(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 13. maja 2022 na podlagi člena 5 Uredbe (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe z dne 31. marca 2022, ki jo je vložil Evropski odbor za sodčke (European Kegs Committee) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 15. decembra 2022 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov. Vzorčena proizvajalca izvoznika sta 19. decembra 2022 skupaj predložila pripombe glede predhodnega razkritja. Trdila sta, da (i) je naslov preglednice o razkritju vseboval napačno mersko enoto, (ii) ciljne cene nekaterih vrst izdelka glede na njuno poznavanje niso odražale pričakovanih ciljnih cen in (iii) nekatere vrste izdelka niso bile vključene v izračun stopnje škode.

(4)

Komisija je 12. januarja 2023 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2023/100 (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz zadevne države.

(5)

Komisija je pripombe vzorčenih proizvajalcev izvoznikov iz točk (i) in (iii) zgoraj obravnavala v uvodni izjavi 259 začasne uredbe. V zvezi s pripombo iz točke (ii) glede ciljnih cen je v uvodni izjavi 258 začasne uredbe sklenila, da se ne nanaša na točnost izračunov in da bo pripombo obravnavala skupaj z vsemi drugimi stališči po objavi začasnih ukrepov (glej uvodno izjavo 125).

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožnik, vzorčena proizvajalca izvoznika, vlada Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) in en nepovezan uvoznik predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami v roku, določenem v členu 2(1) začasne uredbe.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Zaslišanje ni bilo zahtevano.

(8)

Komisija je še naprej zbirala in preverjala vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje končnih ugotovitev, zlasti tiste, ki so poudarjene v uvodnih izjavah 140 in 141 začasne uredbe, v zvezi z obsegom uvoza sodčkov iz Kitajske. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(9)

Komisija je 4. maja 2023 vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz sodčkov za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla s poreklom iz zadevne države (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe glede dokončnega razkritja.

(10)

Komisija je 25. maja 2023, ob upoštevanju nekaterih trditev, prejetih po končnem razkritju, ki so vplivale na rezultat preiskave, razkrila tista dodatna dejstva in premisleke, na podlagi katerih je Komisija spremenila končne ugotovitve, ki so bile razkrite predhodno. Za zainteresirane strani je bil določen tudi rok, v katerem so lahko podale stališče po tem dodatnem dokončnem razkritju.

(11)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile proučene in po potrebi upoštevane v tej uredbi.

(12)

Glede vzorčenja ni bila prejeta nobena pripomba. Zato so bile ugotovitve iz uvodnih izjav 6 do 11 začasne uredbe potrjene.

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2018 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(14)

Izdelek v preiskavi so sodčki, posode, sodi, cisterne in podobni vsebniki za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla, splošno znani kot „sodčki za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla“, s približno valjasto obliko, debelino stene 0,5 mm ali več, ki se uporabljajo za snovi, ki niso utekočinjeni plin, surova nafta in naftni proizvodi, in imajo prostornino 4,5 litra ali več, ne glede na vrsto končne obdelave, prostornino ali razred nerjavnega jekla, z dodatnimi sestavnimi deli (ekstraktorji, vratovi, obodi ali katerimi koli drugimi sestavnimi deli) ali brez njih, prebarvani ali prevlečeni z drugimi materiali ali ne (v nadaljnjem besedilu: sodčki ali izdelek v preiskavi).

(15)

Na področje te preiskave ne spadajo naslednji izdelki, če so uvoženi ločeno od izdelka v preiskavi: vratovi, reducirniki, kolena ali pipe, etikete za pokrov, ventili in drugi sestavni deli izdelka v preiskavi, kot so ekstraktorji, vratovi in obodi.

(16)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske, ki se trenutno uvršča pod oznaki KN ex 7310 10 00 in ex 7310 29 90 (oznaki TARIC 7310100010 in 7310299010) (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(17)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter enake osnovne namene uporabe:

(18)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bila predložena nobena pripomba, je Komisija potrdila, da so navedeni izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Po začasnem razkritju so kitajska vlada in vzorčena proizvajalca izvoznika predložili pripombe glede začasnih ugotovitev o dampingu.

(20)

Po objavi začasnih ukrepov je kitajska vlada predložila več pripomb glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v sedanji preiskavi.

(21)

Prvič, kitajska vlada je poudarila, da je poročilo (4) po njenem mnenju dejansko in pravno pomanjkljivo ter da odločitve, ki na njem temeljijo, niso legitimne. Kar zadeva dejansko podlago, je poročilo po navedbah kitajske vlade zavajajoče, enostransko in povsem neusklajeno z dejanskim stanjem. Poleg tega je kitajska vlada menila, da dejstvo, da je Komisija objavila poročila o državi za nekaj izbranih držav, vzbuja pomisleke glede obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi. Kitajska vlada meni tudi, da opiranje Komisije na dokaze v poročilu ni v skladu z duhom poštene in pravične zakonodaje, saj industriji Unije zagotavlja nepošteno prednost in dejansko pomeni presojo zadeve pred sojenjem.

(22)

Komisija se s tem ni strinjala. Navedla je, da je poročilo celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti o politiki, ki jih je objavila kitajska vlada, poročilih tretjih strani, ki so jih pripravile mednarodne organizacije, akademskih študijah in člankih strokovnjakov ter drugih zanesljivih neodvisnih virih. Od decembra 2017 je bilo javno dostopno, tako da je imela vsaka zainteresirana stran dovolj priložnosti za njegovo izpodbijanje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi z dejstvi in dokazi, na katerih temelji, vendar niti kitajska vlada niti druge strani niso predložile argumentov ali dokazov, s katerimi bi izpodbijale vire, vključene v poročilo. Težava torej ni bila v tem, da Komisija ne bi ravnala v duhu poštenosti in pravičnosti, temveč da kitajska vlada ni uporabila procesnih pravic, ki so ji na voljo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 24 začasne uredbe, kitajska vlada namreč ni izpolnila vprašalnika o domnevnih znatnih izkrivljanjih in se je tako odločila, da v zvezi s tem ne bo sodelovala v preiskavi. Komisija je zaradi tega nesodelovanja kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Kitajsko vlado je pozvala, naj predloži pripombe glede uporabe člena 18 osnovne uredbe. Prejela ni nobenih pripomb.

(23)

Kar zadeva trditev kitajske vlade glede kršitve obravnave po načelu največjih ugodnosti, je Komisija opozorila, da se poročilo o državi, kot to določa člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe, lahko pripravi za katero koli državo le, kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnih izkrivljanj v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi. Ko so leta 2017 začele veljati določbe člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija imela take informacije glede znatnih izkrivljanj za Kitajsko. Leta 2020 je objavila tudi poročilo o izkrivljanjih v Rusiji, ki mu bodo lahko po potrebi sledila še druga poročila. Poleg tega je opozorila, da poročila niso obvezna za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. V členu 2(6a), točka (c), osnovne uredbe so opisani pogoji, pod katerimi Komisija objavi poročila o državi, v skladu s členom 2(6a), točka (d), osnovne uredbe pritožnikom ni treba uporabiti poročila, obstoj poročila o državi pa ni pogoj za začetek preiskave na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe. V skladu s členom 2(6a), točka (e), osnovne uredbe so zadostni dokazi glede znatnih izkrivljanj v kateri koli državi, ki jih predložijo pritožniki, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, dovolj za začetek preiskave na navedeni podlagi. Pravila glede znatnih izkrivljanj v posameznih državah se torej uporabljajo za vse države brez kakršnih koli razlik in ne glede na obstoj poročila o državi. Ta pravila sama po sebi zato ne kršijo obravnave po načelu največjih ugodnosti.

(24)

Komisija je v zvezi s trditvijo, da je poročilo zastarelo, navedla zlasti, da so bili glavni dokumenti politike in dokazi v poročilu, vključno z ustreznimi petletnimi načrti in zakonodajo, ki se uporablja za izdelek v preiskavi, vsaj v delu obdobja preiskave še vedno ustrezni in da nobena stran ni dokazala, da ni več tako. Ko je Kitajska v letu 2021 začela objavljati nove petletne načrte, od katerih so bili številni javno objavljeni šele v drugi polovici leta, jih je Komisija vsekakor upoštevala v svoji analizi, kot je povzeta zgoraj. Zato trditve kitajske vlade ni bilo mogoče sprejeti.

(25)

Drugič, kitajska vlada je trdila, da konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ni skladno s protidampinškim sporazumom, zlasti s členom 2.2 tega sporazuma, ki določa izčrpen seznam primerov, v katerih se lahko normalna vrednost konstruira, pri čemer ti primeri ne vključujejo „znatnih izkrivljanj“. Poleg tega uporaba podatkov iz primerne reprezentativne države po mnenju kitajske vlade ni skladna s členom VI.1, točka (b), GATT in členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma, ki zahtevata, da se pri konstruiranju normalne vrednosti uporabijo stroški proizvodnje v državi porekla ter razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške in za dobiček.

(26)

Komisija je menila, da so določbe člena 2(6a) osnovne uredbe popolnoma skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO. Meni, da določbe osnovne uredbe, ki se na splošno uporabljajo za vse članice STO, v skladu z ustrezno sodno prakso STO dovoljujejo uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za konstruiranje normalne vrednosti. V teh okoliščinah je v členu 2(6a) osnovne uredbe predvideno konstruiranje stroškov proizvodnje in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s cenami in vrednostmi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji razvitosti v državi izvoznici. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(27)

Tretjič, kitajska vlada je trdila, da preiskovalne prakse Komisije iz člena 2(6a) osnovne uredbe niso skladne s pravili STO, če Komisija v nasprotju s členom 2.2.1.1. protidampinškega sporazuma ni upoštevala evidenc kitajskih proizvajalcev, ne da bi določila, ali so te evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli na Kitajskem ter ali razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo. Kitajska vlada je v zvezi s tem opozorila, da je pritožbeni organ v sporu EU – ukrepi za biodizel (v nadaljnjem besedilu: DS473) trdil in da je poročilo odbora v zadevi Evropska unija – metodologija prilagajanja stroškov II (Rusija) (v nadaljnjem besedilu: DS494) vsebovalo trditev, da se v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma, kadar se evidence izvoznika ali proizvajalca v preiskavi v sprejemljivih mejah natančno in zanesljivo ujemajo z vsemi dejanskimi stroški določenega proizvajalca ali izvoznika za obravnavani izdelek, za te evidence lahko šteje, da „razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka“, preiskovalni organ pa bi moral take evidence uporabiti za določitev stroškov proizvodnje proizvajalcev v preiskavi. Poleg tega Komisija z uporabo podatkov iz primerne reprezentativne države po mnenju kitajske vlade ni upoštevala svoje obveznosti, da določi proizvodne stroške v državi porekla.

(28)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 32 do 58 začasne uredbe, je Komisija sklenila, da je glede na obstoj znatnih izkrivljanj v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe primerno uporabiti člen 2(6a). Proizvajalci izvozniki so imeli možnost, da predložijo pripombe glede ustreznosti uporabe člena 2(6a), vendar pripomb niso predložili. Zato vprašanje, ali so bile evidence kitajskih družb vodene v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli Kitajske oziroma ali so evidence razumno odražale stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo izdelka v preiskavi na Kitajskem, ne vpliva na sklep o uporabi metodologije iz člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je v zvezi s tem ponovila, da je pritožbeni organ STO v zadevi DS473 izrecno pojasnil, da pravo STO dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki so ustrezno prilagojeni, če je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Poleg tega je v zvezi z zadevo DS494 opozorila, da sta se EU in Ruska federacija pritožili zoper ugotovitve odbora, ki niso dokončne in zato v skladu z ustaljeno sodno prakso STO nimajo pravnega statusa v sistemu STO, saj jih ni sprejel Organ za reševanje sporov. Vsekakor je v poročilu odbora v tem sporu izrecno navedeno, da določbe člena 2(6a) osnovne uredbe ne spadajo v okvir tega spora. Komisija je zato trditev zavrnila.

