22.1.2009

Uradni list Evropske unije

C 16/1

Sporočilo Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi

(2009/C 16/01)

1. FINANČNA KRIZA, NJEN VPLIV NA REALNO GOSPODARSTVO IN POTREBA PO ZAČASNIH UKREPIH

1.1 Finančna kriza in njen vpliv na realno gospodarstvo

Komisija je 26. novembra 2008 sprejela Sporočilo „Evropski načrt za oživitev gospodarstva“ (1) („načrt za oživitev gospodarstva“) za izhod Evrope iz sedanje finančne krize. Načrt za oživitev gospodarstva temelji na dveh prvinah, ki se vzajemno krepita. V prvo spadajo kratkoročni ukrepi za povečanje povpraševanja, ohranjanje delovnih mest in obnovitev zaupanja, v drugi pa so „pametne naložbe“ za večjo rast in trajnostno blaginjo v dolgoročni perspektivi. Načrt bo okrepil in pospešil reforme, ki že potekajo v okviru lizbonske strategije.

V tem okviru se bo morala Skupnost soočiti z izzivom preprečevanja državnega posredovanja, ki bi ogrozilo cilj manjše in bolje usmerjene državne pomoči. Kljub temu pa bo pod določenimi pogoji treba zagotoviti novo, začasno državno pomoč.

Načrt za oživitev gospodarstva vsebuje tudi dodatne pobude za uporabo pravil o državnih pomočeh, ki bi omogočale kar največjo prožnost pri spopadanju s krizo, hkrati pa ohranjale enake konkurenčne pogoje in preprečevale neupravičeno omejevanje konkurence. V tem sporočilu je predstavljena vrsta dodatnih začasnih možnosti, ki državam članicam omogočajo dodeljevanje državnih pomoči.

Finančna kriza je močno prizadela bančni sektor Skupnosti. Svet je poudaril, da je treba o javnem posredovanju sicer odločati na nacionalni ravni, vendar znotraj usklajenega okvira in na podlagi več skupnih načel Skupnosti (2). Komisija se je takoj odzvala z različnimi ukrepi vključno s sprejetjem Sporočila o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (3) in več odločitev, ki dovoljujejo dodeljevanje pomoči za reševanje finančnih institucij.

Zadosten in cenovno sprejemljiv dostop do financiranja je pogoj za naložbe, rast in ustvarjanje delovnih mest v zasebnem sektorju. Države članice morajo uporabljati vzvode, ki so jih pridobile z zagotavljanjem pomembne finančne pomoči bančnemu sektorju, da bi zagotovile, da ta podpora ne bo namenjena le izboljšanju finančnega položaja bank brez koristi za širše gospodarstvo. Zato mora biti pomoč finančnemu sektorju ciljno usmerjena in mora zagotoviti, da banke ponovno začnejo opravljati svoje običajne dejavnosti posojanja. Komisija bo to upoštevala pri preverjanju državnih pomoči bankam.

Kljub temu, da se zdi, da se stanje na finančnih trgih izboljšuje, realno gospodarstvo zdaj občuti celoten vpliv finančne krize. Širše gospodarstvo doživlja zelo resen upad, ki vpliva tudi na gospodinjstva, podjetja in delovna mesta. Banke zaradi krize na finančnih trgih zmanjšujejo delež posojilnih finančnih instrumentov in so manj pripravljene tvegati kot v preteklih letih, kar povzroča pomanjkanje posojil. Finančna kriza bi lahko povzročila kreditno omejevanje, zmanjšanje povpraševanja in recesijo.

Take težave bi lahko vplivale tako na šibka podjetja brez rezerve za zagotavljanje solventnosti kot tudi na zdrava podjetja, ki se bodo spopadala z nenadnim pomanjkanjem ali celo nedostopnostjo kreditov. To bo zlasti veljalo za mala in srednje velika podjetja („MSP“), ki bodo vsekakor imela več težav z dostopom do financiranja kot velika podjetja. Tako stanje bi lahko kratko- in srednjeročno resno vplivalo na gospodarski položaj številnih zdravih podjetij in njihovih zaposlenih, povzroči pa lahko tudi dolgoročnejše negativne učinke, saj bi lahko prišlo do odložitve ali celo opustitve vseh naložb Skupnosti v prihodnost, zlasti tistih, namenjenih vzdržni rasti in drugim ciljem lizbonske strategije.

1.2 Potreba po evropskem usklajevanju nacionalnih ukrepov pomoči

V trenutnih finančnih razmerah bi države članice lahko skušale delovati posamično in zlasti tekmovale med seboj pri dodeljevanju subvencij svojim podjetjem. Izkušnje kažejo, da tako posamično ukrepanje ne more biti učinkovito in lahko resno škodi notranjemu trgu. Pri dodeljevanju pomoči je ob celovitem upoštevanju trenutnih specifičnih gospodarskih razmer ključnega pomena, da se vsem evropskim podjetjem zagotovijo enaki pogoji poslovanja in da se prepreči tekmovanje držav članic glede subvencij, kar bi bilo nevzdržno in škodljivo za Skupnost kot celoto. Za to skrbi konkurenčna politika.

1.3 Potreba po začasnih ukrepih državne pomoči

Čeprav državna pomoč ni čudežno zdravilo za trenutne težave, lahko dobro usmerjena državna podpora podjetjem pozitivno prispeva k skupnim prizadevanjem za sprostitev posojanja podjetjem in spodbujanje nadaljnjih naložb v nizkoogljično prihodnost.

Začasni dodatni ukrepi iz tega sporočila so namenjeni doseganju dveh ciljev: prvi je sprostitev bančnih posojil za podjetja in s tem zagotavljanje, da imajo ta stalen dostop do financiranja, zaradi izrednih in prehodnih težav s financiranjem, povezanih z bančno krizo. V nedavno sprejetem Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – „Najprej pomisli na male“ – „Akt za mala podjetja“ za Evropo z dne 25. junija 2008 (4) je bilo poudarjeno, da so MSP posebno pomembna za celotno gospodarstvo v Evropi, izboljšanje njihovega finančnega položaja pa bo tudi pozitivno vplivalo na velika podjetja, kar bo dolgoročno podpiralo skupno gospodarsko rast in modernizacijo.

Drugi cilj je spodbujanje podjetij, da še naprej investirajo v prihodnost, zlasti v gospodarstvo trajnostne rasti. Če bi se občutni napredek, ki je bil dosežen na okoljskem področju, zaradi trenutne krize ustavil ali celo začel nazadovati, bi bile posledice lahko dramatične. Zato je treba podjetjem zagotoviti posebno začasno podporo za naložbe v okoljske projekte (ki bi lahko med drugim zagotavljali tehnološko prednost industriji Skupnosti), s čimer bi nujno in potrebno finančno pomoč povezali z dolgoročnimi koristmi za Evropo.

V tem sporočilu so najprej naštete številne možnosti zagotavljanja državne podpore, ki so državam članicam že na voljo v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, nato pa so opredeljeni dodatni ukrepi državne pomoči, ki jih države članice lahko začasno dodelijo za odpravljanje težav, ki jih imajo nekatera podjetja z dostopom do financiranja, in za spodbujanje naložb, namenjenih okoljskim ciljem.

Komisija meni, da so predlagani instrumenti pomoči najprimernejši za doseganje navedenih ciljev.

2. SPLOŠNI UKREPI EKONOMSKE POLITIKE

Načrt za oživitev gospodarstva je bil sprejet kot odgovor na trenutne gospodarske razmere. Zaradi razsežnosti krize potrebuje Skupnost usklajen pristop, ki bo dovolj širok in drzen, da bo obnovil zaupanje potrošnikov in podjetij.

