27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/1

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Irske za stabilnost, ki zajema obdobje od 2006 do 2009.

(2)

Makroekonomski scenarij programa predvideva, da se bo realna rast BDP znižala s 5,4 % v letu 2006 na povprečno malo nad 4,5 % v ostalem programskem obdobju. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov se zdi, da ta scenarij temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti, vendar obstaja pomembno tveganje, povezano z ostrim upadanjem cen gradnje stanovanj in cen nepremičnin. Napovedi programa glede inflacije so videti stvarne.

(3)

Javnofinančni saldo za leto 2006 je v programu ocenjen na presežek v višini 2,3 % BDP, medtem ko je bil v predhodni posodobljeni različici predviden primanjkljaj 0,6 % BDP; nedavni podatki o denarnih tokovih centralne uprave predvidevajo še večji presežek, tj. približno 2,5 % BDP. Rezultat je boljši od predvidenega v lanskoletnem poročilu, in je v celoti posledica prihodkov, ki jih omogoča zlasti stalna dinamika trga z nepremičninami; ta je razlog za višje davčne prihodke, povezane z nepremičninami in, čeprav v manjši meri, večjo rast proizvodnje, ki ima primerljiv učinek na splošne davke. Ocenjeni nominalni odhodki so blizu proračunskemu ravnovesju.

(4)

Srednjeročna proračunska strategija Irske temelji na ohranjanju proračunske vzdržnosti, kot to določa Pakt o stabilnosti in rasti. Napovedano je, da se bodo presežki ohranjali skozi vse programsko obdobje, spreminjali se bodo od predvidenega nominalnega presežka v višini 2,3 % BDP v letu 2006 do 1,2 % v letu 2007, nato pa bodo postopoma padli na vrednost 0,6 % v letu 2009; primarni presežek se bo prav tako zmanjšal z ocenjene vrednosti 3,3 % BDP v letu 2006 na 1,6 % BDP v letu 2009. Prepolovitev nominalnega presežka proračuna v letu 2007 je posledica višjega načrtovanega deleža odhodkov, do katerega je prišlo zlasti zaradi večjega števila socialnih transferjev; v letu 2008 in 2009 se bosta deleža prihodkov in odhodkov zmanjšala, čeprav slednji le zanemarljivo. V primerjavi z napovedmi iz zadnje posodobitve programa (do leta 2008) se bo predvideno močno povečanje salda za leto 2006 zaradi prihodkov, ki so višji od pričakovanih, nadaljevalo, čeprav v pojemajočem ritmu, naslednji dve leti, in sicer v smislu prihodkov ter nominalnega in primarnega presežka, medtem ko bo profil napovedanega deleža odhodkov ostal nespremenjen.

(5)

Načrtuje se, da se bo strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan na podlagi skupno dogovorjene metodologije, zmanjšal, in sicer s presežka v vrednosti blizu 3 % BDP v letu 2006 na nekaj več kot 1,5 % v letu 2009. Srednjeročni cilj tega programa za stabilnost je, podobno kot cilj v prejšnji posodobljeni različici, v strukturnem smislu uravnoteženo proračunsko stanje, ki naj bi ga skozi vse programsko obdobje ohranjali z veliko rezervo. Glede na to, da srednjeročni cilj presega najnižje merilo (predviden primanjkljaj v višini okoli 1,25 % BDP), bi morali pri njegovem uresničevanju zagotoviti zadostno varnostno rezervo, ki bo preprečevala čezmeren primanjkljaj. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, ki je za države članice euroobmočja in MDT II naveden v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in presega tistega, ki je predviden za delež dolga in povprečno potencialno dolgoročno rast.

(6)

Tveganja za proračunske napovedi v programu so na splošno videti uravnotežena. Po eni strani bi se lahko makroekonomski položaj – glede na izhodišče, ki bo verjetno ugodnejše, kot je bilo predvideno – razvijal manj ugodno od napovedanega, kar bi povzročilo občutno znižanje posebnih virov prihodkov, zlasti tistih, ki so najtesneje povezani s stanovanjskim trgom. Po drugi strani pa so bili v zadnjih letih ostali prihodki, in sicer gledano skupaj, napovedani previdno, odhodki pa so ostali omejeni na načrtovane ravni oziroma so od njih le malo odstopali.

(7)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska naravnanost v programu zadostuje za ohranitev srednjeročnega cilja v celotnem programskem obdobju, kakor je predvideno v programu. Poleg tega zagotavlja, ob običajnih makroekonomskih nihanjih skozi vse programsko obdobje, zadostno varnostno rezervo, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP. Proračunska naravnanost za leti 2008 in 2009 je v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti. Kljub temu pa se bo leta 2007 strukturni saldo močno zmanjšal, kar pomeni tveganje, saj bi lahko povzročilo procikličnost proračunske naravnanosti iz programa, če bodo gospodarske razmere ugodne. Takemu položaju se je treba v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti izogniti.

(8)

Ocenjuje se, da se je bruto javni dolg v letu 2006 zmanjšal na 25 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež dolga v programskem obdobju zmanjšal za nadaljnje 3 odstotne točke.

(9)

Dolgoročne posledice staranja prebivalstva na proračun so na Irskem precej večje od povprečja EU, kar je predvsem posledica relativno mlade populacije in s tem velikega povečanja odhodkov za pokojnine glede na delež BDP v prihodnjih desetletjih, kar gre delno pripisati tudi temu, da se bo izplačevalo čedalje več pokojnin. Začetni proračunski položaj, boljši od tistega leta 2005, bistveno prispeva k zmanjševanju napovedanega dolgoročnega vpliva staranja prebivalstva na proračun, ne zadostuje pa, da bi se popolnoma pokril bistveni porast odhodkov zaradi staranja prebivalstva. Ohranjanje visokih primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju in izvajanje ukrepov, namenjenih upočasnitvi opaznega povečevanja odhodkov zaradi staranja prebivalstva, bi, kot priznava program, prispevala k zmanjšanju tveganja glede vzdržnosti javnih financ. Na splošno je Irska, kar zadeva vzdržnost javnih financ, izpostavljena srednjemu tveganju.

(10)

Program za stabilnost ne vsebuje kvalitativne ocene splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz leta 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Poleg tega ne zagotavlja nobenih sistematičnih informacij glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, proračunske napovedi pa ne upoštevajo učinka, ki ga imajo ukrepi, navedeni v nacionalnem programu reform, na javne finance. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, se zdijo skladni z ukrepi, ki so predvideni v nacionalnem programu reform. Oba programa zlasti predvidevata nadaljnje izvajanje visoko zastavljenih načrtov za nadgradnjo infrastrukture, in sicer v okviru nacionalnega razvojnega načrta, objavljenega januarja 2007, medtem ko program za stabilnost dopolnjuje ukrepe, predvidene v nacionalnem programu reform, in sicer z natančnim opisom ukrepov za izboljšanje institucionalnih značilnosti javnih financ, zlasti za povečanje učinkovitosti pobiranja davkov in upravljanja odhodkov.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu vsi obvezni in večina neobveznih podatkov (2).

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/5

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Nemčije za stabilnost, ki obravnava obdobje 2006-2010.

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP začasno upočasnila z 2,3 % v letu 2006 na 1,4 % v letu 2007, nato pa je napovedana na povprečno 1,75 % v ostalem programskem obdobju. Ta scenarij je bil ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov (najnovejša uradna ocena rasti BDP v letu 2006 je 2,7 %) in videti je, da zlasti do leta 2008 temelji na verjetnih predpostavkah in rahlo optimističnih predpostavkah po zadevnem letu v primerjavi z napovedmi Komisije glede potencialne rasti. Napovedi v programu glede inflacije izgledajo nekoliko bolj optimistične.