(29)

Četrtič, kitajska vlada je navedla, da bi morala biti Komisija dosledna in v celoti proučiti, ali v reprezentativni državi obstajajo izkrivljanja trga. Če je podatke reprezentativne države pripravljena sprejeti brez take presoje, to pomeni „dvojne standarde“. Kitajska vlada je opozorila, da mora Komisija v skladu s pravom EU pri konstruiranju normalne vrednosti uporabiti neizkrivljene cene. Zato meni, da bi morala Komisija na lastno pobudo preiskati in dokazati obstoj ali neobstoj izkrivljanj v reprezentativnih državah in ne pasivno čakati, da dokaze predložijo strani, ki sodelujejo v zadevi. Kitajska vlada je nadalje navedla, da bi morala Komisija proučiti, ali tržna izkrivljanja obstajajo na domačem trgu EU, predvsem zato, ker naj bi bili v EU številni primeri, ki bi lahko vzbudili pomisleke v zvezi s t. i. tržnimi izkrivljanji.

(30)

Komisija je v odgovor na to trditev opozorila, da v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruira na podlagi izbranih podatkov, ki niso domače cene in stroški v državi izvoznici, le, če ugotovi, da taki podatki ustrezno odražajo neizkrivljene cene in stroške. V tem postopku mora Komisija uporabiti le neizkrivljene podatke. V zvezi s tem še zdaleč ne čaka pasivno, temveč zainteresirane strani poziva, naj v zgodnjih fazah preiskave predložijo pripombe glede predlaganih virov za določitev normalne vrednosti. Pri končni odločitvi Komisije o tem, katere neizkrivljene podatke bi bilo treba uporabiti za izračun normalne vrednosti, se navedene pripombe v celoti upoštevajo. Kar zadeva zahtevo kitajske vlade, naj Komisija oceni morebitna izkrivljanja na notranjem trgu EU, Komisija ni razumela pomembnosti te točke v okviru ocene obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Zato je Komisija te trditve zavrnila.

(31)

Komisija je v začasni uredbi za reprezentativno državo izbrala Brazilijo, za konstruirano normalno vrednost pa je v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila finančne podatke družbe Metalurgica Mococa SA. Podrobnosti o metodologiji, uporabljeni za izbor, so bile določene v prvem in drugem obvestilu, ki sta bili stranem na voljo 20. julija 2022 in 19. septembra 2022 v javni dokumentaciji (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo in drugo obvestilo), ter v uvodnih izjavah 59 do 95 začasne uredbe.

(32)

Po objavi začasne uredbe sta vzorčena proizvajalca izvoznika ponovila svojo trditev, da Brazilija ni izpolnjevala meril iz člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, v katerem je navedeno, da morajo v primerni reprezentativni državi obstajati neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, in sicer ker:

(33)

Za primerjavo s tem so te strani trdile, da je bil malezijski trg manj izkrivljen zaradi zaščitnih ukrepov in da je imel manjši delež kitajskega uvoza.

(34)

Komisija je v uvodni izjavi 70 začasne uredbe že odgovorila, da se ni zdelo, da so protidampinške dajatve za Kitajsko in izvozne kvote za Združene države upoštevni dejavniki pri določanju referenčne cene za surovino. V uvodni izjavi 71 je navedla, da je raven uvoznih dajatev le eden od elementov za oceno, ali je določen trg odprt ali zaščiten, in da niso bili predloženi dodatni dokazi o tem, da je bil brazilski trg izkrivljen za zadevne surovine. V uvodni izjavi 72 je navedla tudi, da je bil delež kitajskega uvoza dveh glavnih surovin (kolobarjev iz nerjavnega jekla in reducirnikov) najmanjši v Braziliji v primerjavi z drugimi potencialnimi reprezentativnimi državami, v katerih so se proizvajali sodčki.

(35)

Poleg tega te strani niso predložile dokazov o tem, da bi kateri koli ukrep ali delež kitajskega uvoza v Brazilijo vplival na zanesljivost domačih cen. Drugič, analiza podatkov o uvozu za Brazilijo je pokazala, da so bile cene za uvoz kolobarjev iz nerjavnega jekla iz vseh držav, razen Kitajske, v Brazilijo v zadnjih desetih letih precej stabilne (približno 1,83 EUR/kg) in na enaki ravni ali celo nižje kot v Maleziji (približno 1,88 EUR/kg). Zato ni bilo dokazov za sklep, da so protidampinške dajatve na kitajski uvoz vplivale na raven cen drugega uvoza v Brazilijo ali da so kakršni koli drugi ukrepi privedli do previsokih cen v Braziliji v primerjavi z Malezijo.

(36)

Na podlagi te analize in nepredložitve dokazov so bile trditve strani zavrnjene.

(37)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta nadalje trdila, da je bila pri metodologiji, ki jo je Komisija uporabila pri izboru reprezentativne države, prednost dana merilu obstoja proizvodnje izdelka v preiskavi in ni bila upoštevana kakovost takoj dostopnih podatkov. To je bilo zlasti pomembno, saj Komisija ni našla ustreznih finančnih podatkov proizvajalcev sodčkov, opredeljenih v Braziliji, tako da so bili namesto finančnih podatkov proizvajalca sodčkov uporabljeni finančni podatki proizvajalca kovinskih pločevink, embalažnih izdelkov in posod. Hkrati sta proizvajalca izvoznika predložila dokaze o proizvajalcu jeklenih bobnov v Maleziji (5), tj. izdelka, ki je podoben sodčkom, skupaj z revidiranimi računovodskimi izkazi v OP, pri čemer sta poudarila, da bi za točen izračun prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (v nadaljnjem besedilu: PSA-stroški) in dobička zadostovali samo taki podrobni računovodski izkazi. Komisija bi morala zato Malezijo enako obravnavati kot potencialno reprezentativno državo.

(38)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta dodala, da brazilska družba, ki jo je opredelila Komisija, niti ni proizvajala izdelkov, ki bi bili kakor koli podobni sodčkom, temveč lahko kovinsko embalažo, uvrščeno pod oznako NACE (6) 2592. Domnevne razlike med izdelkoma so bile v uporabljenem materialu, obliki, velikosti in namenu končnega izdelka, saj je bila lahka kovinska embalaža izdelana iz lahkih kovin, njen namen pa je bil konzerviranje hrane ali pijače za prodajo na drobno, medtem ko so bili sodčki (proizvedeni iz nerjavnega jekla) ali bobni (proizvedeni iz težkih kovin) posode za prevoz tekočin in običajno niso bili namenjeni za prodajo na drobno. Uvrstitev brazilskega proizvajalca lahke kovinske embalaže in vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov pod isto oznako NACE 2592 je bila domnevno nejasna in nepravilna, in sicer zaradi različnih uporabljenih materialov, oblike, velikosti in namena končnega izdelka.

(39)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe bi morala konstruirana normalna vrednost vključevati ustrezne stroške proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi s podobno stopnjo gospodarskega razvoja. Komisija je menila, da je obstoj proizvodnje izdelka v preiskavi ključni element pri ocenjevanju primernosti potencialnih reprezentativnih držav. To je pomemben kazalnik, da so v navedeni državi prisotni vsi ali vsaj najpomembnejši proizvodni dejavniki, zato se lahko uporabijo za konstruiranje vseh ali večine neizkrivljenih stroškov proizvodnje. Če se izdelek v preiskavi v določeni državi ne proizvaja, je manj verjetno, da bodo v tej državi prisotni vsi ali večina proizvodnih dejavnikov. To je bilo potrjeno v tem primeru, v katerem so podatki o proizvodnih dejavnikih, razpoložljivi v Braziliji, predstavljali približno 75 % konstruirane normalne vrednosti. Ko je Komisija ugotovila, da je Brazilija na tej podlagi primerna, saj ni bilo družb, ki bi proizvajale sodčke, s takoj dostopnimi in razumnimi finančnimi kazalniki, je menila, da je primerno te finančne podatke pridobiti s sklicevanjem na brazilske družbe v istem sektorju in/ali družbe, ki proizvajajo podoben izdelek. S tem se zagotovi uporaba skladnega sklopa kazalnikov, na katere vplivajo isti tržni pogoji v isti reprezentativni državi, v tem primeru Braziliji. Strani niso predložile dokazov niti o tem, zakaj izbrana širša kategorija izdelka ne bi bila primerna za določitev PSA-stroškov in dobička.

(40)

Komisija se prav tako ni strinjala, da so jekleni bobni, ki jih proizvaja predlagana malezijska družba, ustreznejša kategorija izdelka od izbranega proizvajalca lahke kovinske embalaže. Dejansko je družbe v potencialni reprezentativni državi opredelila glede na industrijski sektor, opredeljen z oznako NACE. Dejstvo, da sta bila oba vzorčena kitajska proizvajalca izvoznika razvrščena pod isto oznako NACE kot brazilski proizvajalec lahke kovinske embalaže, je bil dober pokazatelj podobnosti njihove gospodarske dejavnosti. Nasprotno je bil predlagani proizvajalec jeklenih bobnov v Maleziji uvrščen pod oznako NACE 2511, tj. proizvodnja kovinskih konstrukcij. Statistični podatki, pripravljeni na podlagi klasifikacije NACE, so primerljivi na svetovni ravni, ta sistem pa se uporablja za razvrstitev gospodarskih dejavnosti pod oznake, tako da se lahko družbe z njimi povežejo na podlagi uporabljenih virov, proizvodnega procesa ter ustvarjenih izdelkov ali storitev. Izdelki, ki jih proizvaja predlagani proizvajalec jeklenih bobnov, imajo veliko prostornino (7) in so tako primerni za industrijsko pakiranje in ne za skladiščenje živil, v nasprotju s sodčki ali lahko kovinsko embalažo. Zato sta velikost in namen končnega izdelka proizvajalca jeklenih bobnov v Maleziji verjetno manj podobna sodčkom kot lahka kovinska embalaža, ki jo proizvaja brazilska družba.

(41)

Na podlagi te analize in nepredložitve dokazov so bile trditve strani zavrnjene.

(42)

Po dokončnem razkritju sta vzorčena proizvajalca izvoznika ponovila svoje trditve iz začasne faze glede izbora reprezentativne države, ne da bi predložila dodatne dokaze. Trdila sta tudi, da Komisija ni predložila podatkov za svojo trditev, da so bile cene za uvoz kolobarjev iz nerjavnega jekla iz vseh držav, razen Kitajske, v zadnjih desetih letih precej stabilne. Komisija je menila, da je povprečno ceno za uvoz kolobarjev iz nerjavnega jekla iz vseh držav, razen Kitajske, ki je bila približno 1,83 EUR/kg (8) in je bila v zadnjih desetih letih precej stabilna, dovolj razkrila v uvodni izjavi 33 dokončnega razkritja.

(43)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta trdila, da podatki o uvoznih cenah iz uvodne izjave 42 v nobenem primeru ne morejo dokazati, da protidampinške dajatve (9) niso imele nobenega učinka na ceno te surovine v Braziliji, saj bi se lahko uvozna cena z leti znižala, če ne bi bilo protidampinških ukrepov, medtem ko so bili ukrepi uvedeni za skoraj deset let. Komisija opozarja, da proizvajalca izvoznika nista pojasnila, kako bi protidampinški ukrepi vplivali na uvozne cene, niti nista predložila nobene utemeljene ocene učinka. Ta trditev zato ni ovrgla razlogov, zaradi katerih je bila izbrana reprezentativna država, kot je pojasnjeno zgoraj. Komisija je v vsakem primeru opozorila, da je bila, kot je navedeno v uvodni izjavi 35, ta uvozna cena nižja od povprečne uvozne cene v Maleziji (reprezentativna država, ki so jo predlagale strani). Trditve strani so bile zato zavrnjene.