Strateški cilji načrta za oživitev gospodarstva so:

—	hitro spodbuditi povpraševanje in povečati zaupanje potrošnikov,

—

zmanjšati ceno upada gospodarstva za posameznike in njegov učinek na najbolj ogrožene dele prebivalstva. Kriza je prizadela številne delavce in njihove družine ali pa jih še bo. Ustrezni ukrepi lahko zaustavijo izgubo delovnih mest in nato pomagajo ljudem, da se hitro spet vključijo na trg dela in se izognejo dolgotrajni brezposelnosti,

—

pomagati Evropi, da se pripravi na izkoriščanje prednosti ob ponovni rasti gospodarstva, tako da se bo evropsko gospodarstvo lahko ustrezno odzvalo na zahteve konkurenčnosti, trajnosti in potrebe, ki jih prinaša prihodnost, kot je določeno v lizbonski strategiji. To pomeni podpiranje inovacij, vzpostavitev gospodarstva znanja in pospešitev prehoda v nizkoogljično in glede virov učinkovito gospodarstvo.

Državam članicam so za doseganje teh ciljev že na voljo številni instrumenti, ki se ne štejejo za državno pomoč. Nekatera podjetja imajo lahko na primer večje težave pri dostopu do financiranja kot druga, kar lahko odloži ali celo onemogoči financiranje, ki je potrebno za njihovo rast in razvoj predvidenih naložb. Države članice bi zato lahko sprejele vrsto splošnih ukrepov, ki bi veljali za vsa podjetja na njihovem ozemlju in jih zaradi tega ne bi urejala pravila o državni pomoči ter bi bili namenjeni začasnemu kratko- in srednjeročnemu lajšanju težav s financiranjem. Mogoče bi bilo na primer podaljšati roke za plačilo prispevkov za socialno varnost in podobnih stroškov ali celo davkov, ali pa uvesti ukrepe za zaposlene. Če so taki ukrepi na voljo vsem podjetjem, se načeloma ne štejejo za državno pomoč.

Države članice lahko finančno podporo dodelijo tudi neposredno potrošnikom, na primer za spodbujanje recikliranja starih izdelkov in/ali nakup zelenih izdelkov. Če se taka pomoč dodeli brez diskriminacije glede na poreklo izdelka, se ne šteje za državno pomoč.

Poleg tega se lahko splošni programi Skupnosti, kot sta okvirni program za konkurenčnost in inovacije (2007 do 2013) ustanovljen s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 (5) ter sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), ustanovljen s Sklepom št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 (6), učinkovito uporabijo za zagotavljanje podpore MSP, pa tudi velikim podjetjem. To je popolnoma skladno z drugimi evropskimi pobudami, kot sta odločitev Evropske investicijske banke, da prispeva 30 milijard EUR za podporo evropskim MSP, in njena zaveza, da bo okrepila svojo sposobnost posredovanja v infrastrukturnih projektih.

3. MOŽNE DRŽAVNE POMOČI V OKVIRU OBSTOJEČIH INSTRUMENTOV

V zadnjih letih je Komisija pomembno posodobila pravila o državni pomoči, da bi države članice spodbudila k usmerjanju državne pomoči v trajnostne naložbe, kar prispeva k uresničevanju lizbonske strategije. V tem okviru je bil poseben poudarek namenjen MSP, za katere je Komisija zagotovila nove možnosti dodeljevanja državne pomoči. Poleg tega so bila pravila o državni pomoči zelo poenostavljena in racionalizirana z nedavno sprejeto Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (7) („USSI“), po kateri lahko države članice zdaj uporabljajo vrsto ukrepov pomoči ob minimalnem upravnem bremenu. Zaradi trenutnih gospodarskih razmer imajo naslednji instrumenti državne pomoči poseben pomen.

Uredba Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (8) (uredba de minimis) določa, da podporni ukrepi, ki ne presegajo 200 000 EUR na podjetje, izplačani v obdobju treh let, niso državna pomoč v smislu Pogodbe. Po tej uredbi tudi poroštva v višini do 1,5 milijona EUR ne presegajo praga de minimis in zato prav tako niso državna pomoč. Zato lahko države članice dodelijo take pomoči brez izračunavanja ustrezne protivrednosti pomoči in brez upravnih ovir.

USSI je osrednji predpis o državni pomoči, saj poenostavlja postopek državnih pomoči za nekatere pomembne ukrepe pomoči in spodbuja preusmeritev državne pomoči k prednostnim ciljem Skupnosti. Vsi prejšnje skupinske izjeme, pa tudi nova področja (inovacije, okolje, raziskave in razvoj za velika podjetja ter ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom za MSP), so bili združeni v en instrument. Države članice lahko v vseh primerih, ki jih ureja Uredba o splošnih skupinskih izjemah, pomoč dodelijo brez predhodne priglasitve Komisiji. Zato je hitrost procesa v celoti odvisna od držav članic. USSI je zlasti pomembna za MSP, ker izključno zanje določa posebna pravila o pomoči za naložbe in zaposlovanje. Poleg tega je vseh 26 vključenih ukrepov na voljo MSP, kar državam članicam omogoča, da MSP spremljajo na različnih stopnjah njihovega razvoja ter jim pomagajo pri dostopu do financiranja, raziskavah in razvoju, inovacijah, usposabljanju, zaposlovanju, okolju itd.

Nove Smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (9) so bile sprejete v začetku leta 2008 v okviru paketa za energetiko in podnebne spremembe. Na podlagi teh smernic lahko države članice med drugim dodelijo državno pomoč za naslednje namene:

—

pomoč podjetjem, ki svojo okoljsko učinkovitost izboljšajo nad standardi Skupnosti ali, če standardi Skupnosti ne obstajajo, do največ 70 % dodatnih investicijskih stroškov (do največ 80 % na področju ekoloških inovacij) za mala podjetja ter do 100 % dodatnih investicijskih stroškov, če se pomoč dodeli v dejansko konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb, tudi za velika podjetja. Dovoljena je tudi pomoč za hitro prilagoditev na prihodnje standarde Skupnosti in pomoč za okoljske študije,

—	na področju energentov iz obnovljivih virov in soproizvodnje lahko države članice dodelijo pomoč za tekoče poslovanje za kritje vseh dodatnih proizvodnih stroškov,

—

države članice lahko za doseganja okoljskih ciljev za varčevanje z energijo in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov dodelijo pomoč, ki podjetjem omogoča, da dosežejo energetske prihranke, ter pomoč za obnovljive vire energije in soproizvodnjo do največ 80 % dodatnih investicijskih stroškov za mala podjetja in do največ 100 % dodatnih investicijskih stroškov, če se pomoč dodeli v dejansko konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb.

Komisija je decembra 2006 sprejela novi Okvir Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (10). To besedilo vsebuje nove določbe o inovacijah, ki so posebej namenjene MSP in ustrezajo tudi boljši ciljni naravnanosti pomoči na ustvarjanje delovnih mest in rast v skladu z lizbonsko strategijo. Države članice lahko dodelijo državno pomoč med drugim za naslednje namene:

—	pomoč projektom na področju raziskav in razvoja, zlasti pomoč za temeljne raziskave do največ 100 % upravičenih stroškov, in pomoč za industrijske raziskave do največ 80 % za mala podjetja,

—	pomoč novim inovativnim podjetjem do 1 milijona EUR ali celo več v regijah, ki prejemajo pomoč, pomoč inovacijskim grozdom, pomoč za svetovalne in podporne storitve za inovacije,

—	pomoč za posojanje visokokvalificiranega osebja, pomoč za študije tehnične izvedljivosti, pomoč za procesne in organizacijske inovacije v storitvah ter pomoč za stroške pravic industrijske lastnine za MSP.

