20.6.2007

Uradni list Evropske unije

C 136/1

RESOLUCIJA SVETA

z dne 21. maja 2007

o evropski vesoljski politiki

(2007/C 136/01)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

UPOŠTEVA Okvirni sporazum med Evropsko skupnostjo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), ki je začel veljati maja 2004, in vedno večje sodelovanje med pogodbenicama,

OPOZARJA NA smernice, ki jih je „Svet za vesolje“ sprejel na sejah 25. novembra 2004, 7. junija 2005 in 28. novembra 2005,

OPOZARJA NA sklepe Sveta Ese na ministrski ravni iz leta 2005 in sprejetje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti leta 2006, ki vsebujejo dolgoročno zavezanost podpori razvoja vesoljske komponente GMES in dostopnost podatkov GMES,

UPOŠTEVA okvir pogodbe Združenih narodov o vesolju,

I. VIZIJA ZA EVROPO IN SPLOŠNA STRATEGIJA

POUDARJA, da vesoljski sektor strateško prispeva k neodvisnosti, varnosti in blagostanju Evrope in njeni vlogi v svetu, in SE ZAVEDA trenutnega in mogočega prispevka, ki ga vesoljske dejavnosti dajejo Lizbonski strategiji za rast in delovna mesta, saj zagotavljajo tehnologije in storitve, potrebne za nastajajočo evropsko družbo znanja, in prispevajo k evropski koheziji;

POUDARJA, da lahko vesoljski sistemi edinstveno prispevajo k splošnemu raziskovanju in aplikacijam v skladu z evropskimi politikami in cilji, SE ZAVEDA, da raziskovanje vesolja prispeva k iskanju odgovorov o daljnosežnih vprašanjih o izvoru in razvoju sveta in univerzuma ter temeljnih zakonih fizike;

POUDARJA, da je vesolje pomemben del evropske strategije trajnostnega razvoja, pa tudi skupne zunanje in varnostne politike, saj njune cilje podpira z zagotavljanjem bistvenih informacij o perečih problemih, kot so podnebne spremembe (1) in humanitarna pomoč;

SE ZAVEDA, da si Evropa zato ne more privoščiti, da ne bi zavarovala koristi, ki jih njenim državljanom in različnim področjem politike ponuja vesolje, ter da bo evropska vesoljska politika Evropi omogočala, da se naprej razvija in v največji meri izkoristi prvorazredne vesoljske infrastrukture in aplikacije ter tako ostane pomemben akter, razreši globalne probleme in izboljša kakovost življenja;

POUDARJA, da vse evropske vesoljske dejavnosti prispevajo k ciljem pogodbe Združenih narodov o vesolju in v celoti spoštujejo načela, določena v njej, zlasti:

—	raziskovanje in raba vesolja v korist in v interesu vseh držav ter priznavanje, da vesolje pripada vsemu človeštvu,

—	raba vesolja izključno v miroljubne namene,

—	spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in rabi vesolja

ter da Evropa podpira nenehna prizadevanja Odbora Združenih narodov za miroljubno rabo vesolja (United Nations' Committee on the Peaceful Uses of Outer Space – COPUOS) za zmanjšanje in preprečevanje vesoljskih odpadkov;

SE ZAVEDA, da vesoljske dejavnosti navdihujejo mlade, da se začnejo ukvarjati z znanostjo in inženirstvom;

POUDARJA hitro rast trgov satelitskih navigacijskih in telekomunikacijskih aplikacij;

NADALJE POUDARJA, da igra Evropa eno vodilnih vlog na svetu na področju vesoljskih poletov in si prizadeva ohraniti svoj položaj z okrepljenim medevropskim, pa tudi mednarodnim sodelovanjem ter

1.	POZDRAVLJA IN PODPIRA dokument o evropski vesoljski politiki, ki je predstavljen kot predlog generalnega direktorja ESA in kot Sporočilo Evropske komisije, kot naslednji korak pri vzpostavljanju usklajenih in učinkovitih evropskih vesoljskih prizadevanj v korist evropskih državljanov;

SE SEZNANJA S „predhodnimi izhodišči“ Evropskega vesoljskega programa, ki je strateško orodje za načrtovanje evropske vesoljske politike in vključuje vse glavne vesoljske dejavnosti Evrope ter tako podpira najboljšo uporabo javnih virov in znanja pri odločanju o vesoljski politiki in njenem izvajanju;

3.	POZIVA države članice, da še naprej podpirajo evropske cilje in programe na evropski ravni, če je ustrezno tudi s svojimi nacionalnimi programi in dejavnostmi, ter tako zagotovijo učinkovitost in medsebojno dopolnjevanje evropskih prizadevanj;

4.	POZIVA Evropsko komisijo, generalnega direktorja Ese in države članice, da v okviru okvirnega sporazuma spremljajo in ocenjujejo izvajanje evropske vesoljske politike.

II. NADALJNJE DEJAVNOSTI – PROGRAMI IN IZVAJANJE

A. APLIKACIJE

POZDRAVLJA skupna prizadevanja Ese in Evropske unije pri izvajanju obsežnih pobud, namenjenih uporabnikom, kot sta GMES in GALILEO, ter začetna prizadevanja za intenzivnejši razvoj in uporabo integriranih vesoljskih aplikacij, zlasti satelitskih komunikacijskih storitev;

POZDRAVLJA dejavnosti Evropske komisije za nadaljnje povezovanje zahtev uporabnikov po institucijah v Evropi, ki izhajajo iz politik Evropske unije;

POZIVA k uvedbi rednega neodvisnega ocenjevanja kakovosti in stroškovne učinkovitosti obsežnih vesoljskih pobud, namenjenih uporabnikom pa tudi državam članicam, da bi ovrednotili kakovost, ustreznost in stroškovno učinkovitost delovanja splošnih sistemov in njihovih storitev v operativni fazi ter tako nadalje okrepili pristop v korist uporabnikov;

SE ZAVEDA strateškega pomena trajnostnega delovanja GMES in PONOVNO POTRJUJE cilj, da GMES postane operativen in sposoben avtonomnega delovanja še pred koncem leta 2008, ter POUDARJA, da mora Evropska komisija po celovitih posvetovanjih z državami članicami in ESO za GMES predlagati ureditev

(i)	financiranja, tudi s pospeševanjem financiranja s strani uporabnikov

(ii)	infrastrukture za izvajanje ter

(iii)

učinkovitega upravljanja – tako da bo GMES postal popolnoma operativen in začel nuditi trajnostne storitve v skladu z opredeljenimi potrebami uporabnikov;

POZDRAVLJA pobudi avstrijskega in nemškega predsedstva EU za ustanovitev evropske službe za opazovanje zemlje GMES (tj. graški dialog in münchenski načrt);

POZDRAVLJA pristop za uvedbo pripravljalnih dejavnosti Evropske komisije za operativno fazo GMES;

PONOVNO POUDARJA, da bo GMES v največji možni meri uporabljal obstoječe zmogljivosti na evropski na nacionalni ravni, ki se medsebojno dopolnjujeta;

7.	PODPIRA skupna prizadevanja evropskih institucij, Ese in evropske industrije, da bi v prihodnjih letih vzpostavile tržno vzdržen globalni civilni navigacijski satelitski sistem pod evropskim civilnim nadzorom;

B. VARNOST IN OBRAMBA

SE ZAVEDA, da se vesoljske tehnologije pogosto uporabljajo tako za civilne kot obrambne namene ter da lahko Evropa s pristopom, ki izhaja iz uporabnika, izboljša usklajenost obrambnih in civilnih vesoljskih programov ter pri tem poskuša zagotoviti zlasti sinergijo na področju varnosti, pri čemer pa mora upoštevati posebne zahteve obeh sektorjev ter neodvisne pristojnosti odločanja in programe financiranja;

POTRJUJE, da je treba s pristojnimi organi držav članic vzpostaviti strukturiran dialog v okviru drugega in tretjega stebra EU ter Evropske obrambne agencije, da bi tako dosegli najboljšo sinergijo med vsemi vidiki evropske vesoljske politike v okviru dodeljenih pristojnosti;

SE ZAVEDA, da morajo vsi vojaški uporabniki uporabljati GALILEO ali GMES skladno z načelom, da sta GALILEO in GMES civilna sistema pod civilnim nadzorom ter da bi bila zato za vsako spremembo tega načela potrebna preučitev v skladu z naslovom V/PEU in zlasti členoma 17 in 23 Pogodbe ter v skladu s konvencijo o Esi.