(3)

Za leto 2006 program navaja splošni javnofinančni primanjkljaj v višini 2,1 % BDP (popravljeno navzdol na 1,9 % z zadnjo vladno objavo) v primerjavi s ciljem 3,3 % BDP, kot je bil določen ob zadnji posodobitvi programa za stabilnost. Vlada je prejela nepričakovano visoke prejemke iz naslova davkov, ki pa v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti v letu 2006 niso bili porabljeni. Davčno breme (tj. prihodki od davkov in socialnih prispevkov) se bo predvidoma povečalo na približno 40 % BDP v letu 2006, kar je približno 1 % BDP več, kot je bilo napovedano v prejšnji posodobitvi programa. Javnofinančni odhodki so bili leta 2006 pod nadzorom. Rahlo zmanjšanje odhodkov pri izvrševanju proračuna izhaja iz nižjih denarnih transferov, ki so večinoma posledica nepričakovane razbremenitve, ki so jo zvezni agenciji za zaposlovanje omogočile boljše razmere na trgu dela. Poleg tega so bili odhodki za obresti in subvencije nižji od pričakovanih.

(4)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije je zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. V programu se v ta namen predlaga nadaljevanje proračunske konsolidacije in obenem izboljšanje pogojev za rast in zaposlovanje. Po predvidenem zmanjšanju preseženega primanjkljaja v letu 2006 se napoveduje, da se bo delež dolga zmanjševal za 0,5 odstotne točke na leto (razen v letu 2008) in bo leta 2010 dosegel 0,5 % BDP. Izboljšanje primarnega salda sledi istemu vzorcu, presežek bo do leta 2010 dosegel 2 % BDP. Medtem ko proračun vsebuje korektivne ukrepe na strani prihodkov, in sicer s povečanjem osnovne stopnje DDV s 16 % na 19 %, pa se bosta tako delež prihodkov kot odhodkov iz leta v leto zmanjševala. Delež odhodkov se bo znižal za 2,5 odstotne točke na 43 % BDP do leta 2010; načrtovano je, da se bo to doseglo večinoma z omejevanjem porabe na področju sociale. Za isto obdobje se za razmerje med prihodki in BDP napoveduje zmanjšanje za 1,5 odstotne točke na 42 % BDP do leta 2010; povečanje deleža davkov (npr. povečanje osnovne stopnje DDV leta 2007) se bo v glavnem izravnalo z zmanjšanjem deleža socialnih prispevkov (zaradi zmanjšanja zavarovanja za primer brezposelnosti v letu 2007 in trenda zmanjševanja deleža prispevkov), medtem ko bo delež nedavčnih prihodkov upadel. V primerjavi s prejšnjo posodobljeno različico bodo proračunski cilji vsako leto višji, čeprav za leto 2008 ni načrtovane nobene prilagoditve.

(5)

V programskem obdobju se za strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, načrtuje zmanjšanje primanjkljaja od približno 2 % BDP v letu 2006 na 0,5 % na koncu programskega obdobja, kar je v povprečju za skoraj 0,5 % BDP na leto. V tej posodobljeni različici programa za stabilnost, tako kot tudi v prejšnji, je srednjeročni cilj za proračunsko stanje uravnotežen proračun v strukturnem smislu, ki ga s programom v tem programskem obdobju ne bo mogoče doseči. Ker srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj, ocenjen v višini okoli 1,5 % BDP), bi bilo treba pri doseganju tega cilja omogočiti sprostitev varnostnih rezerv, da bi se izognili čezmernemu primanjkljaju. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja in ustrezno odraža delež dolga in dolgoročno povprečno potencialno rast proizvodnje.

(6)

Tveganja glede proračunskih napovedi v programu se zdijo v glavnem uravnotežena za leto 2007, toda proračunski rezultati v naslednjih letih bi lahko bili slabši od napovedanih. Zlasti obstaja tveganje, da raven zmanjšanja socialnih odhodkov ne bo dosežena brez dodatnih ukrepov, ki v programu niso določeni. V posodobljeni različici je navedeno, da so potrebne nadaljnje reforme na trgu dela in v zvezi s sistemom socialnega varstva. Poleg tega obstaja določeno tveganje v zvezi z načrtovano reformo davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2008. Morda bi bilo potrebno, da se možen upad prejemkov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb kompenzira z dodatnimi omejitvami odhodkov. Glede na reformo so napovedi glede prihodkov razumne. Kljub temu tveganja glede proračunskega prilagajanja ostajajo, zlasti kar zadeva izvajanje poteka prilagajanja v zadnjih letih programa.

(7)

Ob tej oceni tveganja se proračunska naravnanost v programu zdi usklajena z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2006, kar je eno leto prej, kot je predlagal Svet. Prav tako se zdi, da zagotavlja zadostno varnostno rezervo, da se od leta 2007 prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih, čeprav za leto 2008 obstajajo določena tveganja. Ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja programa v letih po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja mora biti pospešen, zlasti v letu 2008, da bo skladen s Paktom o stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice euroobmočja in MDT II merilo za letno izboljšanje strukturnega salda znašati 0,5 % BDP ter da mora biti prilagoditev višja v obdobju ugodnih gospodarskih razmer, medtem ko je lahko nižja v obdobju slabih gospodarskih razmer. Zlasti pa ni načrtovano nobeno izboljšanje glede strukturnega salda za leto 2008, ko se pričakujejo ugodne gospodarske razmere. Izpolnjevanje zahtevanega strukturnega poteka prilagoditve bi dejansko omogočilo, da se srednjeročni cilj doseže v okviru programskega obdobja.

(8)

Ocenjuje se, da je bruto javni dolg v letu 2006 dosegel 67,9 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo delež dolga v programskem obdobju zmanjšal za 3,5 odstotne točke. Razvoj deleža dolga bo morda manj ugoden od napovedanega v programu zaradi tveganj glede ciljnega primanjkljaja in negotovosti glede usklajevanja stanj za zmanjšanje dolga, kot je predvideno v programu. Glede na to oceno tveganja se zdi, da se v programskem obdobju delež dolga referenčni vrednosti ne bo približeval dovolj hitro.

(9)

V Nemčiji so dolgoročne proračunske posledice staranja prebivalstva blizu povprečja EU, čeprav odhodki za pokojnine kažejo bolj omejen porast kot v mnogih drugih državah, kar je posledica pokojninskih reform, ki se že izvajajo. Sprejet je bil osnutek zakona, ki postopoma dviguje starostno mejo za upokojitev na 67 let od leta 2012 naprej. Čeprav so bile odobrene izjeme glede višje starostne meje, pa bo ta ukrep utrdil dolgoročno vzdržnost javnih financ. Poleg tega bo razvoj nadaljnjih sistemov zasebne pokojninske sheme pozitivno prispeval k pokojninskim prihodkom. Začetno proračunsko stanje predstavlja tveganje za vzdržnost javnih financ, tudi če se pri tem še ne upošteva dolgoročni vpliv staranja prebivalstva na proračun. Poleg tega je trenutna stopnja bruto javnega dolga nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe. Kot kaže, je Nemčija na splošno izpostavljena srednjemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program za stabilnost ne vsebuje kvalitativne ocene splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Poleg tega ne zagotavlja nobenih sistematičnih informacij glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, v njegovih proračunskih napovedih pa niso izrecno upoštevane javnofinančne posledice vseh ukrepov, opisanih v nacionalnem programu reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, so skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Zlasti sta v obeh programih izpostavljeni reforma davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2008 in reforma zdravstvenega varstva. Poleg tega oba programa v drugi fazi reforme zveznega sistema predvidevata pregled fiskalnih odnosov med stopnjami upravljanja z namenom okrepiti preglednost na vseh ravneh. Poleg tega se v programu za stabilnost v zvezi s tem priznava potreba po razvoju institucionalnega okvira, ki bi zagotovil proračunsko disciplino na vseh ravneh upravljanja in predvidel ukrepe, s katerimi bi se izognili morebitnim proračunskim krizam.