Usposabljanje je še ena ključna prvina konkurenčnosti. Bistveno je, da se tudi v času naraščajoče brezposelnosti ohranijo naložbe v usposabljanje in se tako razvijajo nova znanja. Po novi USSI lahko države članice dodeljujejo podjetjem pomoč za splošna in posebna usposabljanja v višini do največ 80 % upravičenih stroškov.

Komisija je leta 2008 sprejela novo Obvestilo Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (11), ki določa pogoje, pod katerimi državna poroštva za posojila niso državna pomoč. V skladu s tem obvestilom poroštvo ni državna pomoč, zlasti če se zanj plača tržna cena. Poleg tega, da novo obvestilo pojasnjuje, ali je prisotna pomoč v obliki poroštev ali ne, prvič uvaja tudi posebne premije varnega pristana za MSP, ki omogočajo lažjo, vendar varno uporabo poroštev za spodbujanje financiranja MSP.

Komisija je julija 2006 sprejela nove Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v malih in srednje velikih podjetjih (12). Te smernice so namenjene inovativnim in hitro rastočim MSP, ki jim je prednostno namenjena lizbonska strategija. Komisija je določila nov prag premije varnega pristana v višini 1,5 milijona EUR na ciljno podjetje, kar pomeni 50-odstotno povečanje glede na prejšnji prag. Pod tem pragom Komisija praviloma potrjuje, da na finančnih trgih primanjkuje alternativnih virov financiranja (torej, da obstaja tržna nepopolnost). Poleg tega je bila pomoč za rizični kapital vključena v USSI.

Države članice lahko na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013 (13), ki se uporabljajo od januarja 2007, v manj razvitih regijah dodelijo pomoč za naložbe v ustanavljanje novih podjetij, širitev obstoječih podjetij ali razvejanje proizvodnje v nove proizvode.

Smernice o državni regionalni pomoči za 2007–2013 uvajajo novo obliko pomoči za zagotavljanje spodbud za podporo ustanavljanju podjetij in razvoju malih podjetij na zgodnji stopnji na območjih, ki prejemajo pomoč.

Na podlagi obstoječih Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (14) lahko države članice dodelijo pomoč tudi podjetjem, ki zaprosijo za državno podporo. V ta namen lahko države članice priglasijo sheme pomoči za reševanje in/ali prestrukturiranje MSP.

Komisija je na podlagi obstoječih možnosti za dodeljevanje državne pomoči že odobrila veliko število shem, ki jih države članice lahko uporabijo za odzivanje na trenutne finančne razmere.

4. UPORABA ČLENA 87(3)(B)

4.1 Splošna načela

Ob upoštevanju člena 87(3)(b) Pogodbe ES Komisija lahko razglasi pomoč za skladno s skupnim trgom, če je to potrebno „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. V tem okviru je Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti razsodilo, da morajo motnje vplivati na celotno gospodarstvo zadevne države članice in ne le na gospodarstvo ene od njenih regij ali delov ozemlja. Poleg tega je to v skladu s potrebo po strogi razlagi določb o odstopanju, kot je člen 87(3)(b) Pogodbe ES (15).

Komisija (16) je pri sprejemanju odločitev dosledno uporabljala to strogo razlago.

Komisija zato meni, da trenutna globalna kriza zahteva poleg izredne podpore finančnemu sistemu tudi izredne odzive politik.

Kriza bo prizadela vse države članice, čeprav na različne načine in v različnem obsegu, verjetno se bo brezposelnost povečala, povpraševanje zmanjšalo, proračunski položaj pa poslabšal.

Komisija meni, da so nekatere kategorije državne pomoči zaradi resnosti sedanje finančne krize in njenega vpliva na celotno gospodarstvo držav članic utemeljene, za določen čas, da bi se te težave odpravile in da se lahko štejejo za združljive s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe.

4.2 Združljiva omejena raven pomoči

4.2.1 Obstoječi okvir

Člen 2 Uredbe de minimis navaja:

„Za ukrepe pomoči se šteje, da ne izpolnjujejo vseh meril člena 87(1) Pogodbe in so zato izvzeti iz zahteve glede priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, če izpolnjujejo pogoje, določene v odstavkih 2 do 5 tega člena.

Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ki deluje v cestnoprometnem sektorju, ne sme presegati 100 000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ti zgornji meji se uporabljata ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljeni cilj ter ne glede na dejstvo, ali se pomoč, ki jo dodeli država članica, v celoti ali delno financira s sredstvi Skupnosti. Obdobje se določi ob upoštevanju proračunskih let, ki veljajo za podjetje v zadevni državi članici“.

4.2.2 Novi ukrep

Finančna kriza ne vpliva le na strukturno šibka podjetja, ampak tudi na zdrava podjetja, ki se bodo soočila z nenadnim pomanjkanjem ali celo nedostopnostjo kreditov. Izboljšanje finančnega položaja teh podjetij bo ugodno vplivalo na celotno evropsko gospodarstvo.

Zato Komisija glede na trenutne gospodarske razmere meni, da je treba začasno dovoliti dodeljevanje pomoči v omejenem obsegu, za katero pa bo vseeno veljal člen 87(1) Pogodbe, saj presega prag, določen v Uredbi de minimis.

Komisija bo štela, da je taka državna pomoč združljiva s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe ES, če bodo izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	pomoč ne presega denarne dotacije v višini 500 000 EUR na podjetje; vsi uporabljeni zneski morajo biti bruto zneski, tj. zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč dodeli v obliki, ki ni dotacija, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu dotacije;

(b)	pomoč se odobri v obliki sheme pomoči;

(c)	pomoč se odobri samo podjetjem, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (17), lahko se odobri za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize;

(d)	podjetja, ki se ukvarjajo z ribištvom in kmetijstvom, niso upravičena dopomoči;

(e)	pomoč ni izvozna pomoč ali pomoč, ki daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi;

(f)	pomoč se lahko odobri najkasneje do 31. decembra 2010;

(g)

pred dodelitvijo pomoči države članice pridobijo izjavo zadevnega podjetja v pisni ali elektronski obliki o kakršni koli pomoči de minimis in pomoči v zvezi s tem ukrepom, in se prepričajo, da s tem skupni znesek pomoči, ki ga bo podjetje prejelo v obdobju med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2010, ne bo presegel praga 500 000 EUR;

(h)

ta ukrep pomoči se ne uporablja za podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov (18); uporablja se lahko za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (19), razen če je znesek pomoči fiksno določen na podlagi cene ali količine takih izdelkov, ki so bili kupljeni od primarnih proizvajalcev ali ki so jih zadevna podjetja dala na trg, ali če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

4.3 Pomoč v obliki poroštev

4.3.1 Obstoječi okvir

Namen Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev je zagotoviti državam članicam podrobne smernice o načelih, na katerih namerava Komisija utemeljiti svojo razlago členov 87 in 88 ter njuno uporabo za državna poroštva. Obvestilo določa pogoje, pod katerimi se lahko šteje, da je prisoten element državne pomoči. Ne določa pa meril združljivosti za ocenjevanje poroštev.

4.3.2 Novi ukrep

Za nadaljnje spodbujanje dostopa do financiranja in zmanjšanje sedanje velike zadržanosti bank do tveganja, so subvencionirana poroštva za posojila v omejenem obdobju lahko ustrezna in ciljno usmerjena rešitev, ki podjetjem omogoča lažji dostop do financiranja.