C. DOSTOP DO VESOLJA

POUDARJA, da je ohranitev neodvisnega, zanesljivega in stroškovno učinkovitega dostopa do vesolja pod izpolnljivimi pogoji za Evropo bistvenega pomena, kakor je poudarjeno v okvirnem sporazumu med ES in ESO ter resoluciji za razvoj evropskega sektorja lansirnih sistemov, sprejeti na ministrskem zasedanju Sveta Ese leta 2005, pri čemer se zaveda, da lahko ta sektor obstane le ob kritični masi lansiranja;

SE ZAVEDA, da mora Evropa z usklajenim delovanjem izkoristiti lansirna sredstva pod svojim nadzorom;

POZIVA generalnega direktorja Ese, naj zagotovi stalni razvoj in usklajevanje evropskih tehnoloških zmogljivosti, s čimer bo zagotovljena dolgoročna konkurenčnost evropskega sektorja lansirnih sistemov ter ohranjena in povečana njegova prisotnost na komercialnih trgih;

D. MEDNARODNA VESOLJSKA POSTAJA IN RAZISKOVANJE

10.

POUDARJA politični in znanstveni pomen Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in raziskovanja ter PONOVNO POTRJUJE nadaljnjo trdno in skupno zavezanost Evrope glede prispevkov, ki jih MVP dajejo ESA in njene države članice;

POZIVA mednarodne partnerje MVP, naj jo še naprej podpirajo in tako zagotovijo, da se cilji partnerstva MVP ohranijo v celoti, ter POUDARJA, da ima nadaljevanje takega partnerstva veliko vrednost za prihodnje raziskovanje;

SPODBUJA uporabo MVP za raziskovanje in razvoj v okviru raziskovalnega okvirnega programa Evropske skupnosti;

POUDARJA pomen proaktivnega sodelovanja Ese pri pripravi prihodnjih mednarodnih raziskovalnih programov, da bi Evropi v teh prizadevanjih zagotovili močno ciljno usmerjeno in usklajeno vlogo;

E. ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

11.

POUDARJA cilj ohranjanja prvorazrednih znanstvenih programov ter jasne vodilne vloge Evrope na izbranih področjih, ki prispevajo k razvoju evropskega raziskovalnega prostora;

SE ZAVEDA, da se lahko Evropa zaradi sedanjega združenega znanja in prizadevanj, zlasti v okviru Ese, uspešno spoprijema z največjimi izzivi in dosega odličnost pri raziskovanju in inovacijah v svetovnem merilu;

POZIVA Evropsko komisijo, ESO in države članice, naj spodbujajo izobraževalne programe v Evropi;

POUDARJA pomen inovacij in tehnološkega razvoja za konkurenčnost industrije in tržni uspeh njenih izdelkov in storitev;

POUDARJA, da je treba strateške komponente razvijati s ciljno naravnanim pristopom ter se pri tem osredotočati na izbrane najpomembnejše komponente, glede katerih evropska industrija ne sme biti odvisna od mednarodnih ponudnikov, da bi tako dosegli najboljše ravnovesje med tehnološko neodvisnostjo, strateškim sodelovanjem in mednarodnimi partnerji ter zanašanjem na tržne sile;

F. UPRAVLJANJE

12.

SE ZAVEDA, da ESA že več kot 30 let zagotavlja učinkovito strukturo za evropsko sodelovanje v skupnih vesoljskih projektih, ki pa morda potrebuje več prilagodljivosti in bi se morda lahko še nekoliko razvila, ter UGOTAVLJA, da igra zaradi neodvisnosti in zanesljivosti Ese ter naraščajoče podpore njenih držav članic Evropa vedno pomembnejšo vlogo, saj uspešno razvija evropski vesoljski sektor, pa tudi evropska vesoljska industrija ima na svetovnih trgih trden položaj;

PONOVNO POTRJUJE vlogo in odgovornosti Evropske unije, Ese in držav članic, kot so bile opredeljene v smernicah z druge seje „Sveta za vesolje“. Na podlagi teh vlog POZIVA Evropsko komisijo, da izkoristi izkušnje in institucionalno podlago, ki jo ponuja ESA, in pri upravljanju programov vesoljske infrastrukture v okviru raziskav in razvoja, ki jih financira Evropska skupnost, uporabi upravljavsko in tehnično strokovnost ESE in ji prepusti usklajevanje med ustreznimi agencijami in enotami v Evropi.

V okviru te vloge bi morala ESA tudi:

—	kot tehnični strokovnjak podpirati Evropsko komisijo pri pripravi pobud Evropske skupnosti o vesoljskih dejavnostih in ustreznih delovnih programov ter pri izbiri in nadziranju ustreznih zunanjih izvajalcev;

—	upravljati vesoljske dejavnosti Evropske skupnosti v skladu s pravili Evropske skupnosti.

POZIVA države članice, da pri večjih dejavnostih Evropske skupnosti ob usklajevanju, ki ga zagotavlja ESA, in v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo:

—	zagotovijo najboljše strokovno znanje za evropske vesoljske programe (na primer vesoljsko komponento GMES, raziskovalne programe in prihodnje programe za lansirne sisteme),

—	povečajo sinergijo med nacionalnimi prispevki ter prispevki ESE in ES k tem programom, tako da se bo postopno oblikoval celovit programski pristop ob spoštovanju nacionalne suverenosti;

PODPIRA nadaljnjo uporabo okvirnega sporazuma za sodelovanje med Evropsko skupnostjo in ESO po maju 2008 ob rednem ocenjevanju in po potrebi izboljševanju okvirnega sporazuma in njegovega izvajanja ter OPOZARJA, da smernice z druge seje Sveta za vesolje vsebujejo poziv za vsestransko ocenitev morebitnih stroškovno učinkovitih scenarijev, da bi se dosegla najboljša organizacija vesoljskih dejavnosti v Evropi, POZIVA države članice, Evropsko komisijo in generalnega direktorja ESE, naj poskušajo izboljšati to sodelovanje in smernice z druge seje Sveta za vesolje uporabijo za razvoj bolj operativne in praktične ureditve, zlasti za zadeve, naštete v Prilogi 1;

13.	SE ZAVEDA dragocenega prispevka EUMETSAT k Evropskemu vesoljskemu programu in ga POZIVA, naj še naprej sodeluje na sejah Sveta za okolje kot opazovalec;

G. INDUSTRIJSKA POLITIKA

14.

SE ZAVEDA prilagodljive in učinkovite industrijske politike ESE, za katero je značilna stroškovna učinkovitost, konkurenčnost, poštena delitev dejavnosti in javno zbiranje ponudb, kar zagotavlja ustrezne industrijske zmogljivosti, konkurenčnost v svetovnem merilu in visoko stopnjo konkurence v Evropi za učinkovito evropsko sodelovanje pri skupnih vesoljskih projektih ter tako ustvarja podlago za uspešen razvoj vesoljskih dejavnosti v Evropi;

v tem okviru POUDARJA zlasti politično in gospodarsko razsežnost Esinega načela „primerne donosnosti“ ter pomen ocenjevanja in po potrebi izboljšave uresničevanja tega načela glede na prihodnje izzive, s katerimi se bo morala industrija soočiti, če želi ostati konkurenčna v spreminjajočem se svetovnem okolju ter pri tem ohraniti in, če je mogoče, povečati motiviranost držav članic za naložbe v vesolje;

15.	POUDARJA bistveno vlogo, ki jo imajo mala in srednja podjetja ter dobaviteljska industrija na področju inovacij in novih tržnih priložnosti;

16.

POZIVA Evropsko komisijo, da razvije primerne instrumente in sisteme financiranja za vesoljske dejavnosti Skupnosti s posebnim poudarkom na zadevah, naštetih v Prilogi 2, ter pri tem upošteva posebnosti vesoljskega sektorja, potrebo po okrepitvi celotne konkurenčnosti in konkurenčnosti njene industrije ter nujnost uravnotežene industrijske strukture;

H. MEDNARODNI ODNOSI

17.

POZIVA Evropsko komisijo, generalnega direktorja ESE in države članice, naj razvijejo in uresničujejo skupno strategijo za mednarodne odnose ter vzpostavijo usklajevalni mehanizem na tem področju. Strategija bi morala biti usklajena z dejavnostmi držav članic, njen cilj pa je krepitev vloge Evrope na celotnem področju vesolja ter zagotavljanje koristi mednarodnega sodelovanja, zlasti glede zadev, naštetih v Prilogi 3;

I. IZVAJANJE

18.	POZIVA Evropsko komisijo in generalnega direktorja ESE, naj predlagata načrt izvajanja evropske vesoljske politike, da bi bil vzpostavljen postopek rednega spremljanja in določanja prednostnih nalog, ter pri tem upoštevata tudi zadeve, naštete v prilogah.

(1) Glede na nedavno poročilo z Medvladnih posvetovanj o podnebnih spremembah v okviru Združenih narodov ter precejšen prispevek, ki ga s tem v zvezi lahko imajo vesoljski informacijski sistemi za prihodnost našega planeta.