(11)

Ukrepi, predvideni na področju javnih financ, so na splošno skladni s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, je v programu nekaj pomanjkljivosti glede obveznih in neobveznih podatkov (2).

(i)

izkoristi ugodne gospodarske razmere, pospeši strukturno prilagoditev v letu 2008 in vse dodatne prihodke uporabi za zmanjšanje primanjkljaja, v naslednjih letih pa glede na srednjeročni cilj nadaljuje s fiskalno konsolidacijo, in sicer s strožjim nadzorom odhodkov in ob zagotavljanju, da najavljena reforma sistema davkov od dohodkov pravnih oseb ne ogrozi fiskalne konsolidacije;

(ii)

ob upoštevanju stopnje dolga in napovedanega povečanja odhodkov v zvezi s staranjem prebivalstva izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ z doseganjem srednjeročnega cilja in izvajanjem reform, zlasti tistih v zvezi s sistemom zdravstvenega varstva;

(iii)

izboljša proračunski okvir, da okrepi fiskalno disciplino na vseh ravneh upravljanja, in sicer zlasti z izvajanjem načrtov za drugo fazo reforme zveznega sistema.

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/9

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Grčije za stabilnost, ki zajema obdobje 2006-2009 (2)  (3).

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da bo realna rast BDP relativno stabilna, in sicer okrog 4 % letno. Glede na trenutno razpoložljive podatke se zdi, da ta scenarij temelji na predpostavkah o rasti, ki so za leti 2006 in 2007 verjetne, za obdobje po tem pa preveč optimistične, saj se zdi, da je predvidena rast za to obdobje ocenjena previsoko. Napovedi v programu glede inflacije se zdijo za zadnja leta programskega obdobja nekoliko manj optimistične.

(3)

V napovedi služb Komisije iz jeseni 2006 in v novi posodobitvi programa je javnofinančni primanjkljaj za leto 2006 ocenjen na 2,6 % BDP, kar povsem ustreza ciljni vrednosti iz prejšnje posodobitve programa za stabilnost. Skupni odhodki so dosegli ciljno vrednost, določeno v proračunu za leto 2006. Glavne kategorije odhodkov so na splošno dosegle ciljne vrednosti, zmanjšanje socialnih transferjev, razen tistih v naravi, pa je v polni meri kompenziralo prekoračitev na področju javnih naložb v višini 0,5 % BDP. Skupni prihodki so bili malo višji od pričakovanih. Enkratni ukrepi so se deloma nadomestili s trajnimi ukrepi, ki so bili izvedeni sredi leta, sem pa spadajo povečanje trošarin na gorivo in cigarete ter povišanje davka na mobilne povezave. S prihodki iz teh trajnih ukrepov se je kompenziralo zmanjšanje enkratnih prihodkov z 0,6 % BDP iz proračuna za leto 2006 na 0,4 % BDP.

(4)

Proračunska strategija v programu stremi k zmanjšanju čezmernega primanjkljaja v letu 2006. Zatem naj bi se javnofinančni primanjkljaj skozi programsko obdobje še naprej enakomerno zmanjševal in leta 2009 dosegel 1,2 % BDP. Zmanjšanje primanjkljaja za 1,5 odstotne točke BDP med letoma 2006 in 2009 naj bi bilo v enaki meri posledica povečanja prihodkov in zmanjšanja odhodkov. Skupni prihodki naj bi se povečali za 0,75 odstotne točke BDP, v glavnem zaradi posrednih davkov in socialnih prispevkov. Skupni odhodki naj bi se v istem obdobju zmanjšali za okoli 0,75 odstotne točke BDP, od tega za 0,5 odstotne točke na račun nižjih plačil obresti. Zato bo zmanjšanje primarnih odhodkov po ocenah omejeno na samo 0,25 odstotne točke. Socialni transferji naj bi se povečali za 0,5 odstotne točke, kar bi se več kot kompenziralo z zmanjšanjem drugih kategorij odhodkov, zlasti javne porabe, v višini 0,75 odstotne točke. Primarni presežek bi se skozi programsko obdobje povečal za okrog 1 odstotno točko, tj. na 3 % BDP do leta 2009. Čeprav so v primerjavi s prejšnjim programom ciljne vrednosti za obdobje 2006-2008 ob enakem makroekonomskem scenariju v glavnem nespremenjene, je trenutna prilagoditev v letu 2006 pomembnejša, saj je bil dejanski primanjkljaj v letu 2005 (5,2 % BDP) večji od napovedanega v posodobitvi iz decembra 2005 (4,3 % BDP).

(5)

Strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, naj bi se izboljšal s primanjkljaja v višini okrog 3,5 % BDP v letu 2006 na 1,75 % BDP ob koncu programskega obdobja (2009). V tem programu, tako kot v prejšnji posodobitvi programa za stabilnost, je kot srednjeročni cilj za proračunsko stanje določeno strukturno ravnovesje ali presežek, kar pa naj v skladu s programom ne bi bilo doseženo v tem programskem obdobju. Ker srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj, ocenjen v višini okoli 1,5 % BDP), bi bilo treba pri doseganju tega cilja omogočiti sprostitev varnostnih rezerv, da bi se izognili čezmernemu primanjkljaju.. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in ustrezno odraža delež dolga in dolgoročno povprečno rast proizvodnje.

(6)

Tveganja za proračunske napovedi v programu se zdijo do leta 2007 v glavnem uravnotežena, nato pa bi bili lahko proračunski rezultati slabši od pričakovanih v programu. Program zlasti za leti 2008 in 2009 ne zagotavlja dovolj informacij o predvidenih ukrepih, poleg tega pa temelji na preveč optimističnem makroekonomskem scenariju. Na podlagi preteklih izkušenj in kljub dejstvu, da v zadnjih dveh letih ni bilo zabeleženih odstopanj, ni mogoče izključiti tveganja prekoračitve pri odhodkih v programskem obdobju. Pride lahko tudi do izpada prihodkov, če bi se napovedani ukrepi za boj proti davčni utaji izkazali za neučinkovite.

(7)

Glede na to oceno tveganja je proračunska naravnanost v programu skladna z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2006, ki ga priporoča Svet. Vendar se zdi, da proračunska naravnanost ne zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da bi se ob običajnih makroekonomskih nihanjih v programskem obdobju preprečila prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP. V letih po znižanju čezmernega primanjkljaja se pričakuje, da bodo v Grčiji še naprej prevladovale ugodne razmere. Ob upoštevanju te ocene je treba pospešiti v programu predvideno hitrost prilagoditev v smeri srednjeročnega cilja, zlasti po letu 2007, da bo v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice v euroobmočju in MDT II kot merilo veljati letno izboljšanje strukturnega salda za 0,5 % BDP in da mora biti prilagoditev višja v času ugodnih gospodarskih razmer, v času slabih gospodarskih razmer pa je lahko nižja.

(8)

Ocenjuje se, da je bruto javni dolg v letu 2006 dosegel 104 % BDP, kar je precej nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo delež dolga skozi programsko obdobje postopoma zmanjšal za skoraj 13 odstotnih točk BDP, usklajevanja stanj in tokov pa se bodo od leta 2007 dalje hitro zmanjševala. Glede na preveč optimistične napovedi o rasti in tveganja glede ciljnega primanjkljaja bo gibanje deleža dolga po letu 2007 morebiti manj ugodno kot predvideva program. Kljub temu se glede na to oceno tveganja zdi, da se delež dolga skozi programsko obdobje dovolj hitro približuje referenčni vrednosti.

