost omrežja. Komisija je kot odgovorni organ za obdelavo osebnih podatkov pristojna, če se obdelujejo osebni podatki v povezavi z zagotovitvijo omrežja ali če se pojavijo vprašanja o varstvu podatkov v zvezi z varnostjo omrežja. Ta vloga Komisije je primerljiva z njeno vlogo pri sistemih SIS, VIS in Eurodac, predvsem vlogo odgovornega subjekta za operativno upravljanje (ne pa za vsebino osebnih podatkov). Ta vloga je bila opredeljena kot „upravljavec sui generis“ (9).

24.

Skupna komunikacijska infrastruktura bo vsaj kratkoročno temeljila na omrežju S-TESTA. Cilj omrežja S-TESTA je med seboj povezati organe EU in nacionalne organe, kot so uprave in agencije po vsej Evropi. To omrežje je namensko telekomunikacijsko omrežje. Operativni storitveni center je v Bratislavi. Predstavlja tudi oporo drugim informacijskim sistemom na področju svobode, varnosti in pravice, kot je Schengenski informacijski sistem. ENVP pozdravlja izbiro omrežja S-TESTA, ki se je izkazalo kot zanesljiv sistem za izmenjavo.

25.

Odgovornost Komisije kot upravljavca sui generis vpliva tudi na veljavno zakonodajo o varstvu podatkov in nadzor. Člen 3 Uredbe (ES) št. 45/2001 določa, da „se ta uredba uporablja za obdelavo osebnih podatkov v vseh institucijah in organih Skupnosti, če se taka obdelava izvaja pri opravljanju dejavnosti, ki v celoti ali delno sodijo na področje uporabe zakonodaje Skupnosti“.

26.

Če bi vse ali nekatere dejavnosti Komisije v zvezi z obdelavo podatkov sodile na področje uporabe zakonodaje Skupnosti, ne bi bilo dvoma o tem, da se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001. Zlasti v členu 1 te uredbe je določeno, da institucije in organi Skupnosti varujejo temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb in predvsem njihovo pravico do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov. V skladu s členom 22 te uredbe Komisija „izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da bi zagotovili raven zavarovanja, primerno tveganju, ki ga predstavlja obdelava, in značaju osebnih podatkov, ki jih je treba varovati“. Te dejavnosti potekajo pod nadzorom ENVP.

27.

Vendar pa je treba v tem primeru in v nasprotju s Schengenskim informacijskim sistemom (10) opozoriti, da je pravna podlaga za obdelavo naslov VI Pogodbe o EU (tretji steber). To pomeni, da se za obdelavo s strani Komisije ne uporablja samodejno Uredba (ES) št. 45/2001 niti kakšen drug pravni okvir za varstvo podatkov. To je neugodno, saj posameznik, na katerega se podatki nanašajo, očitno ne bo ustrezno zavarovan, zlasti zato, ker gre pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z obsodbami za kazniva dejanja za občutljive podatke, kot je ponazorjeno v členu 10(5) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki opredeljuje obdelavo podatkov v zvezi z obsodbami za kazniva dejanja, kot obdelavo, ki bi lahko povzročila tveganje. Poleg tega je to neugodno, ker ENVP na podlagi drugih pravnih instrumentov sodeluje pri nadzoru omrežja S-TESTA. Prav zaradi tega ENVP predlaga, da se sklepu (11) doda določba, v skladu s katero se Uredba (ES) št. 45/2001 uporablja za obdelavo osebnih podatkov, za katero je odgovorna Komisija.

Tretji element: programska oprema za povezovanje

28.

V predlogu se razlikuje med skupno tehnično infrastrukturo za povezavo podatkovnih zbirk in programsko opremo za povezovanje. Kot je bilo že omenjeno, so za programsko opremo za povezovanje odgovorne države članice. V skladu z uvodno izjavo 11 lahko Komisija to programsko opremo zagotovi, vendar naj bi se lahko države članice očitno same odločile, ali jo bodo uporabile namesto svoje programske opreme za povezovanje ali ne.