(44)

Iste strani se niso strinjale z mnenjem Komisije o pomenu obstoja proizvodnje izdelka v preiskavi pri ocenjevanju primernosti potencialnih reprezentativnih držav. Trdile so, da so kolobarji iz nerjavnega jekla industrijski izdelek, ki je splošno dostopen po vsem svetu, medtem ko je Komisija za drugi dve surovini (reducirnike in vratove) namesto oznak, ki opisujejo določene izdelke, uporabila statistične podatke o uvozu v zvezi s preostalimi oznakami carinske nomenklature (opisane kot „drugo“). Zato izbira Brazilije namesto Malezije ni imela prednosti, zlasti ob upoštevanju dejstva, da bi PSA-stroški in dobiček temeljili na finančnih podatkih brazilske družbe, ki proizvaja izdelek, podoben sodčkom, kar bi bilo enako, če bi bila Malezija izbrana kot reprezentativna država.

(45)

Komisija je menila, da je določitev stroškov za državo, ki proizvaja izdelek v preiskavi, ključni element pri ocenjevanju ustreznosti potencialnih reprezentativnih držav, saj bi na vse stroške proizvajalcev, ki proizvajajo navedeni izdelek, vplivali enaki tržni pogoji. Dejstvo, da oznake nomenklature kategorizirajo izdelke pod poimenovanje „drugo“, ne pomeni, da so manj določeni, ampak so samo ločeni od drugih opredeljenih poimenovanj pod isto kategorijo oznak. Trditve strani so bile zato zavrnjene.

(46)

Po objavi začasne uredbe sta vzorčena proizvajalca izvoznika trdila, da uporaba samo ene oznake HS 848190 za reducirnike (tj. ventil, ki se uporablja za uravnavanje tlaka plina v sodčku), kot je bilo storjeno v začasni fazi, ni bila pravilna. Trdila sta, da bi morala Komisija uporabiti oznako HS 848180 ali obe oznaki, saj so evropski proizvajalci reducirnikov te izdelke kitajskim proizvajalcem sodčkov izvažali pod obema oznakama. Prav tako sta trdila, da je reducirnik samostojna enota in ne del enote za točenje piva. Poleg tega se reducirniki prodajajo na kos. Dejstvo, da je merska enota za oznako HS 848180 v nomenklaturi Brazilije kos/izdelek, medtem ko je merska enota za oznako HS 848190 kilogram, kaže, da bi bila cena prejšnje oznake HS primernejša referenčna vrednost.

(47)

Preiskava je pokazala, da je eden od vzorčenih izvoznikov reducirnike iz Unije uvažal pod oznako HS 848180, drugi pa pod oznako HS 848190. Da bi Komisija izbrala surovino, podobno surovini, ki sta jo uporabila vzorčena proizvajalca izvoznika, je uporabila opise iz brazilskih statističnih podatkov za določitev oznak v podatkih o uvozu izbrane reprezentativne države, pod katere se lahko uvrstijo reducirniki. Zato se je glede na to, da obstajajo različne vrste reducirnikov za sodčke, ter ob upoštevanju njihove povezave in stopnje soodvisnosti z opremo za točenje odločila, da bo uporabila ožje osemmestne oznake, ki zajemajo del obeh oznak HS (HS 848190 in HS 848180), pod katere se lahko uvrščajo reducirniki, in sicer oznake blaga 84819090 (deli pip, drugih kanalizacijskih naprav itd., pri čemer je bila ta edina oznaka, ki se je uporabljala v začasni fazi) ter 84818031 (drugi ventili za plinsko opremo z delovnim tlakom manj kot 50 Mbar in termoelektrično varovalko) in 84818039 (drugi ventili, ki se uporabljajo v plinski opremi).

(48)

Po dokončnem razkritju sta vzorčena proizvajalca izvoznika ponovila svoje trditve iz začasne faze glede uvrstitve reducirnikov, ne da bi predložila dodatne dokaze. Dodali so, da oznaki 84818031 in 84818039 nista bili pravilni za uporabo za reducirnike, ker so bili v njih opisani plinski ventili, medtem ko so bili ventili, ki se uporabljajo v reducirnikih, ventili za tekoče pivo. Strani so sklenile, da bi bila edina ustrezna referenčna vrednost za reducirnike njihova lastna nakupna cena od proizvajalcev reducirnikov iz Unije, kot je navedeno v njihovih izpolnjenih vprašalnikih, saj je uvrstitev reducirnikov vprašljiva, statistični podatki o uvozu v Braziliji pa so nezanesljivi.

(49)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 84 začasne uredbe, je reducirnik sodčka namenjen ohranjanju plina (ogljikovega dioksida) pod tlakom v sodčku in točenju karbonizirane tekočine z zagotavljanjem kondicioniranega pretoka. To funkcijo opravlja predvsem mehanizem, ki je vgrajen v ohišje sodčka in vključuje en ventil ali dva. Zato je Komisija menila, da bi se reducirnik lahko obravnaval kot del plinskih enot za točenje piva, ki spadajo na področje uporabe tarifne številke HS 8481, pod katero se uvrščata oznaki brazilske carinske nomenklature 84818031 in 84818039.

(50)

Poleg tega, tudi če sta vzorčena izvoznika kupila med 45 % in 60 % reducirnikov, prodanih v Uniji, v odgovorih nista predložila nobenih ustreznih dokazov (kot so nakupna pogodba ali računi) v podporo trditvi o neizkrivljenih nakupnih cenah v smislu člena 2(6a)(a) osnovne uredbe, pri čemer se je to v vprašalniku zahtevalo. Prav tako nobeden od vzorčenih izvoznikov v svojih podatkih o stroških ni razlikoval med uporabljenimi reducirniki, ali so bili pridobljeni na domačem trgu ali v Uniji, tudi če je bila taka možnost zagotovljena z vprašalnikom. Trditve strani so bile zato zavrnjene.

(51)

Komisija je v začasni fazi uporabila statistične podatke MOD (10), da bi določila neizkrivljene stroške dela za dejanske ure dela v Braziliji. Vendar sta vzorčena proizvajalca izvoznika ugotovila pomanjkljivosti v prilagoditvah, izvedenih za vključitev prispevkov za socialno varnost v stroške dela, kar pomeni, da so bili stroški dela nepravilno izračunani. Poleg tega sta trdila, da je bilo po statističnih podatkih MOD v Braziliji opravljenih 39,09 ure na teden, v drugih virih informacij pa je bilo navedenih 44 ur dela na teden. Po njunem mnenju je do neujemanja prišlo, ker je MOD že odštela praznike in dela proste dni na letni ravni. Zato sta navedla, da Komisija bodisi ne bi smela prilagoditi tedenskega delovnega časa MOD glede na počitnice in praznike bodisi bi morala kot osnovo za izračun referenčne vrednosti za stroške dela uporabiti 44-urni tedenski delovni čas.

(52)

Komisija je zato izvedla podrobnejši pregled referenčne vrednosti MOD. Njena nadaljnja analiza stroškov dela je pokazala, da je bil sklop podatkov MOD o dohodkih podcenjen, saj v njem ni bilo upoštevano dejstvo, da so brazilski delavci na delovno leto prejeli trinajst plač, poleg tega so bili zagotovljeni le podatki o povprečnih stroških dela v Braziliji v proizvodnem sektorju, ne glede na velikost ali/in specifično dejavnost družbe.

(53)

Po drugi strani je Komisija ugotovila, da je brazilski inštitut za geografijo in statistiko (IBGE) (11) podrobne stroške dela, vključno z vsemi socialnimi prilagoditvami (s čimer se je obravnavala prvotna trditev vzorčenih proizvajalcev izvoznikov), evidentiral v osrednjem registru družb, pri čemer so bili podatki razvrščeni glede na podrobno gospodarsko dejavnost (proizvodnja kovinske embalaže) in velikost družbe, ki je upoštevna pri velikosti obeh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem. Komisija se je zato odločila, da bo za izračun letnih stroškov dela uporabila najnovejše razpoložljive podatke inštituta IBGE za leto 2020, prilagojene z indeksom stroškov dela za leto 2021 za sklepno fazo preiskave.

(54)

Komisija je pregledala tudi tedenski delovni čas, naveden v statističnih podatkih MOD, in vire, ki so jih opredelile strani (12). Eden od dveh virov je navedel največ 44 ur dela na teden, medtem ko je bilo v drugem viru navedenih 44 standardnih ur dela na teden. Oba vira sta bila zasebna in sta navedla povprečno število ur, ki se uporablja v Braziliji, pri čemer nista navedla sektorja dejavnosti. V revidiranih statističnih podatkih MOD je bilo v proizvodnji kovinskih izdelkov (razen strojev in opreme), tj. sektorju, ki je ustrezen za vzorčena proizvajalca izvoznika, dejansko navedene 40,21 povprečne dejansko opravljene ure na teden (13). Zato je Komisija menila, da so za določitev dejansko opravljenih ur na teden primernejši statistični podatki MOD.

(55)

Komisija je dejansko opravljene ure na leto izračunala tako, da je dejansko opravljene ure dela na teden pomnožila s številom tednov v letu, nato pa odštela nedelovne dni (počitnice, državne praznike, neobvezne dopuste, regionalne praznike). Ta pristop je bil uporabljen namesto pristopa, ki so ga predlagale strani, saj bi se sicer za vse tedne v letu štelo, da imajo pet dejanskih delovnih dni, kar ne ustreza realnosti dejanskega dela.

(56)

Za izračun referenčnih stroškov dela za dejansko uro dela v Braziliji so bili določeni letni stroški dela zato deljeni z dejansko opravljenimi urami dela na leto.

(57)

Po dokončnem razkritju sta vzorčena proizvajalca izvoznika trdila, da vir, uporabljen za stroške dela v Braziliji (IBGE), ni ustrezen, saj sta statistična metoda (raziskava med podjetji) in vrsta podatkov (podatki iz raziskav), ki ju je uporabil IBGE, povzročili, da je bila kakovost statističnih podatkov odvisna od pripravljenosti podjetij, da odgovorijo na raziskavo, zaradi česar je bila zaradi pomanjkanja podrobnosti o podjetjih v raziskavi reprezentativnost podatkov za zadevni industrijski sektor vprašljiva.

(58)

Komisija je ugotovila, da je IBGE subjekt, ki ga upravlja zvezna uprava v okviru ministrstva za gospodarstvo ter glavni ponudnik podatkov in informacij o državi (14). Zato je menila, da so bili zbrani podatki in metode, ki jih je uporabil ta subjekt, dovolj zanesljivi in so bili glavni vir statističnih podatkov v Braziliji. Razpoložljivost podrobnosti o podjetjih, ki sodelujejo v določeni raziskavi, se ni štela za potrebno za potrditev zanesljivosti te institucije, uporabljenih statističnih metod in podatkov, ki jih je zbrala. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(59)

Po dokončnem razkritju sta vzorčena proizvajalca izvoznika trdila, da so bile plače in prispevki za socialno varnost na podlagi vprašanj iz vprašalnika v okviru raziskave, ki ga je uporabil inštitut IBGE, pretirani in nereprezentativni, saj so vključevali stroške za osebje, ki ni povezano s proizvodnjo (samozaposleno osebje, kot so lastnik, partnerji, neplačani družinski člani). Poleg tega je bilo v raziskavi navedeno število zaposlenih ob koncu leta namesto letnega povprečja. Glede na to, da je na leto 2020 vplivala pandemija COVID-19, so bili številni zaposleni odpuščeni zaradi nizkih gospodarskih dejavnosti, zato so se letni stroški dela delili s številom zaposlenih ob koncu leta, zaradi česar so bili stroški dela na zaposlenega napihnjeni.