Komisija bo štela, da je taka državna pomoč združljiva s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe ES, če bodo izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	za MSP države članice odobrijo znižanje letne premije do 25-odstotkov, ki se plača za nova poroštva, dodeljena v skladu s premijo varnega pristana iz Obvestila Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (20);

(b)	tudi za velika podjetja države članice odobrijo do 15-odstotno znižanje letne premije za nova poroštva na podlagi istih določb glede varnega pristana;

(c)

kadar se element pomoči v poroštvenih shemah izračunava z metodologijami, ki jih je že odobrila Komisija, po njihovi priglasitvi na podlagi uredbe, ki jo je sprejela Komisija na področju državne pomoči (21), lahko države članice odobrijo podobno, do 25-odstotno znižanje letne premije za nova poroštva za MSP in do 15-odstotno znižanje za velika podjetja;

(d)

največji znesek posojila ne presega skupne letne mase plač prejemnika (vključno s prispevki za socialno varnost ter stroški za zaposlene, ki delajo v prostorih podjetja, vendar so uradno zaposleni pri podizvajalcih) za leto 2008. Pri podjetjih, ustanovljenih 1. januarja 2008 ali po njem, največji znesek posojila ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja;

(e)	poroštva se dodelijo najkasneje do 31. decembra 2010;

(f)	poroštvo ne presega 90 % posojila;

(g)	poroštvo se lahko nanaša na posojila za naložbe in posojila za obratni kapital;

(h)	znižanje premije za poroštva se uporablja v obdobju največ dveh let po dodelitvi poroštva;

(i)	pomoč se odobri za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (22); lahko se uporablja za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

4.4 Pomoč v obliki subvencionirane obrestne mere

4.4.1 Obstoječi okvir

Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (23) določa metodologijo za izračun referenčne obrestne mere na podlagi enoletne medbančne obrestne mere (IBOR), povečane za razliko v višini od 60 do 1 000 bazičnih točk, ki je odvisna od kreditne sposobnosti podjetja in stopnje ponujenega zavarovanja. Če države članice uporabijo to metodologijo, obrestna mera ne vsebuje državne pomoči.

4.4.2 Novi ukrep

V sedanjih razmerah na trgu imajo podjetja pri iskanju financiranja lahko težave. Zato bo Komisija dovolila dodeljevanje javnih ali zasebnih posojil po obrestni meri, ki je najmanj enaka obrestni meri centralne banke za depozite čez noč, ter proti plačilu premije, ki je enaka razliki med povprečno enoletno medbančno obrestno mero in povprečno obrestno mero centralne banke za depozite čez noč v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008, in premije za kreditno tveganje, ki ustreza profilu tveganja prejemnika, kot je določeno v Sporočilu Komisije o spremembi določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj.

Element pomoči, vsebovan v razliki med to obrestno meri in referenčno obrestno mero, določeno v Sporočilu Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj se bo začasno štel za združljivega s Pogodbo na podlagi člena 87(3)(b), če bosta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

ta metodologija se uporablja za vse pogodbe, sklenjene najkasneje 31. decembra 2010; zajema lahko posojila vseh ročnosti; znižane obrestne mere se lahko uporabljajo za plačila obresti pred 31. decembrom 2012 (24); za posojila po tem datumu se uporablja obrestna mera, ki je najmanj enaka obrestni meri, določeni v Sporočilu o referenčnih obrestnih merah in diskontnih stopnjah;

(b)	ta ukrep se uporablja za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (22); lahko se uporablja za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.

4.5 Pomoč za proizvodnjo zelenih izdelkov

4.5.1 Obstoječi okvir

Sporočilo Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj določa metodologijo za izračun referenčne obrestne mere na podlagi enoletne medbančne obrestne mere (IBOR), povečane za razliko v višini od 60 do 1 000 bazičnih točk, ki je odvisna od kreditne sposobnosti podjetja in stopnje ponujenega zavarovanja. Če države članice uporabijo to metodologijo, obrestna mera ne vsebuje državne pomoči.

4.5.2 Novi ukrep

Zaradi sedanje finančne krize imajo podjetja tudi več težav pri dostopu do financiranja za proizvodnjo okolju prijaznejših izdelkov. Pomoč v obliki poroštev morda ne bo zadostovala za financiranje dragih projektov, ki so namenjeni izboljšanju varstva okolja s predčasnim prilagajajo prihodnjim standardom, ki še ne veljajo, ali s preseganjem teh standardov.

Komisija meni, da mora izpolnjevanje okoljskih ciljev kljub finančni krizi ostati prednostna naloga. Proizvodnja okolju prijaznejših izdelkov, vključno z energetsko učinkovitimi proizvodi, je v skupnem interesu Skupnosti in pomembno je, da finančna kriza ne ovira uresničevanja tega cilja.

Zato bi dodatni ukrepi v obliki subvencioniranih posojil lahko spodbudili proizvodnjo „zelenih izdelkov“. Vendar lahko subvencionirana posojila povzročijo resno izkrivljanje konkurence, zato jih je treba strogo omejiti na posebne okoliščine in ciljne naložbe.

Komisija meni, da bi države članice v omejenem obdobju morale imeti možnost, da dodelijo pomoč v obliki znižanja obrestne mere.

Komisija bo štela, da je subvencionirana obrestna mera za posojila za naložbe združljiva s skupnim trgom na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe ES, če bodo izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	pomoč je namenjena posojilom za naložbe, s katerimi se financirajo projekti za proizvodnjo novih izdelkov, ki občutno izboljšujejo varstvo okolja;

(b)	pomoč je potrebna za začetek novega projekta. V primeru obstoječih projektov se pomoč lahko dodeli, če ta postane potrebna zaradi novih gospodarskih razmer, da se projekti lahko nadaljujejo;

(c)	pomoč je odobrena samo za projekte za proizvodnjo izdelkov, ki se predčasno prilagajajo prihodnjim standardom Skupnosti za izdelke (25), ki povečujejo stopnjo varstva okolja in še ne veljajo, ali ki presegajo te standarde;

(d)	naložbe v izdelke, ki se predčasno prilagajajo prihodnjim okoljskim standardom Skupnost ali pa jih presegajo, se začnejo najpozneje 31. decembra 2010 s ciljem, da izdelki pridejo na trg najmanj dve leti pred začetkom veljavnosti standarda;

(e)

posojila se lahko dodelijo za naložbe v opredmetena in neopredmetena sredstva (26) razen posojil za naložbe, namenjene povečanju proizvodnih zmogljivosti za več kot 3 % na proizvodnih trgih (27), kadar je bila povprečna letna stopnja rasti vidne potrošnje na trgu EGP, merjena z vrednostnimi podatki, v zadnjih petih letih pred začetkom naložbe nižja od povprečne letne stopnje rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora v istem petletnem referenčnem obdobju;

(f)	posojila se dodelijo najpozneje do 31. decembra 2010;

(g)

Osnova za izračun pomoči mora biti obrestna mera posameznega upravičenca, izračunana na podlagi metodologije iz točke 4.4.2 tega sporočila. V skladu s to metodologijo se lahko podjetju odobri znižanje obrestne mere v višini:

—	25 % za velika podjetja,

—	50 % za MSP;

(h)	subvencionirana obrestna mera se uporablja v obdobju največ dveh let po odobritvi posojila;

(i)	znižanje obrestne mere se lahko uporablja za posojila, ki jih odobridržavna ali javna finančna institucija, ter za posojila, ki jih dodelijo zasebne finančne institucije. Zagotoviti je treba, da ni diskriminacije med osebami javnega in zasebnega prava;

(j)	ta ukrep se uporablja za podjetja, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah (22), lahko se uporablja za podjetja, ki na ta dan niso bila v težavah, vendar so pozneje zašla v težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize;

(k)	države članice zagotovijo, da se pomoč ne prenese neposredno ali posredno finančnim institucijam.