(9)

Ni povsem jasno, kakšne dolgoročne proračunske posledice bo imelo staranje prebivalstva v Grčiji, saj dolgoročne napovedi glede odhodkov za pokojnine niso na voljo; je pa zelo verjetno, da bodo te posledice precej večje od povprečja EU. Glede na najnovejše informacije iz posodobitve programa Grčije za stabilnost iz leta 2002 je mogoče dolgoročno pričakovati precejšnje povečanje odhodkov za pokojnine v deležu BDP. Začetni proračunski položaj se je glede na leto 2005 sicer izboljšal, vendar še vedno predstavlja precejšnje tveganje za vzdržnost javnih financ, tudi če se pri tem še ne upošteva dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva. Poleg tega sedanji bruto javni dolg precej presega referenčno vrednost iz Pogodbe, tako da bodo za njegovo znižanje dolgoročno potrebni veliki primarni presežki. Načrtovana konsolidacija javnih financ bi skupaj z nujnimi ukrepi reform za omejevanje pričakovanega občutnega povečanja odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, prispevala k zmanjševanju tveganj za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Na splošno se zdi, da je Grčija izpostavljena visokemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ. Če bi bile na voljo dolgoročne napovedi odhodkov za pokojnine, bi bila ocena dolgoročne proračunske vzdržnosti bolj natančna.

(10)

Program za stabilnost ne vsebuje kvalitativne ocene splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne davčne strategije. Poleg tega ne zagotavlja nobenih sistematičnih informacij glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov glavnim reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, njegove proračunske napovedi pa razen za leto 2007 ne upoštevajo izrecno, kakšne posledice bodo imeli ukrepi iz nacionalnega programa reform za javne finance. Kljub temu se zdijo ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, skladni z ukrepi, ki so predvideni v nacionalnem programu reform. Zlasti se zdi, da je bila večina ukrepov in dejavnosti, načrtovanih v poročilu o izvajanju nacionalnega programa reform za leto 2007, vključenih v Zakon o proračunu iz leta 2007, čeprav ni natančnega opisa ukrepov in njihovega izvajanja in se zaradi tega porajajo nekateri dvomi glede proračunskih posledic.

(11)

Proračunska strategija v programu je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, vsebuje program vse obvezne in večino neobveznih podatkov (4).

(i)

izkoristi čas ugodnih gospodarskih razmer in po tem, ko se bo čezmerni primanjkljaj zmanjšal, okrepi prilagoditev, usmerjeno k srednjeročnemu cilju, in zagotovi, da se bo ustrezno zmanjšalo tudi razmerje med deležem dolga in BDP;

(ii)

z večjo preglednostjo še naprej izboljšuje proračunski postopek, bolj podrobno opredeli proračunsko strategijo za daljše časovno obdobje ter učinkovito izvaja mehanizme za spremljanje in nadzor primarnih odhodkov;

(iii)

ob upoštevanju zelo visoke stopnje dolga in napovedanega povečanja odhodkov v zvezi s staranjem prebivalstva izboljša dolgoročno vzdržnost javnih financ, in sicer z doseganjem srednjeročnega cilja, nadzorom javnih izdatkov za pokojnine in zdravstveno varstvo ter odločnim izvajanjem reform z visoko zastavljenimi cilji; ter čim prej pripravi dolgoročne napovedi glede odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva.

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/13

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Francije za stabilnost, ki zajema obdobje 2006-2010.

(2)

Program vsebuje dva različna scenarija za makroekonomske in proračunske napovedi: manj ugoden scenarij in ugoden scenarij. Manj ugodni scenarij, ki je v skladu z napovedjo služb Komisije iz jeseni 2006, je referenčni scenarij za ocenjevanje proračunskih napovedi. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov se zdi, da ta scenarij temelji na izvedljivih predpostavkah, čeprav so za leto 2006 nekoliko optimistične. Predvideva, da se bo v programskem obdobju realni BDP povečal za 2,25 % na leto. Videti je, da so v programu tudi napovedi glede inflacije stvarne.

(3)

Za leto 2006 je bil javnofinančni primanjkljaj v jesenski napovedi služb Komisije iz leta 2006 ocenjen na 2,7 % BDP, pri čemer je bil cilj iz prejšnje posodobljene različice programa za stabilnosti za leto 2006 2,9 % BDP (in doseženi primanjkljaj v letu 2005 2,9 % BDP). Čeprav je predpostavka o rasti BDP enaka v prejšnji in novi posodobljeni različici, tj. med 2 in 2,5 %, pa sestava rasti v novi različici v večji meri temelji na obdavčenju in višji zasebni porabi. Pričakovano zmanjšanje primanjkljaja je podprto z (a) pospešeno rastjo BDP (z 1,2 % na približno 2 %), kar poveča prihodke (približno 5 milijard EUR, tj. 0,3 odstotne točke BDP) in (b) upočasnjevanjem rasti odhodkov.

(4)

Program je del vseobsegajoče strategije francoskih oblasti glede „nacionalne zaveze zmanjšanja dolga “in je predstavljen kot večletni program za zmanjšanje dolga, ki je usmerjen na ničelni primanjkljaj in raven dolga pod 60 % BDP do leta 2010. Predvideva stalni upad – ki pa bo izrazitejši proti koncu programskega obdobja – objavljenega primanjkljaja z 2,7 % BDP v letu 2006 (2,5 % v letu 2007) na 0 % BDP leta 2010, kar pomeni skupno zmanjšanje za 2,7 odstotne točke BDP. Primarni primanjkljaj 0,1 % BDP leta 2006 naj bi se spremenil v presežek od leta 2007 naprej in dosegel 2,5 % BDP leta 2010. Načrtovana proračunska konsolidacija temelji na odhodkih: opira se na večletne cilje za povečanje javnofinančnih odhodkov, kar pomeni zmanjšanje razmerja med (primarnimi) odhodki in BDP za približno 3 odstotne točke BDP v omenjenem obdobju. V primerjavi s prejšnjim programom nova različica na splošno potrjuje načrtovano proračunsko prilagoditev na podlagi večinoma nespremenjenega makroekonomskega scenarija.

(5)

Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, izboljšal, in sicer s primanjkljaja v višini približno 2,5 % BDP v letu 2006 na presežek v višini več kot 0,25 % na koncu programskega obdobja (leta 2010). Podobno kot v prejšnji posodobljeni različici programa za stabilnost je tudi tu srednjeročni cilj uravnotežen položaj v strukturnem smislu, ki naj bi bil v okviru programa dosežen do leta 2010. Ker srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj v višini okoli 1,5 % BDP), bi bilo treba pri doseganju tega cilja omogočiti sprostitev varnostnih rezerv, da bi se izognili čezmernemu primanjkljaju.. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in ustrezno odraža delež dolga in povprečno potencialno rast v dolgoročnem obdobju.

(6)

Tveganja glede proračunskih napovedi v programu so večinoma uravnotežena za krajši rok (do leta 2008), toda proračunski rezultati v zadnjih letih bi lahko bili slabši od napovedanih v programu. Kar zadeva krajši rok, se prilagoditev večinoma opira na strožji nadzor odhodkov na državni ravni, in sicer ob podpori postopnega izvajanja novega ustavnega organskega proračunskega zakona (2) ter rezultatov posodobitve revizij, in je uresničljiva, kljub temu da predstavljajo gibanja odhodkov lokalnih organov dejavnik tveganja. V zadnjih letih programa obstajajo tveganja glede tega, ali je mogoče v celoti doseči načrtovano močno prilagoditev. Predvideno krepko omejevanje bi namreč lahko zahtevalo dodatne ukrepe, ki v programu niso zajeti, ne glede na to, da se na državni ravni pravila glede odhodkov sicer ustrezno upoštevajo. Zaradi dosedanjih rezultatov v zvezi z doseganjem splošnih zgornjih meja za odhodke v okviru javnih financ, kar ima v francoski strategiji konsolidacije proračuna osrednjo vlogo, ter pomanjkanja mehanizmov za izvrševanje predvsem za lokalne oblasti, se tveganja nagibajo v negativno smer. Z namenom, da bi se na vseh ravneh izboljšal nadzor odhodkov, so bili vzpostavljeni mehanizmi, s pomočjo katerih naj bi prišlo do sodelovanja med upravitelji javne porabe.