(60)

Komisija je na podlagi prejetih pripomb pregledala podatke inštituta IBGE ter izključila plače in prispevke za socialno varnost za zaposlene, ki niso bili povezani s proizvodnjo. Poleg tega je Komisija na podlagi spremembe stopnje brezposelnosti na začetku in koncu leta 2020 (15) izračunala povprečno število zaposlenih v letu 2020, ki ga je nato uporabila pri svojem izračunu.

(61)

Iste strani so tudi trdile, da so bili na podlagi opredelitve na spletišču MOD (16) prazniki in dela prosti dnevi že odšteti na letni osnovi in da ni bilo potrebe po prilagoditvi statističnih podatkov MOD o tedenskem delovnem času po počitnicah in praznikih. Drugače je Komisija kot osnovo za izračun referenčne vrednosti za stroške dela uporabila 44-urni tedenski delovni čas.

(62)

Komisija je pregledala svoj izračun. Dejansko opravljene ure na leto so bile izračunane tako, da so bile dejansko opravljene ure dela na teden pomnožene s številom tednov v letu, ne da bi se odšteli nedelovni dnevi.

(63)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta trdila, da je dodatek brazilskih uvoznih dajatev k cenam uvoza surovin nepravilen, saj je namen sklicevanja na reprezentativno državo določiti neizkrivljene cene, ki bi jih morali plačati kitajski proizvajalci izvozniki, zato je potrebna uporaba ustrezne stopnje kitajske uvozne dajatve.

(64)

Normalna vrednost bi morala odražati neizkrivljeno ceno surovin v reprezentativni državi (v tem primeru v Braziliji). Tako bi morala odražati ceno, ki bi jo proizvajalec sodčkov v Braziliji plačal za surovine, dostavljene pred vrata tovarne. Če uvozne dajatve v Braziliji ne bi bile dodane, nastala referenčna vrednost ne bi odražala neizkrivljene cene na brazilskem trgu, temveč le povprečno ceno CIF v državah, ki izvažajo zadevne surovine. To bi bilo v nasprotju s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Trditev strani je bila zato zavrnjena.

(65)

Po dokončnem razkritju sta vzorčena proizvajalca izvoznika ponovila svoje trditve iz začasne faze glede uvoznih dajatev, ki se uporabljajo za nakup surovin, ne da bi predložila dodatne dokaze. Trditve so bile zavrnjene že v prejšnji uvodni izjavi.

(66)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bili v zvezi z Brazilijo za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Dejavniki pri proizvodnji sodčkov

(67)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 96 do 100 začasne uredbe.

(68)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta trdila, da je bil dobiček brazilskega proizvajalca lahke kovinske embalaže v višini 24,4 % nezanesljiv za konstruiranje normalne vrednosti, ker je bil v primerjavi s ciljnim dobičkom proizvajalcev sodčkov v Uniji v višini 12 % visok. Predlagala sta, da se namesto tega uporabi 12,2-odstotni dobiček, ki ga je zabeležil malezijski proizvajalec jeklenih bobnov, ker sta menila, da je zanesljivejši, saj se je zelo ujemal s ciljnim dobičkom industrije Unije.

(69)

Komisija je navedla, da ciljni dobiček proizvajalcev Unije ni primerljiv z dobičkom družb v reprezentativni državi, bodisi v Braziliji bodisi v Maleziji. Prvič, okvir teh dobičkov in cilj, s katerim so ustvarjeni, sta različna. Dobiček v reprezentativni državi se uporablja kot približek neizkrivljenega dobička, ki bi se dosegel v državi, na katero znatna izkrivljanja ne vplivajo. Ta država mora imeti podobno stopnjo razvoja kot zadevna država, ki je prizadeta zaradi znatnih izkrivljanj. Nasprotno pa je ciljni dobiček industrije Unije dobiček, ki ga industrija običajno ustvari na trgu Unije pod običajnimi konkurenčnimi pogoji, tj. brez dampinškega uvoza. Povedano drugače, ciljni dobiček temelji na ravni dobička industrije Unije v letih pred škodljivim dampinškim uvozom, dobiček družbe v reprezentativni državi pa temelji na realiziranem dobičku v določenem proračunskem letu. Zato se spremenljivki za določitev ciljnega dobička industrije Unije in referenčnega dobička v reprezentativni državi razlikujeta. Poleg tega se ta dobička računata drugače. Ciljni dobiček industrije Unije je izražen glede na promet, dobiček v reprezentativni državi pa je izražen glede na stroške prodanega blaga. Ti ravni dobička sta tako neprimerljivi, zato dejstvo, da je dobiček predlaganega malezijskega proizvajalca bližje ciljnemu dobičku industrije Unije, ni pomembno. Trditev strani je bila zavrnjena.

(70)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta trdila tudi, da so podatki iz podatkovne zbirke Orbis (17) zaradi pomanjkanja podrobnih informacij v zvezi z „drugimi operativnimi stroški“, uporabljenimi pri izračunu PSA-stroškov in dobička, neuporabni. Dodala sta, da točen vir podatkov iz podatkovne zbirke Orbis v zvezi z brazilskim proizvajalcem, ki ga je opredelila Komisija, ni znan, tako da so podatki iz te podatkovne zbirke manj zanesljivi od revidiranih računovodskih izkazov predlaganega malezijskega proizvajalca jeklenih bobnov.

(71)

Komisija je poudarila, da so bile z začasnim razkritjem zagotovljene informacije o viru podatkov brazilskega proizvajalca iz podatkovne zbirke Orbis, tj. informacije iz lokalnega uradnega registra na podlagi lokalnih GAAP (18). Poleg tega so v glosarju podatkov in razmerij v podatkovni zbirki Orbis drugi operativni stroški opredeljeni kot „vsi stroški, ki niso neposredno povezani s proizvodnjo prodanega blaga, kot so komercialni stroški, upravni stroški itd. in amortizacija teh stroškov“, kar pojasnjuje pomisleke strani.

(72)

V končni fazi preiskave je Komisija popravila tudi tiskarsko napako v zvezi z izračunom PSA-stroškov in dobička družbe Metalurgica Mococa SA v Braziliji. Tako so PSA-stroški in dobiček, izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, znašali 8,67 % oziroma 22,52 %.

(73)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(74)

Po dokončnem razkritju sta vzorčena proizvajalca izvoznika ponovila svoje trditve iz začasne faze glede ravni dobička, ki jo je uporabila Komisija, ne da bi predložila dodatne dokaze. Trditve so bile zavrnjene že v uvodni izjavi 69.

(75)

Podrobnosti izračuna izvozne cene so navedene v uvodnih izjavah 101 do 103 začasne uredbe. Ker Komisija ni prejela nobenih pripomb, je potrdila svoje začasne ugotovitve.

(76)

Podrobnosti o primerjavi normalne vrednosti z izvozno ceno so navedene v uvodnih izjavah 104 in 105 začasne uredbe. Ker Komisija ni prejela nobenih pripomb, je potrdila svoje začasne ugotovitve.

(77)

Kot je opisano v uvodnih izjavah 32 do 73, je Komisija na podlagi trditev zainteresiranih strani in nadaljnje preiskave popravila in ponovno izračunala stopnje dampinga.

(78)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 111 začasne uredbe, je Komisija v začasni fazi sklenila, da je bila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov nizka. Vendar je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 97, v sklepni fazi ugotovila, da ni verjetno, da bi bili na trgu Unije dejavni drugi pomembni kitajski proizvajalci izvozniki. Zato je v sklepni fazi sklenila, da je bila raven sodelovanja visoka (nad 90 %), in menila, da je primerno stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določiti na ravni najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za vzorčenega proizvajalca izvoznika.

(79)

Po spremembah, ki so bile narejene po dokončnem razkritju, so dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(80)

V skladu z informacijami, ki so na voljo Komisiji, je podobni izdelek v obdobju preiskave v Uniji proizvajalo osem proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(81)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 1 926 200 sodčkov. Komisija je ta podatek določila na podlagi izpolnjenega makroekonomskega vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik, in preverjenih odgovorov vzorčenih proizvajalcev Unije na vprašalnike. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7 začasne uredbe, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali približno 73 % ocenjene celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(82)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede opredelitve industrije Unije in njenih ravni proizvodnje, so bili sklepi iz uvodnih izjav 113 in 114 začasne uredbe potrjeni.

(83)

Komisija je po uvedbi začasnih ukrepov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 8, še naprej zbirala in preverjala informacije, poudarjene v uvodnih izjavah 140 in 141 začasne uredbe, v zvezi z obsegom uvoza sodčkov iz Kitajske. V zvezi s tem in kot je opisano v oddelkih 4.2.1, 4.2.2, 4.2.3, 4.2.4 in 4.2.5, je Komisija: (i) od carinskih organov Španije in Romunije zahtevala podrobne carinske podatke o uvozu blaga pod oznakami KN, ki se nanašajo na sodčke; (ii) od sodelujočih vzorčenih in nevzorčenih proizvajalcev izvoznikov zahtevala podatke o izvozu sodčkov v letu 2022, da bi jih uskladila z natančnejšimi uradnimi statističnimi podatki o uvozu, ki so na voljo za obdobje po začetku preiskave; (iii) petim večjim uvoznikom, navedenim v pritožbi, poslala zahteve po dodatnih podatkih ter zahtevala informacije o njihovih dobaviteljih in obsegu nakupa za celotno obravnavano obdobje; (iv) preverila prodajo nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v EU v obravnavanem obdobju in (v) po začasni fazi poskušala zbrati več informacij o malih pivovarnah.

(84)

Carinski podatki iz Romunije in Španije so bili analizirani z enako metodologijo, kot je bila uporabljena za prvotno analizo, opisano v uvodni izjavi 127 začasne uredbe. Čeprav je ta dodatna analiza Komisiji omogočila, da na podlagi analize carinskih podatkov izboljša oceno uvoza sodčkov v Unijo, vključitev Španije in Romunije ni bistveno vplivala na skupen obseg uvoza ali trende ocenjenih količin.

(85)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 83, je Komisija od vseh šestih sodelujočih (vzorčenih in nevzorčenih) proizvajalcev izvoznikov leta 2022 zahtevala podatke o izvozu sodčkov, da bi te podatke primerjala s podatki na ravni oznake TARIC (21) o uvozu sodčkov in tako preverila, ali morda obstajajo nekateri izvozniki, ki sodčke prodajajo na trg Unije, vendar v preiskavi doslej niso bili znani. Zahtevane podatke je predložilo vseh šest sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(86)

Podatki na ravni oznake TARIC o uvozu sodčkov so na voljo v podatkovni zbirki Surveillance od 14. maja 2022, tj. od dneva po začetku preiskave. Poleg tega obstaja neizogiben časovni zamik od datuma, ko proizvajalec izvoznik registrira prodajo, do datuma, ko ta pošiljka prispe do carine Unije. Komisija je na podlagi informacij, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki (22), menila, da je bil povprečni časovni zamik 30 dni. Tako je sporočene podatke o prodaji za vsak mesec, pri čemer je začela z majem, primerjala s podatki o uvozu iz podatkovne zbirke Surveillance za naslednji mesec.