4.6 Ukrepi v zvezi z rizičnim kapitalom

4.6.1 Obstoječi okvir

V Smernicah Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja so opredeljeni pogoji, pod katerimi se državna pomoč za naložbe rizičnega kapitala lahko šteje za združljivo s skupnim trgom v skladu s členom 87(3) Pogodbe ES.

Komisija na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju smernic o državni pomoči za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja meni, da v Skupnosti ni splošne tržne nepopolnosti rizičnega kapitala. Vendar sprejema dejstvo, da obstajajo tržne vrzeli za nekatere vrste naložb na nekaterih stopnjah razvoja podjetij, ki so posledica pomanjkljive usklajenosti ponudbe in povpraševanja po rizičnem kapitalu ter jih lahko na splošno opišemo kot vrzel lastniškega kapitala.

Odstavek 4.3 smernic določa, da se pri tranšah sredstev do 1,5 milijona EUR na ciljno MSP za vsako dvanajstmesečno obdobje lahko pod določenimi pogoji domneva na tržno nepopolnost in je državam članicam ni treba dokazovati.

Točka 5.1(a) istih smernic navaja, da se „Komisija […] zaveda neprestanih nihanj, ki se sčasoma pojavijo na trgu rizičnega kapitala in pri vrzeli lastniškega kapitala, ter različnih stopenj tržnih nepopolnosti, ki prizadenejo podjetja, odvisno od njihovega obsega, od stopnje poslovnega razvoja in gospodarskega sektorja.Zato je Komisija pripravljena preučiti razglasitev ukrepov, ki se nanaša na rizični kapital o tranšah razpoložljivega kapitala nad pragom, ki znaša 1,5 milijona EUR letno na podjetje, in so združljivi s skupnim trgom, če so predloženi potrebni dokazi o tržni nepopolnosti“.

4.6.2 Začasna prilagoditev obstoječih pravil

Kriza finančnih trgov zaradi manjše razpoložljivosti rizičnega kapitala negativno vpliva na trg rizičnega kapitala za MSP v nastajanju. Zaradi trenutno močno povečanega zaznavanja tveganja, povezanega z rizičnim kapitalom, ki izvira iz negotovosti zaradi potencialno nižjih pričakovanj o donosih, investitorji trenutno raje vlagajo v varnejša sredstva, katerih tveganje je lažje oceniti, v primerjavi z naložbami rizičnega kapitala. Poleg tega je tudi nelikvidnost naložb rizičnega kapitala dokazala dodatno odvračanje investitorje od tovrstnih naložb. Podatki kažejo, da je posledično omejena likvidnost v sedanjih tržnih razmerah povečala vrzel lastniškega kapitala za MSP. Zato Komisija meni, da je primerno začasno povišati prag varnega pristana za naložbe rizičnega kapitala ter tako zadostiti povečani vrzeli lastniškega kapitala in začasno znižati delež najmanjše udeležbe zasebnih investitorjev na 30 %, tudi v primeru ukrepov, namenjenih MSP na območjih, ki ne prejemajo pomoči.

V skladu z navedenim so na podlagi člena 87(3)(b) Pogodbe določene omejitve v Smernicah Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja začasno prilagojene do 31. decembra 2010, kot sledi:

(a)	za namene točke 4.3.1, najvišje tranše finančnih sredstev so povečane z 1,5 milijona EUR za ciljno MSP na 2,5 milijona EUR za ciljno MSP v vsakem dvanajstmesečnem obdobju;

(b)	za namene točke 4.3.4, najnižji znesek financiranja zasebnih investitorjev je 30 % sredstev (na območjih, ki prejemajo pomoč in zunaj njih);

(c)	drugi pogoji določeni v smernicah se še naprej uporabljajo;

(d)	ta začasna prilagoditev smernic se ne uporabljajo za ukrepe v zvezi z rizičnim kapitalom, ki jih ureja USSI;

(e)	države članice lahko prilagodijo obstoječe tako, da te odražajo začasno prilagoditev smernc.

4.7 Kumulacija

Pragi pomoči, določeni v teh smernicah, se bodo uporabljali ne glede na to, ali se podpora za projekt, ki prejema pomoč, v celoti financira iz državnih virov ali jo delno financira Skupnost.

Začasni ukrepi pomoči predvideni v tem sporočilu in pomoč, ki spada v področje uporabe uredbe de minimis za enake upravičene stroške, se ne smejo kumulirati. Če je podjetje že prejelo pomoč de minimis, preden je ta začasni okvir začel veljati, vsota pomoči, prejete v okviru ukrepov iz točke 4.2 tega sporočila, in prejete pomoči de minimis ne sme preseči 500 000 EUR med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom 2010. Vsota pomoči de minimis, prejete po 1. januarju 2008, se mora odšteti od vsote združljive pomoči, dodeljene za isti namen na podlagi točk 4.3, 4.4, 4.5 ali 4.6.

Začasni ukrepi pomoči se lahko kumulirajo z drugimi združljivimi pomočmi ali drugimi oblikami financiranja Skupnosti pod pogojem, da je upoštevana največja intenzivnost pomoči, določena v zadevnih smernicah ali uredbah o skupinskih izjemah.

5. UKREPI ZA POENOSTAVITEV

5.1 Kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov

V Sporočilu Komisije državam članicam po členu 93(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (28) je določeno, da zavarovanje izvoznih kreditov ne more pokrivati tržnih tveganj ob podpori držav članic. Tržna tveganja so trgovinska in politična tveganja za javne in nejavne dolžnike, ustanovljene v državah, navedenih v prilogi k navedenemu sporočilu, z najdaljšim obdobjem tveganja, krajšim od dveh let. Tveganja za dolžnike, ustanovljene v državah članicah in osmih dodatnih članih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, štejejo za tržna.

Komisija meni, da zaradi trenutne finančne krize zavarovalnih ali pozavarovalnih kapacitet ne primanjkuje v vseh državah članicah, ni pa mogoče izključiti, da v nekaterih državah trenutno ni na voljo kritje za tržna tveganja.

Točka 4.4 sporočila iz leta 1997 navaja: „V takšnih okoliščinah lahko takšna začasno netržna tveganja prevzame javni ali javno podprti zavarovatelj in jih zavaruje na račun ali z jamstvom države. Zavarovatelj mora, kolikor je mogoče, uskladiti svoje premijske stopnje za takšna tveganja s stopnjami, ki jih drugje zaračunavajo zasebni zavarovatelji izvozih kreditov za zadevno vrsto tveganj.

Vsaka država članica, ki namerava uporabiti navedeno odstopno klavzulo, mora osnutek odločbe takoj priglasiti Komisiji. Takšna priglasitev mora vsebovati tržno poročilo, ki dokazuje pomanjkanje kritja za tveganja na trgu zasebnih zavarovateljev tako, da predloži dokazila dveh velikih in znanih mednarodnih zasebnih zavarovateljev izvoznih kreditov ter domačega zavarovatelja kreditov, ki upravičujejo uporabo odstopne klavzule. Vsebovati mora tudi opis pogojev, ki jih namerava javni ali javno podprti zavarovatelj izvoznih kreditov uporabiti za takšna tveganja.

V roku dveh mesecev od prejema priglasitve Komisija preuči, ali je uporaba odstopne klavzule v skladu z zgoraj navedenimi pogoji in združljiva s Pogodbo.

Če Komisija ugotovi, da so pogoji za uporabo odstopne klavzule izpolnjeni, je njena odločba o združljivosti omejena na dve leti od datuma sprejetja, če se pogoji na trgu, ki upravičujejo uporabo odstopne klavzule, v tem času ne spremenijo.