(7)

Glede na to oceno tveganja proračunska naravnanost v programu verjetno ne bo dovolj za zagotovitev, da bo srednjeročni cilj dosežen do leta 2010, kot je predvideno v programu. Vendar zagotavlja zadostno varnostno rezervo, da se prepreči prekoračitev zgornje meje primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih proti koncu programskega obdobja, najverjetneje od leta 2009 naprej. Razen za leto 2007 je ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja, predviden v programu, večinoma v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice v euroobmočju in MDT II kot merilo veljati letno izboljšanje strukturnega salda za 0,5 % BDP in da mora biti prilagoditev višja v obdobju ugodnih gospodarskih razmer, medtem ko je lahko nižja v obdobju slabih gospodarskih razmer. Čeprav je Francija pravkar zmanjšala čezmerni primanjkljaj, je napovedana prilagoditev za leto 2007 omejena na 0,3 odstotne točke BDP, medtem ko se gospodarsko stanje ne more oceniti kot slabo, elastičnost davkov pa celo kaže na ugodne gospodarske razmere.

(8)

Ocenjuje se, da je bruto javni dolg v letu 2006 dosegel 64,6 % BDP, kar je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo razmerje med deležem dolga in BDP v programskem obdobju zmanjšalo za okoli 6,5 odstotne točke. Gibanje deleža dolga je lahko v zadnjih letih programskega obdobja manj ugodno od napovedanega ob upoštevanju (1) zgoraj navedenih tveganj glede proračunskih ciljev in (2) negotovosti glede prodaje nestrateških sredstev, ki so večja od preteklega povprečja. Glede na to oceno tveganja se zdi, da se bo v programskem obdobju delež dolga dovolj hitro približeval referenčni vrednosti.

(9)

Dolgoročne proračunske posledice staranja prebivalstva so v Franciji manjše od povprečja EU, odhodki za pokojnine pa kažejo nekoliko bolj omejen porast kot v mnogih drugih državah, kar je posledica pokojninskih reform, ki se že izvajajo. Začetno proračunsko stanje, čeprav je boljše od tistega iz leta 2005, še vedno predstavlja tveganje glede vzdržnosti javnih financ, tudi če se pri tem še ne upošteva dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva. Poleg tega je trenutna stopnja bruto javnega dolga nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe. Nadaljnja proračunska konsolidacija bi prispevala k zmanjšanju tveganj glede vzdržnosti javnih financ, kar bi pomenilo tudi ohranjanje in morebiti celo krepitev pozitivnih učinkov pokojninske reforme. Francija je, kot kaže, na splošno izpostavljena srednjemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program za stabilnost vsebuje kvalitativno oceno splošnega učinka francoskega nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Čeprav ne zagotavlja nobenih sistematičnih informacij glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, se zdi, da proračunske napovedi kljub temu upoštevajo javnofinančne posledice vseh ukrepov iz nacionalnega programa reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, so skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Omenjeni program zlasti predvideva ukrepe za izboljšanje potencialne rasti, ki se nanašajo na posodobitev trga dela pa tudi na nekatere inovacije na področju industrijske in raziskovalne politike.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, ki so vključene v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu nekatere pomanjkljivosti glede obveznih in neobveznih podatkov (3).

(i)

izkoristi stabilne možnosti za rast ter pozitivni osnovni učinek doseženega rezultata v letu 2006, ki se je izkazal za boljšega kot je bilo napovedano, za uresničitev prilagoditve v okviru srednjeročnega cilja; v naslednjih letih nadaljuje z velikopotezno strukturno prilagoditvijo, katere cilj je doseči načrtovani srednjeročni cilj do leta 2010, pri čemer se bo zmanjšala raven dolga in izboljšala dolgoročna vzdržnost javnih financ. Zlasti pa je treba v celoti in učinkovito izvršiti proračun za leto 2007 ter izkoristiti vsako priložnost za pospešeno strukturno prilagoditev;

(ii)

okrepi spremljanje in izvrševanje pravil o odhodkih za vse podsektorje javne uprave, s čimer bo zagotovila spoštovanje ambicioznih večletnih zgornjih mej odhodkov.

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/17

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Italije za stabilnost, ki zajema obdobje od 2006 do 2011.

(2)

Makroekonomski scenarij programa predvideva, da bo realna rast BDP v začetku upadla, in sicer z 1,6 % v letu 2006 na 1,3 % v letu 2007. Nato se bo gospodarska rast postopoma popravila, tako da bo leta 2011 dosegla 1,7 %. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti. Videti je, da so napovedi v programu glede inflacije za zadnja leta nekoliko manj optimistične.

(3)

Posodobljena različica programa za stabilnost za leto 2006 napoveduje primanjkljaj v višini 5,7 % BDP (2). To je v nasprotju z napovedjo služb Komisije iz jeseni 2006, ki predvideva primanjkljaj v višini 4,7 % BDP. Scenarij Komisije ne upošteva 0,9 % primanjkljaja BDP zaradi odpisa dolga železniške družbe, povezanega s projektom železnice visoke hitrosti (Ferrovie dello Stato – RFI/TAV  (3) ), po odločitvi, sprejeti v končni fazi proračunskega postopka. Službe Komisije so v jesenski napovedi predvidele javnofinančni primanjkljaj nad vrednostjo 3,5 % BDP, objavljeno v prejšnji različici programa za stabilnost. Razlika 1,2 % BDP v bistvu nastane zaradi različnega učinka enkratnih ukrepov (0,8 % BDP) in trajnega negativnega vpliva sodbe Evropskega sodišča glede DDV na službena vozila (okrog 0,4 % BDP).

(4)

Namen proračunske strategije v programu je v letu 2007 zmanjšati čezmerni primanjkljaj (primanjkljaj naj bi se predvidoma zmanjšal na 2,8 % BDP), in sicer predvsem s trajnimi ukrepi. Zato se bo javnofinančni saldo v programskem obdobju še naprej enakomerno izboljševal, tako da bo leta 2011 dosegel pozitivno stanje 0,1 % BDP. Primarni saldo naj bi se izboljšal z -0.9 % BDP v letu 2006 na 5 % v letu 2011. Do leta 2007 prilagoditev temelji predvsem na prihodkih. Po letu 2007 pa zadevne informacije vsebujejo le obseg zmanjšanja, ki je potreben za doseganje proračunskih ciljev glede na trende. V primerjavi s prejšnjim programom so cilji za leto 2007 večinoma enaki kljub manj ugodnim makroekonomskim razmeram, toda zaradi veliko višje začetne točke primanjkljaja v letu 2006 je prilagoditev za leto 2007 veliko višja.

(5)

Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, izboljšal, in sicer s primanjkljaja v višini približno 4 % BDP v letu 2006 na presežek v višini 0,25 % na koncu programskega obdobja (leta 2011). Podobno kot v prejšnji posodobljeni različici programa za stabilnost je tudi tu srednjeročni cilj za proračunski položaj, kakor ga določa program, uravnotežen položaj v strukturnem smislu, ki naj bi bil v okviru programa dosežen do konca programskega obdobja. Prejšnja posodobitev programa ni predvidevala, da bo dosežen srednjeročni cilj v programskem obdobju (ki se konča leta 2009). Glede na to, da srednjeročni cilj presega najnižje merilo (primanjkljaj v višini okoli 1,5 % BDP), bi bilo treba pri doseganju tega cilja omogočiti sprostitev varnostnih rezerv, da bi se izognili čezmernemu primanjkljaju. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in ustrezno odraža delež dolga in povprečno potencialno rast v dolgoročnem obdobju.