29.

Postavlja se vprašanje, zakaj naj bi se razlikovalo med odgovornostjo za tehnično infrastrukturo in odgovornostjo za priključitev programske opreme ter zakaj ne bi bila za oboje odgovorna Komisija. V obeh primerih gre dejansko za omrežje med osrednjimi organi držav članic (nacionalne dostopne točke za omrežje) in ne za izmenjavo podatkov med državami članicami.

30.

Če bi Komisija dobila to dodatno odgovornost, to ne bi vplivalo na decentralizirano naravo arhitekture informacijske tehnologije, po drugi strani pa naj bi postala učinkovitost izmenjave bolj optimalna. Povečanje učinkovitosti je iz stališča varstva podatkov pomembno zaradi kakovosti podatkov: izmenjati je treba le ključne podatke, dodatne informacije zaradi nepopolnosti v sistemu pa niso potrebne. Na splošno je omogočen boljši nadzor sistema, če je za skupno komunikacijsko infrastrukturo in programsko opremo za povezovanje odgovorna ena stranka.

31.

To je še bolj pomembno ob upoštevanju, da ima programska oprema tudi funkcijo orodja za izmenjavo. Pomembne lastnosti programske opreme za povezavo so, da mora preveriti identiteto pošiljatelja ter skladnost in popolnost zahtevkov, posledično pa mora omogočiti tudi potrditev zahtevka. Medoperabilnost programske opreme, ki jo uporabljajo države članice, je torej predpogoj. Državam članicam ni treba uporabljati iste programske opreme (čeprav bi bila to najbolj praktična rešitev), vendar pa mora biti ta medsebojno popolnoma združljiva.

32.

Predlog priznava potrebo po uskladitvi vprašanj, ki se nanašajo na medsebojno združljivost programske opreme za povezovanje. Izvedbeni ukrepi iz člena 6 – ki jih je treba sprejeti s postopkom komitologije – vključujejo na primer „postopke za preverjanje skladnosti uporabniške programske opreme s tehničnimi zahtevami“. V členu 6 je naveden tudi skupni sveženj protokolov. Vendar pa takšen skupni sveženj protokolov ni predpisan za programsko opremo za povezovanje. V členu 6 ni predvidena niti opredelitev sistema programske opreme.

33.

Zato ENVP za izboljšanje učinkovitosti in varnosti izmenjav priporoča naslednje:

—	sprejmejo se vsaj izvedbeni ukrepi, ki zagotavljajo medsebojno združljivost programske opreme,

—	zaželena rešitev bi bila, da bi bile Komisija in države članice – verjetno s postopkom komitologije – v skladu z besedilom zavezane razviti ali opredeliti sistem programske opreme, ki izpolnjuje vse zgoraj navedene zahteve,

—	v besedilu bi bilo treba določiti, da je Komisija odgovorna za programsko opremo za povezovanje.

V. DRUGA VPRAŠANJA

Priročnik

34.

Člen 6(b) določa, da bo s priročnikom, sprejetim s postopkom komitologije, določen postopek za izmenjavo informacij, „ki obravnava zlasti načine prepoznavanja kršiteljev“. ENVP se sprašuje, kaj natančno bo ta priročnik vseboval in ali na primer predvideva prepoznavanje s pomočjo biometričnih podatkov.

35.	ENVP poudarja, da se za namene prepoznavanja kršiteljev ne bi smeli izmenjavati osebni podatki, ki niso izrecno določeni v okvirnem sklepu. Priročnik bi moral poleg tega določiti ustrezna zagotovila za obdelavo in prenos posebnih kategorij podatkov, kot so biometrični podatki.

Zbiranje statističnih podatkov

36.