(87)

Z zgoraj navedeno metodologijo primerjave je bila skupna prodaja sodčkov v Unijo na kilogram, ki so jo sodelujoči proizvajalci izvozniki sporočili v obdobju od maja do septembra 2022, za približno 1 % višja od celotnega uvoza, evidentiranega v podatkovni zbirki Surveillance za obdobje od junija do oktobra 2022. Enaka primerjava prodaje za obdobje od maja do decembra 2022 s podatki iz podatkovne zbirke Surveillance za obdobje od junija 2022 do januarja 2023 je pokazala še večji obseg prodaje, ki so ga navedli proizvajalci izvozniki, v primerjavi z uvozom, evidentiranim v podatkovni zbirki Surveillance, za katerega se zdi, da je posledica časovnega zamika pri evidentiranju uvoza na carini Unije od trenutka, ko so proizvajalci izvozniki ta uvoz evidentirali kot prodajo.

(88)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da so bili sodelujoči proizvajalci izvozniki vsaj od začetka maja 2022 edini proizvajalci izvozniki, ki so prodajali sodčke v Unijo.

(89)

Poleg tega je Komisija ponovno stopila v stik s petimi glavnimi uvozniki, opredeljenimi v pritožbi (23), ter zahtevala podatke o njihovih dobaviteljih in obsegu nakupa za celotno obravnavano obdobje.

(90)

Zahtevane podatke sta predložila samo dva od petih uvoznikov (KSM Keg in IMEXA). En uvoznik (My Kegs) je zaprosil za podaljšanje roka za predložitev podatkov, vendar kljub odobritvi podaljšanja ni predložil zahtevanih podatkov.

(91)

Analiza podatkov, ki sta jih predložila zgoraj navedena uvoznika, je pokazala, da sta v obravnavanem obdobju sodčke kupovala le od dveh vzorčenih in enega nevzorčenega sodelujočega proizvajalca izvoznika. Prodaja, o kateri so poročali sodelujoči proizvajalci izvozniki, se je v veliki meri ujemala z nakupi, o katerih sta poročala oba uvoznika.

(92)

Pridobljeni podatki, v katere sicer niso bili zajeti vsi uvozniki, niso razkrili izvoza proizvajalca izvoznika, ki ni sodeloval v preiskavi.

(93)

Komisija je želela pridobiti zagotovila, da nevzorčeni proizvajalci izvozniki v obravnavanem obdobju niso sporočili premajhnega obsega prodaje v Unijo. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.2.2 zgoraj, primerjava podatkov vzorčenih in nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov o prodaji z uradnimi statističnimi podatki o uvozu, ki so na voljo v podatkovni zbirki Surveillance, ni pokazala, da bi kateri koli proizvajalec izvoznik leta 2022 sporočil premajhen obseg prodaje v Unijo. Komisija je podatke o prodaji v Unijo, ki so jih leta 2022 predložili nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, navzkrižno preverila s podatki na ravni oznake TARIC. Kar zadeva njihov delež celotnega uvoza iz Kitajske, kot je bil sporočen v obravnavanem obdobju (24), je Komisija podatke navzkrižno preverila s sodelujočimi uporabniki in uvozniki. Na podlagi tega ni našla dokazov, da so bili podatki, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, netočni.

(94)

Po uvedbi začasnih ukrepov se ni javila nobena mala pivovarna. Zato Komisija od navedenega vira ni mogla pridobiti nobenih dodatnih informacij o uvozu iz Kitajske.

(95)

Na podlagi primerjave podatkov o prodaji šestih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov s podatki na ravni oznake TARIC iz podatkovne zbirke Surveillance ter podatki nepovezanih uvoznikov in uporabnikov se zdi, da količine sodčkov, za katere so sodelujoči proizvajalci izvozniki poročali, da so jih leta 2022 prodali na trg Unije, na splošno ustrezajo celotnemu uvozu sodčkov iz Kitajske na trg Unije v navedenem obdobju. Poleg tega je Komisija uvoz analizirala pod dodatno oznako TARIC C999. Dodatna oznaka TARIC C999 je namenjena evidentiranju uvoza nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov. Tako podatkovna zbirka iz člena 14(6) kot tudi podatkovna zbirka Surveillance sta pokazali, da je bil zadevni uvoz v obdobju od januarja do marca 2023 neznaten. To nadalje potrjuje, da so bili sodelujoči proizvajalci izvozniki v obravnavanem obdobju verjetno glavni proizvajalci izvozniki sodčkov v Unijo.

(96)

Podobno s proučitvijo podatkov dveh uvoznikov, ki sta se odzvala na zahteve Komisije po podatkih, ni bil razkrit obstoj nobenega drugega proizvajalca izvoznika.

(97)

Glede na navedeno Komisija ni mogla zanesljivo ugotoviti, da so bili na trgu Unije pred začetkom postopka dejavni pomembni kitajski proizvajalci, ki bi izvoz ustavili v začetku maja 2022, tik pred začetkom postopka.

(98)

Poleg tega je Komisija opozorila, da je njena analiza podrobnih carinskih podatkov, kot je opisana v uvodni izjavi 127 začasne uredbe, temeljila na nekaterih predpostavkah. Morebitne netočnosti so morda v formuli za pretvorbo „1 sodček = 10 kg“, različno točni pa so lahko tudi opisi blaga v carinskih podatkih posameznih držav članic. V zvezi s tem je treba poudariti, da so belgijski carinski podatki, potem ko sta bili v analizo carinskih podatkov dodani še dve državi članici (Romunija in Španija), predstavljali več kot 70 % skupne razlike med spodnjo in zgornjo vrednostjo morebitnega uvoza sodčkov, ki izhaja iz analize. Hkrati je Belgija v obravnavanem obdobju predstavljala velik delež uvoza sodčkov iz vseh držav članic, katerih carinske podatke je analizirala Komisija. V primeru statističnih podatkov o uvozu, ki se nanašajo na Belgijo, so bili številni opisi postavk v deklaracijah precej obširni in so se lahko nanašali na sodčke ali pa tudi ne. Zato se je Komisija brez poseganja v začasne ugotovitve v zvezi s podatki o uvozu iz začasne uredbe in na podlagi konzervativnega pristopa odločila, da bo svoje dokončne ugotovitve utemeljila na obsegu prodaje, ki ga je za celotno obravnavano obdobje navedlo šest sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo.

(99)

Posledično je Komisija obseg uvoza iz LRK, tržne deleže in potrošnjo Unije v tej uredbi določila na podlagi obsega izvoza v Unijo, ki ga je za obravnavano obdobje navedlo šest sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(100)

Potrošnja Unije se je gibala tako:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v kosih)

(101)

Komisija je potrošnjo sodčkov v Uniji določila na podlagi skupne prodaje industrije Unije v Uniji in celotnega uvoza iz Kitajske, kot ga je sporočilo šest sodelujočih proizvajalcev izvoznikov.

(102)

V začasni fazi se uvoz iz drugih tretjih držav v Unijo ni upošteval, saj se je štel za zanemarljivega. V zvezi s tem niso bile prejete nobene pripombe. Poleg tega tej ugotovitvi ne nasprotujejo dodatni podatki, ki sta jih dva uvoznika predložila po uvedbi začasnih ukrepov. Zato so bili sklepi iz uvodne izjave 119 začasne uredbe potrjeni.

(103)

Glede na uvoz iz Kitajske v Unijo, določen na podlagi podatkov, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki (glej oddelek 4.4.1 spodaj), se je v obravnavanem obdobju zmanjšala tudi celotna potrošnja Unije. V primerjavi s potrošnjo, kot je objavljena v preglednici 2 začasne uredbe, se splošni trend v obdobju 2018–2020 (do OP) ni bistveno spremenil.

(104)

Po začetnem 29-odstotnem zmanjšanju se je potrošnja na vrhuncu pandemije COVID-19 še močneje zmanjšala. Zaradi omejitev gibanja, ki so povzročile zaprtje barov/restavracij, se je v tem obdobju močno zmanjšalo povpraševanje po sodčkih. Zaradi splošne negotovosti in pomanjkanja prihodkov so morali uporabniki sodčkov (proizvajalci pijač) preložiti načrtovane nakupe sodčkov.

(105)

Razmere se niso spremenile v celotnem obdobju preiskave, in kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 139, se je potrošnja začela izboljševati po obdobju preiskave (od leta 2022), ko se je zmanjšal vpliv pandemije COVID-19, skupno povpraševanje po točenih pijačah pa se je povečalo. Posledično se je skupno povpraševanje leta 2022 v primerjavi z obdobjem preiskave povečalo za 122 %, tj. na raven, ki je bila nekoliko nižja od ravni iz obdobja pred pandemijo COVID-19 (leta 2019).

(106)

Podatkom o potrošnji po začasnih ukrepih ni nasprotovala nobena zainteresirana stran.

(107)

Zadevni izdelek se v Unijo uvaža pod dvema oznakama KN (ex 7310 10 00 in ex 7310 29 90) glede na prostornino sodčka. Sodčki s prostornino od vključno 50 do vključno 300 litrov se uvrščajo pod oznako KN 7310 10 00, sodčki s prostornino, manjšo od 50 litrov, pa pod oznako KN 7310 29 90 (v nadaljnjem besedilu: zadevni oznaki KN). Ti oznaki KN poleg izdelka v preiskavi vključujeta tudi številne druge izdelke (npr. pločevinke, pločevinaste škatle, napajalnike za živino, vedra, gasilne aparate, kanistre, posode in rezervoarje za različne namene, steklenice za vodo, jeklene sode itd.). Zato obsega uvoza ni bilo mogoče določiti samo na podlagi oznak KN.

(108)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.2.5, je Komisija glede na dokaze v spisu in ustrezne preskuse, ki so temeljili na podatkih iz obdobja po OP, v sklepni fazi uporabila konservativen pristop, pri čemer je predpostavila, da obseg uvoza, ki so ga sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki, ustreza celotnemu uvozu sodčkov iz Kitajske v obravnavanem obdobju. Zato je svoje dokončne ugotovitve v zvezi z obsegom uvoza iz Kitajske utemeljila na podatkih, ki so jih sporočili sodelujoči proizvajalci izvozniki in so predstavljeni v preglednici 3 spodaj.

Preglednica 3

Uvoz v Unijo (v kosih) in tržni delež

(109)

Razvoj obsega uvoza in tržnih deležev se je spremenil v primerjavi z obsegom uvoza, ki temelji na carinskih statističnih podatkih, kot so bili objavljeni v preglednici 6 v začasni uredbi. Tržni delež kitajskega uvoza se je v obdobju med letoma 2018 in 2019 prvotno zmanjšal za 4 odstotne točke. Nato se je leta 2020 med izbruhom pandemije COVID-19 in omejitvami gibanja v Uniji in na Kitajskem nekoliko zmanjšal, in sicer za eno odstotno točko, v obdobju preiskave pa je kljub nadaljnjim strogim zdravstvenim ukrepom in krizi s kontejnerji, ki je prizadela izvoz iz Kitajske, ostal nespremenjen.

(110)

Kot je bilo ugotovljeno v oddelku 4.3.3.3 začasne uredbe, je Komisija, poleg tega da je ugotovila nelojalno nižanje prodajnih cen, menila, da je prišlo tudi do znatnega oviranja dviga cen v smislu člena 3(3) osnovne uredbe. Zaradi znatnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil dampinški uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, industrija Unije v celotnem obdobju preiskave ni mogla zvišati cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov in doseči razumne ravni dobička.