(6)

Proračunski rezultat bi lahko bil boljši od predvidenega v programu iz leta 2006 ter slabši od napovedanega v programu po letu 2007. Za leto 2007 so tveganja za proračunske napovedi v programu na splošno videti uravnotežena. Ob upoštevanju razvoja denarnih tokov bi lahko bil primanjkljaj za leto 2006 manjši od predvidenega v višini 5,7 % BDP, kar bi pomenilo ugodnejši osnovni učinek od napovedanega za leto 2007. Učinkovitost nekaterih ukrepov iz proračuna za leto 2007 pa je povezana s tveganji. Ogrožanje javnih financ v srednjeročnem obdobju ni izključeno in je zlasti posledica ponavljajočih se prekoračitev v odhodkih za zdravstveno varstvo. Poleg tega po letu 2007 ni danih nobenih podrobnosti glede strategije prilagajanja, kar povečuje tveganja v zvezi z načrtovano proračunsko konsolidacijo.

(7)

Glede na to oceno tveganja je videti, da bo proračunska naravnanost v programu v veliki meri v skladu z zmanjšanjem čezmernega primanjkljaja do leta 2007, kot je to priporočil Svet, pod pogojem, da se proračunski ukrepi izvajajo učinkovito in v celoti. Na splošno tveganja odpadejo na strukturno prilagoditev, predvideno na 1,25 % BDP v letu 2007. Toda razpoložljivi podatki, ki kažejo na strukturno prilagoditev, ki je v letu 2006 boljša od načrtovane (0,25 % BDP), bi lahko pomenili boljši prenos naprej v leto 2007. Proračunska naravnanost v programu morda ne bo zagotovila zadostne varnostne rezerve, da se pred letom 2010 prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih. Poleg tega morda tudi ne bo dovolj, da bi se dosegel srednjeročni cilj v programskem obdobju, kot je predvideno v programu. Ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja programa v letih po zmanjšanju čezmernega primanjkljaja je na splošno skladen s Paktom o stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice euroobmočja in MDT II kot merilo veljati letno izboljšanje strukturnega salda za 0,5 % BDP ter da mora biti prilagoditev višja v obdobju ugodnih gospodarskih razmer, medtem ko je lahko nižja v obdobju slabih gospodarskih razmer.

(8)

Uradno se ocenjuje, da je bruto javni dolg v letu 2006 dosegel 107,6 % BDP, kar je daleč nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo stopnja javnega dolga v letu 2011 postopoma zmanjšala na približno 98 % BDP. Razvoj deleža dolga bo zaradi razvoja denarnih tokov verjetno nekoliko ugodnejši od napovedanega v programu iz 2006. Tveganja za predvideni razvoj deleža dolga za leto 2007 se na splošno zdijo uravnotežena. Po letu 2007 pa pomanjkanje podrobnih podatkov glede strategije prilagajanja povečuje tveganja v zvezi z načrtovanim zmanjšanjem dolga. Glede na to oceno tveganja se zdi, da se v programskem obdobju delež dolga referenčni vrednosti ne bo približeval dovolj hitro.

(9)

Dolgoročne proračunske posledice staranja prebivalstva so v Italiji manjše od povprečja EU, odhodki za pokojnine naraščajo bolj omejeno, kot je povprečje v EU, in sicer zaradi sprejetih pokojninskih reform, ob predpostavki, da se bodo te reforme v celoti izvedle, vključno z načrtovano periodično aktuarsko prilagoditvijo v skladu s pričakovano življenjsko dobo. Povečanje stopnje zaposlenosti, zlasti starejših delavcev, bi izboljšalo pokojnine delavcev v prihodnosti in prispevalo k uspehu pokojninskih reform. Začetno proračunsko stanje, čeprav je nekoliko boljše od tistega iz leta 2005, predstavlja tveganje glede vzdržnosti javnih financ, tudi če se pri tem še ne upoštevajo dolgoročne proračunske posledice staranja prebivalstva. Poleg tega je trenutna stopnja bruto javnega dolga precej nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe in njeno zmanjšanje bi zahtevalo doseganje in vzdrževanje velikih primarnih presežkov. Italija je, kot kaže, na splošno izpostavljena srednjemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program za stabilnost vsebuje kvalitativno oceno splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Poleg tega zagotavlja nekatere informacije glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, in zdi se, da proračunske napovedi upoštevajo javnofinančne posledice ukrepov iz nacionalnega programa reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, so skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Oba programa zlasti obravnavata vprašanje proračunske vzdržnosti in predvidevata znižanje obveznih dajatev na prihodke od dela v obdobju 2007-2008.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu nekatere pomanjkljivosti glede obveznih in neobveznih podatkov (4), ki jih bo treba v prihodnjih programih odpraviti.

(i)

leta 2007 doseže načrtovano fiskalno konsolidacijo ter tako v skladu s priporočilom Sveta v skladu s členom 104(7) zmanjša čezmerni primanjkljaj;

(ii)

izkoristi proračunski razvoj, ki je bil boljši od pričakovanega, za zmanjšanje primanjkljaja, ter po zmanjšanju čezmernega primanjklja zagotovi ustrezno približevanje srednjeročnemu cilju, ki naj bi bil dosežen najpozneje do konca programskega obdobja, in poleg tega zagotovi, da se obenem zmanjša tudi delež dolga v razmerju do BDP;

(iii)

glede na zelo visoko raven dolga v celoti izvede sprejete pokojninske reforme, pa tudi načrtovano redno aktuarsko prilagoditev v skladu s pričakovano življenjsko dobo, s čimer bi se izognila precejšnjemu povečanju porabe, povezane s staranjem prebivalstva, in

(iv)

z večjo preglednostjo izboljša proračunski postopek, bolj podrobno opredeli proračunske ukrepe za daljše obdobje ter mehanizme za učinkovitejše izvajanje spremljanja in nadzora odhodkov, zlasti odhodkov za zdravstveno varstvo.

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/21

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil posodobljeno različico programa Nizozemske za stabilnost, ki zajema obdobje 2006-2009.

(2)

Makroekonomski scenarij programa predvideva, da se bo realna rast BDP v letu 2006 povečala za 3,25 %, v letu 2007 za 3 %, v preostalem programskem obdobju pa za 1,75 % letno. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov se zdi, da ta scenarij temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti za leti 2006 in 2007, predvidevanja za naslednja leta pa so previdnejša. Napovedi programa glede inflacije so videti realistične do leta 2007, za obdobje po tem letu pa se zdijo, glede na pričakovano zaostritev razmer na trgu dela, prenizke.

(3)

Službe Komisije v napovedi iz jeseni 2006 ocenjujejo javnofinančni položaj za leto 2006 kot uravnotežen, medtem ko je bil v predhodni posodobljeni različici programa za stabilnost zastavljeni cilj - 1,5 % BDP. To v glavnem odraža močno izboljšane ciklične razmere, ki so posledica višjih davčnih prihodkov, pa tudi višjih prihodkov od prodaje zemeljskega plina. Podatki, ki so postali dostopni po napovedi iz jeseni (mesečni podatki o javnofinančnem saldu), kažejo na še boljši proračunski rezultat. Zadnja uradna ocena v memorandumu iz jeseni 2006 za leto 2006 napoveduje presežek v višini 0,4 % BDP.