Poleg tega lahko Komisija po posvetovanju z drugimi državami članicami spremeni pogoje za uporabo odstopne klavzule, jo prekine ali pa nadomesti z drugim ustreznim sistemom.“

Te določbe, ki se uporabljajo za velika podjetja in MSP, so ustrezen instrument v sedanjih gospodarskih razmerah, če države članice menijo, da trg zasebnih zavarovateljev ne zagotavlja kritja za tržna kreditna tveganja in/ali za nekatere kupce zaščite proti tveganju.

V tem okviru Komisija meni, da bi bilo zaradi pospešitve postopka primerno, da države članice do 31. decembra 2010 dokazujejo pomanjkanje kritja za tveganje na trgu zasebnih zavarovateljev s predložitvijo ustreznih dokazil. V vsakem primeru se bo uporaba odstopne klavzule štela za upravičeno, če:

—	znani mednarodni zasebni zavarovatelj izvoznih kreditov in nacionalni zavarovatelj kreditov predložita dokazila o nedostopnosti navedenega kritja ali

—	vsaj štirje uveljavljeni izvozniki v državi članici predložijo dokazila, da so zavarovatelji zavrnili kritje določenih poslov.

Komisija bo v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami zagotovila hitro sprejetje odločitev o uporabi „odstopne klavzule“.

5.2 Poenostavitev postopkov

Ukrepe državne pomoči iz tega sporočila je treba priglasiti Komisiji. Poleg vsebinskih ukrepov, predstavljenih v tem sporočilu, si bo Komisija prizadevala zagotoviti tudi hitro odobritev ukrepov pomoči, namenjenih reševanju trenutne krize, v skladu s tem sporočilom, pod pogojem, da bodo države članice tesno sodelovale z njo in ji zagotovile vse potrebne informacije.

Komisija poleg vsebinskih ukrepov, opredeljenih v tem sporočilu, pripravlja tudi številne izboljšave svojih splošnih postopkov državnih pomoči, njihov namen pa je hitrejše in bolj učinkovito sprejemanje odločitev v tesnem sodelovanju z državami članicami. Ta sveženj poenostavitev mora zlasti vključevati skupne zaveze Komisije in držav članic za bolj racionalizirane in predvidljive postopke na vsaki stopnji preiskave državne pomoči in omogočati, da se odločitve o odobritvi v enostavnih zadevah sprejemajo po hitrejšem postopku.

6. SPREMLJANJE IN POROČANJE

Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (29) in Uredba Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (30) zahteva, da države članice predložijo letna poročila Komisiji.

Države članice morajo do 31. julija 2009 Komisiji predložiti seznam shem, ki so bile uvedene na podlagi tega sporočila.

Države članice morajo zagotoviti, da se vodijo podrobne evidence o dodeljevanju pomoči, predvidenih v tem sporočilu. Te evidence, ki morajo vsebovati vse potrebne informacije za ugotavljanje, ali so izpolnjeni zahtevani pogoji, je treba hraniti 10 let in jih na zahtevo dati na voljo Komisiji. Države članice morajo pred dodelitvijo pomoči zlasti pridobiti informacije, da upravičenci do pomoči na podlagi ukrepov predvidenih v točkah 4.2, 4.3, 4.4 in 4.5 niso bili podjetja v težavah na dan 1. julija 2008.

Poleg tega morajo države članice Komisiji do 31. oktobra 2009 predložiti poročilo o ukrepih, ki so jih uvedle na podlagi tega sporočila. V poročilu je mora biti predložena zlasti dokumentacija, ki dokazuje potrebo, da Komisija ohrani ukrepe iz tega sporočila tudi po 31. decembru 2009, ter podrobne informacije o okoljskih koristih subvencioniranih posojil. Države članice morajo te informacije predložiti za vsako naslednje leto, v katerem bo veljal sedanji okvir, in sicer vsako leto pred 31. oktobrom.

Komisija lahko zahteva dodatne informacije v zvezi z dodeljeno pomočjo, da bi preverila, ali so bili spoštovani pogoji iz odločitve Komisije o odobritvi ukrepa pomoči.

7. KONČNE DOLOČBE

Komisija to sporočilo uporablja od 17. decembra 2008, ko se je načeloma dogovorila o njegovi vsebini ob upoštevanju finančnih in gospodarskih razmer, ki so zahtevale takojšnje ukrepanje. To sporočilo upravičujejo sedanje izredne in prehodne težave s financiranjem, povezane s krizo v bančnem sektorju, in bo prenehalo veljati 31. decembra 2010. Komisija ga lahko po posvetovanju z državami članicami prouči pred navedenim datumom na podlagi pomembnih pomislekov glede konkurenčne politike ali gospodarstva. Kjer bi bilo to v pomoč, lahko Komisija zagotovi tudi dodatna pojasnila o svojem pristopu do posebnih vprašanj.

Komisija določbe tega sporočila uporablja za vse priglašene ukrepe rizičnega kapitala, o katerih mora odločiti po 17. decembru 2008, tudi če so bili ukrepi priglašeni pred tem datumom.

V skladu z obvestilom Komisije o določitvi pravil, ki se uporabljajo za oceno nezakonite državne pomoči (31), Komisija za nepriglašene pomoči uporabi:

(a)	to sporočilo, če je bila pomoč dodeljena po 17. decembru 2008;

(b)	smernice, ki so veljale, ko je bila pomoč dodeljena, v vseh drugih primerih.

Komisija po priglasitvi ukrepov, zajetih v tem sporočilu, v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami članicami zagotovi hitro sprejetje odločitev. Države članice naj Komisijo obvestijo o svojih namenih in čim hitreje in čim bolj popolno priglasijo načrte za uvedbo takih ukrepov.

Komisija opozarja, da je vsako izboljšanje postopkov odvisno od predložitve jasnih in popolnih priglasitev.

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu svetu, COM(2008) 800.

(2) Sklepi Ekonomsko-finančnega sveta z dne 7. oktobra 2008.

(3) UL C 270, 25.10.2008, str. 8.

(4) COM(2008) 394 konč.

(5) UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(6) UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(7) UL L 214, 9.8.2008, str. 3.

(8) UL L 379, 28.12.2006, str. 5.

(9) UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(10) UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(11) UL C 155, 20.6.2008, str. 10.

(12) UL C 194, 18.8.2006, str. 2.

(13) UL C 54, 4.3.2006, str. 13.

(14) UL C 244, 1.10.2004, str. 2.

(15) Združeni zadevi T-132/96 in T-143/96 Freistaat Sachsen in Volkswagen AG proti Komisiji, Recueil 1999, str. II-3663, točka 167.

(16) Odločba Komisije 98/490/ES v zadevi C-47/96 Crédit Lyonnais (UL L 221, 8.8.1998, str. 28), točka 10.1, Odločba Komisije 2005/345/ES v zadevi C-28/02 Bankgesellschaft Berlin (UL L 116, 4.5.2005, str. 1), točka 153 in naslednje in Odločba Komisije 2008/263/ES v zadevi C-50/06 BAWAG (UL L 83, 26.3.2008, str. 7), točka 166. Odločba Komisije v zadevi NN 70/07, Northern Rock (UL C 43, 16.2.2008, str. 1), Odločba Komisije v zadevi NN 25/08, Rescue aid to WestLB (UL C 189, 26.7.2008, str. 3) in Odločba Komisije z dne 4. junija 2008 v zadevi C-9/08, SachsenLB, še ni objavljena.