(111)

Povprečna prodajna cena industrije Unije se je v obravnavanem obdobju znižala za skoraj 10 %. Hkrati so se proizvodni stroški v istem obdobju zvišali za 16 %, tako da je bila prodajna cena industrije Unije precej nižja od njenih proizvodnih stroškov. Proizvodni stroški so se znatno zvišali zlasti leta 2020 in v obdobju preiskave, medtem ko je bilo treba zaradi cenovnega pritiska kitajskega izvoza ohranjati stabilno ceno. Nelojalno nižanje ciljnih cen v obdobju preiskave je presegalo 50 %.

(112)

Te razmere so jasno vplivale na dobičkonosnost industrije Unije. Dobičkonosnost, ki je bila v letu 2018 12-odstotna, se je v preostalem obdobju, zlasti leta 2020 in v obdobju preiskave, močno zmanjšala.

(113)

Gibanje teh treh kazalnikov jasno kaže, da je bila industrija zaradi kitajskega dampinškega uvoza pod močnim cenovnim pritiskom, zaradi katerega je bila prisiljena v prodajo po cenah, nižjih od proizvodnih stroškov. Kot je podrobneje pojasnjeno v oddelku 5.1, je to povzročilo jasno oviranje dviga cen za industrijo Unije.

(114)

Po začasnem razkritju so vzorčena proizvajalca izvoznika in kitajska vlada trdili, da jim Komisija ni razkrila dovolj podrobnih informacij in pojasnila izračunov njihovih stopenj nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen ter da ni utemeljila cilja zaupne obravnave navedenih informacij, s čimer je kršila njihovo pravico do obrambe, proizvajalca izvoznika pa sta ponovila iste pripombe ob dokončnem razkritju.

(115)

Komisija je v zvezi s tem navedla, da so se nekateri podatki na ravni kontrolne številke izdelka (in sicer povprečna cena in prodana količina) šteli za zaupne ne le zaradi varstva zaupnih poslovnih informacij proizvajalcev Unije pred kitajskimi izvozniki, temveč tudi zaradi varstva zaupnosti poslovnih informacij posameznega vzorčenega proizvajalca Unije pred drugimi takimi proizvajalci. S členom 6(7) in členom 20 osnovne uredbe so zainteresiranim stranem zagotovljene nekatere pravice do informacij in razkritja. Vendar morajo biti v skladu s členom 19 osnovne uredbe načela, ki urejajo pravico do informacij, usklajena z zahtevami glede zaupnosti, zlasti z obveznostjo institucij, da spoštujejo poslovne skrivnosti (25); varstvo poslovnih skrivnosti je splošno načelo prava EU (26). Poleg tega niti proizvajalca izvoznika niti kitajska vlada niso pojasnili, kako bi domnevno nezadostno razkritje kršilo njihovo pravico do obrambe. Zato so bile te trditve zavrnjene kot neutemeljene.

(116)

Ker ni bilo drugih pripomb glede cen uvoza in nelojalnega nižanja prodajnih cen, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 146 do 154 začasne uredbe.

(117)

Po uvedbi začasnih ukrepov niso bile prejete nobene pripombe ali ugotovljene dodatne informacije o naslednjih makroekonomskih kazalnikih: proizvodnji, proizvodni zmogljivosti in izkoriščenosti zmogljivosti, obsegu prodaje, rasti, zaposlenosti in produktivnosti ter okrevanju od preteklega dampinga. Zato je Komisija potrdila svoj sklep iz uvodnih izjav 160 do 163, 165, 167 do 169 in 171 začasne uredbe.

(118)

Sklepi o obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije iz uvodne izjave 165 začasne uredbe so bili potrjeni. Vendar je bilo treba z uporabo konservativnega pristopa za določitev obsega uvoza (glej oddelek 4.2.5) prilagoditi tudi razvoj tržnega deleža industrije Unije. Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se tako v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Obseg prodaje in tržni delež

(119)

Razvoj tržnega deleža industrije Unije se je v primerjavi s podatki na podlagi statističnih podatkov o uvozu, objavljenih v začasni uredbi, nekoliko spremenil. Na podlagi statističnih podatkov o uvozu je bilo stanje v letih 2018 in 2019 stabilno, leta 2020 se je zmanjšalo za 5 odstotnih točk, v obdobju preiskave pa še za 10 odstotnih točk.

(120)

Podatki, ki temeljijo na konservativnem pristopu, kažejo povečanje za 4 odstotne točke med letoma 2018 in 2019, nato pa se tržni delež do konca obdobja preiskave ni spremenil. Kot je podrobneje obravnavano v oddelku 5.1.1, se je tržni delež industrije Unije leta 2022 v primerjavi z obdobjem preiskave zmanjšal za 14 odstotnih točk v korist uvoza iz Kitajske, ki se je za enak obseg povečal (s 13 % na 27 %).

(121)

Kitajska vlada je trdila, da „čeprav sta se tržni delež in obseg prodaje proizvajalcev EU v obdobju preiskave zmanjšala, je zmanjšanje skladno s povpraševanjem potrošnikov“, tj. zmanjšanje, ki ga kitajska vlada pripisuje pandemiji COVID-19 in inflaciji na področju potrošnega blaga. Kitajska vlada ni predložila nobenih dokazov o tem, da je v obravnavanem obdobju obstajala znatna inflacija na področju potrošnega blaga ali da bi bila taka domnevna inflacija razlog za zmanjšanje povpraševanja po sodčkih. Kljub temu je Komisija v uvodni izjavi 120 začasne uredbe sklenila, da se je potrošnja dejansko zmanjšala zaradi pandemije COVID-19 in različnih omejitev gibanja, uvedenih v Uniji. Vendar, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah začasne uredbe in v oddelku 5.1 spodaj, se kljub pandemiji COVID-19, zaradi katere se je zmanjšalo povpraševanje, tržni deleži industrije Unije in kitajskih proizvajalcev izvoznikov na znatno manjšem trgu v obdobju 2019–2021 niso bistveno spremenili, zato je Komisija sklenila, da je Kitajska z uvozom izvajala znaten cenovni pritisk na industrijo Unije, zaradi česar je bila ta prisiljena ohraniti nizke cene, ki so bile nižje od proizvodnih stroškov, kar je povzročilo znatno škodo. Te trditve so bile zato zavrnjene kot neutemeljene.

(122)

Pritožnik je v pripombah glede začasnih ugotovitev trdil, da bi bilo treba glede na to, da se stopnje dampinga, določene v začasni fazi, gibljejo med 65,3 % in 91 %, obseg dampinga šteti za znatnega in ga vključiti v oceno škode, kot je določeno v členu 3(5) osnovne uredbe.

(123)

Komisija je navedla, da je v okviru ocene vseh dejavnikov in pokazateljev, upoštevnih pri oceni škode, povzročene industriji Unije, v uvodni izjavi 170 začasne uredbe dejansko ugotovila, da je višina stopenj dampinga znatno vplivala na industrijo Unije. Nato je ugotovila, da so bile stopnje dampinga še višje, in sicer so znašale od 70,2 % do 92,3 % (glej oddelek 3.4 zgoraj). Na podlagi tega je potrdila sklep iz uvodne izjave 170 začasne uredbe.

(124)

Po uvedbi začasnih ukrepov niso bile prejete pripombe glede nobenega mikroekonomskega kazalnika (cene in dejavniki, ki vplivajo na cene, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala). Zato je Komisija potrdila sklep iz uvodnih izjav 172 do 185 začasne uredbe.

(125)

Kljub spremembi potrošnje, podatkov o uvozu in tržnih deležev, kot je predstavljeno zgoraj, je za glavne makro- in mikrokazalnike v obravnavanem obdobju še naprej značilen negativen trend. Čeprav se zdi, da se je tržni delež izvoza iz Kitajske leta 2019 in (nekoliko) leta 2020 zmanjšal, nato pa se v OP ni spremenil, je treba ob tem upoštevati posebne razmere zaradi izbruha pandemije COVID-19 leta 2020 brez primere in zloma trga Unije za sodčke, ki mu je sledil. Po rahlem zmanjšanju tržnega deleža leta 2020 je uvoz iz Kitajske kljub strogim ukrepom politike ničelne stopnje COVID-19 in krizi s kontejnerji leta 2021 ohranil znaten tržni delež, kar je precej oviralo dvig cen industrije Unije v OP. Komisija je dejansko potrdila stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, kot so bile ugotovljene v začasni fazi, in sicer od 52,9 % do 58,8 %, kar je povzročilo znatno oviranje dviga cen na trgu in negativno vplivalo na industrijo Unije.

(126)

Vzorčena proizvajalca izvoznika sta v svojih pripombah glede predhodnega razkritja, ki so bile ponovno navedene ob začasnem in dokončnem razkritju, trdila, da ciljne cene industrije Unije na model niso zanesljive in so v nasprotju s poslovno logiko. Družbi Ningbo in Penglai sta trdili, da so nekateri modeli z manjšo prostornino (pet in deset litrov) dražji od modelov z večjo prostornino. Poleg tega sta trdili, da model sodčka z reducirnikom ne more imeti enake ciljne cene kot model sodčka brez reducirnika in da je nerazumno, da imata dva modela sodčkov z enako prostornino, vendar proizvedena v skladu z različnimi standardi, drugačno ciljno ceno.

(127)

Prvič, Komisija je ugotovila, da je prostornina večine sodčkov, ki se prodajajo na trgu Unije, 20 litrov in več, medtem ko so se 5- in 10-litrski sodčki – ki so predstavljali [0,4 %–0,6 %] celotne potrošnje Unije v OP – prodajali v omejenih količinah. S komercialnega vidika je mogoče, da so imeli nišni izdelki, ki se proizvajajo in prodajajo v omejenih količinah, višjo ceno kot izdelki masovne proizvodnje, ki se prodajajo v znatno večjih količinah. Poleg tega je tudi obseg proizvodnje vplival na proizvodne stroške. Za spremembo vrste izdelka so potrebni koraki, kot so sprememba kalupa hidravlične stiskalnice in drugi postopki, ki upočasnjujejo postopek proizvodnje. Ko se postopek proizvodnje prilagodi za proizvodnjo nekaj sto enot določene vrste izdelka, imajo fiksni in drugi stroški bistveno večji vpliv kot stroški proizvodnje vrste izdelka, ki se proizvaja v več deset tisoč enotah.

(128)

Drugič, kot je pojasnjeno zgoraj v uvodni izjavi 115, je Komisija navedla, da je bila stopnja škode izražena v razponih, da se ne bi razkrile zaupne informacije proizvajalcev Unije. Zato so proizvajalci izvozniki na podlagi navedenih razponov ocenili najnižjo in najvišjo ciljno ceno za model. Reducirniki imajo približno 10-odstotni vpliv na ceno končnega izdelka. Te razlike omogočajo razponi, v katere sta zajeti ciljni ceni obeh modelov. Zato v nasprotju s trditvijo proizvajalcev izvoznikov modela nimata enake cene.

(129)

Nazadnje, Komisija je navedla, da cena ni temeljila le na prostornini. Nanjo so očitno vplivali tudi drugi dejavniki, kot je standard. To je mogoče opaziti tudi pri izvoznih cenah obeh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, ki so prav tako pokazale skoraj 50-odstotno razliko pri istih dveh modelih sodčkov.

(130)

Zato so bile te trditve zavrnjene kot neutemeljene.

(131)

Komisija je na podlagi drugih pripomb, ki so jih zainteresirane strani predložile v zvezi z ugotovitvami o škodi, obravnavanimi v zadevnih oddelkih zgoraj, potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 186 do 188, 190 in 191 začasne uredbe ter ponovno zatrdila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(132)

Komisija je v uvodni izjavi 217 začasne uredbe sklenila, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz Kitajske.

(133)

Komisija je glede na konservativni scenarij za obseg uvoza (kot je pojasnjen v oddelku 4.4.1 zgoraj) ocenila, ali sklepi o vzročni zvezi iz uvodnih izjav 193 do 209 začasne uredbe še vedno veljajo.