PRILOGA 1

Glavna vprašanja nadaljnjega razvoja bolj operativne in praktične ureditve na podlagi smernic z druge seje Sveta za vesolje

—	Razvoj finančnih instrumentov, primernih za učinkovito izvajanje vesoljskih projektov;

—	Opredelitev končnih uporabnikov storitev GMES in njihovih potreb; razvoj celovite in prilagojene ponudbe, tudi na regionalni in lokalni ravni;

—	Opredelitev pogojev, pod katerimi bodo države članice dale na voljo satelite GMES, ki jim pripadajo, njihove podatke in storitve; obravnavanje prispevkov, ki jih nacionalni programi dajejo pobudam EU, zlasti GMES.

PRILOGA 2

Glavna vprašanja, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju instrumentov in sistemov financiranja za dejavnosti Skupnosti

—	Razvoj usklajene podatkovne politike – tudi o podatkih o dostopu in cenah – ki bo omogočila hiter razvoj sektorja vesoljskih storitev;

—	Spodbujanje novih sistemov financiranja na trgu vesoljskih aplikacij in storitev, na primer javno/zasebnih partnerstev, tudi prek javne podpore raziskav in razvoja;

—	Zagotavljanje primernih ukrepov v podporo tehnološkim inovacijam, med katerimi so pobude za vodilne trge, javna naročila in podpora ponudnikom ter malim in srednjim podjetjem in industrijam.

PRILOGA 3

Glavna vprašanja, ki jih je treba upoštevati pri razvoju strategije za zunanje odnose

—	Povečanje prisotnosti evropskih vesoljskih proizvodov in storitev na tretjih trgih;

—	Znižanje stroškov pridobivanja vesoljskih sistemov s ciljno naravnano uporabo mednarodnega sodelovanja;

—	Omogočanje Evropi, da sodeluje v ambicioznih programih, ki so predragi za katero koli posamezno vesoljsko velesilo;

—	Pridobivanje partnerjev za evropske programe, kot je na primer pri Galileu, in povečanje evropskega prispevka svetovnim pobudam, podobno kot pri GMES;

—	Popolno izkoriščanje možnosti, ki jih za trajnostni razvoj ponujajo vesoljski sistemi, v podporo državam v razvoju, zlasti afriškim.

20.6.2007

Uradni list Evropske unije

C 136/6

PRIPOROČILO EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 31. maja 2007

o spremembi Priporočila ECB/2004/16 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti

(ECB/2007/4)

(2007/C 136/02)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5.1 Statuta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Prvi stavek člena 5.1 Statuta zahteva, da Evropska centralna banka (ECB) ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB) zbira statistične informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), bodisi od pristojnih organov, ki niso NCB, bodisi neposredno od gospodarskih subjektov. Drugi stavek člena 5.1 določa, da mora v ta namen ECB sodelovati z institucijami ali organi Skupnosti in s pristojnimi organi držav članic ali tretjih držav ter z mednarodnimi organizacijami.

(2)

Informacije, ki so potrebne za izpolnjevanje zahtev ECB na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb, lahko zbirajo in/ali urejajo pristojni organi, ki niso NCB. Zato nekatere od nalog, ki jih je treba izpolniti, da se zadosti tem zahtevam, zahtevajo sodelovanje med ECB ali NCB in takimi pristojnimi organi, v skladu s členom 5.1 Statuta. Člen 4 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) zahteva, da se države članice same organizirajo na področju statistike in polno sodelujejo z ESCB, da zagotovijo izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz člena 5 Statuta.

(3)

Ko bodo nadaljnje države članice sprejele euro, bo treba zbrati pretekle podatke o statistiki plačilne bilance (vključno s sezonsko prilagojenim tekočim računom) in stanja mednarodnih naložb za agregate euroobmočja v njegovi novi sestavi. Zato so potrebne nekatere spremembe Priporočila ECB/2004/16 z dne 16. julija 2004 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb (2), ki bodo služile pri nadaljnjih širitvah euroobmočja za zagotovitev preteklih podatkov. Obdobje, za katero je treba take pretekle podatke zagotoviti, se lahko ponovno oceni do leta 2010. V primeru Irske in Italije bosta take podatke morala sporočiti naslovnika tega priporočila –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Člen 1

Priloge I, III, IV in VII k Priporočilu ECB/2004/16 se spremenijo v skladu s prilogami I, II, III oziroma IV k temu priporočilu.

Člen 2

Naslovnika

To priporočilo je naslovljeno na Central Statistics Office (CSO) na Irskem in Ufficio Italiano dei Cambi (UIC) v Italiji.

V Frankfurtu na Majni, 31. maj 2007.

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Jean-Claude TRICHET

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL C 292, 30.11.2004, str. 21.

PRILOGA I

Priloga I k Priporočilu ECB/2004/16 se spremeni, kot sledi:

Odstavek 1.6 se nadomesti z naslednjim:

„Od marca 2008 naprej, začenši s podatki o transakcijah v januarju 2008 in stanjih konec leta 2007, se sistemi zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje prilagodijo enemu od modelov, navedenih v tabeli v Prilogi VII. Izbrani model se lahko uveljavi postopno, s čimer se posamezni NCB omogoči, da najpozneje do marca 2009 doseže ciljni obseg zajetja, naveden v Prilogi VII, v zvezi s stanji v decembru 2008.“

Na koncu odstavka 1 se doda naslednji pododstavek 1.7:

„1.7

(a)

V zvezi s katero koli državo članico, ki sprejme euro 1. januarja 2007 ali po tem datumu, morajo tako NCB te države članice kot NCB vseh drugih sodelujočih držav članic v času, ko taka država članica sprejme euro, zagotoviti ECB pretekle podatke, ki ustrezajo podatkom, zahtevanim po tabelah 1 do 8 iz Priloge II, da se tako omogoči zbiranje agregatov, ki zajemajo euroobmočje v njegovi novi sestavi. Te NCB morajo zagotoviti pretekle podatke od referenčnih datumov, določenih v nadaljevanju, z izjemo razčlenitev, naštetih v tabeli 13, za katere je prvo referenčno obdobje, za katerega je treba poročati, tisto, ki je navedeno v tej tabeli. Vsi pretekli podatki se lahko zagotovijo na podlagi najboljše ocene.

(i)	Če je država članica, ki sprejme euro, vstopila v EU pred majem 2004, pretekli podatki zajemajo najmanj obdobje od leta 1999.

(ii)	Če je država članica, ki sprejme euro, vstopila v EU maja 2004, pretekli podatki zajemajo najmanj obdobje od leta 2004.

(iii)

Če je država članica, ki sprejme euro, vstopila v EU po maju 2004, pretekli podatki zajemajo najmanj obdobje od datuma, na katerega je ta država članica vstopila v EU.

(b)

Če pretekli podatki, navedeni v pododstavku (a), še ne vključujejo mesečnih opazovanj v petih letih za vsako od štirih glavnih podpostavk v tekočem računu plačilne bilance, in sicer za blago, storitve, prihodke in tekoče transferje, morajo NCB zagotoviti, da podatki, ki jih zagotovijo, vključujejo taka opazovanja.“

3.	Pododstavek 2.6 se nadomesti z naslednjim: „Podatki o transakcijah in stanjih dolžniških vrednostnih papirjev, razčlenjeni po valuti izdaje, se dajo na voljo ECB v šestih mesecih od konca obdobja, na katero se podatki nanašajo.“

Vstavi se naslednji novi pododstavek 4.4(a):

„4.4(a)

Najboljše ocene so dopustne za naslednje razčlenitve v tabeli 2 iz Priloge III:

(a)	podpostavke prihodkov od ostalih naložb: I C 2.3.1 do C 2.3.3 in pojasnjevalne postavke 1 do 4;

(b)	podpostavke tekočih transferjev: I D 1.1 do D 1.8 in D 2.2.1 do D 2.2.11; in

(c)	podpostavki kapitalskih transferjev: II A.1 in A.2.“

PRILOGA II

Priloga III k Priporočilu ECB/2004/16 se spremeni, kot sledi:

Tabela 2 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 2

Četrtletni nacionalni prispevki k plačilni bilanci euroobmočja (1)

Kredit

Debet

Neto

I.	Tekoči račun

Blago

ekstra

Storitve

ekstra

Prihodki

1.	Prihodki od dela

ekstra

2.	Prihodki od kapitala

2.1.	Neposredne naložbe

ekstra

2.1.1.

Prihodki od lastniškega kapitala

ekstra

2.1.1.1.

Dividende in razdeljen dobiček

ekstra

2.1.1.2.

Reinvestirani dobički in nerazdeljen dobiček

ekstra

2.1.2.

Prihodki od dolžniškega kapitala (obresti)

ekstra

2.2.	Naložbe v vrednostne papirje

ekstra

nacionalno

2.2.1.