Člen 6(c) in člen 8 se nanašata na zbiranje statističnih podatkov, ki so ključni element pri oceni učinkovitosti sistema izmenjave podatkov in nadzoru spoštovanja zagotovil za varstvo podatkov. Na osnovi tega ENVP priporoča, da se v skladu z drugimi pravnimi instrumenti, ki se nanašajo na izmenjavo osebnih podatkov (12), natančneje opredelijo statistični podatki, ki jih je treba zbrati, ter se ustrezno upošteva potreba po zagotovitvi nadzora varstva podatkov. Statistični podatki bi lahko na primer izrecno vsebovali elemente, kot je število zahtev za dostop do osebnih podatkov ali popravek teh podatkov, podatke o trajanju in celovitosti postopka posodabljanja, podatke o statusu oseb z dostopom do teh podatkov ter podatke o kršitvah varnosti. Statistični podatki in na njih temelječa poročila bi morala biti poleg tega v celoti na razpolago pristojnim organom za varstvo podatkov.

Usklajevanje nadzora obdelave podatkov

37.

ENVP je v mnenju z dne 29. maja 2006 o okvirnem sklepu o izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc že poudaril, da predlog ne bi smel obravnavati le sodelovanja med osrednjimi organi, temveč tudi sodelovanje med različnimi pristojnimi organi za varstvo podatkov. Potreba po tem je postala še toliko pomembnejša, saj so je med pogajanji o OSVOP črtala določba o vzpostavitvi delovne skupine, ki združuje organe EU za varstvo podatkov in usklajuje njihove dejavnosti v zvezi z obdelavo podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

38.

Zato bi bilo treba oblikovati ustrezne mehanizme usklajevanja med pristojnimi organi za varstvo podatkov, da bi zagotovili učinkovit nadzor in dobro kakovost čezmejne izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc. Ti mehanizmi bi morali upoštevati tudi dejstvo, da je za nadzor nad infrastrukturo omrežja S-TESTA pristojen ENVP. Vključili bi jih lahko v posebno določbo ali dodali izvedbenim ukrepom, ki bodo sprejeti v skladu s členom 6 predloga.

Prevodi

39.

Uvodni izjavi 6 in 8 ter obrazložitveni memorandum Komisije se nanašajo na široko uporabo samodejnega prevajanja. Čeprav ENVP pozdravlja vse ukrepe, katerih cilj je izboljšanje medsebojnega razumevanja posredovanih informacij, pa opozarja, da je treba jasno opredeliti in omejiti uporabo samodejnega prevajanja. Šele ko bodo narejeni natančni predhodni prevodi kategorij kaznivih dejanj iz priloge k sklepu, bo uporaba skupnih kod nacionalnim organom omogočila, da bodo te kategorije s pomočjo samodejnega prevajanja prevedene v njihov jezik. Takšna uporaba samodejnega prevajanja je koristen instrument in bo verjetno prispevala k boljšemu vzajemnemu razumevanju zadevnih kaznivih dejanj.

40.

Če pa se pri posredovanju informacij, ki niso bile pravilno predhodno prevedene, uporabi samodejno prevajanje, kot pri dodatnih komentarjih ali specifikacijah, dodanih v posameznih primerih, lahko to vpliva na kakovost posredovanih informacij ter posledično na odločitve, sprejete na osnovi teh informacij, in bi morala biti zato načeloma izključena. ENVP priporoča, da se ta zadeva podrobno opredeli v uvodnih izjavah sklepa Sveta.

VI. SKLEPI

41.	ENVP priporoča, da se v uvodnih izjavah predloga navede sklicevanje na to posvetovanje.

42.	Predlaga, da se ob tej priložnosti popolnoma spremeni obrazec, da bi se uskladil s členom 11 okvirnega sklepa Sveta o kazenskih evidencah, ki razlikuje med obveznimi podatki, neobveznimi podatki, dodatnimi podatki in drugimi podatki.