(134)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 80 %, in sicer s 617 607 kosov leta 2018 na 118 460 kosov leta 2021, njegov tržni delež pa se je zmanjšal z 18 % leta 2018 na 13 % v obdobju preiskave. Čeprav sta se obseg uvoza in njegov tržni delež v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja zmanjšala, sta v obdobju preiskave ostala precejšnja.

(135)

Poleg tega je bil ta uvoz v celotnem obravnavanem obdobju zagotovljen po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Unije. Da bi industrija Unije v obdobju vse manjše potrošnje in vse višjih proizvodnih stroškov ohranila svoj tržni delež, ni imela druge izbire, kot da sledi nizkim cenam, ki so jih določili kitajski proizvajalci, kot je pojasnjeno v oddelku 4.4.3.1 začasne uredbe. Zaradi tega se je pri vseh vzorčenih proizvajalcih Unije znatno zmanjšala dobičkonosnost, pri čemer se je dobiček (+12 % leta 2018) pretvoril v velike izgube (–9 % leta 2021), posledično pa so se poslabšali drugi finančni kazalniki, kot sta donosnost naložb in denarni tok. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.3, je bilo to oviranje dviga cen očitno posledica ravnanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so na trgu EU sodčke ponujali po dampinških cenah.

(136)

Kot je ugotovljeno v uvodnih izjavah 190 in 194 ter 196 do 209 začasne uredbe, se je cenovni pritisk proizvajalcev izvoznikov začel leta 2019, ko se je njihova izvozna cena znižala za 13 %. V istem obdobju so se cene industrije Unije zvišale za samo 2 %, medtem ko so se njeni proizvodni stroški zvišali za 7 %. To je takoj vplivalo na dobičkonosnost, ki se je z 12 % zmanjšala na 5 %. V obdobju 2020–2021 je Unijo prizadela pandemija COVID-19 in zaradi različnih omejitev gibanja po vsej Evropi se je potrošnja Unije močno zmanjšala. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 174 začasne uredbe, so se zaradi zmanjšane proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti proizvodni stroški industrije Unije znatno zvišali. Kljub zvišanju stroškov industrija Unije svojih cen ni mogla dvigniti na vzdržno raven, ker je imela pomisleke glede nadaljnjega zmanjševanja obsega prodaje v primerjavi z dampinškim uvozom sodčkov iz Kitajske po nizkih cenah.

(137)

Prodaja sodčkov s strani industrije Unije se je z 2 875 573 kosov leta 2018 zmanjšala na 822 777 kosov v obdobju preiskave. Čeprav je industriji Unije v obravnavanem obdobju uspelo ohraniti svoj tržni delež, ji je v okviru začasnega krčenja trga to uspelo le z nižanjem svojih cen na nevzdržne ravni, ki so pod ravnjo stroškov. Nadaljnje zmanjševanje tržnega deleža v povezavi z upadom potrošnje bi po izbruhu pandemije COVID-19 najverjetneje pomenilo zaprtje celotne industrije. Kot kažejo podatki za obdobje po OP, bi zaprtje v povezavi z močnim povečanjem obsega uvoza iz Kitajske leta 2022 najverjetneje povzročilo propad industrije Unije. Zato je Komisija potrdila, da so kitajske cene ob upoštevanju krčenja trga in višanja proizvodnih stroškov dosledno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije in ovirale dvig ravni cen na trgu EU.

(138)

Iz položaja izvoza Unije, kot je podrobno opisan v oddelku 5.2.2 začasne uredbe, je razvidno, kakšne bi bile običajne razmere v smislu višine cen in posledičnega dobička na izvoznih trgih, na katere dampinški uvoz ne vpliva ali na katerih so bili uvedeni ukrepi za ponovno vzpostavitev pravične trgovine, tj. ZDA, ki so njen glavni izvozni trg. V obravnavanem obdobju so bile cene, ki so jih lahko ponudili ti trgi, znatno višje od prodajnih cen industrije Unije na trgu Unije in stalno višje od njenih proizvodnih stroškov, razen za leto 2020, ko so bile posledice pandemije COVID-19 najhujše. Če torej kitajski uvoz ne bi znatno oviral dviga cen in nelojalno nižal prodajnih cen, bi lahko industrija Unije zaradi sprejetja izrednih ukrepov, kot je opisano v uvodni izjavi 190 začasne uredbe, večino izbruha pandemije COVID-19 prestala v dobičkonosnem položaju.

(139)

Da bi Komisija bolje razumela položaj na trgu, je ob upoštevanju dejstva, da je trg v obdobju 2020–2021 prizadela pandemija COVID-19, analizirala tudi obdobje po OP, tj. celotno leto 2022. Leta 2022 so bili učinki omejitev gibanja zaradi pandemije COVID-19 odpravljeni, trg pa je začel okrevati. Potrošnja se je z 941 000 kosov leta 2021 povečala na 2,1 milijona leta 2022, tj. za 122 %. Prodaja industrije Unije se je povečala za 86 % in dosegla 1,5 milijona kosov, njene cene pa so se zvišale za 49 % in dosegle 76 EUR/sodček (z 51 EUR/sodček leta 2021).

(140)

Hkrati se je za izjemno stopnjo v višini 372 % povečal uvoz iz Kitajske, in sicer s 118 000 kosov leta 2021 na 560 000 kosov leta 2022. Posledično se je tržni delež kitajskih izvoznikov več kot podvojil, in sicer se je s 13 % leta 2021 povečal na 27 % leta 2022, medtem ko se je tržni delež industrije Unije v istem obdobju s 87 % zmanjšal na 73 %.

(141)

Leta 2022 so se zvišale tudi cene uvoza iz Kitajske, in sicer s 43 EUR/sodček na 51 EUR/sodček, vendar v precej manjšem obsegu kot cene industrije Unije, povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen pa se je leta 2022 povečala na 49 %.

(142)

Poleg tega sta bila za leto 2022 značilna znaten dvig inflacije zaradi stroškov energije in zvišanje cene nerjavnega jekla v prvi polovici leta 2022 v primerjavi z letom 2021. V teh razmerah so se proizvodni stroški industrije Unije povišali za 17 %, in sicer do 75 EUR/sodček (le 1 EUR pod povprečno ceno). Zato je dobičkonosnost industrije Unije kljub povečanju obsega prodaje in prodajnih cen komaj dosegla 1 %.

(143)

Kitajske izvozne cene so bile od začetka obravnavanega obdobja leta 2018 bistveno nižje od cen in stroškov industrije Unije. Ta prisotnost uvoza po zelo nizkih cenah na trgu je škodovala industriji Unije, ki je morala v obravnavanem obdobju znižati prodajne cene, da bi ohranila svoj položaj na trgu. Ti učinki so bili morda manj očitni v obdobju 2020–2021 zaradi učinkov pandemije COVID-19 in krize s kontejnerji, zaradi katere je lahko industrija Unije rahlo povečala svoj tržni delež, čeprav na račun znatnih izgub.

(144)

Podatki iz leta 2022, ko so se na trgu obnovile razmere pred pandemijo COVID-19, kažejo dejanski obseg škodljivih učinkov nepoštene kitajske cenovne konkurence. Leta 2022 je lahko industrija Unije kljub vse večjemu povpraševanju svoje izdelke prodajala po cenah, ki so le komaj ustrezale proizvodnim stroškom, in je kljub temu zaradi kitajskega uvoza v samo enem letu izgubila 14 odstotnih točk tržnega deleža. Zato podatki iz leta 2022 kažejo rezultat trenda, ki se je začel leta 2019 in je bil prikrit z drugo vrsto škode, ki jo je kitajski uvoz povzročal med pandemijo COVID-19 v letih 2020 in 2021. Industriji Unije je z močnim nižanjem cen v letu 2019 uspelo ohraniti tržni položaj, vendar na znaten račun njene dobičkonosnosti. Ko se je trg leta 2022 ponovno okrepil in je industrija Unije, ki ni mogla učinkovito konkurirati cenam izrazito dampinškega kitajskega uvoza, ostala le nekoliko nad pragom dobičkonosnosti, je to privedlo do ogromne tržne izgube v korist uvoza iz Kitajske.

(145)

Glede na zgornje premisleke je Komisija ugotovila, da je razvoj dogodkov po OP potrdil njene ugotovitve iz začasne uredbe in uvodne izjave 137 zgoraj, da je škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v obravnavanem obdobju, povzročil dampinški uvoz. Industrija Unije namreč celo v obdobju po OP, ko učinki pandemije COVID-19 niso bili več opaženi, zaradi znatnega cenovnega pritiska, ki ga je povzročil uvoz kitajskih proizvajalcev izvoznikov po nizkih cenah, ni mogla zvišati svojih cen v skladu s spremembami proizvodnih stroškov, zato je še naprej trpela in ob tem izgubljala tržni delež.

(146)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila preostale sklepe, kot so določeni v uvodnih izjavah 194 do 209 začasne uredbe.

(147)

Komisija je v uvodnih izjavah 210 in 211 začasne uredbe sklenila, da zmanjšanje potrošnje, ki ga je še poslabšala pandemija COVID-19, ni oslabilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo industriji Unije.

(148)

Komisija je na podlagi bolj konservativne določitve obsega uvoza ocenila tudi, ali so ti sklepi iz začasne uredbe o učinkih pandemije COVID-19 še vedno veljavni.

(149)

Uvoz sodčkov iz Kitajske po zelo nizkih cenah se beleži od leta 2018 naprej. V obravnavanem obdobju je bila povprečna cena uvoza iz Kitajske v povprečju za 24 % nižja od povprečne prodajne cene industrije Unije. To je sovpadalo z nenehnim zniževanjem cen industrije Unije kljub vse višjim proizvodnim stroškom. Dejstvo, da se je potrošnja zaradi pandemije COVID-19 dodatno zmanjšala, ni oslabilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo industriji Unije. V obravnavanem obdobju se je potrošnja zmanjšala za 73 %, obseg prodaje industrije Unije pa za 71 %, medtem ko se je uvoz iz Kitajske, ki ga je omejila kriza s kontejnerji, zmanjšal za 80 %. Vendar bi industrija Unije, kot je obravnavano v uvodni izjavi 196 začasne uredbe in v oddelku 5.1 zgoraj ter kot kažejo cene, ki jih je industrija Unije dosegla na trgu ZDA, zaščitenem s protidampinškimi dajatvami na uvoz sodčkov iz Kitajske, brez kitajskega dampinškega uvoza in brez izvajanja cenovnega pritiska lahko zvišala svoje cene na vzdržnejšo raven in pokrila višje proizvodne stroške, hkrati pa ohranila svoj tržni delež.

(150)

Poleg tega razvoj dogodkov po OP, ocenjen v uvodnih izjavah 139 do 143, kaže, da je industrija Unije celo v obdobju, ko učinki pandemije COVID-19 niso bili več prisotni na trgu, še naprej trpela znatno škodo, ki jo je povzročal uvoz po nizkih cenah iz Kitajske.

(151)

Kitajska vlada je navedla več argumentov v zvezi z analizo vzročne zveze, kot je predstavljena v začasni uredbi, pri čemer je v bistvu trdila, da se vedno slabši položaj industrije EU zmotno pripisuje kitajskemu dampinškemu uvozu.

(152)

Prvi argument, ki ga je navedla kitajska vlada, je bil, da se je uspešnost industrije Unije zmanjšala zaradi vse manjšega povpraševanja, ki je posledica pandemije COVID-19 in inflacije na področju potrošnega blaga. Komisija je te pripombe obravnavala že v uvodnih izjavah 132 do 143.