Prihodki od lastniškega kapitala

ekstra

nacionalno

2.2.2.

Prihodki od dolžniškega kapitala (obresti)

ekstra

nacionalno

2.2.2.1.

Obveznice in zadolžnice

ekstra

nacionalno

2.2.2.2.

Instrumenti denarnega trga

ekstra

nacionalno

2.3.	Ostale naložbe

ekstra

2.3.1.

Obresti po priročniku (neprilagojeno za PMSFP (2))

ekstra

2.3.2.

Prihodki, pripisani zavarovancem

ekstra

2.3.3.

Ostalo

ekstra

Pojasnjevalna postavka:

1.	prihodki od kapitala – obresti po SNR 93 (3)(prilagojeno za PMSFP)

ekstra

2.	vrednost PMSFP

ekstra

3.	prihodki od kapitala – obresti po priročniku (neprilagojeno za PMSFP)

ekstra

4.	prihodki od kapitala – razen obresti

ekstra

D.	Tekoči transferji

ekstra

Država

ekstra

1.1.	davki na proizvode

ekstra

1.2.	ostali davki na proizvodnjo

ekstra

1.3.	subvencije na proizvode

ekstra

1.4.	ostale subvencije na proizvodnjo

ekstra

1.5.	davki na dohodek, premoženje itd.

ekstra

1.6.	socialni prispevki

ekstra

1.7.	socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi

ekstra

1.8.	ostali tekoči transferji države

ekstra

2.	Ostali sektorji

ekstra

2.1.	nakazila delavcev

ekstra

2.2.	ostali transferji

ekstra

2.2.1.

davki na proizvode

ekstra

2.2.2.

ostali davki na proizvodnjo

ekstra

2.2.3.

subvencije na proizvode

ekstra

2.2.4.

ostale subvencije na proizvodnjo

ekstra

2.2.5.

davki na dohodek, premoženje itd.

ekstra

2.2.6.

socialni prispevki

ekstra

2.2.7.

socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi

ekstra

2.2.8.

neto premije neživljenjskega zavarovanja

ekstra

2.2.9.

odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja

ekstra

2.2.10.

ostali tekoči transferji ostalih sektorjev, ki niso vključeni v druge postavke

ekstra

2.2.11.

prilagoditev za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov

ekstra

II.	Kapitalski račun

ekstra

A.	Kapitalski transferji

ekstra

1.	davki na kapital

ekstra

2.	investicijske subvencije in ostali kapitalski transferji

ekstra

B.	Pridobitev/odsvojitev neproizvedenih nefinančnih sredstev

ekstra

Neto imetja

Neto obveznosti

Neto

III.	Finančni račun

1.	Neposredne naložbe

ekstra

1.1.

V tujini

ekstra

1.1.1.

Lastniški kapital

ekstra

1.1.1.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.1.1.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.1.2.

Reinvestirani dobički

ekstra

1.1.2.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.1.2.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.1.3.

Ostali kapital

ekstra

1.1.3.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.1.3.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.2.	V državi poročevalki

ekstra

1.2.1.

Lastniški kapital

ekstra

1.2.1.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.2.1.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.2.2.

Reinvestirani dobički

ekstra

1.2.2.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.2.2.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.2.3.

Ostali kapital

ekstra

1.2.3.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.2.3.2.

Ostali sektorji

ekstra

2.	Naložbe v vrednostne papirje

intra/ekstra

nacionalno

2.1.	Lastniški vrednostni papirji

intra/ekstra

nacionalno

od tega: delnice investicijskih skladov in skladov denarnega trga

intra/ekstra

nacionalno

(i)	v imetništvu denarnih organov

ekstra

(ii)	v imetništvu države

ekstra

(iii)

v imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

(iv)	v imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.1.1.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.1.2.

V imetništvu države

ekstra

2.1.3.

Izdani s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.1.4.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.1.5.

Izdani s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.1.6.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.2.	Dolžniški vrednostni papirji

intra/ekstra

nacionalno

2.2.1.

Obveznice in zadolžnice

intra/ekstra

nacionalno

2.2.1.1.

Izdane s strani denarnih organov

intra

nacionalno

2.2.1.2.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.2.1.3.

Izdane s strani države

intra

nacionalno

2.2.1.4.

V imetništvu države

ekstra

2.2.1.5.

Izdane s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.2.1.6.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.2.1.7.

Izdane s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.2.1.8.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.2.2.

Instrumenti denarnega trga

intra/ekstra

nacionalno

2.2.2.1.

Izdani s strani denarnih organov

intra

nacionalno

2.2.2.2.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.2.2.3.

Izdani s strani države

intra

nacionalno

2.2.2.4.

V imetništvu države

ekstra

2.2.2.5.

Izdani s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.2.2.6.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.2.2.7.

Izdani s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.2.2.8.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

3.	Izvedeni finančni instrumenti

nacionalno

3.1.	Denarni organi

nacionalno

3.2.

Država

nacionalno

3.3.	MFI (razen centralnih bank)

nacionalno

3.4.	Ostali sektorji

nacionalno

4.	Ostale naložbe

ekstra

4.1.	Denarni organi

ekstra

4.1.1.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.1.2.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.2.

Država

ekstra

4.2.1.

Komercialni krediti

ekstra

4.2.2.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.2.2.1.

Posojila

ekstra

4.2.2.2.

Gotovina in vloge

ekstra

4.2.3.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.3.	MFI (razen centralnih bank)

ekstra

4.3.1.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.3.2.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.4.	Ostali sektorji

ekstra

4.4.1.

Komercialni krediti

ekstra

4.4.2.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.4.2.1.

Posojila

ekstra

4.4.2.2.

Gotovina in vloge

ekstra

4.4.3.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

5.	Rezervna imetja

ekstra

5.1.	Denarno zlato

ekstra

5.2.	Posebne pravice črpanja

ekstra

5.3.	Rezerva pozicija pri MDS

ekstra

5.4.	Devizne rezerve

ekstra

5.4.1.

Gotovina in vloge

ekstra

5.4.1.1.

pri denarnih organih in BIS

ekstra

5.4.1.2.

pri MFI (razen centralnih bank)

ekstra

5.4.2.

Vrednostni papirji

ekstra

5.4.2.1.

Lastniški instrumenti

ekstra

5.4.2.2.

Obveznice in zadolžnice

ekstra

5.4.2.3.

Instrumenti denarnega trga

ekstra

5.4.3.

Izvedeni finančni instrumenti

ekstra

5.5.	Ostale terjatve

ekstra

Tabela 4 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 4

Četrtletni nacionalni prispevki k stanju mednarodnih naložb euroobmočja (4)

Imetja

Obveznosti

Neto

I.	Neposredne naložbe

ekstra

1.1.

V tujini

ekstra

1.1.1.

—	Lastniški kapital in reinvestirani dobički

ekstra

1.1.1.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.1.1.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.1.2.

—	Ostali kapital

ekstra

1.1.2.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.1.2.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.2.	V državi poročevalki

ekstra

1.2.1.

—	Lastniški kapital in reinvestirani dobički

ekstra

1.2.1.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.2.1.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.2.2.

—	Ostali kapital

ekstra

1.2.2.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.2.2.2.

Ostali sektorji

ekstra

II.	Naložbe v vrednostne papirje

nacionalno

2.1.	Lastniški vrednostni papirji

intra/ekstra

nacionalno

od tega: delnice investicijskih skladov in skladov denarnega trga

intra/ekstra

nacionalno

(i)	v imetništvu denarnih organov

ekstra

(ii)	v imetništvu države

ekstra

(iii)

v imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

(iv)	v imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.1.1.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.1.2.

V imetništvu države

ekstra

2.1.3.

Izdani s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.1.4.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.1.5.

Izdani s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.1.6.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.2.	Dolžniški vrednostni papirji

intra/ekstra

nacionalno

2.2.1.

Obveznice in zadolžnice

intra/ekstra

nacionalno

2.2.1.1.

Izdane s strani denarnih organov

intra

nacionalno

2.2.1.2.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.2.1.3.

Izdane s strani države

intra

nacionalno

2.2.1.4.

V imetništvu države

ekstra

2.2.1.5.

Izdane s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.2.1.6.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.2.1.7.

Izdane s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.2.1.8.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.2.2.

Instrumenti denarnega trga

intra/ekstra

nacionalno

2.2.2.1.

Izdani s strani denarnih organov

intra

nacionalno

2.2.2.2.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.2.2.3.

Izdani s strani države

intra

nacionalno

2.2.2.4.

V imetništvu države

ekstra

2.2.2.5.

Izdani s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.2.2.6.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.2.2.7.

Izdani s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.2.2.8.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

III.	Izvedeni finančni instrumenti

ekstra

3.1.	Denarni organi

ekstra

3.2.