(4)

Cilj srednjeročne proračunske strategije v programu je odgovoriti na izzive, ki so posledica povečanja stroškov zaradi staranja prebivalstva, s pomočjo nadaljnje proračunske konsolidacije. Program napoveduje, da se bo javnofinančni presežek izboljšal z 0,1 % BDP leta 2006 na 0,9 % BDP leta 2009. Primarni presežek naj bi se povečal z 2,4 % BDP leta 2006 na 2,9 % leta 2009; to izboljšanje naj bi v celoti dosegli v zadnjem letu programa, v veliki meri zaradi pričakovanega povračila plačil iz lastnih sredstev EU iz obdobja 2007-2009. Nominalno prilagoditev je mogoče v celoti pojasniti z zmanjšanjem deleža odhodkov glede na BDP, ki je več kot nadomestilo za zmanjšanje deleža prihodkov glede na BDP za 0,2 odstotne točke. Predvidena raven javnofinančnega salda v celotnem programskem obdobju je, v primerjavi s prejšnjo posodobljeno različico programa za stabilnost, občutno višja. To je večinoma posledica višjih dohodkov od prodaje zemeljskega plina, boljšega makroekonomskega položaja leta 2005 in napovedi za leto 2006.

(5)

Strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, se bo po pričakovanjih leta 2007 zmanjšal za približno polovico odstotne točke BDP, leta 2008 stabiliziral, leta 2009 pa povečal za približno polovico odstotne točke BDP. Srednjeročni cilj tega programa za stabilnost je, podobno kot cilj v prejšnji posodobljeni različici, strukturni primanjkljaj v višini od 0,5 % do 1 % BDP, ki naj bi ga ohranjali skozi celotno programsko obdobje. Glede na to, da je spodnja meja srednjeročnega cilja enaka najnižjemu merilu (primanjkljaj, ocenjen v višini okoli 1 % BDP), bi se moral ob uresničitvi srednjeročnega cilja izpolniti tudi cilj, da se zagotovi varnostna rezerva za preprečitev pojava čezmernega primanjkljaja. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, ter ustrezno odraža delež dolga in dolgoročno potencialno povprečno rast.

(6)

Tveganja za proračunske napovedi v programu so po letu 2007 na splošno videti uravnotežena. Po eni strani bi lahko možnost pozitivnega prenosa višjih davčnih prihodkov iz leta 2006 v leto 2007 ugodno vplivala na proračunski rezultat v letu 2007. Poleg tega bi lahko bil proračunski položaj v letih 2008 in 2009, glede na to, da je makroekonomski scenarij previden, boljši od predvidenega. Po drugi strani se lahko prihodki od prodaje zemeljskega plina v celotnem obdobju izkažejo za nižje od pričakovanih.

(7)

Glede na to oceno tveganja se zdi, da proračunska naravnanost v programu zadostuje, da se srednjeročni cilj programa ohrani skozi vse programsko obdobje, kakor je predvideno v programu. Poleg tega zagotavlja zadostno varnostno rezervo, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja, 3 % BDP, ob običajnih makroekonomskih nihanjih skozi vse programsko obdobje. Kljub temu obstaja tveganje, da se bo naravnanost fiskalne politike, ki jo določa program, v letu 2007, ko se pričakujejo dobre gospodarske razmere, izkazala za prociklično. To ne bi bilo v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti.

(8)

Zaradi velikega zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja v letih 2004 in 2005 naj bi se bruto javni dolg v letu 2006 zmanjšal na 50,2 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 60 % BDP iz Pogodbe. V programu je predvideno, da se bo delež dolga skozi programsko obdobje zmanjšal še za nadaljnjih 6 odstotnih točk.

(9)

Dolgoročne posledice staranja prebivalstva na proračun so na Nizozemskem večje od povprečja EU, kar je predvsem posledica relativno velikega povečanja odhodkov za pokojnine glede na delež BDP v prihodnjih desetletjih. Začetni proračunski položaj, čeprav ni tako močan kot leta 2005, prispeva k zmanjševanju napovedanega dolgoročnega proračunskega vpliva staranja prebivalstva, ne zadostuje pa, da bi ga bilo mogoče popolnoma preprečiti. Napovedano prihodnje povečanje prihodkov glede na delež BDP, v glavnem zaradi odložene obdavčitve pokojnin, bi dolgoročno deloma izravnalo povečanje javnih izdatkov. Srednjeročna zagotovitev velikih primarnih presežkov in/ali izvajanje reformnih ukrepov, ki omejujejo napovedano povečanje odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, bi prispevala k omejevanju tveganj za vzdržnost javnih financ. Na splošno se zdi, da je Nizozemska izpostavljena nizkemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program za stabilnost ne vsebuje kvalitativne ocene splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz leta 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Poleg tega ne zagotavlja sistematičnih informacij glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov glavnih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, čeprav se zdi, da njegove proračunske napovedi upoštevajo učinek na javne finance, ki ga imajo ukrepi iz nacionalnega programa reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, se zdijo skladni z ukrepi, ki so predvideni v nacionalnem programu reform. Oba programa opisujeta zlasti nedavno reformo sistema zdravstvenega varstva, spremembe sistema davka od dohodkov pravnih oseb in načrtovane posebne izdatke, na primer za infrastrukturo.

(11)

Proračunska strategija programa je na splošno skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, vsebuje program vse obvezne in večino neobveznih podatkov (2).

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/24

(1)

Svet je 27. februarja 2007 preučil dopolnitev programa Luksemburga za stabilnost, ki zajema obdobje od leta 2006 do 2009.

(2)

Makroekonomski scenarij programa predvideva, da se bo realna rast BDP spustila s 5,5 % v letu 2006 na povprečno 4,3 % v preostalem programskem obdobju. Zdi se, da ta scenarij, ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov, temelji na uresničljivih predpostavkah o rasti. Videti je, da so v programu tudi napovedi glede inflacije stvarne.

(3)

Za leto 2006 je bil javnofinančni primanjkljaj v jesenski napovedi služb Komisije leta 2006 ocenjen na 1,0 % BDP, pri čemer je bil cilj, določen v prejšnjem posodobljenem programu za stabilnost, 1,8 % BDP. To je deloma posledica popravka primanjkljaja za leto 2005 navzdol, tj. z 2,3 % BDP v prejšnjem programu na 1,0 % glede na najnovejše podatke. Tudi doseženi primanjkljaj za leto 2006 bi bil lahko nižji od ocene v novem programu (1,5 % BDP), saj so bili zlasti za zadnje četrtletje značilni ugodni konjunkturni pogoji in naraščajoči davčni prihodki.

(4)

Aprila 2006 so se vlada in socialni partnerji glede na mnenje Sveta z dne 14. februarja 2006 dogovorili o reformi ter proračunskem usklajevalnem paketu, ki se je medtem začel izvajati. V skladu s tem „tristranskim sporazumom “je glavni cilj srednjeročne proračunske strategije v programu spet doseči uravnoteženo stanje v programskem obdobju, in sicer s postopnim izboljšanjem javnofinančnega salda z ocenjenega primanjkljaja v višini 1,5 % BDP na manjši presežek v letu 2009 (0,1 % BDP). Zmanjšanje primarnega salda bi potekalo vzporedno z zmanjšanjem nominalnega primanjkljaja. Prilagoditev je odvisna od zmanjšanja deleža odhodkov, ki znaša 3,8 odstotne točke BDP, kar bi več kot odtehtalo zmanjšanje ravni prihodkov za 2,1 odstotne točke BDP. Ta strategija je podobna tisti iz programa za leto 2005, ki je ob večinoma podobnih makroekonomskih obetih napovedala primanjkljaj, ki bo največji leta 2005 in ne 2006, ter dokaj uravnoteženo stanje v letu 2008, namesto v 2009.