43.

ENVP podpira sedanji predlog za oblikovanje ECRIS, pod pogojem, da se upoštevajo naslednje pripombe iz tega mnenja:

—	zaradi pravne varnosti bi bilo treba odgovornost Komisije za skupno komunikacijsko infrastrukturo pojasniti v samem besedilu,

—	sklepu bi bilo treba dodati določbo, v kateri se navede, da se Uredba (ES) št. 45/2001 uporablja za obdelavo osebnih podatkov, za kar je odgovorna Komisija,

—	v člen 6 je treba vključiti sklic na visoko raven varstva podatkov kot predpogoj za vse izvedbene ukrepe, ki bodo sprejeti,

—	v uvodni izjavi bi morala biti poudarjena vloga organov za varstvo podatkov v zvezi z izvedbenimi ukrepi, spodbuditi pa bi se moralo tudi sodelovanje organov za varstvo podatkov,

—	sprejeti je treba izvedbene ukrepe, ki zagotavljajo medsebojno združljivost programske opreme,

—	komisija in države članice bi morale biti – verjetno s postopkom komitologije – zavezane razviti ali opredeliti sistem programske opreme, ki izpolnjuje vse zahteve,

—	v besedilu bi bilo treba določiti, da je Komisija odgovorna za programsko opremo za povezovanje.

44.	Natančneje je treba opredeliti statistične podatke, ki jih je treba se bodo zbrati, ter se ustrezno upošteva potreba po zagotovitvi nadzora varstva podatkov.

45.	Oblikovati bi bilo treba ustrezne mehanizme usklajevanja med pristojnimi organi za varstvo podatkov in ob tem upoštevati dejstvo, da je za nadzor nad infrastrukturo omrežja S-TESTA pristojen ENVP.

46.	V uvodnih izjavah sklepa Sveta bi bilo treba natančno določiti, da se samodejno prevajanje ne bi smelo uporabljati za posredovane informacije, ki niso bile pravilno predhodno prevedene.

V Bruslju, 16. septembra 2008

Peter HUSTINX

Evropski nadzornik za varstvo podatkov

(1) COM(2008) 332 konč.

(2) Še ni sprejet; zadnja različica besedila predloga, kakor ga je spremenil Svet, je na voljo v javnem registru Sveta (dok. št. 5968/08).

(3) Uvodna izjava 6 predloga.

(4) UL C 53, 3.3.2005, str. 1.

(5) Izmenjava informacij prek Eurojusta je še en primer tega. Pravni okvir za to izmenjavo bo spremenjen po sprejetju Sklepa Sveta o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ (glej pobudo, objavljeno v UL C 54 z dne 27.2.2008, str. 4).

(6) Glej člen 1 predloga okvirnega sklepa Sveta (zadnje besedilo razpoložljivo v registru Sveta, 24. junij 2008, dok. 9260/08).

(7) Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Za evropsko strategijo na področju e-sodstva (COM(2008) 0329 konč.).

(8) Čezevropske telematske storitve med upravami.

(9) Glej mnenje z dne 19. oktobra 2005 o treh predlogih o drugi generaciji Schengenskega informacijskega sistema (SIS II), UL C 91, 19.4.2006, str. 38, točka 5.1.

(10) Ter sistemoma VIS in Eurodac, ki sodita povsem v področje uporabe zakonodaje Skupnosti.

(11) V zvezi s tem glej v tretjem stebru člen 39(6) sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) za zagotovitev, da Europol „za obdelavo osebnih podatkov o osebju Europola uporablja načela Uredbe (ES) št. 45/2001“ (besedilo z dne 24.6.2008, dokument Sveta 8706/08).