Država

ekstra

3.3.	MFI (razen centralnih bank)

ekstra

3.4.	Ostali sektorji

ekstra

IV.	Ostale naložbe

ekstra

4.1.	Denarni organi

ekstra

4.1.1.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.1.2.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.2.

Država

ekstra

4.2.1.

Komercialni krediti

ekstra

4.2.2.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.2.2.1.

Posojila

ekstra

4.2.2.2.

Gotovina in vloge

ekstra

4.2.3.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.3.	MFI (razen centralnih bank)

ekstra

4.3.1.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.3.2.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.4.	Ostali sektorji

ekstra

4.4.1.

Komercialni krediti

ekstra

4.4.2.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.4.2.1.

Posojila

ekstra

4.4.2.2.

Gotovina in vloge

ekstra

4.4.3.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

V.	Rezervna imetja

ekstra

5.1.	Denarno zlato

ekstra

5.2.	Posebne pravice črpanja

ekstra

5.3.	Rezerva pozicija pri MDS

ekstra

5.4.	Devizne rezerve

ekstra

5.4.1.

Gotovina in vloge

ekstra

5.4.1.1.

pri denarnih organih in BIS

ekstra

5.4.1.2.

pri MFI (razen centralnih bank)

ekstra

5.4.2.

Vrednostni papirji

ekstra

5.4.2.1.

Lastniški instrumenti

ekstra

5.4.2.2.

Obveznice in zadolžnice

ekstra

5.4.2.3.

Instrumenti denarnega trga

ekstra

5.4.3.

Izvedeni finančni instrumenti

ekstra

5.5.	Ostale terjatve

ekstra

Tabela 5 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 5

Letni nacionalni prispevki k stanju mednarodnih naložb euroobmočja (5)

Imetja

Obveznosti

Neto

I.	Neposredne naložbe

ekstra

1.1.

V tujini

ekstra

1.1.1.

—	Lastniški kapital in reinvestirani dobički

ekstra

1.1.1.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.1.1.2.

Ostali sektorji

ekstra

od tega:

1.1.1.A

Stanje lastniškega kapitala v tujih družbah, ki kotirajo na borzi (tržne vrednosti)

ekstra

1.1.1.B

Stanje lastniškega kapitala v tujih družbah, ki ne kotirajo na borzi (knjižna vrednost)

ekstra

Pojasnjevalna postavka:

Stanje lastniškega kapitala v tujih družbah, ki kotirajo na borzi (knjižne vrednosti)

ekstra

1.1.2.

—	Ostali kapital

ekstra

1.1.2.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.1.2.2.

Ostali sektorji

ekstra

1.2.	V državi poročevalki

ekstra

1.2.1.

—	Lastniški kapital in reinvestirani dobički

ekstra

1.2.1.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.2.1.2.

Ostali sektorji

ekstra

od tega:

1.2.1.A

Stanje lastniškega kapitala v družbah v euroobmočju, ki kotirajo na borzi (tržne vrednosti)

ekstra

1.2.1.B

Stanje lastniškega kapitala v družbah v euroobmočju, ki ne kotirajo na borzi (knjižne vrednosti)

ekstra

Pojasnjevalna postavka:

Stanje lastniškega kapitala v družbah v euroobmočju, ki kotirajo na borzi (knjižne vrednosti)

ekstra

1.2.2.

—	Ostali kapital

ekstra

1.2.2.1.

MFI (razen centralnih bank)

ekstra

1.2.2.2.

Ostali sektorji

ekstra

II.	Naložbe v vrednostne papirje

nacionalno

2.1.	Lastniški vrednostni papirji

intra/ekstra

nacionalno

od tega: delnice investicijskih skladov in skladov denarnega trga

intra/ekstra

nacionalno

(i)	v imetništvu denarnih organov

ekstra

(ii)	v imetništvu države

ekstra

(iii)

v imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

(iv)	v imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.1.1.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.1.2.

V imetništvu države

ekstra

2.1.3.

Izdani s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.1.4.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.1.5.

Izdani s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.1.6.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.2.	Dolžniški vrednostni papirji

intra/ekstra

nacionalno

2.2.1.

Obveznice in zadolžnice

intra/ekstra

nacionalno

2.2.1.1.

Izdane s strani denarnih organov

intra

nacionalno

2.2.1.2.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.2.1.3.

Izdane s strani države

intra

nacionalno

2.2.1.4.

V imetništvu države

ekstra

2.2.1.5.

Izdane s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.2.1.6.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.2.1.7.

Izdane s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.2.1.8.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

2.2.2.

Instrumenti denarnega trga

intra/ekstra

nacionalno

2.2.2.1.

Izdani s strani denarnih organov

intra

nacionalno

2.2.2.2.

V imetništvu denarnih organov

ekstra

2.2.2.3.

Izdani s strani države

intra

nacionalno

2.2.2.4.

V imetništvu države

ekstra

2.2.2.5.

Izdani s strani MFI (razen centralnih bank)

intra

nacionalno

2.2.2.6.

V imetništvu MFI (razen centralnih bank)

ekstra

2.2.2.7.

Izdani s strani ostalih sektorjev

intra

nacionalno

2.2.2.8.

V imetništvu ostalih sektorjev

ekstra

III.	Izvedeni finančni instrumenti

ekstra

3.1.	Denarni organi

ekstra

3.2.

Država

ekstra

3.3.	MFI (razen centralnih bank)

ekstra

3.4.	Ostali sektorji

ekstra

IV.	Ostale naložbe

ekstra

4.1.	Denarni organi

ekstra

4.1.1.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.1.2.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.2.

Država

ekstra

4.2.1.

Komercialni krediti

ekstra

4.2.2.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.2.2.1.

Posojila

ekstra

4.2.2.2.

Gotovina in vloge

ekstra

4.2.3.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.3.	MFI (razen centralnih bank)

ekstra

4.3.1.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.3.2.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

4.4.	Ostali sektorji

ekstra

4.4.1.

Komercialni krediti

ekstra

4.4.2.

Posojila/gotovina in vloge

ekstra

4.4.2.1.

Posojila

ekstra

4.4.2.2.

Gotovina in vloge

ekstra

4.4.3.

Ostala imetja/obveznosti

ekstra

V.	Rezervna imetja

ekstra

5.1.	Denarno zlato

ekstra

5.2.	Posebne pravice črpanja

ekstra

5.3.	Rezerva pozicija pri MDS

ekstra

5.4.	Devizne rezerve

ekstra

5.4.1.

Gotovina in vloge

ekstra

5.4.1.1.

pri denarnih organih in BIS

ekstra

5.4.1.2.

pri MFI (razen centralnih bank)

ekstra

5.4.2.

Vrednostni papirji

ekstra

5.4.2.1.

Lastniški instrumenti

ekstra

5.4.2.2.

Obveznice in zadolžnice

ekstra

5.4.2.3.

Instrumenti denarnega trga

ekstra

5.4.3.

Izvedeni finančni instrumenti

ekstra

5.5.	Ostale terjatve

ekstra

Tabela 9 se nadomesti z naslednjim:

„Tabela 9

Geografska razčlenitev ECB za četrtletne tokove plačilne bilance in letne podatke o stanju mednarodnih naložb

—

Danska

—

Švedska

—	Združeno kraljestvo

—	Države članice EU zunaj euroobmočja razen Danske, Švedske in Združenega kraljestva (6)

—	Institucije EU (7)

—

Švica

—

Kanada

—	Združene države Amerike

—

Japonska

—

Središča off-shore (8)

—	od tega: Hong Kong

—	Mednarodne organizacije razen institucij EU (9)

—

Brazilija

—

Kitajska

—

Indija

—	Ruska federacija

Tabela 13 se spremeni tako, da se na koncu tabele vstavijo naslednje vrstice:

„Razčlenitev prihodkov od lastniškega kapitala
Četrtletna plačilna bilanca Postavki I. C.2.1.1.1 in C.2.1.1.2 (10)	četrto četrtletje 2007	marec 2008	Priloga III, tabela 2
Razčlenitev prihodkov od ostalih naložb
Četrtletna plačilna bilanca Postavke od I. C.2.3.1 do C.2.3.3 (10)	četrto četrtletje 2008	marec 2009	Priloga III, tabela 2
Pojasnjevalne postavke 1 do 4 (10)	četrto četrtletje 2008	marec 2009	Priloga III, tabela 2
Razčlenitev tekočih transferjev
Četrtletna plačilna bilanca Postavke I. D.1, D.2, D.2.1 in D.2.2 (10)	četrto četrtletje 2007	marec 2008	Priloga III, tabela 2
Postavke I. D.1.1 do D.1.8 in D.2.2.1 do D 2.2.11 (10)	četrto četrtletje 2008	marec 2009	Priloga III, tabela 2
Razčlenitev kapitalskega računa
Četrtletna plačilna bilanca Postavki II.A in II.B (10)	četrto četrtletje 2007	marec 2008	Priloga III, tabela 2
Postavki II.A.1 in II.A.2 (10)	četrto četrtletje 2008	marec 2009	Priloga III, tabela 2
Naložbe v vrednostne papirje – lastniški vrednostni papirji – delnice investicijskih skladov in skladov denarnega trga
Četrtletna plačilna bilanca	prvo četrtletje 2010	junij 2010	Priloga III, tabela 2
Četrtletno stanje mednarodnih naložb	prvo četrtletje 2010	junij 2010	Priloga III, tabela 4
Letno stanje mednarodnih naložb	konec decembra 2009	junij 2010	Priloga III, tabela 5