(153)

Drugi dejavnik, za katerega je kitajska vlada trdila, da je vzrok za vse manjšo uspešnost industrije Unije, je zvišanje cen nerjavnega jekla kot glavne surovine, ki so se domnevno še povišale zaradi zaščitnih ukrepov Unije za jeklo. Kitajska vlada je trdila, da dejstvo, da so bile izvozne cene industrije Unije v obravnavanem obdobju nižje od njenih proizvodnih stroškov, potrjuje to ugotovitev.

(154)

Vendar se je glede na informacije, ki so na voljo Komisiji, povprečna cena hladno valjanih plošč iz nerjavnega jekla (razred 304) na severnoevropskem trgu v obdobju med letoma 2018 in 2020 znižala (za 15 %), zviševati pa se je spet začela šele leta 2021 (27). Zato vse manjše dobičkonosnosti industrije Unije (ki je leta 2020 dosegla najnižjo raven) ni mogoče pripisati cenam jekla. Poleg tega podatki vzorčenih proizvajalcev Unije ne kažejo znatnega povečanja deleža stroškov jekla v skupnih stroških proizvodnje v obravnavanem obdobju. Kar zadeva izvozne cene industrije Unije, je Komisija navedla, da so bile izvozne cene industrije Unije z vsemi stroški višje od njenih proizvodnih stroškov v vseh letih obravnavanega obdobja, razen leta 2020, tj. leta, ki sta ga najbolj prizadeli pandemija COVID-19 in s tem povezan padec povpraševanja (glej uvodni izjavi 172 in 212 začasne uredbe). Zato so bile te trditve zavrnjene kot neutemeljene.

(155)

Komisija je v uvodnih izjavah 212 do 214 začasne uredbe sklenila, da začasno zmanjšanje obsega izvoza ni prispevalo k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(156)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 212 do 214 začasne uredbe.

(157)

Glede na navedeno in ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z analizo vzročne zveze, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 211 do 217 začasne uredbe in ponovno zatrdila, da je znatno škodo industriji Unije povzročil dampinški uvoz iz zadevne države ter da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso oslabili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(158)

Komisija je v skladu s členom 9(4), tretji pododstavek, osnovne uredbe in glede na to, da v obdobju predhodnega razkritja ni registrirala uvoza, analizirala razvoj obsega uvoza, da bi ugotovila, ali je v obdobju predhodnega razkritja, opisanem v uvodni izjavi 3, prišlo do nadaljnjega znatnega povečanja uvoza, ki je predmet preiskave, in je tako pri ugotavljanju stopnje škode upoštevala dodatno škodo, ki izhaja iz takega povečanja.

(159)

Na podlagi podatkov iz podatkovne zbirke Surveillance je bil obseg uvoza iz zadevne države v štiritedenskem obdobju predhodnega razkritja (28) za 260 % večji od povprečnega obsega uvoza vsake štiri tedne v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da se je uvoz, ki je predmet preiskave, v obdobju predhodnega razkritja znatno povečal.

(160)

Da bi Komisija upoštevala dodatno škodo, ki jo je povzročilo povečanje uvoza, se je odločila prilagoditi stopnjo odprave škode na podlagi povečanja obsega uvoza, ki velja za ustrezni utežni faktor na podlagi določb člena 9(4) osnovne uredbe. Zato je izračunala množilni količnik tako, da je vsoto obsega uvoza v štiritedenskem obdobju predhodnega razkritja (32 685 sodčkov) in 52 tednih OP (118 460 sodčkov) delila z obsegom uvoza v OP, ekstrapoliranim na 56 tednov. Izračunani količnik, tj. 1 1850, izraža dodatno škodo, ki jo je povzročilo nadaljnje povečanje uvoza. Začasne stopnje škode so bile tako pomnožene s tem količnikom.

(161)

Poleg tega je Komisija, kot je pojasnjeno že v uvodni izjavi 78 zgoraj, v sklepni fazi sklenila, da je bila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov v tem primeru visoka (nad 90 %), in menila, da je primerno stopnjo škode za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določiti na ravni najvišje stopnje škode, ugotovljene za vzorčenega proizvajalca izvoznika.

(162)

Zato je končna stopnja odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednja:

(163)

Ker glede stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen ni bilo pripomb, so uvodne izjave 219 do 226 začasne uredbe potrjene, kot so spremenjene z zgornjo preglednico.

(164)

Ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 230 do 233 začasne uredbe.

(165)

Po začasni uredbi je en uvoznik, tj. družba IMEXA, trdil, da bi uvedba dajatev povzročila znatne izgube, ki bi privedle do stečaja družbe.

(166)

Uvedbi ukrepov ni nasprotoval noben drug uvoznik, njihovo sodelovanje pa je bilo na splošno zelo majhno. Zato tudi če bi družba IMEXA zaradi tega utrpela znatne izgube, interesi tega uvoznika (ki je v obdobju preiskave predstavljal približno [1,1–2,4] % celotnega uvoza v Unijo) ne prevladajo nad interesi industrije Unije kot celote.

(167)

Kitajska vlada je trdila, da je uvedba dajatev v nasprotju z interesi Unije, saj bi škodila interesom potrošnikov in zaustavila uvoz sodčkov v Unijo, s čimer bi bil industriji Unije omogočen prevzem trga.

(168)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 241 začasne uredbe, je Komisija že ugotovila, da bi bil kakršen koli vpliv povišanih stroškov sodčkov na dobičkonosnost sektorja gostinstva omejen, v uvodni izjavi 243 začasne uredbe pa je bilo ugotovljeno, da je vpliv stroškov sodčkov na industrijo pijač na splošno minimalen. V zvezi z drugo točko, ki jo je izpostavila kitajska vlada, je Komisija navedla, da cilj in funkcija protidampinških ukrepov nista zaustaviti uvoz vseh izdelkov v Unijo, temveč ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki domačim in tujim konkurentom omogočajo, da na trgu Unije konkurirajo po nedampinških cenah. Te trditve so bile zato zavrnjene kot neutemeljene.

(169)

Glede na navedeno je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 238 do 244 začasne uredbe.

(170)

Na podlagi navedenega je Komisija vztrajala pri svojem sklepu iz uvodne izjave 245 začasne uredbe, da ni utemeljenih razlogov, ki bi kazali na to, da uvedba ukrepov za uvoz sodčkov iz nerjavnega jekla za ponovno polnjenje s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(171)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(172)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(173)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatve tako veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga je izdelala katera koli druga družba, ki ni izrecno omenjena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, ki so povezani z izrecno omenjenimi subjekti, se te stopnje ne morejo uporabiti in zanj velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(174)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (29). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(175)

Za zmanjšanje tveganja izogibanja ukrepom zaradi razlik v stopnjah dajatve so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(176)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole, pri čemer lahko tako kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovijo, da je poznejša uporaba stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(177)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatve, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko štelo za spremembo v vzorcu trgovanja, nastalo zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava o izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(178)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(179)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave zadevnega izdelka niso izvažali v Unijo, bi morali imeti možnost od Komisije zahtevati, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v OP ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo, (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki ga je izvažal, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo v Unijo izvozil znatno količino zadevnega izdelka.

(180)

V statističnih podatkih o sodčkih za ponovno polnjenje iz nerjavnega jekla se pogosto uporablja število kosov. Vendar v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 (30) ni določena nobena taka dodatna enota za sodčke. Zato je treba določiti, da se pri uvozu zadevnega izdelka v deklaraciji za njegovo sprostitev v prosti promet ne navede le teža v kilogramih ali tonah, temveč tudi število kosov. Za izdelke z oznakama TARIC 7310100010 in 7310299010 bi bilo treba navesti število kosov, če je ta navedba skladna s Prilogo I k Uredbi (EGS) št. 2658/87.

(181)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(182)

Ob upoštevanju člena 109 Uredbe 2018/1046 (31) bi morala biti obrestna mera, ki jo je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan vsakega meseca.

(183)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Uredba (ES) št. 1831/2003 določa dovoljevanje dodatkov za uporabo v prehrani živali ter razloge in postopke za izdajo takih dovoljenj. Člen 10(7) Uredbe (ES) št. 1831/2003 vsebuje posebne določbe za dajanje na trg in uporabo proizvodov, ki se v Uniji uporabljajo kot silirni dodatki, na datum začetka uporabe navedene uredbe.

(2)

V skladu s členom 10(1), točka (b), Uredbe (ES) št. 1831/2003 sta bila pripravka iz Lactiplantibacillus plantarum ATCC 55058 in ATCC 55942 (prej taksonomsko opredeljena kot Lactobacillus plantarum ATCC 55058 in ATCC 55942) vpisana v register krmnih dodatkov kot obstoječa proizvoda, ki spadata v funkcionalno skupino silirnih dodatkov, za vse živalske vrste.

(3)

V skladu s členom 10(7) Uredbe (ES) št. 1831/2003 v povezavi s členom 7 in členom 10(2) navedene uredbe sta bila vložena zahtevka za dovoljenje za pripravka iz Lactiplantibacillus plantarum ATCC 55058 in ATCC 55942 kot krmna dodatka za vse živalske vrste ter za njuno uvrstitev v kategorijo „tehnološki dodatki“ in funkcionalno skupino „silirni dodatki“. Navedenima zahtevkoma so bili priloženi zahtevani podatki in dokumenti iz člena 7(3) Uredbe (ES) št. 1831/2003.

(4)

Evropska agencija za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: Agencija) je v mnenju z dne 23. maja 2012 (2) ugotovila, da se uporaba pripravkov iz Lactiplantibacillus plantarum ATCC 55058 in ATCC 55942 v proizvodnji silaže šteje za varno za ciljne vrste, potrošnike proizvodov iz živali, krmljenih s tretirano silažo, in okolje, vendar ni našla dokazov, da bi navedena pripravka ugodno vplivala na ohranjanje hranil, zato ni mogla sklepati o njuni učinkovitosti. Poleg tega je Agencija navedla, da lahko pripravka glede na njun splošni varnostni list povzročita draženje pri daljšem stiku s kožo in očmi, ter ugotovila, da ju je treba obravnavati kot morebitna povzročitelja preobčutljivosti kože in dihal zaradi beljakovinske narave aktivnih snovi.

(5)

Agencija v mnenju z dne 10. oktobra 2013 (3) še vedno ni mogla sprejeti sklepa o učinkovitosti navedenih pripravkov, ker ni imela pomembnih dokazov o ohranjanju hranil. Vendar je Agencija na podlagi treh novih študij učinkovitosti, ki jih je vložnik predložil kot dodatne informacije, v svojem mnenju z dne 27. septembra 2022 (4) nazadnje ugotovila, da lahko pripravka iz Lactiplantibacillus plantarum ATCC 55058 in ATCC 55942 izboljšata postopek siliranja z zmanjševanjem razgradnje beljakovin v vseh vrstah krme, kot kaže zmanjšanje proizvodnje amoniaka.

(6)

Ocena pripravkov iz Lactiplantibacillus plantarum ATCC 55058 in ATCC 55942 je pokazala, da so pogoji za dovoljenje iz člena 5 Uredbe (ES) št. 1831/2003 izpolnjeni. Zato bi bilo treba dovoliti uporabo teh pripravkov. Komisija meni, da bi bilo treba sprejeti ustrezne zaščitne ukrepe, da se preprečijo škodljivi učinki na zdravje uporabnikov dodatka.

(7)

Ker ni varnostnih razlogov, zaradi katerih bi se morali takoj začeti uporabljati spremenjeni pogoji za izdajo dovoljenja za zadevna pripravka, je primerno omogočiti prehodno obdobje, da se lahko zainteresirane strani pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, nastalih zaradi izdaje dovoljenja.

(8)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.