(12) Glej na primer člen 3(3) in (4) Uredbe Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 42

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 20. februar 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila in mnenja
	MNENJA
	Evropski nadzornik za varstvo podatkov
2009/C 042/01	Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu sklepa Sveta o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2008/…/PNZ	1

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 042/02	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora ( 1 )	7

2009/C 042/03	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4835 – Hexion/Huntsman) ( 1 )	8

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Svet
2009/C 042/04	Seznam imenovanj, ki jih je opravil Svet – December 2008 (socialno področje)	9

	Komisija
2009/C 042/05	Menjalni tečaji eura	11

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 042/06	Sporočilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov ( 1 )	12

	V Objave
	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 042/07	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5451 – CNP Assurances/CNP Unicredit Life) – Primer za poenostavljeni postopek ( 1 )	13

2009/C 042/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5474 – Lagardère/Sumitomo/HFG) – Primer za poenostavljeni postopek ( 1 )	14

	Popravki
2009/C 042/09	Popravek Sporočila Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Javni razpis za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe (UL C 29, 5.2.2009)	15

2009/C 042/10	Popravek sporočila Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov (UL C 29, 5.2.2009)	15


2009/C 042/11	Opomba bralcu(glej notranjo stran zadnje strani ovitka)	s3

Odbor	Konec mandata	Objava v UL	Oseba, ki se nadomesti	Odstop/imenovanje	Član/nadomestni član	Skupina	Država	Imenovana oseba	Pripadnost	Datum sklepa Sveta
Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev	24.9.2010	C 253 z dne 4.10.2008	Stefan HOEHL	Odstop	Nadomestni član	Delodajalci	Nemčija	Anna ROBRA	Bundesvereinigung der Deutschen Arbeitgeberverbände	19.12.2008
Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev	24.9.2010	C 253 z dne 4.10.2008	Åsa CARLANDER	Odstop	Član	Vlada	Švedska	Helen LINDQUIST	Justitiedepartementet	19.12.2008
Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu	28.2.2010	L 64 z dne 2.3.2007	Gerry DUFFY	Odstop	Nadomestni član	Delodajalci	Združeno kraljestvo	Robert CUMMINGS	CBI	19.12.2008
Upravni odbor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu	7.11.2010	C 271 z dne 14.11.2007	Thomas HOLTMANN	Odstop	Član	Delodajalci	Nemčija	Eckhard METZE	KAN	19.12.2008
Upravni odbor Evropskega inštituta za enakost spolov	31.5.2010	C 128 z dne 9.6.2007	Bianca BECCALLI	Odstop	Član	Vlada	Italija	Isabella RAUTI	Presidenza del Consiglio dei Ministri	19.12.2008
Upravni odbor Evropskega inštituta za enakost spolov	31.5.2010	C 128 z dne 9.6.2007	Alfonsina RINALDI	Odstop	Nadomestni član	Vlada	Italija	Antonella GRAZIADEI	Presidenza del Consiglio dei Ministri	19.12.2008

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2705
JPY	japonski jen	118,99
DKK	danska krona	7,4504
GBP	funt šterling	0,88230
SEK	švedska krona	10,8987
CHF	švicarski frank	1,4922
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	8,6790
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	28,587
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	300,39
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7068
PLN	poljski zlot	4,6749
RON	romunski leu	4,2733
TRY	turška lira	2,1361
AUD	avstralski dolar	1,9597
CAD	kanadski dolar	1,5868
HKD	hongkonški dolar	9,8521
NZD	novozelandski dolar	2,4653
SGD	singapurski dolar	1,9389
KRW	južnokorejski won	1 874,24
ZAR	južnoafriški rand	12,6859
CNY	kitajski juan	8,6844
HRK	hrvaška kuna	7,4745
IDR	indonezijska rupija	15 347,64
MYR	malezijski ringit	4,6437
PHP	filipinski peso	60,870
RUB	ruski rubelj	45,6970
THB	tajski bat	45,179
BRL	brazilski real	2,9520
MXN	mehiški peso	18,4667
INR	indijska rupija	63,1248


	(1) Besedilo velja za EGP