(1)

‚ekstra‘	pomeni transakcije z rezidenti zunaj euroobmočja (za imetja naložb v vrednostne papirje in s tem povezani prihodek se nanaša na rezidenčnost izdajateljev)
‚intra‘	pomeni transakcije med različnimi državami članicami euroobmočja
‚nacionalno‘	pomeni vse čezmejne transakcije rezidentov sodelujoče države članice (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na računih naložb v vrednostne papirje in neto stanjem računov izvedenih finančnih instrumentov)

(2) Posredno merjene storitve finančnega posredništva.

(3) Sistem nacionalnih računov 1993.“

(4)

‚ekstra‘	pomeni stanja z rezidenti zunaj euroobmočja (za imetja naložb v vrednostne papirje se nanaša na rezidenčnost izdajateljev)
‚intra‘	pomeni stanja med različnimi državami članicami euroobmočja
‚nacionalno‘	pomeni vsa čezmejna stanja rezidentov sodelujoče države članice (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na računih naložb v vrednostne papirje)“

(5)

‚ekstra‘	pomeni stanja z rezidenti zunaj euroobmočja (za imetja naložb v vrednostne papirje se nanaša na rezidenčnost izdajateljev)
‚intra‘	pomeni stanja med različnimi državami članicami euroobmočja
‚nacionalno‘	pomeni vsa čezmejna stanja rezidentov sodelujoče države članice (uporablja se samo v povezavi z obveznostmi na računih naložb v vrednostne papirje)“

(6) Posamična razčlenitev se ne zahteva.

(7) Glej sestavo v tabeli 12. Posamična razčlenitev se ne zahteva.

(8) Obvezno samo za finančni račun v plačilni bilanci, račune s tem povezanih prihodkov in stanje mednarodnih naložb. Tokovi tekočega računa (razen prihodkov) v razmerju do središč off-shore se lahko poročajo ločeno ali v kategoriji preostalih postavk. Glej sestavo v tabeli 11. Posamična razčlenitev se ne zahteva.

(9) Glej sestavo v tabeli 12. Posamična razčlenitev se ne zahteva.“

(10) Glej tabelo 2 iz Priloge II.“

PRILOGA III

Priloga IV k Priporočilu ECB/2004/16 se spremeni, kot sledi:

Takoj pred oddelek 1 se vstavi naslednje besedilo:

„Pojma ‚rezident‘ in ‚rezidenčnost‘ spadata pod opredelitev iz člena 1.4 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/1988. V primeru euroobmočja gospodarsko ozemlje sestavljata: (i) gospodarsko ozemlje sodelujočih držav članic; in (ii) ECB, ki se šteje kot rezidenčna enota euroobmočja.

Ostali svet sestavljajo gospodarska ozemlja zunaj euroobmočja, tj. države članice, ki niso sprejele eura, vse tretje države in mednarodne organizacije, vključno s tistimi, ki se fizično nahajajo v euroobmočju. Vse institucije EU (1) se štejejo kot rezidenti zunaj euroobmočja. Posledično se vse transakcije sodelujočih držav članic v razmerju do institucij EU v statistiki plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb euroobmočja knjižijo in razvrščajo kot transakcije zunaj euroobmočja.

V primerih, navedenih v nadaljevanju, je rezidenčnost določena, kot sledi:

(a)	osebje z veleposlaništev in vojaških oporišč je treba razvrstiti kot rezidente države vlade, ki tako osebje zaposli, razen lokalnega osebja države gostiteljice, v kateri se veleposlaništvo ali vojaško oporišče nahaja;

(b)

pri opravljanju čezmejnih transakcij iz naslova zemljišč in/ali zgradb (npr. počitniška stanovanja) se lastniki obravnavajo, kakor da so prenesli svoje lastništvo na namišljeno institucionalno enoto, ki je dejansko rezident države, v kateri se lastnina nahaja. Namišljena enota se obravnava, kakor da jo ima v lasti in nadzira nerezidenčni lastnik;

(c)

ob odsotnosti kakršnega koli bistvenega fizičnega elementa pravnega subjekta, npr. investicijskih skladov (kot ločenih od njihovih upravljavcev), instrumentov listinjenja ali nekaterih subjektov za posebne namene, se njegova rezidenčnost določi po gospodarskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt ni ustanovljen, se kot merilo uporabi pravna pripadnost, to je država, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta.“

2.	V tretjem odstavku pododdelka 1.1. se črta drugi stavek („Glavna razlika je, da ECB ne zahteva razčlenitve prihodka od lastniškega kapitala iz naslova neposrednih naložb na razdeljeni in nerazdeljeni dobiček.“).

3.	Drugi odstavek pododdelka 1.2 se črta („Medtem ko so standardni elementi kapitalskega računa MDS sestavljeni iz sektorske razčlenitve na postavke ‚država‘ in ‚ostali sektorji‘ (z dodatno nadaljnjo razčlenitvijo), ECB pripravlja le okvirni kapitalski račun brez kakršne koli razčlenitve.“).

(1) ECB ni vključena.

PRILOGA IV

Priloga VII k Priporočilu ECB/2004/16 se spremeni, kot sledi:

1.	V tretjem odstavku se črta drugi stavek („Če torej dokument ‚Project Closure Document‘ za fazo 1 projekta CSDB ne bo predložen Svetu ECB preko Odbora za statistiko Evropskega sistema centralnih bank do konca marca 2005, se bo ta rok podaljšal za čas trajanja zamude s predložitvijo.“)

Stavek, ki se začne z „Od marca 2008“ in konča z „v naslednji tabeli“, se nadomesti z naslednjim stavkom:

„Od datuma, določenega v odstavku 1.6 Priloge I, in ob upoštevanju možnosti postopne uveljavitve iz navedenega odstavka se sistemi zbiranja podatkov o naložbah v vrednostne papirje euroobmočja prilagodijo enemu od modelov v naslednji tabeli:“.

20.6.2007

Uradni list Evropske unije

C 136/26

Seznam osrednjih organov, ki so jih države članice imenovale za vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice, v skladu s členom 3 Direktive Sveta 93/7/EGS (1)

(2007/C 136/07)

Država članica

Osrednji organ

Belgija

Service Public Fédéral Justice/Federale Overheidsdienst Justitie

Service de droit civil patrimonial/Dienst burgerlijk vermogensrecht

Boulevard de Waterloo/Waterloolaan 115

B-1000 Bruxelles/Brussel

Kontaktna oseba: Patrick Leclercq

Telefon: (32-2) 542 65 11

Telefaks: (32-2) 542 70 06

E-naslov: patrick.leclercq@just.fgov.be

Bolgarija

Ministry of Culture

Directorate „Museums, Galleries and Fine Arts“

17, Al. Stamboliiski blvd.

BG-1040 Sofia

Kontaktna oseba: Mr. Rumyan Ganchev

Telefon: (359-2) 940 09 18

Telefaks: (359-2) 980 61 97

E-naslov: ncmgii@mail.bg

Mr. Borislav Pavlov

Chief inspector at the Inspectorate for preservation of movable cultural goods at directorate „MGFA“

Telefon: (359-2) 940 09 50

Telefaks: (359-2) 980 61 97

E-naslov: borislavpavlov@abv.bg

Mrs. Mariya Todorova

Senior expert at the directorate „MGFA“

Telefon: (359-2) 940 09 18

Telefaks: (359-2) 980 61 97

E-naslov: todorova_mariya@yahoo.com

Češka

Ministerstvo kultury

Maltézské nám. 1

CZ-118 11 Praha 1

Kontaktna oseba: Dr. Daniela Vokolková

Telefon: (420) 257 08 54 59

Telefaks: (420) 233 37 18 67

E-naslov: daniela.vokolkova@mkcr.cz

Danska

Kulturværdiudvalget

Kulturarvsstyrelsen

H.C. Andersens Boulevard 2, 4.