(17) Za namene tega sporočila „podjetje v težavah“ pomeni:

—	za velika podjetja, podjetje v težavah kot je opredeljeno v točki 2.1 v Smernicah Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah,

—	za MSP, podjetje v težavah, kot je opredeljeno v členu 1(7) USSI.

(18) Kot so opredeljeni v členu 2(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L 358, 16.12.2006, str. 3).

(19) Kot so opredeljeni v členu 2(3) in 2(4) Uredbe (ES) št. 1857/2006.

(20) To vključuje možnost, da države članice podjetjem, ki doslej niso najemala posojil ali nimajo bonitetne ocene na podlagi metode izračuna iz računovodskih izkazov, kot so nekatera podjetja, ustanovljena s posebnim namenom, ali novoustanovljena podjetja, zagotovijo do 25-odstotno znižanje posebne premije varnega pristana, ki je v Sporočilu določena na 3,8 %.

(21) Kot so USSI ali Uredba (ES) št. 1628/2006 ali Uredba (ES) št. 1857/2006 pod pogojem, da je odobrena metodologija izrecno prilagojena za zadevno vrsto poroštev in vrsto zadevnih transakcij.

(22) Glej opombo 17.

(23) UL C 14, 19.1.2008, str. 6.

(24) Države članice, ki želijo uporabiti ta instrument, morajo na spletu objaviti svoje obresten mere za depozite čez noč in jih dati na voljo Komisiji.

(25) Prihodnji standard Skupnosti za izdelke je obvezni standard Skupnosti, ki določa okoljske zahteve za izdelke v prodaji v Skupnosti in je bil sprejet, vendar še ne velja.

(26) Kot so opredeljena v točki 70 Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja.

(27) Kot so opredeljeni v točki 69 Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013.

(28) UL C 281, 17.9.1997, str. 4.

(29) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(30) UL L 140, 30.4.2004, str. 1.

(31) UL C 119, 22.5.2002, str. 22.

22.1.2009

Uradni list Evropske unije

C 16/10

SPORAZUM

z dne 8. decembra 2008

med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o spremembah Sporazuma z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije

(2009/C 16/02)

(1)

Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)

1, Kynaz Alexander 1 Sq.

BG-Sofija-1000

Česká národní banka

Na Příkopě 28

CZ-115 03 Praga 1

Danmarks Nationalbank

Havnegade 5

DK-1093 København K

Eesti Pank

Estonia pst. 13

EE-15095 Talin

Latvijas Banka

K. Valdemara iela 2a

LV-1050 Riga

Lietuvos bankas

Totoriu g. 4

LT-01121 Vilna

Magyar Nemzeti Bank

Szabadság tér 8/9

H-1054 Budimpešta

Narodowy Bank Polski

ulica Świętokrzyska 11/21

PL-00-919 Varšava

Banca Națională a României

Strada Lipscani nr. 25, sector 3

RO-030031 Bukarešta

Národná banka Slovenska

Imricha Karvaša 1

SK-813 25 Bratislava

Sveriges Riksbank

Brunkebergstorg 11

S-103 37 Stockholm

Bank of England

Threadneedle Street

London EC2R 8AH

Združeno kraljestvo

ter

(2)	Evropska centralna banka (ECB)

(v nadaljevanju „stranke“) –

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Evropski svet se je z resolucijo z dne 16. junija 1997 (v nadaljevanju „Resolucija“) odločil za vzpostavitev mehanizma deviznih tečajev (v nadaljevanju: ERM II) ob začetku tretje faze ekonomske in monetarne unije dne 1. januarja 1999.

(2)	Po določbah Resolucije naj bi ERM II pomagal zagotoviti, da države članice zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, usmerijo svojo politiko v stabilnost, spodbujal naj bi zbliževanje in državam članicam zunaj euroobmočja s tem pomagal v prizadevanjih za uvedbo eura.

(3)

Slovaška je kot država članica z odstopanjem sodelovala v ERM II od 2. novembra 2005. Národná banka Slovenska je stranka Sporazuma z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (1), kot je bila spremenjena s Sporazumom z dne 21. decembra 2006 (2) in s Sporazumom z dne 14. decembra 2007 (3) (v nadaljevanju skupaj imenovani „Sporazum med centralnimi bankami o ERM II“).

(4)

Na podlagi člena 1 Odločbe Sveta 2008/608/ES z dne 8. julija 2008 v skladu s členom 122(2) Pogodbe o uvedbi enotne valute na Slovaškem 1. januarja 2009 (4) se odstopanje v korist Slovaške v skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 razveljavi z učinkom od 1. januarja 2009. Euro bo valuta Slovaške od 1. januarja 2009 in Národná banka Slovenska od tega datuma ne bo več stranka Sporazuma med centralnimi bankami o ERM II.

(5)	Trenutna ureditev intervencije na dovoljenih mejah nihanja v ERM II je določena v Sporazumu med centralnimi bankami o ERM II.

(6)	Trenutna ureditev intervencij v ERM II zahteva nadaljnjo posodobitev in popravke, da bi se upoštevalo novo merilo za nasprotne stranke, ki so primerne za izvajanje intervencij na dovoljenih mejah nihanja, in bolje opredelilo obstoječe merilo primernosti.

(7)	Sporazum med centralnimi bankami o ERM II je torej treba spremeniti, da se upoštevajo odprava odstopanja v korist Slovaške in spremembe merila primernosti za intervencije na dovoljenih mejah nihanja v ERM II –

SPORAZUMELE:

Člen 1

Sprememba Sporazuma med centralnimi bankami o ERM II zaradi odprave odstopanja Slovaške

Národná banka Slovenska ni več stranka Sporazuma med centralnimi bankami o ERM II z učinkom od 1. januarja 2009.

Člen 2

Nadomestitev prilog I in II k Sporazumu med centralnimi bankami o ERM II

2.1 Priloga I k Sporazumu med centralnimi bankami o ERM II se nadomesti z besedilom Priloge I k temu sporazumu.

2.2 Priloga II k Sporazumu med centralnimi bankami o ERM II se nadomesti z besedilom Priloge II k temu sporazumu.

Člen 3

Končna določba

3.1 Ta sporazum spreminja Sporazum med centralnimi bankami o ERM II z učinkom od 1. januarja 2009.

3.2 Ta sporazum je sestavljen v angleškem jeziku in pravilno podpisan s strani ustrezno pooblaščenih predstavnikov strank. ECB, ki hrani izvirni sporazum, pošlje overjeno kopijo izvirnega sporazuma vsaki nacionalni centralni banki v euroobmočju in zunaj euroobmočja. Ta sporazum se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Frankfurtu na Majni, 8. decembra 2008

centralno banko Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)

centralno banko Česká národní banka

centralno banko Danmarks Nationalbank

centralno banko Eesti Pank

centralno banko Latvijas Banka

centralno banko Lietuvos bankas

centralno banko Magyar Nemzeti Bank

centralno banko Narodowy Bank Polski

centralno banko Banca Națională a României

centralno banko Národná banka Slovenska

centralno banko Sveriges Riksbank

centralno banko Bank of England

Evropsko centralno banko

(1) UL C 73, 25.3.2006, str. 21.

(2) UL C 14, 20.1.2007, str. 6.

(3) UL C 319, 29.12.2007, str. 7.

(4) UL L 195, 24.7.2008, str. 24.

PRILOGA I

„PRILOGA I

DOGOVOR O OBJAVI ZA VALUTE, KI SODELUJEJO V ERM II, IN O POSTOPKU ZAPOREDNIH PLAČIL V PRIMERU INTERVENCIJ NA DOVOLJENIH MEJAH NIHANJA

A. Dogovor o objavi

Za valute vseh držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, se dvostranski osrednji tečaj glede na euro objavi tako, da je euro osnovna valuta. Devizni tečaj je izražen kot vrednost E1, z uporabo šestih relevantnih cifer za vse valute.