(5)

Načrtuje se, da se bo v programskem obdobju strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov), izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo, izboljšal, in sicer s primanjkljaja v višini približno 1,25 % BDP v letu 2006 na presežek v višini okrog 1 % ob koncu programskega obdobja. Tako kot v prejšnji posodobljeni različici programa za stabilnost je tudi v tem programu kot srednjeročni cilj za proračunsko stanje določen strukturni primanjkljaj 0,8 % BDP. Cilj programa je doseči ta srednjeročni cilj do leta 2007, kar je eno leto prej kot v prejšnji različici programa. Glede na to, da srednjeročni cilj (rahlo) presega najnižje merilo (primanjkljaj v višini okoli 1 % BDP), bi bilo treba pri doseganju tega cilja omogočiti sprostitev varnostnih rezerv, da bi se izognili čezmernemu primanjkljaju.. Srednjeročni cilj programa ustreza razponu, določenem za države članice euroobmočja in MDT II v Paktu o stabilnosti in rasti ter kodeksu ravnanja, in ustrezno odraža delež dolga in povprečno potencialno rast v dolgoročnem obdobju.

(6)

Proračunski rezultati bi lahko bili boljši od načrtovanih v programu. Zlasti napovedi glede davkov so posebej za leto 2007 precej previdne. Proračunski rezultati za Luksemburg so bili v zadnjih letih pogosto boljši od napovedanih, večinoma zaradi bistveno višjih prihodkov, kot so bili načrtovani. Večinoma previdne napovedi glede davkov so v programu utemeljene z dejstvom, da so gospodarska rast – in posledično davčni prihodki – zaradi majhnosti in odprtosti gospodarstva podvrženi velikim nihanjem.

(7)

Glede na to oceno tveganja in ob predpostavki, da se bodo dosledno upoštevali cilji v zvezi z odhodki, pa tudi, da ne bodo sprejeti nobeni novi ukrepi, ki bi lahko škodili proračunskemu ravnovesju, se zdi, da je proračunska naravnanost v programu zadostna za zagotovitev, da bo srednjeročni cilj dosežen do leta 2007, kot je predvideno v programu. Prav tako se zdi, da zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se od leta 2007 prepreči prekoračitev praga primanjkljaja v višini 3 % BDP ob običajnih makroekonomskih nihanjih. Ritem prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja, predvidenega v programu, je popolnoma v skladu s Paktom o stabilnosti in rasti, ki določa, da mora za države članice v euroobmočju in MDT II kot merilo veljati letno izboljšanje strukturnega salda za 0,5 % BDP in da mora biti prilagoditev višja v obdobju ugodnih gospodarskih razmer, medtem ko je lahko nižja v obdobju slabih gospodarskih razmer. Po izpolnitvi srednjeročnega cilja je s Paktom o stabilnosti in rasti skladna tudi naravnanost proračunske politike programa.

(8)

Ocenjuje se, da je bruto javni dolg v letu 2006 dosegel 7,5 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. V programu je predvideno, da se bo delež dolga do konca programskega obdobja rahlo povečal na 8,5 % BDP.

(9)

Dolgoročne proračunske posledice staranja prebivalstva v Luksemburgu so med najbolj opaznimi v EU; nanje vpliva predvsem znatno povečanje odhodkov za pokojnine – za 7,5 odstotne točke BDP – in povečanje skupnih javnih odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, za 8,25 odstotne točke BDP od leta 2004 do 2005 (v primerjavi s povprečnim povečanjem v EU, ki znaša 2,25 oziroma 3,5 odstotne točke BDP). Sedanji delež bruto dolga je zelo nizek in v okviru sistema socialnega varstva so se nabrala znatna sredstva. Čeprav trenutno ta sredstva (ocenjena na približno 25 % BDP) bistveno prispevajo k vzdržnosti javnih financ, pa ne bodo zadostovala za izravnavo učinka na delež dolga na dolgi rok, in sicer zaradi znatnega povečanja odhodkov v zvezi s staranjem prebivalstva. Medtem ko bo ohranjanje trdnega proračunskega stanja pomagalo blažiti del stroškov staranja prebivalstva, pa so – kot to priznavajo oblasti – vseeno potrebne nekatere spremembe pokojninskega sistema, da se omeji nadaljnje povečanje javnih odhodkov in zmanjšajo tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ. Luksemburg je, kot kaže, izpostavljen srednjemu tveganju, kar zadeva vzdržnost javnih financ.

(10)

Program za stabilnost vsebuje kvalitativno oceno splošnega učinka poročila o izvajanju nacionalnega programa reform iz oktobra 2006 v okviru srednjeročne fiskalne strategije. Poleg tega zagotavlja nekatere informacije glede neposrednih proračunskih stroškov ali prihrankov bistvenih reform, ki so predvidene v nacionalnem programu reform, v njegovih proračunskih napovedih pa so upoštevane javnofinančne posledice ukrepov iz nacionalnega programa reform. Ukrepi na področju javnih financ, predvideni v programu za stabilnost, se zdijo skladni z ukrepi, predvidenimi v nacionalnem programu reform. Namera vlade, potrjena s programom, da ohranja visoko raven javnih naložb, še posebej dokazuje, da so krepitev raziskav in razvoja, spodbujanje trajnostne uporabe virov in izboljšanje železniških povezav s sosednjimi državami med poglavitnimi nalogami nacionalnega programa reform.

(11)

Proračunska strategija v programu je deloma skladna s širšimi smernicami ekonomskih politik, vključenih v integrirane smernice za obdobje 2005-2008. Posebej je treba poudariti, da do danes ni bila izvedena še nobena bistvena pokojninska reforma.

(12)

Kar zadeva predpisane podatke iz kodeksa ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu nekatere pomanjkljivosti glede obveznih in neobveznih podatkov (2). Poleg tega se v več pomembnih točkah razlikuje od vzorčne strukture iz kodeksa ravnanja (3).

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/27

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/35

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/36

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/40

—

pospeševanje izmenjave izkušenj in dobrih praks s področja mladine in neformalnega izobraževanja;

—

prispevanje k razvoju mladinskih politik, mladinskega in prostovoljnega dela, kot tudi k okrepitvi zmogljivosti mladinskih organizacij, njihovih struktur in vodstvenih sposobnosti;

—

razvoj partnerskih odnosov in trajnostnih omrežnih povezovanj med mladinskimi organizacijami.

1.

Krepitev civilne družbe, državljanstva in demokracije

2.

Boj proti rasizmu in ksenofobiji

3.

Medetnični in medverski dialog

4.

Reševanje problemov po sporih in obnovah

5.

Dejavna vloga žensk v družbi

6.

Pravice manjšin

—

države članice Evropske unije (1);

—

države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o EGP (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) (2);

—

države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije, v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji ter načeli, določenimi v okvirnih sporazumih, sprejetih s temi državami glede njihove udeležbe v programih Skupnosti (Turčija).

27.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 70/42

—

na vsebino in cilje, v skladu razvojnega okvira evropskega sodelovanja na področju mladine ter v skladu s prednostnimi nalogami programa Mladi v akciji; in/ali

—

na uporabljeno metodologijo, ki temelji na novih pristopih na področju neformalnega izobraževanja in mladine.

—

države članice Evropske unije (1);

—

države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so podpisnice Sporazuma o EGP (Islandija, Lichtenstein (Lihtenštajn) in Norveška) (2);

—

države kandidatke, ki so deležne ugodnosti predpristopne strategije in so bile ustanovljene v skladu s splošnimi načeli in pogoji ter načeli, določenimi v okvirnih sporazumih, sprejetih s temi državami glede njihove udeležbe v programih Skupnosti (Turčija).