DK-1553 København V

Telefon: (45) 33 74 51 85

Telefaks: (45) 33 74 51 01

E-naslov: evaarn@kulturarv.dk

www.kulturvaerdier.dk

Nemčija

ZA ZVEZNO VLADO

Die Beauftragte der Bundesregierung für Kultur und Medien

Referat K 24

Graurheindorfer Str. 198

D-53117 Bonn

Kontaktna oseba: Rosa Schmitt-Neubauer

Telefon: (49-1888) 681-4909

Telefaks: (49-1888) 681-54909

E-naslov: rosa.schmittneubauer@bkm.bmi.bund.de

www.kulturstaatsminister.de

ZA DEŽELE

Ministerium für Wissenschaft, Forschung und Kunst Baden-Württemberg

Königstraβe 46

D-70173 Stuttgart

Kontaktna oseba: Ministerialrat Joachim Uhlmann

Telefon: (49-711) 279 29 80

Telefaks: (49-711) 279 32 13

E-naslov: joachim.uhlmann@mwk.bwl.de

www.mwk.baden-wuerttemberg.de

Bayerisches Staatsministerium für Wissenschaft, Forschung und Kunst

Salvatorstraβe 2

D-80333 München

Kontaktna oseba: Leitender Ministerialrat Dr. Peter Wanscher

Telefon: (49-89) 21 86 23 69

Telefaks: (49-89) 21 86 36 51

E-naslov: peter.wanscher@stmwfk.bayern.de

www.stmwfk.bayern.de

Senatsverwaltung für Wissenschaft, Forschung und Kultur

Brunnenstraβe 188-190

D-10119 Berlin

Kontaktna oseba: Regierungsdirektorin Liane Rybczyk

Telefon: (49-30) 902 28-410

Telefaks: (49-30) 902 28-456

E-naslov: liane.rybczyk@senwfk.verwalt-berlin.de

www.senwisskult.berlin.de

Ministerium für Wissenschaft, Forschung und Kultur des Landes Brandenburg

Dortustraβe 36

D-14467 Potsdam

Kontaktna oseba: Dr. Uwe Koch

Telefon: (49-331) 866 49 50

Telefaks: (49-331) 866 49 98

E-naslov: uwe.koch@mwfk.brandenburg.de

www.mwfk.brandenburg.de

Der Senator für Kultur

Altenwall 15/16

D-28195 Bremen

Kontaktna oseba: Prof. Dr. Hans-Joachim Manske

Telefon: (49-162) 210 89 89 ali (49-421) 361 27 49

Telefaks: (49-421) 361 60 25

E-naslov: ablome@kultur.bremen.de

Kulturbehörde der Freien und Hansestadt Hamburg

Staatsarchiv

Kattunbleiche 19

D-22041 Hamburg

Kontaktna oseba: Irmgard Mummenthey

Telefon: (49-40) 428 31-31 15

Telefaks: (49-40) 428 31-32 01

E-naslov: Irmgard.Mummenthey@staatsarchiv.hamburg.de

Hessisches Ministerium für Wissenschaft und Kunst

Rheinstraβe 23-25

D-65185 Wiesbaden

Kontaktna oseba: Dr. Thomas Seegmueller

Telefon: (49-611) 323-463

Telefaks: (49-611) 323-499

E-naslov: T.Seegmueller@HMWK.Hessen.de

www.HMWK.Hessen.de

Ministerium für Bildung, Wissenschaft und Kultur

Werderstraβe 124

D-19055 Schwerin

Kontaktna oseba: Dr. Bernhard Hoppe

Telefon: (49-385) 588 74 20

Telefaks: (49-385) 588 70 82

E-naslov: B.Hoppe@bm.mv-regierung.de

Niedersächsisches Ministerium für Wissenschaft und Kultur

Leibnizufer 9

D-30169 Hannover

Kontaktna oseba: Regierungsdirektorin Sigrid Kurz

Telefon: (49-511) 120 2582

Telefaks: (49-511) 120 99 25 82

E-naslov: sigrid.kurz@mwk.niedersachsen.de

Staatskanzlei des Landes Nordrhein-Westfalen

Referat IV C1

Fürstenwall 25

D-40219 Düsseldorf

Kontaktna oseba: Ministerialrätin Rita Bung

Telefon: (49-211) 837 16 32

Telefaks: (49-211) 60 21 10 21

E-naslov: rita.bung@stk.nrw.de

www.mswks.nrw.de

Ministerium für Bildung, Wissenschaft, Jugend und Kultur

Mittlere Bleiche 61

D-55116 Mainz

Kontaktna oseba: Michael-Andreas Hill

Telefon: (49-6131) 16-2846

Telefaks: (49-6131) 16-4151

E-naslov: Michael-Andreas.Hill@mbwjk.rlp.de

www.mwjk.rlp.de

Ministerium für Bildung, Kultur und Wissenschaft

Hohenzollernstraβe 60

D-66117 Saarbrücken

Kontaktna oseba: Christa Matheis

Telefon: (49-681) 501-7348

Telefaks: (49-681) 501-7227

E-naslov: ca.matheis@bildung.saarland.de

www.bildung.saarland.de

Sächsisches Staatsministerium für Wissenschaft und Kunst

Wigardstraβe 17

D-01097 Dresden

Kontaktna oseba: Regierungsoberrätin Kerstin Ritschel

Telefon: (49-351) 564-6221

Telefaks: (49-351) 564-640 6222

E-naslov: Kerstin.Ritschel@smwk.sachsen.de

Kultusministerium des Landes Sachsen-Anhalt Turmschanzenstraβe 32

D-39114 Magdeburg

Kontaktna oseba: Annette Sprengel

Telefon: (49-391) 567-3704

Telefaks: (49-391) 567-3695

E-naslov: annette.sprengel@mk.sachsen-anhalt.de

www.mk.sachsen-anhalt.de

Der Ministerpräsident des Landes Schleswig-Holstein

Staatskanzlei

Postfach 7122

D-24171 Kiel

Kontaktna oseba: Anne Nilges

Telefon: (49-431) 988-5845

Telefaks: (49-431) 988-5857

E-naslov: Anne.Nilges@stk.landsh.de

Thüringer Kultusministerium

Werner-Seelenbinder-Straβe 7

D-99096 Erfurt

Kontaktna oseba: Oberregierungsrat Ralf Coenen

Telefon: (49-361) 37 94-731

Telefaks: (49-361) 37 94-973

E-naslov: rcoenen@tmwfk.thueringen.de

www.thueringen.de/de/kultus

Estonija

Kultuuriministeerium

Muinsuskaitseamet

Uus, 18

EE-10 111 Tallinn

Kontaktna oseba: Mrs. Ülle Jukk

Telefon: (372) 733 76 35

Telefaks: (372) 733 76 33

E-naslov: ylle.jukk@muinas.ee

Irska

Department of Arts, Sport and Tourism

Cultural Institutions Unit

Fossa

Killarney

Co Kerry

Ireland

Kontaktna oseba: Vera Kelly

Telefon: (353-64) 27340

Telefaks: (353-64) 27350

E-naslov: verakelly@dast.gov.ie

Grčija

Υπουργείο Πολιτισμού

Διεύθυνση Μουσείων, Εκθέσεων και Εκπαιδευτικών Προγραμμάτων

Μπουμπουλίνας 20-22

GR-106 82 Αθήνα

Kontaktna oseba:

—	Μαρία Πάντου Telefon: (30-210) 825 86 72 Telefaks: (30-210) 825 97 48

—	Σμαράγδα Μπουτοπούλου Telefon: (30-210) 825 86 78 Telefaks: (30-210) 821 20 35 E-naslov: protocol@tmmdms.culture.gr

Španija

Ministerio de Cultura

Dirección General de Bellas Artes y Bienes Culturales

Plaza del Rey, 1

E-28071 Madrid

Kontaktna oseba:

—	Pilar Barraca de Ramos, Subdirección General de Protección del Patrimonio Histórico E-naslov: pilar.barraca@mcu.es

—	Luis Lafuente Batanero, Subdirector General de Protección del Patrimonio Histórico E-naslov: luis.lafuente@mcu.es.