Isti dogovor se uporablja za objavo zgornjih in spodnjih interventnih tečajev nasproti euru za valute držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II. Interventni tečaji se določijo s prištevanjem ali odštevanjem dogovorjenega razpona, izraženega v odstotku, dvostranskim osrednjim tečajem. Tako dobljeni tečaji se zaokrožijo na šest relevantnih cifer.

B. Postopek zaporednih plačil

Postopek zaporednih plačil uporabljajo tako ECB kot nacionalne centralne banke (NCB) v euroobmočju v primeru intervencij na dovoljenih mejah nihanja. NCB zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, uporabljajo postopek zaporednih plačil, kadar delujejo kot korespodenčna banka NCB v euroobmočju in ECB na podlagi te Priloge; NCB zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, lahko po lastni presoji sprejmejo enak postopek zaporednih plačil pri poravnavi intervencij na dovoljenih mejah nihanja, ki so jih te NCB izvedle v svojem imenu.

(i) Splošna načela

—	Postopek zaporednih plačil se uporabi pri intervencijah na dovoljenih mejah nihanja v ERM II med eurom in valutami držav članic zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II.

—

Nasprotni stranki morata, da sta upravičeni do intervencij na dovoljenih mejah nihanja v ERM II, imeti račun pri NCB, na katero se le-te nanašajo, in obdržati SWIFT naslov. Od nasprotnih strank se kot dodatno merilo za primernost zahteva tudi, da zadevnim NCB vnaprej predložijo standardna navodila za poravnavo v valutah v mehanizmu ERM II in vse nadaljnje posodobitve teh navodil. Od primernih nasprotnih strank se lahko zahteva, da ECB ali NCB predložijo kontaktne podatke, kot jih ECB in zadevne NCB vsakokrat določijo.

—

Nasprotni stranki, ki sta upravičeni do intervencij na dovoljenih mejah nihanja v ERM II, lahko te intervencije izvedeta tudi neposredno z ECB, pod pogojem, da sta upravičeni do izvajanja menjalniških poslov z ECB, na podlagi Smernice ECB/2008/5 z dne 20. junija 2008 o upravljanju deviznih rezerv Evropske centralne banke s strani nacionalnih centralnih bank in o pravni dokumentaciji za posle, ki vključujejo te rezerve (1).

—	NCB zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v ERM II, delujejo kot korespondenčne banke za NCB v euroobmočju in za ECB.

—

V primeru, da pride do intervencij na dovoljenih mejah nihanja, NCB, na katero se le-te nanašajo, ali ECB sprosti plačilo za posamezno transakcijo šele po prejemu potrdila svoje korespondenčne banke, da je bil dolgovani znesek vplačan na njen račun. Nasprotni stranki sta dolžni plačati pravočasno, da lahko NCB in ECB izpolnita vsaka svoje plačilne obveznosti. Posledično sta nasprotni stranki dolžni plačati pred vnaprej določenim rokom.

(ii) Rok za prejetje sredstev od nasprotnih strank

Nasprotni stranki morata plačati zneske intervencij najkasneje do 13.00 ure CET na dan zapadlosti.“

(1) UL L 192, 19.7.2008, str. 63.

PRILOGA II

„PRILOGA II

ZGORNJE MEJE DOSTOPA DO SREDSTEV ZELO KRATKOROČNEGA FINANCIRANJA IZ ČLENOV 8, 10 IN 11 SPORAZUMA MED CENTRALNIMI BANKAMI O ERM II

z učinkom od 1. januarja 2009

(v milijonih EUR)
Centralne banke, ki so stranke tega sporazuma	Zgornje meje (1)
Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)	520
Česká národní banka	690
Danmarks Nationalbank	700
Eesti Pank	310
Latvijas Banka	340
Lietuvos bankas	380
Magyar Nemzeti Bank	670
Narodowy Bank Polski	1 750
Banca Naţională a României	1 000
Sveriges Riksbank	940
Bank of England	4 700
Evropska centralna banka	ni

Nacionalne centralne banke iz euroobmočja	Zgornje meje
Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique	ni
Deutsche Bundesbank	ni
Central Bank and Financial Services Authority of Ireland	ni
Bank of Greece	ni
Banco de España	ni
Banque de France	ni
Banca d'Italia	ni
Central Bank of Cyprus	ni
Banque centrale du Luxembourg	ni
Bank Ċentrali ta` Malta/Central Bank of Malta	ni
De Nederlandsche Bank	ni
Oesterreichische Nationalbank	ni
Banco de Portugal	ni
Banka Slovenije	ni
Národná banka Slovenska	ni
Suomen Pankki	ni“

(1) Zneski, ki so navedeni pri centralnih bankah, ki ne sodelujejo v ERM II, so namišljeni.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 16

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 52 22. januar 2009

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 016/01	Sporočilo Komisije – Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi	1

	Evropska centralna banka
2009/C 016/02	Sporazum z dne 8. decembra 2008 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o spremembah Sporazuma z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije	10

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2009/C 016/03	Menjalni tečaji eura	16

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2009/C 016/04	Sporočilo Komisije v skladu s členom 16(4) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Obveznosti javne službe glede rednih zračnih prevozov ( 1 )	17

2009/C 016/05	Sporočilo Komisije v skladu s členom 17(5) Uredbe (ES) št. 1008/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za opravljanje zračnih prevozov v Skupnosti – Povabilo k oddaji ponudb za opravljanje rednih zračnih prevozov v skladu z obveznostmi javne službe ( 1 )	18

	INFORMACIJE V ZVEZI Z EVROPSKIM GOSPODARSKIM PROSTOROM
	Nadzorni organ Efte
2009/C 016/06	Obvestilo Islandije v skladu z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov – Objava prvega razpisa za izdajo dovoljenj 2009 – Epikontinentalni pas med Islandijo in otokom Jan Mayen območje Dreki	19

	V Objave
	UPRAVNI POSTOPKI
	Komisija
2009/C 016/07	Razpis za zbiranje predlogov v okviru delovnega programa Ljudje sedmega okvirnega programa ES za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti	22

	POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM KONKURENČNE POLITIKE
	Komisija
2009/C 016/08	Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva št. COMP/M.5436 – Citi Infrastructure Partners, L.P./Itínere Infraestructuras, S.A.) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )	23

	DRUGI AKTI
	Komisija
2009/C 016/09	Skupno podjetje SESAR	24

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2910
JPY	japonski jen	116,11
DKK	danska krona	7,4507
GBP	funt šterling	0,93860
SEK	švedska krona	10,7680
CHF	švicarski frank	1,4764
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	9,0555
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	27,584
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	284,58
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7028
PLN	poljski zlot	4,3465
RON	romunski leu	4,3148
TRY	turška lira	2,1455
AUD	avstralski dolar	1,9937
CAD	kanadski dolar	1,6345
HKD	hongkonški dolar	10,0167
NZD	novozelandski dolar	2,4882
SGD	singapurski dolar	1,9418
KRW	južnokorejski won	1 775,03
ZAR	južnoafriški rand	13,2043
CNY	kitajski juan	8,8276
HRK	hrvaška kuna	7,4200
IDR	indonezijska rupija	14 459,20
MYR	malezijski ringit	4,6689
PHP	filipinski peso	61,320
RUB	ruski rubelj	42,4185
THB	tajski bat	45,114
BRL	brazilski real	3,0597
MXN	mehiški peso	18,0095
INR	indijska rupija	63,5300


	(1) Besedilo velja za EGP