—	Julián Martínez García, Director General de Bellas Artes y Bienes Culturales E-naslov: julian.martinez@mcu.es Telefon: (34-91) 701 70 40; (34-91) 701 70 35; (34-91) 701 72 62 Telefaks: (34-91) 701 73 81; (34-91) 701 73 83

Francija

Ministère de l'Intérieur

Office Central de lutte contre le trafic des Biens Culturels (OCBC)

101-103 rue des trois Fontanot

F-92000 Nanterre

Telefon: (33) 1 47 44 98 63

Telefaks: (33) 1 47 44 98 66

E-naslov: ocbc-doc.dcpjac@interieur.gouv.fr

Italija

Ministero per i beni e le attività culturali

Dipartimento per la ricerca, l'innovazione e l'organizzazione

Via del Collegio Romano, 27

I-00186 Roma

Kontaktna oseba: Giuseppe Proietti

Telefon: (39) 06 672 32 819

Telefaks: (39) 06 672 32 414

E-naslov: driosegreteria@beniculturali.it

Ciper

Department of Antiquities

1, Museum Street, P.O. Box 22024

CY-1516 Nicosia

Kontaktna oseba: Dr. Pavlos Flourentzos

Telefon: (357) 22 86 58 00

Telefaks: (357) 22 30 44 08

E-naslov: antiquitiesdept@da.mcw.gov.cy

Latvija

Valsts Kultūras Pieminekļu Aizsardzības Inspeckcija

Mazā Pils iela 19

LV-Riga 1050

Kontaktna oseba: Liāna Liepa

Telefon: (371) 6722 92 72

Telefaks: (371) 6722 88 08

E-naslov: liana.liepa@heritage.lv

Litva

Kultūros ministerija

J. Basanavičiaus g. 5

LT-01118 Vilnius

Saugomų teritorijų ir paveldo apsaugos skyrius

Kontaktna oseba: Mindaugas Žolynas

Telefon: (370) 5 231 26 71

E-naslov: m.zolynas@lrkm.lt

Teisės ir personalo skyrius

Kontaktna oseba: Ina Sokolska

Telefon: (370) 5 262 29 13

E-naslov: i.sokolska@lrkm.lt

Luksemburg

Ministère de la Culture, de l'Enseignement supérieur et de la Recherche

20, Montée de la Pétrusse

L-2912 Luxembourg

Kontaktna oseba: Guy Dockendorf

Telefon: (352) 478 66 10

Telefaks: (352) 40 24 27

E-naslov: guy.dockendorf@culture.lu

Madžarska

Kulturális Örökségvédelmi Hivatal (KÖH)

Műtárgyfelügyeleti Iroda

Szentháromság tér 6.

H-1014 Budapest

Postal address: P.O. Box 721, H-1535 Budapest

Kontaktna oseba: Dr. Péter Buzinkay

Telefon: (36-1) 225 49 86

Telefaks: (36-1) 225 49 85

E-naslov: peter.buzinkay@koh.hu

www.koh.hu

Μalta

Superintendence of Cultural Heritage

138, Melita Street

Valleta CMR 02

Malta

Kontaktna oseba: Nathaniel Cutajar

Τelefon: (356) 212 518 74, 212 30 711, 792 52 354

Telefaks: (356) 212 511 40

E-naslov: nathaniel.cutajar@gov.mt

Nizozemska

Ministerie van Onderwijs, Cultuur en Wetenschap Erfgoedinspectie/Collecties

Rijnstraat 50

Postbus 16478 (IPC 3500)

2500 BL Den Haag

Nederland

Kontaktna oseba: M.M.C. van Heese

Telefon: (31-70) 412 40 37

Telefaks: (31-70) 412 40 14

E-naslov: vanheese@erfgoedinspectie.nl

Avstrija

Bundesdenkmalamt

Hofburg, Säulenstiege

A-1010 Wien

Kontaktna oseba: Dr. Brigitte Faszbinder-Brückler

Telefon: (43-1) 534 15-105

Telefaks: (43-1) 534 15-5107

E-naslov: ausfuhr@bda.at

http://www.bda.at

Poljska

Ministry of Culture and National Heritage

Department of Polish Cultural Heritage Abroad

Ul. Krakowskie Przedmieście 15/17

PL-00-071 Warszawa

Kontaktna oseba: Maria Romanowska-Zadrożna

Telefon: (48) 22 42 10 420

Telefaks: (48) 22 82 63 059

E-naslov: mromanowska@mkidn.gov.pl

DDN@mk.gov.pl

Portugalska

Ministério da Cultura

Gabinete de Relações Internacionais

Rua de São Pedro de Alcãntara, no 45, 2o

P-1269-139 Lisboa

Kontaktna oseba: Patrícia Salvação Barreto

Telefon: (351-21) 324 19 33

Telefaks: (351-21) 324 19 66

E-naslov: mcgri@mail.telepac.pt

Romunija

Ministry of Culture and Religious Affairs

Kiseleff 30, Sector 1

RO-011374 Bucharest

Kontaktna oseba: Mr. Mircea Angelescu

General Director of the GD National Cultural Heritage

Telefon: (40-21) 224 44 21

Telefaks: (40-21) 223 31 57

E-naslov: mircea.angelescu@cultura.ro

Slovenija

Ministrstvo za kulturo

Kulturne dediščine

Maistrova 10

SLO-1000 Ljubljana

Kontaktna oseba: Silvester Gaberšček

Telefon: (386-1) 369 59 64

Telefaks: (386-1) 369 59 02

E-naslov: silvester.gaberscek@gov.si

Slovaška

Ministerstvo Kultúry Slovenskej Republiky

Nám. SNP 33

SK-813 31 Bratislava 1

Kontaktna oseba: Pavol Ižvolt

Telefon: (421-2) 59 39 1471

Telefaks: (421-2) 59 39 1475

E-naslov: pavol_izvolt@culture.gov.sk

Finska

Oikeusministeriö

Eteläesplanadi 10, PL 25

FIN-00023 Valtioneuvosto, Helsinki

Kontaktna oseba: Outi Kemppainen

Telefon: (358-9) 16 06 75 76

Telefaks: (358-9) 16 06 75 24

E-naslov: outi.kemppainen@om.fi

Švedska

National Heritage Board

Riksantikvarieämbetet

Box 5405

S-114 84 Stockholm

Kontaktna oseba: Anna-Gretha Eriksson

Telefon: (46-8) 51 91 82 43

Telefaks: (46-8) 51 91 8536

E-naslov: anna-gretha.eriksson@raa.se

Združeno kraljestvo

Department for Culture, Media and Sport

2-4 Cockspur Street

UK – London SW1Y 5DH

United Kingdom

Kontaktna oseba: Stephen Hodgson

Telefon: (44) 20 7211 6175

Telefaks: (44) 20 7211 6170

E-naslov: stephen.hodgson@culture.gsi.gov.uk

(1) UL L 74, 27.3.1993, str. 74.

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 136

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 50 20. junij 2007

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Resolucije, priporočila, smernice in mnenja
	RESOLUCIJE
	Svet
2007/C 136/01	Resolucija Sveta z dne 21. maja 2007 o evropski vesoljski politiki	1

	PRIPOROČILA
	Evropska centralna banka
2007/C 136/02	Priporočilo Evropske centralne banke z dne 31. maja 2007 o spremembi Priporočila ECB/2004/16 o zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje na področju statistike plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb ter predloge za dajanje podatkov o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti (ECB/2007/4)	6

	II Sporočila
	SPOROČILA INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2007/C 136/03	Odobritev državne pomoči v okviru določb členov 87 in 88 Pogodbe ES – Primeri, v katerih Komisija ne vloži ugovora	21

2007/C 136/04	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4536 – Magneti Marelli/Concordia) ( 1 )	24

2007/C 136/05	Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Št. primera COMP/M.4593 – Voestalpine/Dancke) ( 1 )	24

	IV Informacije
	INFORMACIJE INSTITUCIJ IN ORGANOV EVROPSKE UNIJE
	Komisija
2007/C 136/06	Menjalni tečaji eura	25

	INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC
2007/C 136/07	Seznam osrednjih organov, ki so jih države članice imenovale za vračanje predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni iz ozemlja države članice, v skladu s členom 3 Direktive Sveta 93/7/EGS	26

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,3403
JPY	japonski jen	165,46
DKK	danska krona	7,4452
GBP	funt šterling	0,67465
SEK	švedska krona	9,4172
CHF	švicarski frank	1,6627
ISK	islandska krona	83,50
NOK	norveška krona	8,0790
BGN	lev	1,9558
CYP	ciprski funt	0,5836
CZK	češka krona	28,597
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	249,78
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,6962
MTL	malteška lira	0,4293
PLN	poljski zlot	3,7966
RON	romunski leu	3,2190
SKK	slovaška krona	33,733
TRY	turška lira	1,7464
AUD	avstralski dolar	1,5876
CAD	kanadski dolar	1,4302
HKD	hongkonški dolar	10,4788
NZD	novozelandski dolar	1,7742
SGD	singapurski dolar	2,0609
KRW	južnokorejski won	1 243,46
ZAR	južnoafriški rand	9,5086
CNY	kitajski juan	10,2097
HRK	hrvaška kuna	7,3400
IDR	indonezijska rupija	11 962,18
MYR	malezijski ringit	4,6073
PHP	filipinski peso	61,614
RUB	ruski rubelj	34,7850
THB	tajski bat	43,254


	(1) Besedilo velja za EGP